Pj Največji slovenski dnevnik 1 ^Ol A ^^ T' A ' ■ V A g The Urgest Slovenian daUv E jh T ZedinjeniH državah > M 1 I ' A ^^ lAl A L/ I lil /% M ? "»^dStote* jj| |J Velja za "et" .. S - ko, ako zavezniki ne priono takojšnje ekspedieije, bo pre- , pozno. " 1 — Narod po celi Rusiji, ako ni pod boljševiško vlado, k dobesedno prosi za intervencijo, da so napravi enkrat ko- . nei- neredu. Da pa bi ta intervencija bila uspešna, bi mo- l ral po mnenju ruskih častnikov, ki so zbrani v Vladivo- i stoku, obstajati iz 200 do ^»00 tisoč mož. Morala bi biti do- 1 bro preskrbljena z živežem, denarjem in munieijo. | Kot najvažnejši dodatek bi ekspediija morala imeti veliko skupino propagandistov, ki bi sestajali iz odličnih IVusov, ki se strinjajo z gibanjem in ki bi lahko dopoveda- ; i i narodu, da je pravi namen ekspedieije v Rusiji zopet ■ vpeljati red; tudi komisijo izvedencev bi morale biti pri roki, da bi pomagale Rusom pri tem delu. Z Rusom na čelu bi tako gibanje imelo v Sibiriji ta- 1 kojšnji uspeh. Ljudske mase bi pozdravljale vojake kot svoje osvoboditelje. — , Praporščak Petrenko pravi, da bi ekspedieija, sestav Ijena iz samih japonskih čet, bila dobrodošla pri ruskih častnikih ki željno hrepene, da bi se Rusija zopet popravila, toda ljudstvo ne bi tega odobravalo. Tudi če bi večina čet bila japonska, naj bi ekspedieija imela nekaj Ame-rikancev, Angležev in Francozov, da bi bilo prebivalstvo < prepričano o odkritosrčnosti intervencije. Po Petronkovem mnenju je nemška nevarnost v Sibiriji od vrnjena. Število nemških ujetnikov ni tako veliko kot se je poročalo in njihova lojalnost jo zelo omahljiva. — Večino nemških ujetnikov so boljševiki prepeljali v Petrograd. — pravi Petrenko. — To so boljševiški voditelji storili, ker so hoteli imeti njihovo pomoč, da so obdržali moč v večjih mestih. Pred časom so zbrali veliko število boljševiški h čet, toda Nemčija jih je rabila na zapadni fronti in jih jo poklicala nazaj. Iz Sibirije pa se niso hoteli vrniti; mnogi med njimi so se poročili z Rusinjami. — V Sibiriji ni toliko Nemcev, o katerih se je poročalo, da so pomagali poraziti generala Semenova. Šemenov nima sredstev, da bi mogel zbrati številne čete in brez pomoči od zaveznikov ne more doseči ničesar. — ^ Praporščak Petrenko je odločno trdil, da ekspedieija, sestavljena od ameriških Rusov, ne bi imela zaupanja. 30KE o/* FOU^GOTHAS &ROUG«?T^ N C?OWN RA!P o- j«5® J IMCmSH OfFiClAU »HOT3S © » jžžf AVSTRIJA IN SLOVANI. -OOO- AVTRUSKA VLADA JE POSVARILA SLOVANE. — VSAK PO SKUS VSTAJE BO ZADUŠEN BREZ USMILJENJA. — NEMČIJA SE BOJI ZARADI AVSTRIJE. — '' DVOJNA MONARHIJA NE IŠČE ANEKSIJ. SKLENILI SMO ŽE ŠTIRI MIROVNE PO j GODBE, TODA NITI ENA NE VS EBUJE NIČESAR, KAR BI SE MOGLO RAZUMEVATI ZA ANEKSIJ0." 000 f Trne translation filed with the postmastorat Xrw York. X. Y. on June V-. 11*18, as required by the Act of October fJ. 11*17. Amsterdam, Nizozemska. 12. < junija. — Kakor pravi neko poro- ^ čilo iz Avstrije nemškim listom, je , avstrijska vlada objavila svarilo, da |»o 7. vsemi danimi sredstvi zadušila vsak poskus vprizoriti ka-I ko politično ofenzivo v Avstriji. Taka politična ofenziva je bila , sprejeta v resoluciji, katero j«1 ■ sprejel 4'kongres zatiranih narodov" v Rimu. Washington, I). C., 11. junija. 1 Slovanska agitacija v Avstro-Ogr- • ski je pri oblastih povzročila ve-m liko bojazen. Neko ofieijelno p<» , ročiilo iz Švice pravi, da je vlada ] razglasila po celi državi, da bo s silo in brez usmiljenja zatrla ' vsak poskus kake vstaje. Poročilo se glasi: ''Vse časopisje v Nemčiji in Avstriji pišf> o agitaciji, ki je razširjena po Avstriji in ne prikriva bojazni, ki navdaja oblasti zaradi razmer. ' Avstrijci so odredili, da so se' po velikih mestih monarhije zlasti : pa po slovanskih deželah razobesili veliki lepaki, ki naznanjajo, da vlada ve za narodne revoluei-l jonarne zahteve in da bo s silo in brez usmiljenja zatrla vsak posku>| upora. Avstrijci in Madžari domneva-j jo. da smo na predvečeru politične ofenzive nenemških elementov v dvojni monarhiji in da bo ententa j podpirala slovanske narode, katerih program je bil izdelan tekom kongresa v Rimu. Nemško časopisje izraznje upanje, pomešano z bojaznijo, da ima dunajska vlada še dovolj moči, da to revolucijo zadušila v kali.*? Dunaj, Avstrija. 11. junija. — ■ Avstirjski minister zunanjih zadev , baron Burian je v nekom pogovoru. ki se danes objavlja v *Az Est", rekel, da se še vedno drži politike miru potom sporazuma in nadaljuje " Dvojna monarhija ne išče aneksij. Sklenili smo že štiri mi-' rovne pogodbe, toda niti ena Jie ' vsebuje ničesar, kar bi se moglo ■ razumevati za aneksije. Kar se tiče Rumunske, ki nas jo j napadla, smo morali misliti na zavarovanje do zdaj nezavarovane meje. Aneksija tega skoro neob-ljudenega pasa gozdnatih karpat- skih prelazov niina nikakega po^Ia ■ s pod jarmi jen jem tujih narofciov 1 Celo sami Rumunci nimajo utiša da se j<* ž njimi preostro pošlo palo." Baron Burian je rekel, da se more le težko pričakovati, da bi < četverozveza ponudila nov mir dokler se * vodilni državniki drže 1 naziranja. kakor t da -e odločno branimo." -- i SLO VENSET -d PEVCEM. Predsednik Wilson je pozval vse i tuje narode živeče v Združenih dr-' zavali, da se združijo, da bi posebno v letošnjem letu proslavili dan svobode 4. julija. Vsi -lovanski narodi tekmujejo j med seboj, kako bi dostojno proslavili ta dan. Tudi Slovenci se na j to pripravljajo vsepovsod. , V Washingtonu se namerava ob tej priliki prirediti nekako >lo-Jvansko manifestacijo. Pri tem pri-j demo posebno v pošte v Jugoslova-jni in sicer zraili tega, ker nam je vlada Združenih držav priznala pravico do samostojnosti. l>a se p«, ta manifestacija izvede tem veli-častnejše, bi bilo umestno, ako bi ob tej priliki zatlonela tudi ^lo venska pesem. i V ta namen je treba, da so oglasi vsaj do 30 pevcev. Zato poziv- . Ijam v>e pevce, da se mi do 20. junija priglasijo ako so pripravljeni] omenjenega >dne nstopiti v Washingtonu, D. C. Peli bi se pesmi ''Jadransko morje*' in '' SI o ven ar Srb, Hrvat," J To bi bilo prvikrat, da bi se pe-. la slovenska pesem v glavnem me- > stu Združenih držav. Posebno le- > t<»s pa je naša dolžnost, da se pokažemo pred ameriškim narodom ; > kaj smo in kaj znamo. Zato pevci j . oglasite se; čim več,'tem bolje! > Pevski pozdrav. Igu. Hude, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. PODMORSKI DOLNI. Nem. submarini še vedno strašijo ob ameriški obali. — Posebne la-, dje jih preskrbujejo. True translation filed with the post < master at New Yol k. X. Y. on Juno 1"J. 11)is, a- required by the Act ot October I 1917. I z nadaljnih poročil se je izve-, delo včeraj, da so nemški podmor j >ki čolni še vedno v bližini ameriške obali ter da imajo v službi eno ali več ladij, ki jih preskrbuje-j jo s potrebščinami. Dva ribiča sta povedala zveznim oblastim, da sta videla majhen parnik. štirideset milj vstran od Long Brancha, ki je vozil potrebščine podmorskemu čolnu. Nadaljne podrobnosti glede brez. obzirnega vojevanja v ameriških vodah >o izvedeli včeraj in se gla-j Ob obali države Virginije so se vršile bitke med dvema angleškima parnikoma in dvema podmorski-, ma čolnoma. Poročajo, da so je v spopadu po-srečilo potopiti nekemu rušilen podmorski čoln. | Nek angleški parnik so je iz ognil zasledovajmi podmorskeg; čolna. K obali je dospel angleški [»ar nik. kateremu so je baje posrečile po hudem boju potopili nek nem ški podmorsk ičoln. Howard Applegato in njego\ oče, A. I. Applegato iz Seabrighta N .-T., sta bila ona dva ribiča, k >ta videla, kako je dovažal parnik podmorskemu čolnu potrebščine. Prišla sta v Custom House tei povedala svojo zgodbo. Vozila sta se v motorem čolnu ]>o morju ter lovila makrele. Sir je opazil na površini nek predmet o katerem je trdil, da je podmor ski čoln. Oče in sin sta nastanem opazovala, kaj se bo nadalje zgo dilo in sta ros opazila po kratkem času nek parnik. Podmorski čoli se mu je približal in obstal polej njega. Ribiča sta natančno videla j kako so spravili z ladje na pod morski čoln več zabojev. Zatem je začel parnik s pomoč jo žarkometa razsvetljevati okoli <•0. Najbrže so ribiča opazili, kaj ti podmorski čoln je spustil iz se be velik oblak dima, ki je parnik popolnoma zakril. Zatem sta obrnila motorni čolr proti obrežju. Applegate je videl j kako se je podmorski čoln pogrez-jnil in kako je parnik izginil v da j Ijavi. Angleška parnika, ki sta se bo-ijevala s podmorskimo čolni, sr . imenujeta "Najoa" in "Waltei ZAPADNO BOJIŠČE. -000- ZAVEZNIKOM SE JE POSREČILO VSTAVITI SI LEN NEMŠKI NAVAL. — NEMCI SO DOSEGLI RE KORD V PRODIRANJU; NAPREDOVALI SO NAM REČ TEKOM DVEH DNI ZA SEDEM MILJ. — ZA ENKRAT JE VSA NEVARNOST ODSTRANJENA.^-JUNAŠTVO FRANCOSKIH ČET. — MALA FRAN COSKA POSADKA JE ODBILA ŠTIRINAJST NEM ŠKIH NAPADOV TER VELIKO PRIPOMOGLA, DA SO SE NEMCI VSTAVILI. -00 o- True translation filed with the post master at. Xew York. X. Y. 011 June l-\ a, 1!>17. 101S, as required by the Act of October : . owe' Pariz, 11. junija. — Francoski vojni urad naznanja reko Arondo, štiri nii-!jo vstran od ('ompio^no. Ta slučaj jtk ft>i 1 edini. oi;nali v be«r. Praneozi ne zadržujejo Xemeev samo na zapadni strani, ampak so jim odvzeli tudi mesto Morv. V središču je bil največji nemški uspeh na pet mi! j dolgi fronti med Bellov in ^laivpieglise. Težak nemški napad so je izvršil pri roki Arondo. tri milje južno od Alarquefjlise. Franeozi so pa pognali Nemce na celi fronti nazaj ter vstanovili svojo pozicije južno od Bellov. St. Maur in Vaudelicourl. Xa desni strani so Nemoi dospeli do Antovala. eno niljo zapadno od Ribeeourta ter s tem prisilili Francoze, da so so umaknili proti zapadli in jugozapadno o desetih zvečer so Francozi zo]>ot zavzeli vas Morv. < »lavni uspeli Nemo.?v je bil. da so raztegnili svojo Pronto med Belloyem in Marqueglise. Sovražnik jo uporabil vso svojo silo in vsled tega so ' mu je posrečilo, da jo pregnal Francoze iz okolico reke Arondo, toda francoske čete so stopile v veličastno ofenzivo, pognale sovražnika na tej fronti v bog, vstanovile svoje pozicije južno od Bellov, pri St Mam*, južno od Manjueglise in pri Vandolicourtn. Xa desnem krilu so se Franeozi zapletli v straliovi' boj v gozdu severno od Droslincourta. Nemcem, ki so i koncentrirali v tem ozemlju veliko svojih sil, so jo posrečilo dospeti do Anvovala Ter potisniti svojo odpori o črto zapadno in južno od Ribeeourta. Pariz, 11. junija. — Sedanje razmere na bojišču dokazujejo. da, si Nemec na vse načine prizadeva priti Pariza ter da meče divizijo za divizijo na fronto. V dveh dneh boja jo dosegel toliko, da je potisnil svojo črto tako I globoko kot je ni še nikdar v tej ofenzivi, namreč, da je lospol do 'Oivnemonta. to je da je napredoval zm ši-sr nilj. Pri teh svojih naporih so je posluževal v prvi vrsti velikega števila, tankov, katerih francoska artilerija ni mogla razrušiti. Soražnikn so jo na tem mestu tudi vsled toga posrečilo nekoliko raztegniti svojo fronto, ker jo dobil na jomoč dve diviziji ter si je izposodil nadaljni dve bavarski diviziji iz armadne skupin«' bavarskega kroiiprim-a ?npreelita. Te Čete so zavzele vas Morv. St. Maur in I i 1-'oy. — S tem so si zavarovale za seboj ravnino, na kateri lahko koncentrirajo Nemci svoje čete ter tega ne nif>-rejo francoski aviatiki prav dobro opazovati. Res je, da so izgubili Francozi precej dragocenega ozemlja ter več prostorov, na katerih bi lahko operirali, nemška nevarnost je pa veliko večja, in obstaja v izgubi življenj. Nemci ne bodo mogli tako zlepa organizirati svojo armade ter jo napraviti tako kot je bila začetkom ofenzive. To pa pomeni za Francoze veliko prednost in korist. I J I / . M/ v«1 - Francoske čete so nudile Nemcem tak odpor, kako-snega še ni bilo zaznamovati glede junaštva v vsej seda-^ji vojni. Pri Plementu je bila Jiaprimer obkrožena mala ''eta izmučenih kirazirjev. Ti izmučeni vojaki so pa kljub temu odbili štirinajst , nemških napadov ter veliko pripomogli svojim tovarišem, da so zavstavili nemško prodiranje. D. Noves"'. Včeraj sta oba dospela v neko atlantsko pristanisče. Parnik "Noves" je bil napaden v nedeljo ponoči. Podmorski čoln je saslediil parnik s pomočjo žarkometa, in strel iz topa je bilo znamenje, da je bil parnik napaden, ^ QLtAS NAHODA, 12. JIJN. 1918. _ UQLAS NARODA." ILOYINIQ PUBLISHING COMPANY (Slovenian Dafly.) r Owned and published by tli« im corporation.) P' FRANK 8AKSER. PrtaMent._LOUIS BENEDIK, TrcMinw. Place of BusUiew of the corporation and addresses of above officers; 82 Cortland t Street, Borottgh of Manhattan, New York City. N. I.__v Ea eelo leto relja list ra Ameriko Za celo leto za mesto Ne* York 90.00 ^ tn Oanado.....................93.00 Za pol leta za mesto New York.. 3.00 Za pol leta................... 2.0C Za četrt leta za mesto New York 1-flO Za &?trt leta .................. 1.00 Za Inozemstvo za celo leto...... 0.00 v€ "<;LAS NAHODA" Izhaja vsak dan izvaemžl nedelj in praznikov. "GLAS NARODA* ("Voice of the People") ' * • I r I ( Isausfl every day except Sundays and Holidays _Subscription yearly $3-50.__P1 _Advertisement en agreement. Dopisi bres (»odpisa in osebnosti se ne priobčnjejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po — Money Order. Prt spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam todl prejgaja MvalflRSs 911 _naznani, ds hitreje najdemo naslovnika tc "GLAS NARODA- 05 >2 Cortlandt Rt., _New York City. Sl __Telefon : 287« Cortlandt. X ' ri Narodni Vojno-varcevalni dan r ---k l-rue translation filed with the post master nt NVn- York. X. Y. on Jnne 12, 1 _______1U18 as required by the Act of OcU-N t G lfH7 11 -----— Narodni vojno-vaWVvnlni mlhor, ki potom državnih m krajVvnih odborov izvaja kampanjo po reli deželi v na-nu iin, »la pripravi vse ljudi pred ali" na dan 28. junija k ol»1 julij, da ImkIo do skrajnosti svojih zmožnosti varrWa-ii tor kupovali vojn o-varčevalne znamke s svojimi prihranki, jo izdal naslednji poziv: t mi izumi nas, ki so ostali in bodo ostali doma I- dorini se drugi bore, imajo v vedno rastoei meri pri- »' like. da vrŠ4- definitivno in zelo važno delo za našo c deželo. ' I Mi bor-emo vršiti to delo kot izraz hvaležnosti, s katero Čutimo vsprieo dejstva, da nam je dan privi- > l«\irij nadaljevati s svojim običajnim delom, da lah- f ko uživamo ljubljeno t ova riši jo svojih družin, da se ! lahko sest a jemo s svojimi prijatelji in sosedi, da se ! lahko veselimo varnosti življenja ter večine zabav in ( ekonomskih privilegij mirnih Časov, doeim vojujejo i drup možje, ki so opustili vse to, bitke za nas na po- ! sveeeni zemlji Franeije in na visokem morju. ' \aša nova prilika za službo prihaja kot posle- .] dira določenja dne 28. junija kot Narodnega vojno- ' varčevalnega dne, to je dne, na katerega se poživlja < vse možke, ženske in otroke, ki so dosti odrasli, da i znajo ceniti jminembnost dneva, zaobljubiti se, da bo- 1 do varčevali do skrajne zmožnosti, ohranjali vse mo- 1 ^o«V delo tor ves materija] za vlado in kupovali voj- ! no-vaivt'value znamke s svojimi prihranki. Naša stvar je storiti vse, kar je mogoče, da se bo i ta dan odlikoval med velikimi dnevi te vojne peri-jode. Ali bi s«* moglo katoroga izmed nas naprositi, naj stori manj kot to? , Ali bi mogel kdo izmed nas odkloniti izvršitev tako majhne stvari, da se zmaga v vojni za prostost sveta ! Ali bi mogel kdo potisniti na stran to prošnjo za varčevanje, doeim se zvija cela Evropa v svoji a-goniji ter prosi, naj jo oprostimo iz krempljev zmaja, ki omadežuje vse, česar se dotakne? Ali bi mogli odkloniti tako priprosto stvar ter ob isteiii času naprositi druge ljudi, naj dajo svoja življenja, da bodo naša lastna drkgoeena življenja ohranjena in da bodo ostali laši domovi varni pred terorjem Huna ? Naša dolžnost je jasna, naš privilegij velik, naša žrtev majhna, naše delo pa važno. Narodni vojno-varčevalni dan bo velik spajalni dan, na katerega se od vsakega v tej deželi pričakuje, da se bo zaobljubil varčevati in ekonomizirati. To varčevanje bo prvič pustilo na tržiščih veliko zalogo dela in materijala za vladno uporabo in s t<-m se ob vojevali vojno. Drugič pa bodo denarne prihranke posameznikov investirali v vojno-varčevalne znamke. Vlada nas prosi, naj se zaobljubimo, da bomo kupovali ob gotovih dobah s svojimi prihranki gotovo svoto vojno-varčevalnih znamk. Stvar, katero hoče izvršiti, je dobiti podpisovanja, s katerimi bo pokrila še neprodani preostanek $2,000,000,000 vojno-varčevalnili znamk, katere je avtoriziral kongros, da se jih proda tekom leta 1918. < o se človek ustavi pri razmišljanju te stvari je dejanski majhna stvar spraviti skupaj $2,000,000, 000 v deželi, ki ima več kot 100,000,000 prebivalcev. Če bi vsakdo storil svoj del, bi bilo treba vsakemii podpisati le $20.00 vojno-varčevalnih znamk. Dolžnost nas, ki smo doma, je gledati na to, da v se podpiše polno svoto. V tem smislu moramo delati. Mi moramo pomnožiti našd že sedaj veliko armado voj no-varčevalce v. Mi moramo doprinesti še več žrtev sami ter poživljati druge, da store isto. ^ Narodni yojno-vareevalni dan mora postati ve- lik uspeh kot pričakujemo mi vsi! • - j"- • Na slovenskem shodu ki se vrši v nedeljo popoldne y Nov; Ycrliu, bo &!aviii- govor.. II: tir. Eosumil Yosnjak.l Dopisi Chicago, ni. j Cenjenim članom in članicam i podružniee Slovenske Narodne < Zveze se tem potom naznianja, da'i ho prihodnja redna mew'-na seja t v soboto dne 1.'». junija ob 8. uri j zvečer v slovenski cerkveni dvo-.i rani, 22. Place in S. UneOln Sfr. j? Za dnevni red te seje je došlo < velTko dopisov in druge vsebine v < korist naše podružnice in cole or- i ganizacije SNZ. Dalje bo vipLsova-• 1 nje in sprejem novih članov ter < delitev izkaznic: članom, kateri so l pristopili po f-adnji seji .nase po-j" dm/ni«e. I ] Torej vljudno prosim, «iaj se ce-f njeno članstvo te seje |joJuo6tevil- ' no vdeleži ter naj upošteva tudi J to, da se za redne seje no bo več, osebnih vabil pošiljalo, ker redne seje se bodo tudi v naprej vršile vsako tire t jo soboto v meseni v gori omenjeni dvorani. Z narodnim podravom Tajnik podružnice SNZ. Salina, Kansas. Ravno devet mesecev je prošlo. kar sem zapustil Auroro, Miren. Delal sem v rudniku in sem se biil nalezel revmatlzma ter sein šel delat na prosti zrak. Naselil sem se v Salina, Kansas. Tukaj, kar se tiče dela, mi je še povoljmo in plača ni preslaba ; ali draginja je pa velika, tako da človek si ne more skoraj nič prihra- | niti. 1 | Sedaj s«? l»o pričela žetev v enem 8 ! tednu in se bo laliko kaj prihrani- 8 ho, ker bo dobra plača, namreč 30 ^ eentov na uro in hrana. Rad bi videl, da bi prišel kakšen Slovene** 'na žetev, da bi bila za partnerja, ■ ker tukaj sent samo jaz Slovenec, n drugi so večina Nemoi. Kadar ta- 1 kaj izvršim žetev, poltem, idem pa | v North Dakoto, ako me ne bo ( I preje poklical Stric Sam, da bi šel t [Nemcem malo možgane pivroše- x t'at. — * i J Ravno sem čital v "Glasu Na- i .roda"', da se moj brat nahaja v i Clevelandu. Zato te prosim, ako < boš čital ta dopis, da mi prav pre- ] cej pišeš o delavskim razmerah. < Jaz sfcm pisal na Elv, ker sem mi-slil, da se tam nahajaš. Bi rad iz- : vedel za Johna in Martina, ako se nahajata na Aurori in kje je moj kovčeg, ako je še pri Petru Prija-, telju. Pozdravim vse prijatelje po že-! leznem okrožju, posebno na Ely in - Aurori. Moj naslov: Louis Lesar, .j Salina, Kans. Slovenske vesti Joliet, 111. j Dne 1(5. junija priredi podruž- v niča Knezoškof Jeglič št. 5 Slov. Xar. Zveze piknik v Ant/Stražiš-nikovi host i sadi Storn's parku. Zanimanje za ta priknik je splošno i po vsej naselbini. 'i Pridne deklice in dečki sloven- .1 ske župnijske šole sv. Jožefa prid- 1 no prodajajo vstopnice za veseli-co gradnantov trgovskega in os- * inega razreda, ki se bo vršila v ne- < del jo 23. junija popoldne v Or- 1 pheum gledališču. Listek stane 50 1 centov, kar je majhna svota v pri- 1 i meri z velikim duševnim užiakom, 1 , ki se bo nudil vsem vdeležencem. ] Na vsporedu so tako zanimive toč- 1 ke, kakotr jih ni bilo še na nobeni 1 dosedanji naši šolski vesetlici. Imenitno botrino so imeli v ne- J L deljo 2. junija popoldne v domu J i rojaka Josipa Klepoa povodom . kršita hčerke prvorojenke, ki je bila krščena na ime svoje matere, gospo Marije Klepec rojene Stel'a-fiic. Botrovala sta g. in ga. Mihael Žngeij iz Cliicaiga, svak in svaki-) nja. Josiq) Sekola, naistaregesi sin Mihaela in Melone Sekola v t.ukaj-^liji naselbini, ki je pred kratkim v odšel v vojaško služI*) v Camp (irant, 111., piše 3. junija: "Kako r je kaj v JoLielu? Jaz se počutim [- prav dobro. Pcuzdravljajn vse pi-i-jatelje in znance. Zivio!" Njcigov naslon' je: Joseph Sekola, Casual > Company 40, 10th liattalion, 161 - Depot Urigade, Camp Grant, 111 f Rojak Anton Golobic je otvoril novo groeerijsko prodajalno v isvojem novem poslopju, 213 Jack-} s(«i St., vogal N. Chicago St i vet. La Salle, 111. Dne 25. aprila je za vedno zatis-nil svoje trudne oči, previden s sv. zakramenti za umirajoče, rojak Simon Je^enšek, samec, star 66 let. V Ameriki je bivual čeiz 20 let. i Pokojnik je bil doma iz vasi in fa- - re Peče pri Šmartnem. Tukaj zapušča svaka "Andreja Ocepek in v stari domovini sestro. L»il je član društva sv. Družine št. 5 KSKJ. že od le4a 1896 in faran tukajšnje ? slovenske župnije od začetka. Po- - kojni Simon je rad pomagal •društvom in cerkvi ter je bil vmet lia- ^ rodnjak. dokler ga ni poirla bolezen. Bolehal je za revmatizraom okoli 10 let in pred tremi leti ga je zadel mrtvoud. od tisrtega časa - je največ moral ležati na bolniški - postelji. Dne 26. aprila so ga tu-j kajšnji njegovi znanei dništvo sv. Družine spremili k zadnjemu počitku. V cerkvi sv. Roka je Rev. ^ Frančišek Šaloven opravil zadnš-ne molitve, na kratko i>ojasniil njegove mučne bolezni ter njego-l vo verno življenje in potrpežljivost. Truplo počiva na pokopališču sv. Vincenea. a Društvo sv. Družine št. 5 KSKJ • je obhajalo v nedeljo 9. junija 25-r letnico svojega obstanka. V Stric Samo^-i vojaški službi _ se nahaja John Petrie, mladi slovenski rodoljub iz La SaMe. O svoji službi pošilja zanimive seLbine, na Cormanu, od t«mi je lo-( mastil proti severo-vzhodu za do-j bre četrt milje na široko in si je ubral pot ravno čoz sredino naše . slovenske kolonije,, kjer je napra-j vil za več tisoč dolarjev škode. L Podiral je hiše, hleve, svinjiafce, drevje, premetal vozove in drugo j farmersko orodje, tako da je človek nehote mislil, da je sodnji dan. Lahko si mislimo, kako obupen položaj so imeli tisti naši rojaki. katerim je izačelo tramovje in deske ali celo artene u June 12, 1918, as required by the Act of October 0, 1917. (Pisatelj tega članka je bil skozi trideset let ruski revolucijonar. Aretiran je bil leta 1889 in drugič marca leta 1917. Po izvršeni revoluciji je bi član kijevskega ek-sekutivnega odbora ter poveljnik čet v ukrajinskem armadnem o-k rož ju. Odstopil je s tega mesta v , oktobru istega leta, ko ga je svet : kmečkih delegatov izvolil odpo-- slancem na konferenci v Kodanju. > Dočim se je mudil tamkaj, mu je j ustaja boljševikov onemogočila po-vratek v Rusijo.) iti Piše general Obručev. 7i --o; ti Ko se je prvič razpravljalo o ^ vprašanju glede odpošiljafrve ja-ij, ponskih čet v rusko ozemlje, se Jeip v dotičnem času sklenilo v nega ! tivnem smislu. V onem času je po |j-lit ična modrost diktirala odloči-tev. Vprašanje pa je zopet prišlo v v ospredje, a v tem času v spričo popolnoma drugačnih okoliščin. g Če bi posredovale japonske čete r v Rusiji, eelo z absolutno določno1 jj izjavo, da so prisiljene storiti to \ v skupno dobro za vse, ki se bore da rešijo svetovno demokracijo iz s rok pruskega militarizma, bi se! t njih navzočnost gotovo razlagalo kot umešavanje v ruske notranjo I razmere, da se izsili pozneje goto- š ve kompenzacije. Prvi, ki bi imeli (r dobiček od tega stanja zadev, bi I r bili oni elementi na Ruskem, ki so c vedno nasprotovali zopetni usta»U novi reda v deželi ter novi uredbi' j narodnega življenja. * } Take osebe bi bile v stanu na- i ščuvati javno razpoloženje proti t vsaki ofenzivi na iztoku, razven če ^ i bi zavezniki skupno posredovali v i taki ofenzivi, primerjajoč japon ] sko intervencijo z invazijo ruskega ozemlja od strani nemških čet. 1 V sedanjem času se nahaja Ru ' . sija pred dvema problemoma. Pr- 1 , vi problem je zopetna'uvedba reda • , s tem, da se uniči one elementi, 1 prebivalstva, ki so spravili deželo 1 [ v njeno stanje popolne razorgani- ( . zacije. To je stvar ruskega naroda : samega in nobeno posredovanje v ] tem oziru, nobena pomoč kakega * tujega naroda, čeprav nudena v ^ dobri veri, se ne sme in ne more izvršiti v tej 7a«devi. Drugi problem pa je ustvarjenje. ' ruske fronte v namenu, da se pri-S i čne z bojem proti nemškim zavo I _ jevaleem ter razdeli bojno silo i i centralnih zaveznikov, he na ta' . način moremo mi pomagati svojim1 . zaveznikom v njih boju za intere. e se njih lastnih držav ter za inte-j rese svetovne demokracije, ogroža ne od dobro nabrušenega bajoneta . Huna. i Rešitev tega drugega problema - je naloga, katere Rusija ne more' - izvršiti brez pomoči od zunaj. V - tem oziru ima Rusija popolno pra-i vieo naprositi pomoč zaveznikov - kajti skupna akcija za ustvarjenje , vojaške fronte je postala v seda-p, iijem trenutku neobhodno potreb- - na tako z ozirom na politični kot - na vojaški položaj. Taka akcija od strani zavezni-; kov, — od strani vseh zaveznikov i in ne le posameznega naroda, — - mora obstajati prvič v materijalni pomoči kot naprimer v dobavi voj- r nega materijala in drugih stvari - ki so potrebne za nadaljevanje - vojne in drugič v izboljšanju železniške opreme. Ob istem času pa ni le mogoče, temveč naravnost nujno potrebno, da se odpošlje mednarodno zavezniško armado v Rusijo v namenu, da se stori z ru- t sko armado na iztoku združene » fronto proti tevtonskim arma-r dam. Tako armado je treba odposlati - z zadostnimi jamstvi, da je njen a namen le pomagati v skulpnem po- - djetju in z jamstvom, da se nav- - zočnosti take nove armade ne bo e izrabilo v sebične namene kake - posamezne države. Treba je kate-v gorične izjave, da se takega ko-e ...... ——■ i i —i— 91 častnikov in 84 mož je bilo - obsojenih po prekem sodu. Ostale a pa, ker so bi)i avstrijski podaniki, i- so se morali podvreči preiskušnji. 0 da se jih vtakne v armado cesarja Karola. \ By*Boljše zdravljenje za manj denirja.^Hg \ Profesor Doktor B. F. Mullin \ j Slovenski zdravnik-špecijalist j 411-4th Avenue, Pittsburgh, Pa. \ t tNaipcati |Utm pašta. Četrt« pnbpje wl SmilWitM St. Pilile u s*»U t najin ineaon.) J ii t^" ^nn^ i^^ra r^ ^ t 1 f l P^^] ^njS^ jK>toni kateremu f** vidi čvlo vaše j j tt pj^g lM telo kot na dlani. K lueni prihajajo j I jgp vim. Zdravim razne bolezni usj*»š- 3| 1 Itio in najrlo. (Jovorim fisto slov«*n- ^ j tpl -Moje cene so zmerne. Znanstve- d J "na preiskava zastonj. Pridite k meni kot k prijatelju. fjj Urada« «re: cd 9. ure zjutraj do 6. zveOer. V nedfljo um od 10. ure zjutraj do 2. popoldne" raka ne bo smatralo agresivnimi in da se ne bo tega polastila ger-manofilska skupina v Rusiji kot b( j>retveze za mešanje nevednega de- p< la ruskega naroda. Dočim pa bi tr zavezniške čete stopile na rusko j j* ozemlje, bi morale jasno razume-!^ ti, da pomagajo samim sebi, čejm pomagajo Rusiji zgraditi fronto, j ni ki bo rešila Rusijo pred konečnim m polomom. j Ponavljam, da je zavezniška vo- u jaška ekspedicija za obnovitev iz _ i toč ne fronte ne le vzdržljiva, temveč neobhodno potrebna. Kadar sem razpravljal o tej z stvari s svojimi političnimi tova riši, z ruskim narodom v splošnem j. in z nekaterimi Amerikanei, sem vedno zadel na vprašanje: h — Kako pa morete ločiti poskus, da se zgradi novo fronto od ■ tega, da se vmešata v notranje ( .zadeve Rusije t J Če se vzame na eni strani vpo- l štev razkosanoJrt ruskega javnega i mnenja, ki je posledica razočaranj ; glede miru in reda, katerega se jt; .obljubilo po končani oktobrski re-Jvoluciji in če se vzame na drugi strani vpoštev delovanje Nemcev, ki so prišli v Rusijo v namenu, da izsesavajo deželo, je gotova stvar, da se bo čete zaveznikov, ki bodo stopile na rusko ozemlje v namenu, da ustvarijo* skupno fronto pozdravilo prav prisrčno. Krog teh čet se bo tudi končen- . trirala oborožena sila Rusije ter se J bodo zgrnili tudi vsi oni, ki razumevajo, da kljub pogodbi v Brest t Litovsku ne more biti nobenega miru z Nemčijo. Na ta način se bo , ustvarilo skupno fronto, ki je neobhodno potrebna v sedanjem ča-l su. Rusija kot taka, celi zdravi del , nje, pa bo pozdravil tako armad t» , ter ji pomagal. j Če bi pa ta armada na svoji po-, ti na skupno fronto naletela na odpor nekaterih skupin, bo jasno da te skupine in ti elementi niso fza svetovno demokracijo, temveč I proti njej ter za centralne zavez-} nike. J Povsem naravno je, da se bo tre-,ba boriti proti tem sovražnikom.' 1 To pa ne bo nikako vprašanje \ notranje razmere in tudi ne kršenje njenih suverenih pravic. To bo pričetek bojev na rusko nemški fronti. Nikakega povoda pa ni za do-1 mnevanje, da bi zavezniki pri svo-;>ji uporabi ruskega ozemlja in pri obnovi jen ju bojne fronte naleteli na kak odlpor. Nasprotno bo j>rf-IickI teh čet v tem nemenu in iz-p ključno v tem namenu, pozdravljen z najbolj prisrčnimi simpatijami. 0 tem sem prepričan, kajti zopetna ureditev Rusije se je že pričela ter mi je tudi zaiano sta- - lišče političnih skupin v moji do-movini. Te skupine so zavzele definitiv-1 no in adravo stališče. To je razvid- - no i-z naslednje brzojavke, ki je izšla v pričetku aprila v ne;kem e švedskem listu: — Na konferenci - v Moskvi so Kadeti ter vse socija-J listične skupine, razven boljševi-t kov. sprejele resolucijo, v kateri p se stavi zaveznikom ponudbo, da v 'organizirajo pomoč za Rusijo pod - pogojem, da se ohrani suverenost D Rusije. - Zel im dostaviti, da je vprašanje zavezniške ekspedicije v Rusijo ne i le vprašanje pomoči za ruski na-1 rod, temveč tudi stvar, ki je v in- - teresu zaveznikov in v interesu svetovne demokracije. 3 ----i- f FARMA NA PRODAJ. 80 akrov, polovico obdelanih, oziroma izčiščenih, ostalo pa gozd. » Proda se z letošnjo setvijo. Torej o katerega veseli seliti se na farme, e nudi se mu lepa prilika. Več se L poizve pri lastniku: i. Martin Machek, a Mountain Home, Ark (11-13—6) HARMONIKE bodisi kakršnekoli vrste Izdelujem la popravljam po najnižjih cenab, a delo trpežno in zanesljivo. V popravo ra-nesljivo vsakdo poSlje, ker eem že nad 18 let tukaj v tem poslu in sedaj t svojem lastnem domu. V popravo vzamem kranjske kakor vse druge harmonike. Stare kupim ali sprejmem v Kameno. JOHN WENZEL, 1917 East C2n6 SU Cleveland. Okla. ŽENITNA PONUDBA. Vdovce, 4»j bi st* rad se- znanil s Slovenko v starosli :i<)— '».") let. katera hoče otnožiti z inofžem pridnim in mirnega /JiiaPa-jn. Poštena žena. ne denar, j«* zahtevano. .lohn Krivit/., r,17 Indiana Avenue, (12-14—m Sheboygan, WK Kje je .lOHX ROT.' Doma je iz Brezovice pri Borovnici. Kranjsko. Star je Cf> let. Preti 1 ."> meseci je hil v Waukcganu. 111. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da mi ga • sporoči, ali pa naj se sam oglasi. Poštne stroške [»ovmeim, kdor mi a j sporoči o njem. Mislim, da se nahaja v Jolietu, 111. Moj naslov: Frank Kueler, 1000 Sheridan Road, North Chicago. III. (12-14—6) Kje je FRANK MLAKAR? Doma je iz Ravenbrda, olnrma Tre'belovo, fara I*režganja, o-kraj Litija. Pred štirimi leti sva bila skupaj v dolictu, III. Ako je še tam, naj se mi javi, ali kdo drugi ve za njega, naj mi sporoči, ker mu imam nekaj važnega por(»člHl i. Anton Ila-bieh, 512(i Washington Street, Denver, Colo. (11 -1— Rad i>i izvedel za naslov sv v h treh bratov .JOSIPA. ANDREJA in M 111 FT A K FUN'F L. Vsi so doma iv. Stndene < i ore. Primorsko Morda se kateri izmeti njih nahaja v ruskem ali ila-Ijanskeni ujetništvu. Prosim, če kUik Od B. ■fatral do t. popoldao. ^^ fcHgi, — No poaaklte la* ta Marllk*l i Mrwta oaa*o »odko mil_ j --- FOOD GLAS NARODA, 12. JUN 1918. PRIZOR V AMERIŠKI MORNARIŠKI BOLNIŠNICI. _Enodušnost Jugoslovanov v domovini ' * * ~ POROČILA IZ DOMOVINE. — POPOLNO EDINSTVO SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV V VSEH JUGO SLOVANSKIH DEŽELAH. — ISTI CILJI. — ZDRUŽENJE TROIMENEGA NARODA TEMELJNA ZAH ^ i , TEVA. Od Jugosl. Času. Urada, Washington, D. C. - True translation filed with the post master at New York. X. Y. on June 12, 1918, as required by the Act of October 6, • Iz poročil, ki prihajajo iz našo domovine in ki jiliL posnemamo iz vseh jugoslovanskih listov vseh strank, se razvidi, da je narod Slovencev, Hrvatov in Srbov v domovini popolnoma odločen, da bo vstrajal v borbi za svojo svobodo in da smatra za podlago svoje svobode združenje na narodni podlagi vseh Jugoslovanov v svoji lastni državi. Z ozimni na dejstvo, da gotovi krogi tako zdržno komentirajo vesti iz stare domovine popolnoma netočno in v nasprotnem smislu, kakor se dejansko dogajajo, je potreba neprestano povdarjati dejstvo, da si rojaki v do-ifc.ovini zamišljajo svojo svobodno Jugoslavijo samo na 7>odlagi združenja Slovencev. Hrvatov in Srbov, na podlagi popolnega edinstva, in kolikor vemo do sedaj, niti enkrat še niso omenili Bnlgarov. niti so se Bul gar i izjavili za to idejo. Narod v domovini se danes ne bori kot slovenski, hrvatski ali srbski, temveč kot JUGOSLOVANSKI, Ne bore se kot socijalisti, klerikalci, liberalci, temveč kot f Jugoslovani. Ta jugoslovanska vzajemnost ni nič prisiljenega, — v temveč nekaj spontanega, ki je v naravnem toku dogod-j« kov vzraslo v srcu vsakega Slovenca. Hrvata in Srba. — Jugoslovanski poslanci še nikdar niso uživali takega za- -1 upanja med narodom, kakor ga uživajo danes. Ti poslan- ■ ci so danes pravi glasniki vsega naroda. Danes govore slovenski poslanci v imenu svojih srbo-hrvatskih bra- 1 tov, jutri Srbo-Hrvati za Slovenec. Narod nič več ne verjame v avstrijske obljube, noče nikake druge rešitve jugoslovanskega vprašanja, kakor popolne svobode, svobode, ki bo enaka za Slovence, Srbe in Hrvate. Take svobode, kakor so jo in jo še danes zahteva Jugoslovanski Klub na Dunaju. !( Slovenci v Ameriki so v zadnjih časih čitali o sijaj-J, nih manifestacijah za jugoslovansko idejo, ki so se vrši-!] le v Ljubljani koncem marca meseca t. 1. Takrat so slo-' i venske žene izročile nad 200.000 podpisov predsedniku«1 Ju gosi. Kluba. Dr. Korošcu, v znak popolnega odobrava-nja Klubove politike za jugoslovansko svobodo. Pri tej priliki so si poslanci in narod medsebojno prisegli, da bodo vstrajali do zadnje kaplje krvi ter raje poginili, ka-kor pa odnehali od svojih pravičnih zahtev. V Ameriki so se oglasili ljudje, ki so kar na svojo" roko začeli tolmačiti zahteve slovenskega naroda v do-j movini. Naj navedemo samo kar jo rekel Andrej Kalan pri,1 velikanskem zborovanju v Ljubljani: — Nasprotniki naše veličastne ideje za bodočo Ju-j goslavijo so v velikih skrbeh. Lahko jim pa rečemo, daj so njihove skrbi prezgodnje in nepotrebne. Belijo si glave s tem. kdo bo gospodar v oaši državi in kakšni bodo naši ministri ter že predlagajo kandidate. Oni vprašujejo, kateri naših treh narodov bo imel prednost, kako se ' odo sporazumeli katoliški in pravoslavni državljani Jugoslavije in če bo ta država v stanu in pripravljena iz-j polniti vse ekonomske pogoje neodvisne države. Oni bi ničesar bolj ne želeli, kakor da bi Jugoslavija sploh nikdar ne prišla v življenje. — Mi, častite dame in gosjxwlje, nimamo take bojazni, ker vemo. da potrebujejo velike ideje časa, da se izvedejo... Naša misel ni sedaj, kako organizirati to Jugoslavijo, temveč kako najhitrejše doseči tako državo. To je zgodovinski trenutek. Vsled tega mora imeti vsakdo pred očmi neprestano svojo veliko odgovornost napram narodu. Posebno mi Slovenci moramo biti pazljivi v teh odločilnih trenotkih, da ostanemo v soglasju in j enodušni, kajti sedaj je čas, ko so odločuje, ali bo jugoslovanski narod živel ali ne. — To je odgovor iz stare domovine onim, ki tukaj po svoje in v prilog svojim strankarskim nameram tolmačijo vesti o pokretu rojakov v domovini. Enako sijajne manifestacije in narodne zaprisege so se vršile in se še neprestano vrše v Zagrebu, po vseh večjih in manjših krajih na Štajerskem, Kranjskem in Hrvatskem. Vršile so se v Pragi, skupno z Jugoslovani ter se je nanovo utrdilo dobro prijateljstvo in solidarno sodelovanje ter skupen nastop. Jugoslovanski Klub je prejel nebrojno število pisem in brzojavk, iz mest in vasi, od delavcev, uradnikov, kmetov, od izobražencev in od manj izšolanih, sploh od vseli stanov in slojev, v katerih se izraža popolno zaupanje in neomajna odločnost vstra-jati do konca. UNITED* stat K S 4 FOOD | ADMINI $T*.atio« , , --- »i ... . Jugoslovani državnemu tajniku Kakor posnemamo po "Official t Bulletin-u*', uradnem glasku a me- s i iske vlade, so o priliki izjave dr-J.-žavnega tajnika, Robert Lausinga.'s v kateri se izreka živa sompatija t ameriške vlade za narodne aspira-jt rije .Jugoslovanov, poslale razne'.; jugoslovanske politične in druge t ofgaiiJzacije sle«leče zahvale dr- i žavuemu tajniku: Ekscelenca 1 1 i obe rt Lansing, Washington,. D. C. 1 Izjava žive simpatije vlade Zdr. j držav za narodne težnje Jugoslo-I vanov in za svobodo potlačenih narodov Avstro Ogrske, nas je na- i !polnila nanovo z občutkom naj- i 'globlje hvaležnosti in spoštovanja ] j napram \ladi in napram duhu o- s nega širokega amerikanizma naše i ' nove domovine, v katerem je t> amerikamzem osnovan in izvajan. 1 Izjava vlade Združenih držav je s nov in sijajen dokaz simpatije, ki < [bo našel odmeva v srcih naših ju- < ! goslovanskih bratov pod habsburškim jarmom ter pod berlinskim j I vazalstvom, in ki bo zvaril njiho-[vo odločnost za svobodo pod tako oio"*no zaščito ji na podlagi ne-! .. . .. jiimrljivih iz;av velikega predsednika \\ ilsona. Dr. Ai;te Biankini. predsednik Jngosjov. Nar. Sveta v Združenih državah. Hon. Robert Lansing Washington, D. C. I Spoštovani gospod : — ./ugoslovani, eno od najbolj potlačenih plemen Avstro-Ogrske, so že dolgo zrli na Združene države kot svojega največjega prijatelja in najmočnejšega zaščitnika. Ta občutek je vzpodbujal Jugoslovane, preganjane od krivice in nasilja avstrijskih in madžarskih oblasti, da so izkali svoje zaščite v tej deželi; to prepričanje jim jo dalo moč, da so od tukaj pomagali in vzpodbujali svoje zasužnjene brate v domovini v borbi za svobodo. Amerika, plemenita mati svoje i dece, je že poprej dajala izgnanim -Jugoslovanom pribežališča in vsak da njega kruha, in ne samo to, tem-j vee tudi vse pogoje za njihovo I 1 moralno in gmotno uspevanje, in ■ zdaj jim zopet daje nove moralne . pomoči, da nadaljujejo svojo bor-. bo, dokler ne dosežejo, na razvalina h-Avstro-Ogrske, svoje narodne težnje v svoji svobodni narodni državi, ustanovljeni na podlagi de - mokratskih načel. [ Izjava državnega departmenta. , kojega ste Vi, g. tajnik, tako moder in izkušen vodja, da so "raz-1 prave kongresa podjarmljenih narodov Avstro-Ogrske, ki se je vršil, v Rimu aprila meseca, bile sprem-1 Ijane z velikim zan manjem od vla-j de Združenih držav in da uživajo narodne aspiracije Čeho-Slovakov in .In gosi o van o v-živo simpatijo te. vlade', je napolnila Jugoslovane j z najglobokejšo hvaležnostjo ter obenem vzbudila živo nado, da bo plemenita vlada Združenih držav tudi v bodoče z besedo in dejanjem pomogla k uresničenju narodnih aspiracij .Jugoslovanov. Zato tudi člani Hrvatskega Sa-veza, sestavnega dela Jugoslovan skega Narodnega Sveta, smatrajo ' za svojo sveto dolžnost, da se naj- toplejše zahvalijo za to zgodovin- ; sko izjavo, a istodobno tudi zapro- j sijo, da bo ameriška vlada, zvesta i svojim idealom, za uresničen jo ka- < terih mi danes sodelujemo v vojni j tudi v bodoče živo pomogla borbi i Jugoslovanov, tako, da tudi oni dobe dostojno mesto med svobodnimi narodi. Don Niko (irškovič, predsednik "Hrvatskega Saveza" v Združenih državah. Ekse. Lansing, ] Washington, D. C. j Vaša deklaracija od 29. maja. ^ izražajoč živo simpatijo ameriške , vlade s pravičnimi in dobro znani- ' mi aspiracij ami Jugoslovanov za" svobodo, je napolnila z veseljem upanjem in najbolj globoko hvaležnostjo srca vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev, in smatram za svojo prednost, da bom tolmač teh občutkov za Srpsko Narodno Obrano v Ameriki. M iloš Trivunac, predsednik Glavnega Odbora Srp- ske Narodne Obrane v Ameriki J - ' j' I Hon. Robert Lansing. Washington, D. C. V imenu Slovenske Narodne Zveze v Ameriki izražam iskreno hvaležnost za priznanje pravičnih teženj Jugoslovanov in njihovega boja za samoodločevanje in svobodo. 1'parni, da bodo plemenito in svobodo ljubeče ljudstvo Združenih držav in njihova vlada storili vse. kar je v njihovi moči, da se osvobode Jugoslovani iz tisočletnega robstva pod Habsburžani in Hohenzollernei. Naj Bog blagoslovi predsednika, ameriško ljudstvo in Vašo ekselenco. Živele Združene države! Živel predsednik Wilson! Paul Schneller. predsednik Slovenske Nar. Zveze. ' Hon. Robert Lansing, Washington, D. C. Sprejmite našo iskreno zahvalo za izjavo, s katero priznava vlada I Združenih držav pravične zahteve '!Jugoslovanov za samoodločevanje i in svobodo. Vsemu svetu je znano. ' da je Avstro-grska opora Nemčije pri njenem stremljenju na Vzhod in da morajo biti slovanski narodi ' Avstro-Ogrske prosti n gospodar 1 ji svoje zemlje in usode, ee se hoče Nemčijo premagati. Mi, Jugoslovani, enkrat združeni in osvo- • bojeni, bomo kakor Gibraltar pro-■ ti nemškim hordam. Nikdar ne bo- - do prodrli. (They shall never • pass.) ' i Josip Marohnič, - j predsed. Narodne Hrv. Zajedniee. "i -- i. Hon. Robert Lansing, 'I .. Washington, D. C. if V imenu srbske zveze "Srb© • bran" in tisočerih njenih članov izražamo Vam in vladi Združenih i držav svojo globoko hvaležnost za priznanje teženj Jugoslovanov za pravo samoodločevanja in svobode. Ideal Jugoslovanov, za kojega 1 se je borila Srbija izza leta 1912 je nadel v Združenih državah svo-, jega gorečega in dobrotnega podpornika in popolnoma smo prepričani, da bodo vsi slovanski narodi delili z nami našo srečo. Za to podporo se udano zahvaljujemo vladi Združenih držav. M. N. Glumrčič, predsednik. N. S. Kneževič, tajnik. 4 Hon. Robert Lansing, Washington, D. C. V imenu Kranjsko Slovenske Katoliške Jednote v ZdruženiSi državah se iskreno zahvaljujem za priznanje pravičnih teženj in borbe za samoodločevanje in svobodo Jugoslovanov. Naj pomaga Bog Združenim državam dobiti to voj-j .110 ter zrušiti brutalne vlade Av-[ stro-Ogrske in Nemčije v najkrajšem času. Anton Grdina, podpredsednik. \ Državni tajnik. Washington, D. P. V imenu 10.000 članov Hrvatske • Zajedniee 'Illinois* želim kot njen j j predsednik izraziti iskreno hva-jležnost za priznanje, pravičnih za-j 1 htev Jugoslovanov za samoodločevanje in svobodo vseh Jugoslovanov. Anton O asdic, predsednik. Hon, Robert Lansing. Washington, D. C. Vaša objava uspeha razprav kongresa zatiranih narodov A v j stro-Ogrske. ki se je vršil v Rimu asprila meseca in ki ga je vlad.* -_ Vse zavezniške vlade pozdravljajo zadnjo Lanšingovo izjavo I— -----Vi. (Od JugosL Časn. Urada, Washington.) True translation filed with the postmaster at New York. X. Y. on June 12, 1918. as required by the Act at October 6, 1817. Te dni se je vršilo v Parizu skupno vojno posvetovanje zavezniških vlad, katerega posvetovanja so se n-deležili tudi ministrski predsedniki Anglije, Francije in 1 talije. Kakor smo pričakovali in že poprej naglasili, da bodo vsi zavzeniki potrdili in pozdravili zadnjo Lanšingovo izjavo, so zavezniki to napravili o prvi priliki. S tem so narano dali še večjo važnost tej izjavi ter so pokazali, kako se zanimajo za osvobojen je in združenje vseh J ngoslovano v. Zadnje zavezniško zborovanje v Parizu je bilo vojno posvetovanje ter se s političnimi vprašanji ni imelo baviti. Toda zavezniške vlade, priznavajoč veliko važ-nostJUGOSLOVANSKEGA VPRAŠANJA, so uporabile svoj prvi skupni sestanek, da zadnjo Lanšingovo izjavo potrdijo ter so izdale sledečo uradno izjavo: — Zavezniške vlade z zadovoljstvom pozdravljajo izjavo državnega tajnika Združenih držav Amerike, s katero se ameriška vlada pridružuje izjavam iskrenih simpatij z narodnimi aspiracijami Čeho-Slovakov in Jugoslovanov za dosego njihove svobode. Ne smemo pozabiti, da še vedno traja obupen boj in napad Nemčije n Avstro-Ogrske na zavezniške postojanke v Franciji in da so se na omenjenem skupnem zborovanju pretresale jako važne stvari. Kljub temu pa so zavezniške vlade v tako resnem in kritičnem času našle časa, da naše vprašanje odobre in da nam izrazijo svoje simpatije. To dejstvo nas rfiora okrepiti, da s svoje strani zastavimo vse sile in da damo vsako našo podporo skupni za-veznšiki borbi. Zavezniki so naše združenje in osvoboje-nje prevzel kot cilj njihove borbe ter jim z naše strani ne sme manjkati nikaka pomoč. Ne pozabimo, da je zavezniška zmaga tudi naša zmaga, ter z veseljem doprinašajmo vsako našo žrtvo, da jim olajšamo borbo. Združenih držav z zanimanjem za- r jsledovala, in izjava, da uživajo na- 1 [rodne težnje Jugoslovanov in t'e- i ho-Slovakov za svobodo živo sim- -patijo vlade Združenih držav, je I bila sprejeta z največjim veseljem od vseh Jugoslovanov. Ju gosi ova- , ni, ki prebivajo v Združenih drža , vali. iskreno pozdravljajo duh, ki i preveva to izjavo ter so priprav- i 1 jeni in so bili vsikdar, dati svojo kri in premoženje za. veliko deže- ' lo, v kateri vidijo braniteljieo malih in zatiranih narodov. Izročite , najprisrčnejše pozdrave našemi. |velikemu predsedniku ter njega ; in vlado zagotovite naše neomajne zvestobe in podpore. S. D. Bapkovič, izdajatelj Jugoslovanske Zastave. Bombardiranje Pariza. True translation filed with the post master at New York. N. Y. on June 12, 1918, as required by tl»e Act of October 6, 1917. Pariz, Francija, 11. junija. — j Danes zjutraj se je obnovilo bombardiranje Pariza z dalekosežnim topom. Kakor piše Eclair, sta bili pri včerajšnjem bombardiranju u 1 > i t i dve osebi, 9 pa jih je bilo ranjenih. Posebno blago, tudi tako.^^g ^^ ki se mnogokrat prikriva. To je razno tako blago ki se ne more dohiti povsod in ga potrebuje vsak človek, bodisi star ali inlacl, zdrav ali bolan, reven ali premoZen. Zelo zanimiv. podučljiv in obsežen seznamek in <-.'nik pošljem brezplačno. Knjiga "Mali domači zdravnik" cena 'Jo centov: v zalogi imam tudi vsa v knjigi opisana zdravila. MATH. PEZDIR, P. O. Box 1611, New York, N. Y. Oženite se i Pošljite nam samo EN DCLAR In poalali vara bomo popoln 2enitv«xki katalog » nmtanfc-nim opisom. SLIKAMI, imeni in naslovi mno-ffih dzklet in nekoliko odor, ki iščejo dobre«« nI poiteneaa moža. Lahko sami pišete in skle-nete srečen zakon. Mi bido zmožni storiti pošteno in dovoljeno posredovanje, xato ne šte- dite dolarja, ki je posredi med *am! in ZAKONSKO SREČO. Pišite še dane* na: RELIANCE F. CLUB Box 376 Los Angeles, CaL i True trana'atl'in filed with tli« no«* master at New York, N. Y. on June 6, 1918, ma required t>y d* Act OctoO«* t. 1917. WS.S. WAR SAYINGS STAMPS I ISSUED BY THE. UNITED STATES GOVERNMENT . --- Rojaki! Kupujte vojno-varčevalne znamke I Nikjer na svetu ne morete boljše, bolj varno in bolj obrestonosno naložiti svojega denarja kot v tem vladnem podjetju. Če ste slučajno v denarni zadregi, Iphko vojno-varcevalno znamko vsak hip izmenjate. S kupovanjem teh znamk pomagate sebi, pomagate vladi Združenih držav ter vsem zatiranim narodom k prostosti. Vojno varčevalna znamka stane za mesec junij $1.17. Leta 1923 bo vredna $5.00. Kupite jih lahko na vsaki pošti ter pri »lavnih in podrejenih agentih. Če se vam zdi bolj primerno, pa lahko tudi nam pišete, in mi Yam jih bomo preskrbeli. UBSDNI&TVO "GLAS NARODA". GLAS NAKOPA, 12. JUN. 1918. v — ^. Zapadna Slovanska Zveza j USTANOVLJENA /PjJ^K INK0RP0R1RANA 5. JULIJA 1908 W^gS^ 27. OKTOBRA 1908 WESTERN SLAVONIC ASSOCIATION Glavni sedež: Denver, Colorado. ■ viiAVNI ODBOB: Predsednik: JOSEPH* PRIJATEL, 5232 Wash. Street, Denver, Colorado. Podpredsednik: ANTON VODIŠEK, 424 Park Street, Pueblo, Colorado. ' L tajnik: FRANK SkAaBISC, It. F. D., Box 17. Stock Yard Station. i Denver. Colorado. II. tajnik obenem zapisnikar: J. CAN.7AR, 4422 Grant St., Denver, Oolo. Blagajnik: JOE VIDBTICH, 44S5 Logan Street, Denver, Colo. Zaupnik: JOHN PKEDOV1&4837 Washington SL, Denver. Cola NADZORNI ODBOR: 1. nadzornik: JOHN GERM, 316 Palm Street, Pueblo, Colorado. 2. nadzornik: FRANK HKN1GSMAN, 1230 Bcrwlod Ave., Pueblo, Colo. B. nadzornik: MillALJ KAPSCH, 50« N. Spruce, Colo. Sprlnga. POROTNI ODBOR: 1. porotnik: PETER .MEDOŠ, Route 8, Bo* 108, Pittsburgh, Kansas 2. porotnik: JOHN HOČEVAR, 514 West Chestnut St., LeadviUe, Colo. . B. jHjroUilk: JOHN JAKftA, Box 272, Loulsvlil, Colorado. | VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. R. S. BDRKET, 4487 Washington St., Denver, Colo. URADNO GLASILO: GLAS NARODA, 82 Cortlandt Street, New York, N. T. Vne denarne nakaznice ln vse uradne stvari se pošiljajo na gl. tajnika. pritožbe na predsednika gl. nadzornega odbora, preplrne zadeve pa na predsednika glavnega porotnega odbora. IMENIK URADNIKOV KRAJEVNIH DRUŠTEV SPADAJ0ČIH K ZAPADNI SLOVANSKI ZVEZI V DENVER, COLO. ________ i Društvo sv. Martina, ht. 1 v Denver, j Colo. — Predsednik : Jolm tVssir: ta j-; nik i vsakega 15.teg:i v Sv. Jak«>-ba dvorani na Logan St. — V07 W. 2nd St.; blagajnik: Frank Zaitz. Seja se vrši vsakega 11. v lastni dvorani* na 527 Elm St. v LeadviUe, Colo.- j Društvo Zvon št. 6 v Colo Springs, • Colo. — Predsednik : Joe Kapsch ; taj-' nik : Mielmel Kapscb, 50S N. Spruce ' St.; blagajnik: Frank Klun. — Seja sej vrši vsakega 12. v mesecu v Slovenskem domu v Colo Springs. Colo. J Društvo Sv. Rožn. Venca, št. 7 r Denver, Colo. — Predsednica: Marv j Prijatelj; tajnica: Mary Starešinič, , 5-I7G Logan St.; blagajn ica: Frančiška Baud.-k. — Seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu v dvorani sv. Jakobu na fjogan St. — Vsi v lK»nver, Colo. Društvo Biser, št. 8 v Mullbery, Kans. — Predsednik : Petar Medosh; tajnik: John CrepinSek, RFI) 2. Ikix 21»; blagajnik: John CrepinSek. — Seja se vrši vsakega 10. v mesecu. — Vsi v Mullberyy, Kans. Društvo Napredni Slovenci, . št. 9 v Canon City, Colo. — Predsednik: Anton Dreinel j ; tajnik: Frank Koejan, Prospect Heights; blagajnik: Frank Konci I i ja. — Seje se vrše vsakega 10. v meseeu. — Vsi v Canon City, Colo. Društvo Slovenski Bratje, št. 10 v Victor, Colo. — Predsednik: Petar Geslu*]: tajnik: Josip Mehle Im>x 022: blagajnik: Josip Mehle. — Seja se vrši vsakega 15. v mesecu. — Vsi v Victor, Colo.. Društvo Sv. Janez Nepomuk, št. 11 v Rock vale, Colo. — Predsednik: .Toe Blatnik: tajnik: Alois Simee. Iwix 225; blagajnik: Josip Putrya. — Seje se vr-3e vsakega 11. v mesecu. — Vsi v Itock- vnle, Colo. Društvo Zgodnja Danica, št. 12 t Clear Creek, Itah. — Predsednik: L. Mihcfu-li: tajnik: Ant. Sever, !*>x i:i; blagajnik : Andrej Fijacko. — Seje se vrSe vsakega 15. v mesecu. — Vsi v Clear Creek. Utah. Društvo Junaki št. 13 v Frontenae, ] Kans. — Predsednik: Frank Trlep; j tajnik: Anton Lesjak box 118; blagaj- ■ nik : Louis Preiožnik. — Seje se vriše vsakega v mesecu. — Vsi v Fron tenac, Kans. ] Društvo Sloga Slovencev, St. 14 v 1 Ktandartville, Utah. — Predsednik : I John Potočnik; tajnik: Josip Kopa v, J hov 1001; blagajnik: Frank Malovich. |( Seje s«> vr?e vsako drugo nedeljo v me-1 secu. — Vsi v Staudartville, Utah. j! Društvo Triglav, št. 15 v Bingham, : Utah. — Pretisednik: Petar Predovič; i tajnik: Petar Bubanovich RR. 1, box j •'U : blagajnik: Nick Balich. — Se-! ^ je se vrše vsakega 13. v mesecu. Vsi v Bingham, Utah. { Društvo Zapadna Zvezda, št. 16 v Pueblo, Colo. — Predsednik: Frank 1 Hen igiuan; tajnik: Rob. Robleck, ] Sta. ."i: blagajnica: Anna Blatnik. —h Seje se vrše dvakrat v mesecu In sicer , drugo in tretjo nedeljo v mesecu. — Vsi v Pueblo, Colo. Društvo Hrabri Slovani, št. 17 v Frederick, Colo. — Predsednik: John I Major; tajnik: Anton Valeneieh box1 58: blagajnik Frank Skrblna. — Seje se vrše vsakega 10. v mesecu. — Vsi v ' Frederick, Colo. ! Društvo sv. Alojzija, št. 19 v Den- : ver, Colo. — Predsednik: Anton Men- . cin; tajnik: Erazem Gorshe, 4JKJ4 Pearl St.; blagajnik: Frank Okoren. I Seje se vrše vsakega 14. v mesecu. —' Vsi v Denver, Colo. |! Društvo Planinke, št. 20 v Leadvil- ■ le, Colo. — Predsednica: Neža Kržan ; tajnica: Frances Ponlkvar, 015 W. 3 St.; blagajnica: Mary Rutkey. — Se-' je se vrše vsakega 10. v mesecu. Vse j v LeadviUe, Colo. Društvo Grintovec, št. 21 v Ely, Minil. — Predsednik: Ferd. Kuhar; tajnik: Math Pol a j ner, box 289; bla- , gaj nik: Frank Erzar. — Seje se vrše j vsakega 10. v mesecu. — Vsi v Ely,' Minn. J Društvo sv. Mihaela, št. 22 v Tooele, Utah. — Predsednik: Mih. Sajatovič; tajnik: Frank Ambrosh, box To; bla-j gajnik: Anton Rnpar. — Seje se vrše vsakega 15. v mesecu. Vsi v Tooele, Utah. ' | Društvo Cleveland, št. 23 v Cleveland, Ohio. — Predsednik: Ixmis Mez-, nar; tajnik: John Kadunc 0.310 Carl Ave.; blagajnica: Agnes Leovich. Seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu. Vsi v Cleveland, Ohio. Društvo Marija Pomagaj, št. 24 v Salida, Colo. — Predsednica: Anna Fear; tajnica: Victorlja A. Drobni<*h lRFI/ !>ox 73; blagajnica: Anna Flori jancich. — Seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu. Vse v Salida, Colo. Cenjeni krajevni tajniki so prošeni, da sporoče vse premembe pri društvu ali glavnemu tajniku Zveze ali pa naravnost na uredništvo Glas Naroda, da se zamore imenik aradnikov pravočasno popraviti. IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA. Tem potom se uradno naznanja vseia krajevnim društvom Z. S.j Z.. da je tri. odbor sklenil na redil, seji, katera se je vršila dne ' maja v frl- uradu, da mora v*ak: član Z. S. Z. plačati $1.00 za po-! kritje konvenenih stroškov. To morajo storiti t tuli vsi novopri-j stopli člani, in sicer vsak kateri • pristopi pred 1. julijem tega leta i Toraj prosim, da se to vpošteva t kakor tudi, da ako le mogoče, vsa-J ko društvo izkolekta od članov ta mesec, ako ne, mora pa društvo | založiti ter poslati vse dolarje za konvencijo zaeuo z rednim mesečnim asesniei»*oin. ako le mogoče dc 25. junija v glav. urad, tla se potem čim preje tudi zaključijo triletni računi priobčijo v Glasilu Zveze še pred konvencijo. V uradu je 7. vsakim dnem več tlela, posebno pa še .sedaj pred konvencijo. Ker smo v vojnem času, skor«, vsak teden dobim kako pismo od raznih državnih oddelkov za vsa- kojaka pojasnila in odgovore. Tem potom tudi naznanjam, tla se je bilo nabralo nekaj denarja /ad ediče, kateri so sedaj v stari domovini. Za vse take slučaje sem inogel dati vsa pojasnila ter imena potom originalnih form v to g vrh rt na oskrbnika sovražnih tujcev (Allien Property Custodian). — Sčasoma bodo morda tudi denar zahtevali, dokler bode vojna. Takega denarja neizplačanih smrt-nin je sedaj .$1000 m pri grl. zanp-n ku Zveze $.900, sku, j $1900, bode pa pa še več. ako se kmalu vojna ne konča. Od tega denarja je $600 naloženega na banki na ime Zveze in dediče, $400 je pa še v gl. blagajni Zveze. Čakali bomo nt." daljnih informacij glede tega denarja iz Washington, D. C. od zgo-rajomenjenega urada. Tudi z veseljem naznajam, da zelo lepo napredujemo v teh kritičnih čaMh. Zopet smo prejeli lepo število članov In članic od no-1 vega leta sem. Društva lepo tek-1 Povesti o špijomh GUY FAWKES, — ALI ZABOTA3 SMODNIKOM. Neki Thomas Percy je leta 1604 s najel neko temno izgledajočo sta-|j to hišo v Londonu in sicer tik po-'fe leg angleškega parlamenta. Percy z je l?il skoro večino časa odsoten od svoje hiše, katero je pustil v s oskrbi svojega služabnika, velike- s ga, rdečelasega moža, ki se je na- | žival samega sebe ".Johnson**. I | Londonski policijski sistem je n bil v onih dneh zelo primitiven r Ceste so bile ponoči temne kot najbolj temna noč in pošteni ljudje ]( so vsled tega zgodaj hodili spat. p Mogoče je bilo to vzrok, da ni sko -zi dolgo časa nihče zapazil da je d imel Johnson navado pripuščati v k hišo svojega gospodarja skupine 3 možkih, ki so prihajali pod kri- j t jem teme in ki so nosili na svojih <] ramenih težke vreče. v i Takrat je vladal Angliji kralj s James L, ki je bil zelo trmoglav, n okrut in nepopularen. Večina njegovega parlamenta je bila prav ta- r kt> malo popularna kot je bil kralj ( sam. t Napravilo se je zaroto v name- t nu, da se spravi s poti monarha in ^ celo njegovo zastopstvo zakono- j dajcev z enim samim udarcem. To ^ je bila zelo priprosta zarota hi ta- c koj boste videli, da je kaj malo > manjkalo, da ni uspela. j Na določeni dan bi se moral f kralj peljati v gala kočiji v zbor- j nieo parlamenta ter nagovroriti | tam zbrane delegate. Zarotniki so g najeli hišo tik poleg parlament- j. nega poslopja ter pričeli koipati , rov pod parlamentom. j | Ta rov se je napolnilo s par sto j i funti smodnika. Ko bi dospel kralj J da izreče svoj govor na zbrane poslance, naj bi se prižgalo stenj. * zvezan s sodčki smodnika, .lames j in njegovi zakonodajalci ter celo poslopje, v katerem bi bili zbrani. ^ bi se razleteli na kosce vsled sile , eksplozije. Kpijon, katerega se je izbralo od strani zarotnikov, da posluje f 'med člani zarote ter tudi nadzo- ( ruje delo pri kopanju rova pod parlamentom, je bil neki Guido s Fox, znan zgodovinski pod ime- } nom 4*Guy Fawkes'1 ] Fawkeg je bil fanatik, pustolo- 1 vec ter rojen zarotnik. Željno se i je posvetil tej nevarni nalogi ter £ , predstavljal služabnika svojega * zarotnika Percy-ja pody' imenom 1 Johnson. I Fawkes se je lotil svoje naloge '< j zelo skrbno in premeteno. Njegovi 1 delavci so kopali rov pod hiSo ' j Percy-ja ter prišli do podkleti, ki se je nahajala direktno, pod poslopjem, v katerem je hotel kralj James počastiti s svojo kraljevsko navzočnostjo otvorjenje parlamenta. V to klet je spravil Fawkes mujejo meti sabo za pridobitev ' članov(ic), toda kakor kaže, bo 'zopet dobilo prvo nagracki društvo ; 'št. 16, Pueblo, Colo., katero jo tu c
  • -ftak ima samo en glas na k on ven- - ciji. svoje sodčke s smodnikom ter jib pokril z lesom in navlako, da bi kak slučajni obiskovalec kleti ne zatpazil njih navzočnosti. Nato pa je pritrdil na sodčke ^ stenj, ki naj bi dogorel v petnaj-stih minutah. Ko bi stopil kralj v ( parlament, je bilo določeno, da bo ' Fawkes prižgal stenj ter skušal ! nato. spraviti samega sebe na var- * no. — . } Zarota s smodnikom se je izja-'] lovila iz istega vzroka, iz katere-j^ ga se izjalovi toliko drugih zarot j — ker je namreč preveč ljudi vo l delo za tajnost. Eden teh zarotni-lj kov je bil zelo drag prijatelj lorda! j Monteagle. ki naj bi se tudi naha-j, jal v parlamentu na dan. ki je bil ' določen za eksplozijo. — Pisal je j vsled tega anonimno pismo ter po- ] svaril Monteagle-a, naj ostane do- , ma. — i Monteagle je izročil to anonim- , no svarilo oblastim. Takoj je sle- , dila preiskava poslopja parlamen- i ta. Dne 5. marca 1603, v noči pred ; dnevoip, določenim za eksplozijo je par raziskovalcev slučajno sto- • p"lo v dotično klet. Tam so našli Guy Fawkesa pri delu. Pričeli so ] ga izpraševati ter preiskavatr Ktei Našlo se je smotlnik in Fawkes je bil aretiran. Sodnik, preti katerega se je privedlo jetnika, je opisal i Fawkesa v svojem poročilu kot ze- . lo "visokega in obupanega tovariša". On sam pa je imel dosti vzroka, da je bil obupan. Zanj je bila , namreč določena le ena usoda. — Kljub temu pa je ohranil svojo železno hladnost. Ko se ga je privedlo pred kralja -Jamesa, je prostodušno priznal zaroto, vendar pa ni hotel povedati imen svojih sozarotnikov. — Zakaj ste hoteli ubiti na* vse? — ga je vprašal prestrašeni kralj. — Nevarne bolezni zahtevajo obupna sredstva, — se je glasil odgovor Fawkesa. Z mučenjem najbolj strašne vrste se ga je konečno prisililo ter privedlo do tega, da je konečne povedal imena svojih sozarotnikov. Bolnega in razbitega vsled mučenja se ga je vleklo pred sodišče in odtam na morišče obenem r šestimi ali sedmimi izmeti glavnih vdeležencev pri tej zaroti. Skozi stoletja pozneje, vsakega 5. novembra, se je prizor obeše-( nja Fawkesa obnovilo od strani ti-J Iz zdravoslovja KAJ STORITI V SLUČAJU OŠPIC? Ošpice se preveč pogosto smatra za bolezen, ki nima nikakrh posle-die, za bolezen, katero bo vsako k dete povsem naravno dobilo ob gotovem času. Brez dvoma je najti «.ačcre mile slučaje, ki ne puščajo za seboj nikakih sledov v telesu otroka, vendar pa so ti slučaji preje izjeme kot pa pravilo in ošpice je vsled tega smatrati za nevarne, tako bolezen samoposebi kot njene številne komplikacije. Razven tega pa so ošpic** najbolj nalezljive izmed vseh bolezni, ker kaže vse, da jo prenese otl enega na drugega celo v inkubacijskem stadiju, to jt> v času, ko se bolezen pri otroku še ni pojavila. Ti ičetek te bolezni je tako sličeu navadnemu prehladu, da JMovek ne more domnevati narave bolezni tlokler se ne izve. da je bilo dete eksponirano. V svojem prehlad-1 nem šladiju pa je bolezen že zelo aktivno nalezljiva. Dete s prehladom v nosu ali vratu, ki kašlja in kateremu se do voli iti v šolo ali na otroški izlet, lahko stavi nevede v nevarnost vsako drugo dete, s katerim pride v dotik o in ki je dovzeto za bolezen in tako se prične epidemija ošpic v občini. Ko se po treh ali štirih dnevih pojavi izpah, je lahko določiti naravo bolezni in večina starišev je v današnjih dneh zadosti izšolana v zdravstvenih stvareh. da drži otroka zaprtega, do-kler traja bolezen. To pa je povsem slično zapiranju hleva, potem ko je bil konj že ukraden. Nesreča je bila že izvršena. Matere hi morale stalno misliti na to, da je treba otroka, pr? katerem se količkaj pojavi prehlad v glavi, držati odstranjenega od drugih otrok, kajti celo prehlad je nalezljiv in kar je videti prehlad, je pogosto predhodnik kake bolj resne bolezni. Nevarnost, izvirajoča iz ošpic, je v zelo veliki meri odvisna od starosti otroka, od njega splošnega zdravstvenega stanja ter od skrbi, katero se posveča otroku od prvega pričet ka. Največjo umrljivost med otroci vsled ošpic je o- sočev angleških otrok, ki so obe-fsili podobo z napisom "Guv Faw-Ikes" ter jo nato zažgali. Avstro-Ogrska hoče preprečiti rešite? Jugoslovanskega vprašanja _v_ True translation filed with the postmaster at. New York, X. Y. on June 12, 191S, as required by the Act of October 6, 1917. Deputacija treh zastopnikov iz Bosne in Hercegovine (1 Hrvat. 1 Srb in 1 Moli a metla nee) je ipred kratkim šla na Dunaj, da zahteva od vlade uspostavljenje ustavnih razmer v Bosni in Hercegovini. Na povratku se je razgovarjal urednik bndimpeštanskeg "Az L'jsaga*" v. Dr. Dimovičem. srbskim delegatom deputacije, ki je erkel med drugim: "Mi smo zahtevali uspostavljenje ustavnih razmer, a brez uspeha----Politično življenje v Bosni in Hercegovini je povsem onemogočeno. Narod, posebno izobraženi slojj, kažejo javno svoje nezadovoljstvo. MI. HRVATI, SRBI IN SLOVENCI SMO PROŽETI Z IDEJO ZDRCŽENJA NAŠEGA TROIMENEGA NARODA. PO NAŠI IDEJI SE MORA REŠITI JUGOSLOVANSKO VPRAŠANJE SAMO V SVOJI POPOLN T CELOTI. VSAKA DRUGA REŠITEV BI IMELA ZA POSLEDICO TAKO STANJE, KI BI VEDNO U-GROŽAVALO SVETOVN IMIR." "Hrvatska Država" od 10. arila tako komentira to Dimovičevo izjavo: "Ako hočemo, da bomo pravični napram samim sebi in napram svoji politiki, moramo podpisati vsako Dimovičevo besedo. Toda, ako razmišljamo o destvu, ki ga je privedla, da je poesbno naglasil potrebo integralne rešitve jugoslovanskega vprašanja in ako vzpo-redimo njegovo izjavo s pozivom, naj pride na Dunaj, prihajamo do zaključka, da Dr. Dimovič ni govoril v veter ali samo zato, da govori, temveč je imel priliko, da sliši nekaj o načinu in namerah za rešitev našega vprašanja v skladu z dunajsko koncepcijo. Dimovič je čutil potrebo, da jasno izjavi, da ga ni poštenega človeka, ki bi se zadovoljil s polovično rešitvijo našega vprašanja. Med združenjem ter svobodo in raskosavanjem (ena beseda zaplenjena) našega naroda, ne more noben pravi naš človek niti enega hipa omahovati." "■Hrvatska Država"1 prinaša za tem razne mahinacije avstro-ogrske vlade, Iti streme za tem, da onemogočijo rešitev jugoslovanskega vprašana, posebno na osnovi starega principa "divide et im-pera"' (deli in vladaj). "Oni so poskušali vse. a dobili so — pravi Hrv. Država — samo cn odgovor: Slovenci, Hrvati in Srbi so en anrod in njihovo narodno vprašanje se mora rešiti enkrat za vselej in za vse njih integralne (zaplenjeno)----To vprašanje se ne da rešiti deloma____Naši bratje Srbi (dve vrstici zaplenjeni), potem, ko so doprinesli vse mogoče žrtve ter prenesli mnoge strahote sedanje vojne, vedo, da polovična rešitev (nekaj besed zaplenjenih) znači smrten udarec tudi za nje Toda oni tudi dobro vedo,, da bi bila njihova smrt tudi naša smrt, ker so naši interesi v ozki zvezi z njihovimi, ker smo eden ter isti narod. Vsak udrec, ki je namenjen Srbom, zadene tudi nas: Njihovo življenje je tudi naše življenje, njihova smrt naša smrt. Hrvati so za Srbe isto, kar so Srbi za Hrvate. Prosvetljenost novih časov je prišla v nas* vse. Srednjeveški spori med nami so pozabljeni. Mi Hrvati čutimo, da smo del celote, ki sestoji iz Hrvatov, Srbov m Slovencev. Smrt enega dela bi povzročila smrt eelote____Vsa naša politika obstoji v sledečem aksijonu: Vprašanje združenega naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev se more rešiti samo kot edinstveno vprašanje, ki predstavlja nerazdruMjivo celoto." Lw^BKjVs&Sbt^v: a ^^ p WmymLMX^h*% JT .JJ V jBaSr ^us%Jm and Save^the jjfflggl paziti med otroci v starosti manjl kot petih let in to dejstvo naj bil dovedlo vse matere do tega, tla p<>- kl svečajo največjo pažtijo proti mo ° gočnosti, da bi se dete inficiralo s ^ to boleznijo. Čim starejši pa je o- ^ trok, tem močnejši je in tem večja zi je njegova odporna sila proti bo- k lezni. Velika nesreča za otroka vsako starosti je, če dobi ošpice f takoj po oslovskem kaši ju, kajti sistem je že več ali manj oslabljen vsled boja proti strupu prejšne c bolezni. Resne posledice vsled ošpic se manj pogosto pojavljajo pri zdravih otrocih ter onih, ki žive v zdravi okolici. Otroci, ki žive v slabo vcntiliranih, prenapolnjenih stanovanjih, bodo imeli bolezen v zelo ostri obliki. Napad ošpic naj hi ta- [ koj nadzoroval kompetenten zdrav nik, kajti v vsakem slučaju je treba posebnih odredb. Najboljše je, če ostane bolnik v t postelji tekom mrzličnega stadija bolezni. Bolniška soba sme biti le ! zmerno gorka, od 68 do 70 stopinj Fahrenheita. Treba jo je držati dobro ventilirano in zrak mora osta- ( ti vlažen. To se lahko doseže » tem, da se ima posodo z votlo nad električno pečjo, nad svetilko < 1 špiritom, ali nad kako drugo kurilno pripravo, ki je odobrena. Zasenčena soba je najboljša, kajti oči so zelo dovzetene za luč. Vznemirjajoč kašelj se lahko zelo o ; lajša z vdihavanjem pare. Največ važnosti je, da se ohrani nos, usta, zobe in vrat v tako čistem stanju kot mogoče. Črevo je treba ohraniti dobro regulirano in dijeta mora niti skrajno »priprosta. Veliko mlačne ali mrzle vode, kot pač prija posamezniku, se lahko popije, kadar se pojavi žeja. Zelo dober je tudi sok sladkih oranž ter drugih sadežev, ki niso kLsli. Za srbečico kože, ki ponavadi spremlja ošpice, je ni boljše stvari, kot izmivanje z gobo. Pri tem je rabiti mlačno, gorko ali mrzlo vodo kot je pač bolj prilično za bolnika. Komplikacije, ki se pogosto pojavijo pri ošpicah, predstavljaj«, največjo nevarnost za življenje. Najbolj je treba paziti na to, da se otrok ne prehladi tekom akutnega štadija bolezni ali pri okrevanju. Otrokom, ki imajo lahko obliko bolezni, se pogosto dovoli da se vrnejo k svojim običajnim igram ali v šolo, kakorhitro se čutijo dosti močne, tla se lahko gi ha jo. Prehlad ali vlažne noge oh Času, ko je telo še več ali manj o-slabljeno, pa imajo lahko za po- * sledico bolezni v bronhijih ali pljučah, katere je zelo težko o- j zdraviti. še več tednov po ozdravljenju je treba prav posebno gledati na , to, da se otrok ne prehladi, kajti napad ošpic ustvari pogosto ye.' jc 1 nrzpoloženje za jetiko ali tub**r-j knlozo. ) . Ekonomija. Varčevanje. ALI HOČEŠ POMAGATI? ' VLADA ZDRUŽENIH DRŽAV p zahteva v vseh ozirih ekonomijo in varčevanje od vseh ljudi v vseh stvareh. Dokažite svoj 3 patriotizem in zvestobo s tem, da štedite im kupujete ^ VOJNO-VARČVALNE ZNAMKE ZDRUŽENIH DRŽAV. ^ To bo pomagalo vam in vaši i domovini,. j ALI HOČETE POMAGATI? e Vprašajte svojega duhovnika, po-' štarja, predsednika vašega kluba, pismonošo ali bankirja. i- i ONI VAM BODO POVEDALI. Patriotizem. ^__ Zvestoba. Nasi zastopniki. . kateri so pooblaščen! pobirati naročnino za dnevnik "Glas Naroda". Naročnina za "Glas Naroda'* Je: za celo leto $3.50, za pol leta $'_\<>0 in za četrt let« pa $1.00. Vsak zastopnik izda potrdilo za svoto, Katero je prejel ln Jlb rojakom priporočamo. San Francisco, Cal.: Jakob LovSln. Denver, Colo.: Louis AndoLSek^lu Frank Skrabec. Leadville, Colo.: John Cločevar. Pueblo, Colo.: Peter Culig, John Germ, Frank Janesh ln A. Kocbevar. Salida, Colo, (n okolica: Loots Costello. • Somerset, Celo.: Math. Kernel j. Clinton, Ind.: Lambert Bolskar. Indianapolis, Ind.: Alois Rudnian. Aurora, m.: Jernej B. VerbHL Chicago, 111.: Jos. BostlC, Jos. Bliah ln Frank Jurjovec. Joliet, III.: Frank Bamblcb, Frank Lanrit-h in John Zaletel. La Salle, III.: Matija Komp. Livingston, 111.: Mib. Cirar. Maseoutah, 111.: Fr. Aupustln. Noromis, IIL ln okolica: Matb. Gaisbek. North Chicago, 111. In okolica: Anton Kobal in Matb. Ogrln. So. Chicago, HL: Frank Cerne. Springfield, 111.: Matija Barboiič. Waukegan, 111. in okolica: Math. Ogrin ln Frank PetkovSek. Cherokee, Kans.: Franlc Režtsnlk. Franklin, Kans. in okolira: Frank Leskovlc. Ringo, Kans.: Mike Pencil. Kitzmiller, Md. in okolica: Frank Vodopivec. Baltic, Mich. : M. D. Ltkovlch. Calumet, Mich. In okolica: M. F. Kobe, Martin Rade in Pavel Shaltz. Detroit, Mich.: raul Bart el. Chisbolm, Minn.: Frank Govže, Jak. Petrlch. Ely. Minn. In okolica: Ivan Gouže, Jos. J. Pesbel, Anton Poljanec ln Loul« M. PeruSok. Eveleth, Minn.: Louis Gov2e ln JurlJ Kotzf1. Gilbert, Minn, ln okolica: L. Vesel. Hibbing, Minn.: Ivan PouSe. Virginia, Minn.: Frhnk Hrovatlch. St. Louis, Mo.: Mike Grabrian. Great Falls, Mont.: Matb. Urlh. Klein, Mont.: Gregor Zol»ec. Roundup, Mont.: TomaS Paulln. Govanda, N. ¥.: Karl SternlSa. Little Falls, N. Y.: Frank Masle. Bar be rt on, O. In okolica: Math. Kramar. Bridgeport, O.: Michael Kočevar. Collin« ood, O.: Math. Slapnlk. Cleveland, O.: Frank Sakser, Jakob Debevc, Chas. KarlLnger, Frank Meb in Jakob Resnik. Lorain, O. in okolica: Louis Balant In J. Kurase. y Niles, O.: Frank KogovJ5ek. Youngstown, O.: Anton KikelJ. Oregon City, Oreg.: M. Justin ln J. Mlsley. Allegheny, Pa.: M. Klarlch. Ambridge, Pa.: Frank JakSe. Besemer, Pa.: Louis Hribar. Broughton, Pa. in okolica: Anton Ipavec. Bnrdlne, Pa. In okolica: John 'Demšar. Canonsburg, Pa: John Koklleh. i Conemaugb, Pa.: Ivan Pajk, Yld j RovanSek. Claridge. Pa.: Anton Jerlna ln Ant. Kozoglov. Export, Pa.: Ix>uls Supančlč. Forest City. Pa. Mat. Kamln In Fr. Leben. Farell, Pa.: Anton Valentlnčlč. Greensburg. Pa. In okolica: Frank Novak. Hostetter, Pa. ln okolica: Frank /ordan. Imperial, Pa.: Val. Peternel, box 172. Johnstou-n, Pa: Frank Gabrenja ln . Jobn Polanc. Luzern«, Pa In okolica: Anton Osolnlk. Manor, Pa In okolica: Fr. Dem3aK r Moon Run. Pa.: Frank Maček ln Fr. jPodmilsek. Pittsburgh, Pa. In okolica: U. R. Jakoblch, Z. Jakshe, Klarlch Mat., I, Magister. Ralphton. Pa in okolico: Martin Koroschetz. Reading. Pa in okolica: .T. Teztlirc. South Bethlehem, Penna.: Jernej KoprlvSek. Steelton. Pa.: Anton Hren. Turtle Creek, Pa in okolic«: Frank Schifrer. 3 West Newton, Pa.: Jos!p Jovan. Willock, Pa.: J. Peternel. Murray, Utah in okolica: J. Kastellč, Black Diamond, Wash.: G. J. Po- 1 renta. Davis, W. Va. in okolira: John Brosleh. Thomas, W. Va. in okolica: A. Koreuchan. Milwaukee, Wis.: Andrew Fon ln l. Joalp Tratnik. Sheboygan, Wis.: John Stampfel In H. Svetlin. West Aliis, Wis.: Anton DemSar In Frank Skok. Rock Springs, Wyo.: .Toe ^YugoWic, >. A. Justin in Valentin Marcina. _(TLAS NARODA. 12. JTN. 101 S. --» ■ - , ■ T !■■ ■■ t I ■ ■ II ZLATA KRONA f T ~ ' (Nadaljevanje.) Mesec je sijal nad gorami in doli, mlado perje in zelenje je šole-stelo v pomladni noči, čez polja je valovil veter in se igral z viflkeiiei brst« ."»iga žita. Iiele cerkvice so sanjale po hribčkih, sanjale so položne eesie in znamenja kraj njih sanjale so koče, za\ite v dolge halje. Farntje mi peli ma vasi. Toda njih pwni je bria otožna, Kot hi plakata deva za ljubim, ki je od-•sH v tujino in »ga čaka /. velikim, iientešljivim hrepenenjem. Slišala so jo dekleta, prehodila se iz slad-k«-(ia spanja, nasmehnila so se jim lieu, kodraste glaviee so se obrnile na dniif> stran, on"i so se zop*-t zaprle in zasanjale. Pastir Boštjan jo potrkal na okno. Zažvenkljale so šipe, dekle j«* atelmo odpi lo.nMed kliučki in ► i\>žmarin««m se je prikazal nežen obrare-k, pokazala se je drobna roka. 'Dober večer, Le ne i ka! *' je šopnil Boštjan in s«igel dekletu v roko. "Bog daj dober večer, Boštjan! l>a si I o prišel! Dr»gec, niti ne veš. s kakšnim hreipenenjeiu sem le pripisa k o val a ! *' "Lenčika. objokane oči imaš! Ali 'te je kdo razžalil Ali -se ti je zgodilo ka) hudega? Povej, dekle!" "OiV naju je zapazil zjutraj, Iwiwtjat., ko si jrnal živino v gore. I repo vet jal mi je govoriti s teboj. Zelo jezen je bil in je reke1!, da bo prej rečena zakleta kraljičina na Grmadi, kakor bom jaz tvoja že na. Z Zalarjevim Francetom me ho.'-e poročiti. s t.istim bogatim in balvanihirm lantom. lioštjan, ti ne v«*, kako mi je hudo. " Zajokala je Lenčika, svetle solze so tekle po lepih licih ter padale med zelenje in cvetje. Boštjana je zaskeh-lo v sreu. poboža I je dekle po voljnih laseh in rožnatem obrazu ter ga tolažil. " Leivilica. tudi zakleto kraljičino pojdeni rešit, če je treba, i ji zlato krono prinesem očetu iz kraljestva vil. Le tega nočem, da bi bila ti nesrečna. F kaži, Lenčika, kaj naj storim; vse je tvoje: moje srce, moje roke, moja moč in moje zdravje. Le ti ne smeš trj^eti.'* "Ne, Boštjan! Bog obvaruj, da bi šel res r»*ševat zakleto kraljičino. Oče je kar tako rekel, in mor da bi tudi to nLč ne -pomagala ter nič ne omečilo njegovega srca. In Boštjan! Kraljičina je grozna, čuvajo .p) vile in čuva jo škrat, ki ugonobi vsakogar, ki se mu približa. Oh, a te stori tega. ne! Pro-1 siti hočem očeta, tla me da tebi. 1'slišali me moia, ker te imam ta-' ko rada in bi umrla brez tebe.'' j Boštjan ji je začel pripovedovati o opoldanskem spanju, o gorskih rožah, o vilah, njih kraljici. Zakleli kraljičini ter o veneu in šopku, pretkanem z izlatum lasmi. "Prinesel sem ti rož, Lenčika, pritiesnl ti venet- za poročni dan | Ali se sne mlaš očetovemu žugaaiju in se poročiš z drugim?" "Kako čudno govoriš! Ce »ni ne dovoli oče. da bi se poročila s te-lx>j, umrjem." » "Kaj govoriš o smrti? Ti moraš živeti! Tvoje žalosti ne bi mogel trpeti, ne glodati otožuik, venetih lic. Lt iičika, bodi vesela! Pomeri si venec. ki so ga spletle vile za-j te!'' t Dekle je delo na glavo venec iz •belih, modrih in rdečih m/, pre-pleteii z zlatimi lasmi. "Kako si lepa, Lenčika! Take neveste še ni bilo \ naših gorah. Shrani ga skrbno za poročni dan!" j "Za poročni dan! Kdaj bo najin poročni dan? Morda jeseni morda spomladi, morda nikoli! NV, ljubezen mora zmagati, kajne ■ Boštjani? Očeta poprosim, rad me ima, dovoli mi, če ne-letos, pa dru-i go leto." "Vedno bolj si mi ljnlvi, drago dekle. Zlata -duša. kako ti plačam toliko ljubezen?" Zaslišala se je stopinja, zaštnnel je bezeg, po Boštjanovih ramah je padel težek kol. "Na. bajtar beraški! Boš vedel laziti ponoči pod okno moje hče J re' . je zavpil oče Frban in udarilj iznova. Prestrašilo se je dekle; Boštjan se je pa vhipn okrenil in zagrabil kot ter ga i z vil Urbanu iz rok. "Boga hvalite, da Lenčika vaša hči. Sicer ne vem, kako bi sedaj-j le orala." "Molči in spravi se od moje hiše! .00. Posilite nam vaše naročilo danes in pridobite si vaše nekdanje zdravje, moč in živahnost. Nuga-Tone je ravno tako dober za može kakor žene. RABITE TA KUPON. NVTTONAL LABORATORY, S-100 133 W. Madison St.. Chicag«, ni Gospoda:—Prilagam S........u kar mi pošljite..........mesečno zdravljenje = Nuga-Tone. IME..........................................QRAD.......................... ULICA & ŠTEVILO............................................................ pride. Drngo soboto je svena.na rada ter' j njagava boeeni biti, — ee ne, urar- > « , . i "No, hcerkicii, to si še premisliš. lioštjan si polotmi ko-sta na' JCirmadi, ee pojde vasovat k za-: kleti ki-aljiC-ini. Celo življenje ne boš žalovala za njim. Hea^orna se ti že stoži po možu." j "Ore, vi boste krivi, ee umrje«, . . in vi boste krivi, če bom nweema j celo življenje. Boštjan nikakor ne o*zna razlike : med bogatini iji revnim." J "Le lepo pridna bodi ter se •vlezi!" j Oče 1'rban je odšel če/, vrt in j Jtavil v hišo. dekle je pa slonelo še j dol go na oknu in piakalo bmdko tja v jtisno noč. t * " ^Iesee je «ajal, imiljoni zvezd so brleli na jasnem nebu, veter je1! .pihljal čez gozdove, griče in liva- < de. Sanjal je sv. Kozma in Dami-jjan na Korenu, sanjal sv. lx>v-! j rene, sanjali so sv. Trije Kralji. jMinjala je vsa narava. G-rmada se| je svetila v ineseieini, strmi pwrab-' I ki so blesteli, blestele kamenite drče in ostre čeri. Sredi gore so stanovale vile in čuvale zakleto kraljičino. S pisanimi preprogami je bilo pregnijeno njih stanova-' nje, z duh teci nil evetkanii nastla-' 110; kristalna voda je tekla po tra\ntiku. V njenih čistih valovih1 so se kopale Ln si zmivale zlate lase, plertle venee in popevale. Tatm v zadinjem kotu je spala kraijiči-' Jna. Vlažno je bilo ondi in temino, mrtvaški dith se je šhnl daileč p<»d strme skale. V stropu je visela zlata krona na srebrni verižici,' polna tKijdražjih draguljev in de-mant-ov. Večkrat je zda 1 mil a kraljičina v spaniju, kot bi težko lire-' penela po rešitelju, ln ž njo je' vzdih nil a gora. stresla drobne veje na drevju, aiproiiLa s slemena težek katnen, v«digraiAa >|i©nušljia ^ je nerodno ^lavo, močno truplo, pa zopet zadremala. Sredi vasi so še vedno peili fiani-t je; se vedno je bila ipeseni otožna. Šla je č~z polja in travnike do tihih koč, do snivajočih gozdov. Slišala je Lenčika in zaihtela je še hujše. j Boštjan je urno At opal čez polja in travnike k staTemu Ambrožu.! da r/.A*e od njega povest o zakleta kraljičini in o zlati kroni, da dobi nasvetov za težavno in nevarno i 1»«*. "StaTee veliko ve. Dgleč po svetu je hodil. Ako mi on ne ve pomoči, mi je ne ve živa duša v desetih farah. In ne odneham, če bt .me tudi stalo, življenje. Prevež ljubim Leiičiko, da bi trpela aa-| radi mene. da bi morala živeti pri neljubem možu ali umreti žalosti. ' Zlato krono vam prinesem, ode 1'rban. in primem vas za besedo. < O. vem. radi bi videli, da me ngo-j nobe vile; toda ne bodo iine, ne. Se prijazne so mi.'' Tako je printašljeval lio.štrjan in : dospel do koče pod Korenom. jKTaj Gradašeiee je stala nizka, le- < sena bajta, vsa okajena in našlo- i njena na hribovit svet. ki se je dvigali strmo navzgor, ( ez ozko •] brv je stopil pastir in potrkal na'5 okno. Xikakegia glasu ni bilo iz ' koče; Ambrož je smrčal. Boštjan! je bobnal na okno, d« so se tresle j f xripe. Prebudila se je koza v hlevu f in zameketala, prebudile so se ku- ] j re v kurniku. Končno se je pre-!1 budil tudi Ambrož. i j "Kaj pa je? Kdo kliče? Ali je 1 •bolna žena? Ali se je kdo pobil? 1 A, ki. j je? Govori, če si kristjan Ji ' sicer se pa poberi ckI moje bajte! 'i J Vseh sedem blagoslovov imam ka-1 kor ž npr. i k in te napodim. No. go-j' vori!" ' h j "f>lprite, Ambrož! .Jaz sem, pa 1 stir Boštjan." J "A, ti si! Kaj pa pravzaprav,1 iščeš tako pozno okrog moje !koče ?" x "Odprite! Vse vami povem na < »lolgo in široko. 't "Nič na dolgo in široko. Hitro tzini, če se mudi! Če se pa ne modi. > pa pojdi k eoprmeam na Klek, mene pa pusti v miru, da se na- i spim. Ves dan sem imel letanja in 1 (opravka, da je bilo joj", je godr- ■ njal starec in odpirwl vrata. I "Vstopi torej iai mzloži hitro, kaj te teži!" 5 j "Ambrož, težko je povedati z 'eno besedo vse, kar imam na srcu.j' Zato morate potrpeti z menoj. Pri-j' šel bi k vam podnevu, pa takrat niinam časa, ker moram pasti živino v gori." ■ • "Povej, kaj imaš!" ■ "Ljubezen ini nagaja, Ambrož, i Ijubeken." 1 "A. ljubezen! Če je pa tako, bom prižgal ogenj, da si vsaj po- ■ i gleda/va iz. obraza v obraz." 0al je pepel od žerjavice, , naložit tresek in dračja ter zaipi-[ hal. Kmalu plapolal pohleven zu-l belj proti zakajenemu stropu. "Zdaj pa lezi na klop in mi pri- - poveduj, kot bi bil pri spovedi. - -Jaz se tudi v ležem naza j raa ii>o--'stelj. Veš, starost :me tare." Pfx'asi se je skobacal na trdo, - slamnato ležišče, se pregrnil z de-i belo plahto in pogladil razkuštra--(no, sivo brado tei namršil velike , obrvi. ''Thko. zdaj pa govori!" "Ambrož, glejte, da mi ne za-„ spite!" ga je šo oix>zoril Boštjan - in se zleknil na klop ob ognjišču, - kjer je stala v kotu skladnica ; dračja. Na polici se je šopirilo par I loncev, zastarela ponec, lesena i škrbasta žlica in glinasta sklediea. .J Ob Anubrožeri postelji je staia ve-i 4ika omara za mazila in zdravila i ter želarna skrinja za denar. > '"Ne zaspim, bodi brez skrbi, i Tvoja storija «ne 2elo danima. Kar - začini!" Pastir je pripovedoval o Lenči- - ki, očetu Urbanu, njegovi oblju-i bi, opoldanskih sanjah, veneu iin S šopku, vilah in zakleti kraljičini. - Na dolgo in široko je dopovedoval i in šfcle sredi govora je zapazil, da u Ambrož glasno smrči. — "Ambrož, aH Mmtl" BBAT GERMANY 1 I Support EVERY FLAG 1 I iteoppowfFhMriudm I I Eat lew efti, food Tlgctorr I I Ktry^oBrrttf rniMli^ I WASTE NOTHING I I # uuhAMIM I "Seveda silišim. Le pripovetluj dalje. Prav lepo znaš govoriti." '■Ambrož, vi ste ves čas spali." 4'0 ne. vse sem slišal. Le nadaljuj!" "Kaj sem vam pravil?" "Kaj, kaj ? O ljubezni! — Da si zaljubljen v Lenčiko ter naj ti |m»-vein za kak pripomoček, da se bo •še ona zaljubila vale..." "Ambrož, vi ste spali; bolj trdno ste spali kakor apostoli na Oljski gori. Boštjan se je dvignil, stopil k Ambroževi postelji ter sedel na železno skrinjo. • "Ne morem si pomagati drugače, kot da sedem poleg vas in pazim na vaše oči." "Prav imaš, Boštjan. Pripoveduj!" ln pripovedoval mu je iznova vso zgodbo /. veliko potnpežLji-voftjo, ker ga je moral zdajpa-zd.',j opomniti, naj ne dremlje. "Svetujte mi, Ambrož! Velik dobrotnik ljudi ste, v bolezni ter nttidlogah jim pomagate." Amibrrž se je malo dvignil na postelji, si pogladil brado, oči so 'se mru razširile, obrvi in t ropa l ni- * ee na mršile. !■ : "Težka stvar, Boštjan! Vitezi > j so poskusili rešiti kraljičino, pa'1 se jhn ni posrečilo. Preveč se j«^ pregrešila, ker j© hotela prekositi * J v lepoti in petju vile, da. celo.'' j njih kraljico. Vdeležila .se je billa t lova z gospodo, grofi, baroni in^ knezi: ugledala je vile in zaslišala 1 •njih petje. Vil« so hotele gospodo'1 razveseliti s svojim pope van jem. }< 'Prevzetna kraljičina pa j? zajahala s svojim konjem v sredo med * prepevajoče vile. imenovala njih'1 'glasove sračje in trdila, da je lep I' jša od kraljice vil. Razjezili se je » 'užaljena vila in jo zaklela v kačo. 1 V zgornjem delu telesa jc ostala 1 dekle, spodnji tlel pa se je spre * obrnil v kačo. — Veliko in hudo 1 nalogo si prevzel, Boštjan!" 1 "Moram jo izvršiti z božjo po J močjo mi ljubeznijo do Lenčike." "Boštjan, poznam te z mladega -in vem, da si pogumen ter se ne > ustrašiš nikogar. 1'pajmo, ela do- 1 seže sin planin, česar ni zmoglo t toliko vitezov." i "Povejte ini, Ambrož, kaj naj 1 storim*!" "Pred vsem veliko r.aupaj in 1 I bodi elrzcn! Vile so te vzele sicer j v varst vo. Kar rečejo, tudi store. ■ Toda, dragec, pri zakleti k rail j ič i-ni jih besedia ne veže. Kdor ni 1 zvit in korajžen, ne opravi niče- !] sar. Samo dve noči sta v letu, ko '' 4ahko rešiš kraljičino in e>dneseš 1 krono. Ti dve sta božična in kres- 1 na noč. Na kresni večer torej poj- ' deš, v soboto teden. Sredi Grmade ; ob največji drči potrkaš s pastir- 1 sko paftico na tisto velikansko skalo. Na lev in desni bo stal čm pes j in te bo hotel ugrizniti. Vržeš nji- : m a v gobce smole, zmešane s strupom. Takoj se zjvalita iia tla. Od- ! pre se ti vhod v lep, prijazen vrtt, ves pregrnjen s pisanimi preprogami ter nastlan z bujnim e vetjem. Po travniku teče potok. Pod košato, starodavno lipo ima kraljica svoj prestol. To je dom vil. V zadnjem kotu, polnem smradu fin trohnobe, pa prebiva zakleta kraljičina. Iz mahu ima narejeno ležišče, polži in nmčeradi lazijo tam okrog; nael njo pa se dvigajo , mogočni skladi kamenja. V sredi stropa, visi zlata krona, posejana • z dragulji in demanti. Na kresni ■ večer ne bo vil doma. Plesale bodo kolo in prepevale nad Grmado: ' Čuval pa bo kraljičino veli-; kanski škrat. S tistim škratom se ti bo boriti. Vabil te bo k sebi pod! . ka menit i obod. Ne slušaij ga , ker j ■ bi podrl nate skalo. Pozovi 'ga sredi vrta! In tam se bori ž njim.' - kakor moreš. Premagal ga ne boš - z močjo, ampak z zvijačo, te ti i rečem. Premisli dobro, kako ga' . niže noš. In ee ga podereš na tla, bo1 1 vpil in klical vile na pomoč. Zato j l bodi uren! Vzemi dolg nož m mti ga porini v goltanec. Nato atttpfK, h kači, jo ndariš trikrat po vqA " r JugwtowBska ^^^ Katol. Jed nota Ustanovljena !eU 1898 - Inkorporirana leta 1900. Glavni urad v ELY, MINN.| • GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MIHAEL ROVANSEK, Box 251, Cor.emaugh, Pa. Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 106 Penrl Ave., Lorain Ohio. Tajnik: JOSEPH P1SIILER, Ely, Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih smrtnin: LOUIS OOSTELLO Salida. , Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOS. V. GRAHEK, 843 E. Ohio St., N K. Pittsburgh, Pa. NADZORNIKI: JOHN GOUŽE, Ely, Minn- ANTHONY MOTZ, 9641 Ave. "M", So. Chicago, III. IVAN VAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa. POROTNIKI: GREGOR J. PORENTA, Box 176, Black Diamond, Wash. LEONARD SLABODNIK, Elv, Minn., Box 480. JOHN RUPNIK, S. R. Box 24, Export, Pa. PRAVNI ODBOR: JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, Mich. JOHN MOVERN, 624 _ 2nd Ave., W. Dulnth, Minn. MATT. POGORELO, 7 W. Madison St., Room 605, Chicago, 111. ZDRUŽEVALNI ODBOR: RUDOLF PERDAN, 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. FRANK S K RAB EC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17. Denver, Colo. Vsi elopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne pošiljatve, naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predseelnika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode oziralo. Društveno glasilo: "GLAS NARODA". s triletno leskovo šibo. rekši: "Od- t k I in jam te, kraljičina! Bodi zopet t žensko bitje!" Nato jo poljubiš na - ustnice. V hipu postane dekle in a ^poskoči na noge. Potem odvezi ' sila t o krono od stropa. Dalje pa se i /igodi, kar hoče, ničesar se ti ni 1 treba več bati. — Tako, zdaj veš f vse. Kar boš trobal, dobiš na kres- i ni večer pri meni. Ravnati se mo- o 1 i ras pa popolnoma po mojih navo- i dilih, sicer se ti bo skibo godilo!" i "!Se nečesa vas poprosim, Ambrož. Glejte, U lib a n mi je prepovedal govoriti z Lenčiko. Ne deM 'i [bi ji rad sitnosti, njene žalosti ne i morem gledati in njenega oelgo-varjanja se bojim. Zato stopite vi < k njej in ji povejte, kako sem > sklenil. Zame naj se ne boji! Ako 5 Bf»ig da in Mati božja, bo drugo j nedeljo konec njene žalosti in mo- 1 je skrbi." ' Kaj pa da pojdeni, Boštjan. 1 Saj vera, da ne bo zastonj. A ne i smeš misliti, da gledam na denar. 1 Lahko bi živel udobno, ko bi ho- i tel. Pa navadno ne računam revežem ničesar. Bogatini maj pa le 1 plačajo, ker imajo veliko!" < "Pravijo, da imate to7le skrinjo i] polno cekinov.' "Ne sile. Boštjan. Nekaj itiiain seveela, nekaj. To vse zap:istim sv. < •Petru v Dvoru, ko urarera. Glej, navadil šc-ni se takega življenja in uie maram ga izpremeniti. Čemu •bi zidal bajto na stara leta? Čemu bi kupoval kravo.' Čemu bi se bogato oblačil? Za starega Ambroža je vse dobro. Preprosto sem živel v mladosti, preprosto hočem tudi v starosti." Dolge sta (modrovala tisto noč. . Na vzhodu je že žarela zarja, ko se je vračal Boštjan proti domu, polu skrbi in mad, upanja in strahu. * * * (Pride še.) Glarar sleparjev Oni, ki mislijo, da so vedeževal-ci, mazači in prodajale-i zlatih i opek produkti modernega časa, naj le vzamejo v roko zgodovino grofa Alessandro di Caglio»tro v dokaz, da so te profe«ije že zelo stare. Ta najbolj slavni izmed vseh sleparjev je bil rojen v Pa-jlerara na Siciliji leta 1743 kot sm nekega Balsamo, prodajalca, ter J je bil vzgojen v samostanu. Potem ■ ko je enkrat razvil svoje talente . z različnimi majhnimi zločini, so J ga obdolžili umora in moral je i bežati v: svojega rojstnega mesta. ! ^ Pojavil se je v Aleksandri ji in na i( Malti ter odšel nato v Rim, kjer i se je oženil. * >( Pod visokodonečimi imeni to i dvojica potovala po Evropi v vo-i^u, v katerega so bili vprežeui 4 i Konji, in prodajala ljubez^iske ————— — ™ —. ekstrakte ter različne druge tekočine. katerim sta prepisovala posebno moč. Njiju visoka zagotovila so iima .pridobila vstop v najvišje kroge v glavnih mestih Evrope. V onem času ni bila "grofica Sera fina", kot se je nazšvala samo wlc, še dvajset let stara, vendar pa j<* trdila, diu je stara že inad 60 let in pripisovala svojo mladostno zunanjost nekemu "vinu iz Egipta", katero je prodajala za nevrjetne cene. Pri prodaji je zagotavljala, ela bi zavžitje par kapljic na dan vrnilo starini mladost. V Ijondonu se je proglasil Ca-gliostro razkriteljem originailnega sistema egipčanskega pi'ostozklar-stva ter je proglasil za svojo misijo zopet no vstanovljenje te svete bratovščine. Grof kot Veliki Kofta i« grofica ko* Velika duhovnica sta potovala po eeli Evropi ter živela na stroške dežel in veJiko slavnih mož je bilo najti med njih sledilci. Nato sta se nastanila v Stra»ss-burgu, kjer si je Caigliostro pridobil prijateljstvo kardinala i princa Rohana. Živel je v sijajni palači, igral uJogo filantropa in izjavljalo se je. da je izvršil na stotine čudovitih zdravljenj. Bil je tudi spiritLstični medij in za primerno nagrado je poklical kateregakoli duha se je želelo. Nato pa je odšel v Pariz, pod patronažo velikega' in mogočnega kardinala princa. Slavna zadeva demantne ovratnice, katero je princ Rohan pro-did Mariji Antonieti, je imela za posledico zapor za Caglicstra in njegovo ženo. Ko sta bila izpuščena iz ječe, sta grof in grofica odšla v London, kjer sta bila prisiljena prodajati "egipčanske ljubezenske pilule". Pozneje sta izo-pet obisk a Rim, kjer *ta si nakopala sovraštvo svete inkvizicije. Največji slepar zgodovine je umrl v neki trdnjavi leta 1795 in njegova žena, ki je bila zaprrta v nekem samostanu, ga je. preživela le za par let. ZAHVALA. ' Spodaj podpisani se zahvaljujem Jugoslovanskemu Ta mbura-1 škenra zlx>ru in pevskemu dru-^ 9tvn 591o»vnn ter vsem tistim, ki so se vdeležili veselice v soboto dne 1 IS. maja, katere čisti dobiček, kakor že poročano, je bil nameajeu 1 pomagati meni, bolnemu elami o-! menjenih drušlev. je seelaj že me-1 ni izplačan, in sicer s^lO.oO. Torej ! hvala vsem tistim, ki so kaj žrtvovali za to prireditev in s tem po-1 magali do tako dobrega us-peba. Anton Cvetkovič. t ------ ROJAKI NAKOČAJTB SB NA t "«UU» NIMMMr MUWCJI CLO. ■ J VENSKI blWIKII w mm. Dtt fiLAS NAHODA, 12. .TUN. 1018. I ~ m -1: SLOV. DELAVSKA ffis^ PDDPflMK ZVEZA |j UmMvljcDtdo« 16. iTgaau^ Iokorporinu 22. april* <909 1 10««. I ^^ ▼ državi P*DD Sedež: Johnstown, P«. GLAVNI URADNIKI l FiMMdnlK: IVAN PROSTOR, 1098 Norwood R'4, Cleveland, Ohl*. Podpisi »zelnik : JOSIP ZORKO. R. P. D. 2, Box 113, We«t Newtoa, Fa. 1 Glavni tajnik: BLAŽ NOVAK. 834 Main St., Johnstown, Pa. 1. Pom. tajnik: FRANK PAVLOVClC, 6»4 Main St., Jotmstown, Pa. Pom. tajnik : ANDREJ VIDR1CH, 20 Main Street, Conemauch. Pa. j Blagajnik: JOSIP ŽELE. «502 St. Clair Ave., Cleveland, Oblo. Pom. blagajnik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. 2. Bor 27. Bridgeport. Ohio. NADZORNI ODBOR: Predsednik nadaor. odbora: JOSIP PETERNEL, Box 96, Willed, Pa. L nadzornik: NIKOLAJ POVSE. 1 Grab St, Numrey HU1, N. B. Pltt»-borfh, Pa. t. aadaornik: IVAN GROŠELJ, 880 137tb St., Cleveland, Ohio. POROTNI ODBOR: Predsednik porot odbora: MARTIN OBERŽAN, Box 72, Rut Mineral, Kana. 1. porotnik: FRANC TKROPClC, R. F. D. 3, Box 146, Fort Smith. Ari. t. porotnik: JOSIP GOLOB. 1010 So. 14th St. Sprincfleld. HL VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. XG8IP V. C9RAHEK, 843 E. Oblo SL. PltUbnrgh. Pa. Glavni urad : <34 Mala SL, Johnstown. Pa. URADNO GLASILO: "•LAS NARODA". 82 Cortlandt Street, New lark Cttj. Cenjena društva, odroma njih uradniki, so nljndno proAenl, poBlJatl Vm dopise naravnoat na glav nego tajnika ln nikogar drugega. Denar naj ee pcflje edino potom Poitnlh, Expreonlb. all Bančnih denayilh nakaznic, nikakor pa no potom privatnih Čekov. Nakaznico naj M na»lovljajo: Bla* Novak, Title Trust & Quarantee Co. in tako naalov-IJene |M>.sllJaJo z mesečnim poročilom na naslov gl. tajnia. V slučaja, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika ukt pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo urada glavnega tajnika, da se v prihodnjo popravi ^m Domovina je izpregovorila - f * Iz "Slovenca", 18, aprila 191&. Jupr«r>lovanskermi klubu so došle ■ sledeči* izjave za svobimlno Jujro- t slavijo: ene in dekleta občine Vur- ] 1» rg pri Ptuju se navdušeno iz- . rekajo za majniško deklaracijo i »I »slovanskega kluba. (Sledi < U7M) podpiseov. < Občinski odbor občine Ragozni- | ca |>ri Ptuju je v -t* j i dne 17. februarja soglasno izjavil se pridružiti dne 17. februarja soglasno iz- ; javil pridružiti deklaraciji .Ju- 1 poslov nilskega kluba ter izreka te-mu popolno zaupanje in jra prosi da vztraja pri dosedanji politiki. • 1/. Sp<*inje Ložu ice pri Slov. lii-Btriei je vpo>Ialo 55 žen in »leklet i f- v oje soglasje za majniško dekla-raeijo .Iugf>slovanske§a kluba. Občinski odbor občine šavniee na Krembergii zahteva v izjavi z dne 13. prosinca, da se prejkoprej ( združijo vsi Jugoslovani v samo. stojno jugoslovansko državo v < Mnislu majuiske deklaracije Jugoslovanskega kluba. Občinski svet in šolski svet občine Žvabek na Koroškem sta na skupni seji dne 24. februarja sklf »lili obe oše in srečnejše dneve ob lastnem ognjišču. Občinski odbor občine Cirkovce pri Ptuju se pridružuje v izjavi : dne 10. februarja 1910 majniški deklaraciji Jugoslovanskega kluba, kateremu izreka zahvalo m zaupanje. Obmejni Slovenci in Slovenke pri Sv. Juriju ob Cesniei zahteva-' jo, da se združijo vsi Jugoslovani v samostojno državo v smislu maj-niške deklaracije Jugoslovanske ga kluba. (Sledi 2260 podpisov). Predstojništvo občine Bišečki i vrh pri Ptuju in 104 občanov se z dopisom 7. dne 18. februarja 1918 pridružujejo majniški deklaraciji Jugoslovanskega kluba, kateremu izrekajo popolno zaupanje. Ogorčeno pa obsojajo one izdajiee, ki so klub v odločilnem trenutku zapustili. Žene in dekleta v št. Juriju ob juž. žel., trg in okolica, se v popolnem številu z največjim veseljem in navdušenjem pridružujejo majniški deklaraciji Jugoslovanskega kluba. (Sledi 1(J3 podpisov. ) M rje in mladeniči občine Spodnje S! ovce se v popolnem obsegn pridružujejo majniški deklaracij' Jugoslovanskega kluba. 5:1 mož iz Santor, obč. Polena se pridružuje majniški deklaraciji. Občna Loka pri Mariboru in •>£ občanov poesbej izreka v dopisu • dne 15. februarja 1918 popolne zaupanje Jugoslovanskemu klubu ter se pridružuje majniški deklaraciji tega kluba. V seji »liie 14. februarja 1918 je občinski odbor občine št. Ru pret nad Laškem izjavil, da se pridružuje majniški deklaraciji Jugoslovanskega kluba, kateremu zlasti pa njegovemu načelniku, izreka svoje popolno zaupanje, zagotavljajoč ga, da stojijo za njim vsi kot eii mož. Občinski odbor Škofjavas. na štajerskem se soglasno pridružuje deklaraciji Jugoslovanskega kluba. — Duhovščina, učiteljstvo, žene in dekleta občine Sladka gora pri Šmarju se z vsem srcem pridružujejo majniški deklaraciji. (422 podpisov. Občinari porezne občine Grdo-selo in Butoniga kod Pazina izjavljajo, da stoje na stanovištu svi-banjske izjave Jugoslovanskega kluba, koja trži ujedinjenje Hrvata, Slovenaea i Srba u jedno državno tielo. (123 podpisov.) G rad j an sabo Splita, Solina, Sto. i breč. Duča (Poljice) stoječi na sta- Dr. L0RENZ££t 644 Penn EDINI SLOVENSKO Ti 1 I GOVOREČI ZDRAVNIK Z^A £¥611116 MOŠKIH BOLEZNI Pittsburgh, Pa. MoJa stroka Je zdravljenje akntnih ln kroničnih bolezni. Jas i sam že zdravim nad 23 let ter Imam skušnje v vseh boleznih lu , ker znam slovensko, zato vas morem popolnoma razumeti in spo-k znati vašo bolezen, oa vas ozdravim in vrnem moč in zdravje. 8kozi 23 let sem pridobil posebno skušnjo pri zdravljenja moSkih I bolezni. Zato se morete popolnoma zanesti na mene, moja skrb pa L }e, da vas pooi>olnoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridite čim-i preje. Jaz ozdravim zastrupljeno kri, mazulje in lise po telesa, bo-I leznl v grlu. Izpadanje las, bolečine v kosteh, stare rane. živčne r bolezni, oslabelost, bolezni ▼ mehurja, ledieah, jetrab ln želodca, i r menico, revmatizem, katar, zlato žilo, navdubo itd. Uradne are s«: V ponedeljkih, sredah in petkih od 9. nro zjutraj do 5. popoldan. V torkih, četrtkih in sobotah od 9. ure cjutirj do 8. are zvečer, ob nedeljah pa do 2. ure popoldne. — Po I pofiti ne zdravim. Pridite osebno. Ne pozabite ime ln naslov: Dr. L0RENZ, 644 Penn ave., Pittsburgh, Pa. Nekateri dragi sdravniki rabijo tolmače, da vas razumejo. Jas znam hrvatsko ie is starec* kraja, sato ras lažje sdravlnt, E ker vsa umiia novištu narodnog jedinstva ! sa- s moodredjenja naroda, potpuno o- d dobrava dosadanji rad i postupa-. jug. zastoupnika za ujedinjenje i z si obod« Slovenaea, Hrvata i Srba o te želi da u torn praveu ustraju z usporedno sa radom i postupkom c zastupnika bratskog češkog naro n da. (7259 podpisov). i Svečenstvo korčulanskog kotar* pozdravlja jug. dekiaraciju. (42 I podpisov). r Občinski odbor za RJkarjovas v Podjuni es navdušeno izjavlja za s majniško deklaracijo. s Občina Svetina pri Celju se v polnem obsegu pridružuje jugoslo- r vanski deklaraciji. > Občinski odbor v &koficah ob Jezeni brezpogojno odobrava maj- i niško deklaracijo. j Pučanstvo Dubrave kot Omiša ( izjavljuje se jednodušno za ujedi- ] njenje Jugoslavena. (119 podpisa.) i Občinarji v Loki se navdušeno 1 pridružujejo majniški deklara ciji. (240 podpLsov.) / I Občinarji v Cernikalu pozdrav- ] Ijajo majniško deklaracijo. (135 | podpisov.) j Vaški predstojniki, duhovščina in učiteljstvo ter občinarji občine * Dekani se pridružujejo majniški j izjavi Jugoslovanskega kluba. , 6:!:{ podpisov.) 1 Žene in dekleta občine Norički , vrh jn Orehovei j>ri Radgoni na Štajerskem zahtevajo ujedinjenje Slovene« v. Hrvatov in Srbov v sa- , mosto.ino državo. (15.'{ podpisov.) Možje, žene. fantje in dekleta cele občine Mareziga v Istri za- , htevajo svobodno jugoslovansko 1 državo. (950 podp.) Po p reč. dekanu Rojen iz Tolmina je vposlalo 1114 oseb vseh , počin župnij«. Tolmin izjavo z dne ol. januarja 1918 za maj ni- , ško deklaracijo Jugoslovanskega kluba, in sicer: podoboina 5Jadlas- , Žabče 11S. Žabce 99, Čadru? 10S, Ra vne-Žabče 56. ji.'idlas-1'adragl 114. I^ubinj 127, Poljubin in Praprot no 282, Zotolmin 104, Tolmin 108 podp. Po preč. g žmpniku Zemljiču iz Sv. Tomaža pri Oi možu je vposlalo 1807 občanov izjavo za majniško deklaracijo Jugoslovanskega kluba, in "icir: obxina Sv. Ttunaž :»17. P.ratonečice *!80, Savci :J84. Lahonci 244. Trnovci 164. Runeč Zvab 150. š;i rd i n je-Kl i uča rove i Vičanci 84 podp. Občinski odbor občine Cii kovee pri Ptuju se (pridružuje v dopisu z dne 10. februarja 1918 majniški deklaraciji Jugoslovanskega kJu-ha. kateremu izreka zahvalo za njegovo delovanje. C Sledu 15 pod-', pisov.) ' Občiniski odbor v Dragučovi pri Mariboru je v seji dne 24. febm-arja 1918 soglasno sklenil se maj-', niški deklaraciji Jugoslovanskega1 kluba pridružiti. j < »>čani občin Šlosberg in Remš-nik. okr. Arvež. se (pridružujejo v popolnem obsegu majniški deklaraciji Jugoslovanskega kluba.' 'Sledi 160 podip.) I Prebivalci mesta Idrija, Kranj-]1 sko, se izjavljajo za deklaracijo.' (514 podp.) Možje, mladeniči, žene in dekleta pozdravljajo in se pridružujejo jugoslovanski deklaraciji. H34 podp.) Slovenci in Slovenke iz krajev Lahomno, Tevče, stopce, Marija 1 Gragec, Harje. Bubovje, Radoblje 1 \ občini Marija Gradec zahtevajo ( združenje vseh Jugoslovanov v samastojno jugoslovansko državo.' (303 podp.) ! Slovenske narodne žene in dekleta teharske fare zahtevajo' | združenje slovensko-lirvaAsko-srb-' skeara naroda v eno samostojno n državo. (837 podp.) č Občinarji Priblavesi. Breze, Ka- z; zaza. Grabna, Humče in Metlo ve p občine, Doberlevesi na Koroškeiii zahtevajo združenje vseh Sloven- v cev in Srho-Hrvatov v eno uprav- n no »-floto, neodvisno od Nemcev p in Madjarov. (186 podp.) Žene. dekleta in možje iz občine p Lipa nad Vrbo na Koroškem se ( pridružujejo majniški deklaraciji. Hit. kat. vteit. društvo Hrvat- š ska Škola za Lstru u Pazinu pri- T staje jednodušno za dekiaraciju. Možje in fantje župnije Treb- f nje zahtorajo svobodno JiTgosla- d vijo. (491 podp.) Občinarji v županstvu Bilčovs c (266 podp.), v Bačah ob Baškem s jezeru (67 podp.), v Žrelcu pri Celovcu (88 podp.) v Št. Ilju ob Dna vi (346 podp.), v Zg. Vesei I (188 podp.) se navdušeno izjav- ' ljajo za majniško deklaracijo. ' 01»činski odbor Podvince pri J Ptuju iskreno pozdravlja deklaracijo Jugoslovanskega kluba, od-ločno protestira proti postojvanju < ptujskega okrajnega zastopa, ki je na nepošten način sklical me- 1 seca decembra 1917 občinske 1 predstojnike in tako vsilil podpis občine proti naši deklaraciji, ka- -teri podpis se daneis prekliče.. Sle- 1 de podpisi 238 občanov. OlnMiiski odbor Gorice pri Mariboru se pridružuje deklaraciji : Ju gosi o v. kluba. I Slovenski člani okrajnega ^a-j stopa (Jornja Radgona zahtevajo 1 ujedinjenje Slovencev, Hrvatov iu 1 Srbov naše monarhije v samostoj- " no in neodvisno državo. 1 Hrvatske žene u Milni. Vinkov-;1 eima. Senju. Bjelovaru, Semovci- ' ma koopolno združitev Sloven-' , cev. Hrvatov in Srbov v svobodno državo. (610 podp.) | i p % | j Žene in dekleta iz Gabrovice, f.bčina Dolina, Primorsko, se z veseljem pridružujejo jugoslovanski ' deklaraciji. (170 podp.) | I Zagorski premogarji in dola ve i ( j izjavljajo, da se pridružujejo v, ipolnem obsegu majniški deklara-|<*iji in izrekajo Jugoslovanskemu klubu za neustrašeni nastop za' svoImhIo jugoslovanskega naroda • na demokratični podlagi svoje simpatije. (710 podp.) Občinarji v vasi Dol. Mraševo r se izjavljajo «za majniško deklara-t cijo. (44 podp.) Opčinsko zastopstvo opeine Su-. » »nja u Hrvatskoj se priklj«učuje deklaraciji. 1 J Opčinari Voloskega. Opatije i jLovrana te hrvatske sokelske žu-| - pe "Vite^ič" pristaju majsko j 3 j deklaraciji. 1 Občinarji v I^ihomšeku, Troj- Veliki vojni atlas ▼ojsloqocih se evropskih držav in pa lonijskih posestev vseh velesQ Obsega 11 raznih zemljevidov, CENA SAMO 25 CENTOV. STENSKO MAPO CELE EVBOPE $3.00. VELIKO STENSKO 1SAP0, NA ENI STRANI ZE-DINJENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA CELI SVET, CENA |3.00. ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DAL. MACIJE Z MEJO AVSTRO-OGRSKE Z ITALIJO. — CENA JE 25 CENTOV. Naročila in denar pošljite na: Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street, New York, N. T. nem. Oabemn. Ojstru, Žikovei ob- ] čina jNCarija Gradec se izjavljajo za svobodno Jugoslavijo. (300 -podp.) Tržani trške občine Sv. Trojice v Slov. goricah se izjavljajo za majniško deklaracijo. (80 podpisov.) Železničarji postaje Jesenice so- ■ gla^ajo z majniško deklaracijo. (r>48 podp ) Slov. ka-t. izobraževalno društvo na Dolu pri Hrastniku se ' pridružuje majniški dekla raciji. Kraijni šolski svet v Žičah pri Konjicah -se izjavlja za majniško deklaracijo. Žene in dekleta župnije Zibika okraj Šmarje pri Jelšili, Štajersko. zahtevajo svobodno jugoslovansko državo. (227 podp.) Jugoslovanski begunci v občini Polzela pri Celju zahtevajo ujedi-njenje Slovencev, Hrvatov in Srbov v svobodno državo. (85 podpisov. ) Občinski obdob v Sv. Štefanu, Štajersko, se pridružuje jugoslov. deklarai-iji. Občinski odbor v Stari Loki zahteva uresničenje jugoslov. deklaracije. Hrvatske seljačke žene i muškarci i« Selnika. culniina Ludbreg. potpuno odobrava ju majnršku dekiaraciju. (739 podp.^ Opčinari u Klanjcu se potpuno slažu 7. dekl. Jugoslov. kluba. (95 I podp.) Občinski odbor občine Sv. Ku-nigitnda na Štajerskem se z na-, vdnšeViljem izjavlja za majniško ' deklaracijo. J .Mladeniška in dekliška zveza loarenberška se eno*rla>«no izjav- i . ,'ljata za majiiiško deklaracajo. I I Rojaki santajto m mm "GIm Naf» Idi", naivetjl dwculd dnevnik v SUr» I ii tmh Iščem svojo seatro. ki biva nelčje v Xevv Yorku. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za nje naslov, 1 da mi nazrUmii. ali naj se pa sama javi svojemu bratu: Anton Tomae, ^60 North Ferrv- St., Kansas. City. Kansas. (11-13—6) OGLAS. Zadružna prodajalna v Imperial«. Pa., išče poslovodjo. Vešč mora biti poleg slovenščine tudi angleščine v govorjenju in pisavi. Izurjen mora biti v grocerijski trgovini in vsaj nekoliko v mesarski obrti. Oženjeni iniajo prednost. Za natančna pojasnila se je obrniti na tajnika: Alois Tolar, Box 242, Imperial, Pa. (11-13—6) ZAHVALA. Spodaj podpisana se prav lopo zahvaljujem uradnikom Jugoslovanske Katoliške Jednote in društvenim uradnikom društva sv. Jožefa št. 29. za točno izplačilo smrt nine za mojim umrlim soprogom Jožefom Šivec. Obenem toplo priporočam društvo, kakor tudi t jed n o to kot eno najboljših sloven-- skih organizacij v Združim i h dr-.žavah. Še enkrat lepa hvala vsem za naklonjenost. t Ivozalija Šivec. Imperial, Pa., 8. junija 1918. , (11 13-6) ext i CORN SfiM^'i SAVE vheat ^^ Vojni Atlas. Izšel je najpopolnejši Vojni Atlas, ki vsebuje zelo natančno razvidne raznovrstne mape v velikosti 20X27, kakor zapadno fronto, Evropo, Malo Azijo, celi svet z vodnimi črtami, evropsko vodovje označeno z blokadami, Zedinjene države z vojaškimi vežbališči in kampami ter zastave Zaveznih držav. Naše rojake bo, gotovo najbolj zanimal zemljevid italijanske fronte na katerem so s pravimi slovenskimi imeni označeni vsi kraji, kjer se je vršila tako strahovita bitka. Na karti so označena vsa mesta m skoraj vso slovenske vasi, ležeče zapado od Ljubljane. Vse je slikano v barvah. Gena je le 30 centov, dokler zaloga ne poide. § CENIK KNJIG 1 A katero ima v'zalogi |p> , I SLOVENIC PUBLISHING COMPANY | ! I 82 Cortlandt St, N«w York, N. Y. I POUČNE KNJIGE: RAZGLEDNICE Ahnov nem5ko-angl. tolmač vezan —.50 Newyorske, božične, velikonočne Hitri rnčuuar (nem5ko-angl.) in novoletne komad jhj —.03 vezan —.50 ducat —.21 Poljedeljstvo —.50 Album mesta New York s kras- Sadjereja v pogovorih —.25 nimi slikami —.25 Slov. angl. in angL slov. slovar $1.50 i Veliki slov. ang. tolmač $2.50 ZEMLJEVIDI: Avstro-Ttalijanska vojna mapa —.25 ZABAVNE IN RAZNE DRUGE Avstro-ogrski, veliki vezan —.50 KNJIGE: Celi svet mali —.10 Hipnotizem —.35 Celi svet veliki —.25 j Doli z orožjem —.52 Evrope vezan —.50 i Dve šaloifrri: "Carlijeva ženltev" Vojna stenska mapa $3.00 J in "Trije ženini" —.25 Vojni atlas —.25 Mesija 2 zvezka —.60 Vojni atlas nov —.30 • Pod Robom SL Večernlee —.30 Zemljevidi: Ala., Ariz., Colo.. ! Postrežba bolnikom T —.50 Cal. itd. po —.25 Trtna us in trtoreja —.50 Združenih držav mali —.10 Umna živinoreja —-50 Združenih držav veliki —.25 Trojka —.50 Združenih držav stenska mapa, Vojna na Balkanu 13 zvez. $1.50 M tlrugi strani pa svet ^m Zgtxlovina c. kr. pešpolka St 17 _ . . ....„, s slikami ^-50 Poleg tu navedenih knjig imamo Življenje na avstrijskem dvorn P11 nekaj raznovrstnih istisov po en ali smrt cesarjeviča Rudolfa —.71 ali dva zvezna. Opomba: Naročilom je priložiti denarno vrednost, bolisl v gotovini, j poStni nakaznici ali poštnih znamkah. Poštnina je pri vseh cenah že vraču- I nana. RAVNOKAR JE IZŠEL NOV VOJNI ATLAS v bamh, ki vsebuje j ako natančno in obsežno risano italijansko in sapadno fronto; CEHA 30 CENTOV. Velikost 20x27 inčeT. Slovenic Publishing Company t2 CORTLANDT 8Tn NEW YORK. Bombardiranje Pariza. Trne translation filed with the post master at. New York, N. T. on June l-\ 1918, as required by the Act of OetotxT 0. 1917. Pariz, Francija, 9. junija. — Nemci so danes zopet bombardirali Pariz z daiekosežnkm topom. — "ilati-n" piše. da je bilo pri včerajšnjem bombardiranju nekaj izgub. i Newyorski pevci! Največji ameriški praznik je 4. julij in ravno letos se pripravlja ves narod, da kar iiajslovesuej.se proslavi rojstvo svobode Združenih držav. Ves svet je v boju svobodo pro.ti nemški avtokraciji. zato se pa tudi vsi različni narodi po Združenih državah, ki so za-Ščitniea zatiranih narodov, pripravljajo, da skupno z Ameriko proslavijo dan neodvisnosti. K tej slovesnosti je povabljen tudi slovenski narod, ki se mu tu- ^ > di že smehlja svoboda. Treiba je, - da se pomenimo, kako se bo Slo-■ veikstvo pokazalo 4. julija. Kako . in kaj bomo napravili, se bo še o ) pravem času določilo. Za sedaj se - poživljajo samo pevska društva iu > posamezni pevci, ki niso pri nobe-i nem društvu, da se sestanejo v pe- - tek 14. junija v Forest Palace, 811 - Forest, Ave., liTrd»ewood. L. 1., da s« dogovorimo, kako bomo skup- 1 no počastili ta dan. Posamezna društva ne bodo nastopala, pač pa vsi newyorski pevci skupaj. V New Yorku je nad To dobro izurjenih slovenskih pevcev in ko bi " se nas zbrala samo (»ilovica, pa !»i bil že lej> zbor, ki bi delal čast celi slovenski naselbini. Zatorej pevci, pustite vse pomisleke iji pridite prihodnji petek (»b osmih zvečer na skupni sestanek v Forest Palace, 811 Forest Ave., Ridgewood. (10-14—G) VARIL O na PLESNO VESELICO, katero priredi - tambura.ško društvo "Rodoljub" , v South Forku, Pa , ! v Slov. Izobraževalnem Domu i v soboto 15. junija 1918. Vstopnina za niuske centov; » dame proste. Tem potom vabimo rojake in rojakinje iz South Forka in okolice. da nas posetijo na omenjeni dan. Izvrstne komade bo igralo 3 tamburaško društvo "Rodoljub". Za hladno pivo in izvrsten priffri-. zek bo preskrbljeno. K obilni vdeležbi vabi odbor. -- Izšla je knjižica: I DVE ŠALOIGRI. ' Knjižica vsebuje dve igri: X "ČARLIJEVA ŽENITEV" In "TRIJE ŽENINI" ter stane samo 25o. i Oni, ki nameravajo prirejati Igre, naj jo hitro naroče, ker i*-Sla je v omenjenem številu. 3 V zalogi imamo zopet vsak*-j vrstne knjige, toda od vsake le po en ali dva iztisa in nis« t - ceniku oznaiene. NaroČilom priložite denar ln pofiljlte na: o n j Slovenic Publishing Conpaiy 0 I 82 Cortlandt SU New York, N.I | 0 ^ ^ •0 ---—- r, NAZNANILO. >0 Cenjenim rojakom v Pittsburgh Pa. in okolici naznanajmo, da jib 0 bo v kratkem obiskal naš zastopnik S _ n M ■ ^^ t« m fk V Mr. Janko Pltžko, ki je pooblaščen sprejemati narod, nino za "Glaa Naroda" in isdajatl toxadeyna potrdila. On je pred leti že rečkrat prepotoval države, ▼ katerih se naii rojaki naaeljecni in je povsod dobro poznan. Upati je, da p"*t bodo rojaki ▼ Taeh oairih i poiuagali, ponbno la, k« Ima po- v kruim* lta» Btfe«