List izhaja vsak petek
in velja s poštnino vred in v («orici domu poslan: za celo leto :j gold., za pol leta 1 gold. 60 s., za četrt leta SO sold. Kdor sam po-n j pošilja, placa - g. 60 s. Za ude nar. - pol. druitva .Gorica- je cena določena, kakor za «U nge naročnike. Posamezni listi se prodajajo po G sold. pri knjigarju Sobarju na Travniku.
KLAS
Naročnina iu dopisi
naj se blagovoljno pošiljajo 0)>raviiiku iu sovredniku Antonu Lakner-ju, v magistrat-ni ulici (Contrada del Municipio), h. št 58. Vse pošiljatve naj se fra okujejo Rokopisi se ne vračajo. Oznanila se sprejemajo. Plača se za navadno vrstico, če se naznanilo samo enkrat natisne, 8 sold., če dvakrat, 1*2 s. če trikrat, 15 s.; za kolek vsakrat .TO s.
Volilci, pozor!
Državni zbor jo razpuščen, novo volitve so razpisane. Nas Slovence na Goriškem zanima naj bolj volitev poslane?, v volilni skupščini kmečkih občin, zato povemo, kedaj bodo kmečke občine volile.
Dne 9. oktobra bodo volile vse občine goriške poknežene grofije volilne može. Volilni možje sod. okraja Ajdovskega, Goriškega
in Kanalskega volijo v Gorici,-----To*
minskega, Cerkljanskega sodu. okraja v
Tornimi,----BovSkega sodu. okraja v
Bovcu,------Komenskega in Sežanskega
okraja pa v Sežani vsi skup e n a f/a poslanca.
Prva volitev 9. oktobra je najimenitnejša: če imamo dobre, zanesljive volilce, imeli bomo tudi dobrega, zanesljivega poslanca. O tem je »Glas* že nekaj povedal. To isto vam danes spet ponavljamo in na srce pokladamo :
Ne izberite za volilca nikogar, ki je v verskih in cerkvenih rečeh mlačen in malomaren, ali pa cerkvi in veri celo sovražen človek.
Ne glejte nič na to, ali je župan ali ne, ali je bogatin «ili revež, — glejte pri volitvi samo na to, da izvolite za volilca stanovitnega značajnega možaka, vernega
in dobrega katoličana. Tako voliti, a ne po zunanjosti in bogastvu, je vaša sveta dolžnost.
Priporočamo Vam danes tudi novega poslanca, moža, ki se zvesto drži starega nam vsem svetega gesla :	»vso za vero,
dom in cesarja*. Poznate ga vsi že davno po njegovem večletnem, previdnem in vspeš-nem delovanji za naš narod in njegove pravice. Ta mož je dr. Tonkli, advokat v Gorici, kterega je 2.r>. avgusta blizo 200 maj vel javil iših rodoljubov, društvenikov « Gorice	e naglasno za kandidata proglasilo.
Tega moža Vam priporočamo. Volite ga vsi od kraja, — volite ga enoglasno!!
Tudi do Vas, narodni duhovniki na Goriškem, imamo danes nekoliko besed. Vi ste faktor, s katerim moramo računiti. Izmed naroda ste vzeti, med narodom živite, z narodom se veselite in ž njim tudi žalujete. Zdravega razuma in omike Vam ne manjka. Šestnajst dolgih let ste po trdih šolskih klopeh posedali, predilo st«» se narodu posvetili kot učitelji, voditelji, svetovalci. Vi poznate naroda dobro pa tudi slabo stran, poznate njegove ieve in potrebe, morate to raj tuli vedeti, v čem obstoji Vaša dolžnost ob času bližajočih se volitev.
Znano Vam je, «la se je porodila na Slovenskem stranka, ki ima tudi na Goriškem nekoliko privržencev, stranka, ki hoče narod voditi po nam Josič neznani poti, po poti — v verski indifferentizem in Bog vedi še kam. Ta stranka je šele od včeraj. Ko smo mi plodove svetu že kazali, njih „prvakov* in »prvačičev* ni še bilo, ali pa so šele »platno prodajali."
In ti možje in možiceljni, po vseli kotih Slovenije razkropljeni, se drznejo trditi, da so le oni kaj, mi pa nič. Plodove svojega uma so začeli svetu šele sedaj kazati. Dan na «lan jih lahko vidita in z rokami tipat«» v »Slov. Narodu*', sorodnemu mu »Tedniku* in »Soči*. To \am je časih godlja, da se Bogu smili!
Postavite se tora,j tej razdirajoči stranki v bran ! Vaša sveta dolžnost je to !
Delajte, delajte, pa pustite na strani vse predsodke. Kar Vam priporočamo, je dobro prevdarjeno.
Podučujte narod, zakaj «la grč : povejte
»
mu, dane'jt c za osebo, niapak z-t—stvari
Za trojim, v črni hali po »Soči* huj-skajočo imamo danes pa le pomilovanje in te-le dobro premišljene bese«le: Slepi ste in slepo se daste voditi od ljudi, ki so Vaši najhujši nasprotniki. Pride čas tudi
Siromaštvo.
Uboge bodete zatiraj med .seboj imeti. (Mat. XXVI, 11.) Tako je Jezus svojim učencem rekel. In res, od kar svet stoji, so bili vselej eni premožni, bogati, drugi ubožni, siromašni ; preiščimo zgodovino v-sih časov, in vsili dežel, od Laponcev na severji, do Hotentotov na jugu, od Portu-galije v zahodu, do Cine, ali do Cilijskega v vzhodu, ta človeška nadloga, kteri pravimo uboštvo, ali siromaštvo, bila je vselej 111 povsod na zemlji, je, in bo, dokler bo svet stal.
Stan pa in pomemba uboštva je pri vsakem ljudstvu drugačen, potem, kakor je ljudstvo več ali manj izobraženo. Pri tako imenovanih klasiških ljudstvih, Grekili in Rimljanih, je obstal postaven, mnogoštevilen, stan ubogih, ki so večidel uže taki lSe vodili, in so vedno siromaki ostali: ti s,) bili sužnji, ki niso mogli nobenega premoženja imeti, ker so bili vlast svojih go-
spodarjev, ako jim niso gospodarji kaj podariti blagovolili. Zoper lenobo, pobegnjenje zarotovanje in puntanje teh pomilovalnih siromakov jim je bil pripravljen bič, palica, sekira, križ, in nečloveško klanje. Zraven teh nesrečnih siromakov ni nikoli manjkalo drugih ubogih iz med državljanov, ki so se v vseh skoraj neštevilnih deželah in mestih na -Oreškem za varnost deržave nevarni zdeli.
Dokler so bili še za boj pripravni, in so socijalne razmere dopuščale, so navadno takih ubogih deržavljanov se s tim znebili» da je v vojski zmagano ljudstvo bilo prisiljeno, en del svojih posestev zmagovalcu prepustiti, kamor so se ubogi preservali; Atene, Kartago in Bitu so se vedno te politike, se ve da, vsak po svoje držali, in svoje obožatie državljan«» v vedno nove naselbine odpošiljali.
Ko so pa vsled srečno dokončanih vojsk državljani visili in nizih stanov se bili prevzeli, in se omehkužili, ko se je nekdajna priprostost in krepost pozgubila, ter so se tudi težavnega dela ogibati začenjali ; tu ni bilo več mogoče misliti na
nove osvojitve tujih posestev; in če se je tudi osvojila kaka nova dežela, ni hotel več ubogi, oinehkuženi državljan iz doma iti, ker si je mislil, da se njemu, kot »svobodnemu* državljanu, ne spodobi, zemljo obdelovati, češ, da je tako delo le za sužnje; on je terjal, da ga ima država hraniti, dajal se je bogatim častiželjnim podkupiti, zapeljati se od častilakoinnih ljudi k puntanju, tako je državno ustavo spodkopal, in z nravno gujilobo državo samo v nič pripravil.
Pri družili starih pagauskih izobraženih ljudstvih, zmed kterih so se Indijaui in Kitajci še do dnašnjih časov ohranili, pri kterih ni bilo nikoli državljanske svobode, skerbi' tek natovskih prigodkov zato, da se ubožni ljudje odveč ne pomnožijo. Naj na Kitajskem ali v Indiji eno leto nastane slaba letina, naj rajž no obrodi, tedaj lakoto poginejo koj ubogi na milijone, in tako se ni ve«v* bati za več let preobilnosti siromakov.
(Dalje prih.)
fca \ us' Spoznali boste, da ste bedasto, lastnemu narodu v škodo delali. — Vik in krik se Vam bo iz grla vil : »Pomagaj, kdor je ih !" A od naše strani se bo odmevalo; • ^0
/»«vrni !"
Od levega brega Soče, 18. septembra. ( — Narodno uradovanje v H vdih.—)
?ri obrnem zboru polit, društva »Gorica “ smo iz tajnikovih ust slišali, da se od tiste dobe, ko je bil mnogozaslužni društ. prvosednik dr. Tonkli deželni odbornik, skoro v vseh slovenskih župauijskih uradih le domani jezik rabi. Meni se zdijo te besede nekoliko neresnične :): poznam namreč nekoliko županov, ki še vedno v tujih jezikih uradujejo. Nekaj enacega slišim iz naših Brd. Župana v irtnem in Serijami
je rudočkarshra slovenskih liberalnih »fantov" naslanjajočih se na narodnostno božanstvo, katero samo sloni na grdi, ostudni laži. To so Vam možje, kedar velja kako skovati, ki prav pristnje v njih lib<$r*lno-hrezversko mivho ! Porabiti Znajo vsak; slučaj. iz katereg* menijo itttti kapital za Ivuja novočrna načela» Naj bo staffe^ Se takò nedolžen, takó nqpozimt, in Bog ve, kako oddaljen od namena, kateri se niti pod ti kuje, — goriški možje, »možje od v-čerajf, ga tako „frdanmno" prebniejo in zvijejo, da se mora vsak čudom čuditi, ka-kovi vražji mojtri so to. In v svetu se bere potem o kolosalnih blamažah klerikalcev na Krasu! Vrhu tega se „ vi tež ki junačiči" po-peujajo do tolikega poguma, da prostodušno zatrjujejo, da prisežejo celò za vsako vejico ali pikico! Brezverski verski naskakovalci imajo namreč vedno čisto, snažno vest, kateri pripada pridevek nezmotljivosti, — in vse to brez spovedi in molitve, brez posta I in maše, brez cerkve, katere se bolj boje,
tla o Podgun molčim — ne poznata kakor samega vraga ! Lepi slovenski naše narodnega uradovanja. Komu na ljubo rod lijaki to!
se to godi. ne vem. a da narodu ni no vol-j Tl,	' i	....	. ....
ji >e mani pa v rast. je jasno vsakemu. , 1,1 klk°r ' Vllw,"em *"»?» . ^twm
komur srce e nekaj za'narod- bije. Tudi 1>re!,.ria,°. b«? vf. mof ,skalo^> “ v
».e vem. kom» bi to vnemar,>ost bolj <$ i So^ ♦ai	v * • ii •	•	,. , ne dospejo do gorskega velikana, potoka
ohrma «inihn.v m,,	.... ............. uuuouruikit, s katerim se z neko zamelji-
vestjo in pobalinskim napuhom prikažejo v nižino razdira je na desno in levo, — prav takó se udira za goriškimi # napredli jaci" (?!) maloštevilna čreda nekaterih posebnih ljudij. Tu se ti preduša revni možicelj, ki zaseda stoliček maloselskega poglavarstva, možicelj. ki je enkrat boga goriških fantov talco obdeloval, in ga otepa val s cepcem, koso in srpom, da so mu morali okolistojeci'usta zamašiti, — priduša se tepec, da radovolj-no prelije kri za dr. Lavriča! Tam zopet si ut epa va v pokoji živeči pisar novoerni kredo v glavo mrmraje sledeče besede: r Ve rja men v trojico Vošnjak — Zarnik — Jurčic-evo, kranjske apostole, pa v goriške učence, patrone novoemega tagblatovstva ; verjamen.. itd., in drugi, ki nosi na hrbtu kot napis z debelimi črkami Preširnove besede: »Le čevlje sodi naj kopitar" mu od zadej stoječ pridno ploska z obema rokama. In na vse zadnje zapaziš tam zad v kotičku šepasto in nešepasto uradniško oseb-stvo! Lepa kompanija to, kaj ne? Imajo li ti-le, mili moj narod srce za te in za tvoje reve ?
Se par besed. Kmalu se bode bil odločilen boj. Dan se bliža, ki nam pove s kakošnim upom, ali vsaj s kakošno vestjo smemo se ozirati v prihodnji državni zbor. A da si ohranimo čisto vest, to je na nas ležeče. Treba namreč, da si izberemo za našega zastopnika moža, ki bode nas popolnoma in vsestranski zastopal, ki bode posebno povdarjal naše katoliško stališče in vse moči napenjal, da se ne uvedejo tudi pri nas postave pruskega kroja, mereče na pogin in propad sv. katoliške vere in na preganjanje iu iztiranje katoliškega duhov-stva. More li pa tako ve interese zagovarjati mož, ki nij naš, ki noče biti naš, ki je v poglavitni stroki, katera posebno znači naše ljudstvo, narodu hrbet obrnil; ki tedaj prav zarad navedenega vzroka ne more nikakor ne gojiti popolne ljubezni v srcu do naroda? Sploh pa je nekaj abotnega, da bi se
obema službuje. Oba župana sta sicer poštena in razumna moža, a da ptujščino v uradih dopuščata, to jima ne more biti v čast. Tudi gosp. tajnika poznam kot moža, iteri je slovenščini ravno tako kos kakor nemščini in italijanščini, zato pa ne morem rnneti. zakaj mu je ptujščina ljubša od slovenščine. Po moji misli bilo bi vendar lepše pa tudi boljši, narodu na korist v domačem jeziku uradovati, kakor pa okrajnemu glavarstvu na ljubo narodne pravice prezirati. Posnemajte vrlega solkanskega župana in druge narodne občinske zastopnike! Imejte v glavi pa tudi v srcu pesnikove besede: «Kdor zaničuje se sam, podlaga je ptujčevi peti."
Nikar pa ne mislite, da nameravam s temi vrsticami črniti vas pred svetom, ne, to m moja navada. Napisal «em to iz dobrega ter edinega namena, da bi se pri vas in drugod po Sloveniji gledè narodnega uradovanja na bolje obrnilo.	P.
S Krasa, 24, septembra. — Pravil sem Vam na razhodu, da hočem tudi letos vzeti v roko »grčav les", pa malo pogledati po naši domovini. Mignili ste mi z ramo i stisnili roku; razumel sem Vas. Tukaj sem! Sprejmite malo drobtinico iz mojega peresa v Vaš pošteni list.
Kras si ogledujem sedaj, trdi, revni Kras. Prav imaš Preširen, da „skrbi in huda leta more uboz’ga kmeta." Videl si takó pišoč v preroškem duhu revo tukajšnjih prebivalcev! Temno obzorje hode ga v srcé, in posebno v — želodec ! Da letos, letos Kraševec	moli in prosi, in briše
solzo. "
In razen te reve tlači ga tudi še druga mora, hoteča mu odvzeti zdravi razum, slepeča srce njegovo, mameča mu vest. Vražna sila vse svoje žile napenja, da bi zmagonosno se dvigala njena zastava, znarn-
*) Neresnične niso, ker g. tajnik jp rekel, da se
inofi) v vseh. ne pa v v n e h uradih slov. piše. — Ur.
dali m goriški Slovenci, ki smo živeli, ki živimo in bodemo živeli tudi v prihodnje s čestitljevim starodavnim geslom;	» V se za
vero ii domovino61 zastopati po možu, ki isto z nogami tepta!
Liberalci ! Potrudite se malo med ljudstvo; poglejte malo njegove reve, poglejte raue krvaveče, katere so mu usekale hudim letne in razne nezgode, posebno pa oni šepniti novoerni stroj, ki naklada ramam našega kmeta uepreuašljivo butaro ! Plačaj, pl a čij kmet, — takò se glasi iz vsake luknje; že mu je nestrpljiv tak glas, milo obrača svoje tožno obličje okoli, kot bi se oziral po rešitelju. — Pa on ne kolne, ne, on moli, moli in stavi trdo zaupanje v Boga, in v njega upajoč vadovoljno stori, kar more. Ljudstvo ima še vedno vero; vera ga vzdržuje na površji ; in blagor Vam, da je takó, kajti, da nijma ono vere, onda ne bi moglo Vašo pogansko čveketauje ubraniti viharja, ki bi se razsul. Tak je značaj našega ljudstva! Dajte am tedaj zastopnika i: njcipne. krvi in kasti.]
Ogled,
Avstrija, v poslednji «ogled" se je vrinila pomota, ktero naj tu popravimo, da bode vsaj naša domača kronika resnična. Okrajni glavar (goriško -okolični), g. bar. Rechimeli, se ni poklonil Vikt. Em.-lu na tukajšnji žel. postaji, ampak v Karminu, ker je namestoval g. namestnika primorsk, bolnega bar. Ceschi-a. On je tudi predstavil dunajsko deputacijo, ki je bila prišla v cesarjevem imenu sprejet kralja. Tudi ital. poslanec na Dunaji, gen. Robilaut, je prišel svojemu gospodarju do državue meje naproti. — Na goriški postaji je menda vendar-le res, da je, ko so začeli nekteri ..evviva" vpiti *) en vojak puško pokazal, in da se je množica v naglici umaknila ter da so v gnječi drugi drugim znabiti stopili iih kurja očesa. Ta »dogodek" sc je zdel „Isonzo"-u tako imeniten, da si je naklonil ž njega popisom sekvestracijo dotične številke. Na vélikih Rojah, pičel četrt ure niže gor. postaje, so prižgali »mlado"-italijani goriški na čast »gostu, sorodniku in prijatlu našega cesarja" kakih 50 bengaličnih bakelj v »raznih barvah" (pravi konfisk. »Is.“), mi pa menimo, da v »treh" znanih (neavstrijskih) barvah. Mi bi teh malenkosti ne omenjali, da ne bi bilo slavno naše mestno starešinstvo v seji 18. t. m. to zadevico obravnavalo. Došla je bila namreč mimicipiju prošnja, naj bi mestni zastop »dogodbe" na postaji 16. sept. preiskal in razžaljeni dotimi i kov državljanski pravici zadostenje pridobil. In res se je izvolil odbor treh starašin, ki bo stvar preiskoval **). Na omenjeni prošnji meščanov je podpisanih 11 imen, ktera kažejo sedanjo moč in veljavo (!) nekdaj glasovite tukajšnje skrajne ital. stranke. — Na Brežinu ni Lilo demonstracij, ker so tržaško policijo podpirali po naključbi (?) poleg kraljevega vlaka nastavljeni vozovi za robo. Sumljivo demonstracije za lašk. poštenoviča v pololaških primorskih
*) Drugi trdijo, da so hoteli kolodvorno pregrajo predreti.
**) Namestništvo je dotični sklep ustavilo 24[9.
mestih niso bile, kakor se kaže, vladi po volji, tem ljubše pa so jej menda bile v nemških mestih v Gradii, na thuiaji. Danajski liberalci niso mislili na to, da nam je Vikt. Em. vzel 2 provinciji, ampak bolj na to, da je papeža premagal in njegovo svetno oblast vničil. To jim je bilo povod, da so kralja z navdušenjem sprejeli. Sicer pa mislimo si dunajski entuziazem tako-le: Med radovedno množico poleg ulic stoji vsakih toliko korakov kak juti, v Becu bivajoč ital. državljan, časnišk pisat*, ali kakoršen si bodi škandaloljuben liberaiušček. Ta zažene svoj »evviva* ali »hoch* in ta se potle odmeva izmed »navdušene* množice. Vendar nočemo tajiti, da je bil sprejem V. E. na Dunaji sijajen tudi od strani ces. dvora, kteri ima Bog si vedi ka-košne vzroke za to. Poprej se je govorilo, da ite 1)0 vojaške parade vpriče it. kralja, pa je vendar bila in prav lepa. Naš cesar je podelil — trdijo — Vikt Em.-lu lastništvo IH. pešpolka; (dosihmal se ni št? nobeden avstrijsk polk po njem imenoval). Cesarici se ni mogel ital. kralj pokloniti, ker — so je bila nekaj stožila. Časniki povdarjajo tudi to, da ni bil naj više sod rije predsednik, nekdanji minister Schmer-ling, povabljen k cesarski mizi o nazornosti Vikt. Km. To prihaja gotovo od tod. ker je o neki priliki v gospojski zbornici ojstro govoril zoper Italijo in njej prijazni »avstrijski patriotizem*. — Tiste po konservativnih časnikih napovedane črne maše za rajnce papeževe vojake pri Dominikanarjih ni smelo biti. »Vaterland*, ki je prišel o prihodu V. Em. črno obrobljen na svetlo, je v prepoved dejan. Čez nekaj dni pa se je zdela menda presiljena liberalna navdušenost vladi sami vendar-le preneumna in je začela na tihem umetni ogenj z rožno vodo škropiti. — Hvala Bogu! tudi Vikt. Emanuela smo prestali ! V nedeljo, 21. sept. ob J)1/*, u. zvečer je odrinil z Dunaja v Berlin, kamor je do,šel 22. t. m. ob l/24 popoldne. V Berlinu ni tistega ži-dovsko-italijansko-časnikarstvo-liberaluškegit entuziazma, kakor na Dunaji. Tam sprejemajo svojega ital. zaveznika, kakor oni pot našega cesarja.— Po noči od 27.—28. t. m. pojde ital. kralj nazaj skoz Dunaj domu. — Zdaj pa smo radovedni, kakšen kruh bo iz italijansko - avstrijsko - pruske moke. Kralj V, E. je imel večkrat dolge pogovore sè svojimi ministri, in Visconti Venosta je imel tudi neke razprave z An-drassy-em. In svojih tajnikov tudi nista vzela laška ministra zastonj sč seboj.
Državno-p ra vii a stranka na Koroškem je postavila dva slov. in dva nemška kandidata. (Andr. Einspieler-ja, Feni. Vigele-a, Jur. Pongraz-a in bar. Greyer-ja). Slov. kandidati te stranke na Šlajarskein so : v Mariboru profesor Pajk (vsled kompromisa tudi liberalno - narodne strank? kand.) v P tuji Herman, v Celji Kosar. »Nar.* ni mogel postaviti na Koroškem kandidatov, zdaj pa se dela, kakor bi bili »pravnarji* njegovi! Za Kranjsko i dr. kr. je priobčil imenik svojih postavljencev ; mi jih priobčimo, kc-dar bodo — izvoljeni (!!)
Novi hrvaški ban, g. Mazuranic, je 23. t- m. opravil prisego vpričo Nj. veličanstva ua Dunaji.
Na O ejevske m je letos sploh prav sla-
ba letina. — Kolera je pobrala do sedaj že čez 104,000 ljudi. V Pešti je nehala, drugod pa ne še povsod.
Vnanje države, pr n sija. Pomenljivo hi bilo, če je res, da je pruski general Manteuffel povišan na stopinjo feldtnaršala. Tega moža se namreč nemški liberalci naj bolj boje. Govorih) se je. da poslane Bis-markov naslednik. — Bisniarka ni bilo v ! Berlinu, ko je prišel ital. kralj ; obečal pa je neki jako milostljivo, da pride tiste dni, ko bo Vikt. E. v Berli mi, tudi on tje. Do 23. sept. ga ni še bilo. Kdo ve, kam to kujanje meri ?
V II a liji se ljudje ne morejo nasititi veselja, da je šel njihov kralj na Nemško. Ali tudi ta navdušenost je presiljena, torej puhla, kakor dunajska. - V Rimu se je zbralo 22. t. in. 5000 ljudi pred poslopjem nemškega in potlej tudi avstrijskega poslanca, in so demoustrovali v njima in njunima državama prijaznem zmislu. Poslan- i ca sama sta množici prigovarjala, da naj se razide; razpodila pa jih je policija. Stara resnica: Danes:	»Križaj ga* ! —
jutre: »Živio*! — ali {»a narobe.
Na k'rnncuskc'ii je naj važnišu politiška i zadeva še zmerom restavracija. Bolj ko se bliža čas, ko pride narodni zbor spet skup, bolj nujno prihaja vprašanje zastran zatrdim rešitve vladnega sistema. Poprejšnji predsednik republike, Tliiers, prizadeva si sicer na vso moč podpirati republiko, in Gambetta-vci tudi tako; ali tudi monarhisti ali »fuzionisti*, (kakor se zdaj privrženci obeh Bourbonskih hiš imenujejo), ne držijo križem rok. — V tistih (»krajinah, ki so jih nemški vojaki še le ta mesec zapustili, bodo v kratkem volitve za narodni zbor. Radovedni smo. ali pošljejo ti kraji monarhiste ali republikance v Versalj.
Na S, (tajskem se Fustella rova energija ::) še malo pozna. Vstajnike-radikalee v Kartagoni Madridei zdaj oblegajo, pa prav okleniti jih ne moiejo. — 8 Karlisti tudi niso še nič opravili. Karlisti se utrjujejo pri Bergi.
Domače iiovice.
(Duh. spremembe.) C. g. Ceket Franc, duh. pomočnik na Serpenici grč v Oez-Sočo za vikarja: na njegovo mesto pride četrtoletnik in sem. duhoven č. g. Kurinčič Janez. — Č. g. Zei Jožef grč za vikarja v Dolenjo, e. g. Bu-digoj Anton pa za kaplana v Rudo.
Razne vesti.
— Volitve na Goriškem. — Mesta in trgi: Gorica, Karmi n, Gradišče, Cervinjan, Tržič (Monfalkon), Oglej, Grado, Tomiu, Bovec, Kobarid, Kanal, Ajdovščina, Sežana, volijo 18. oktobra (in sicer vsako mesto in vsak trg doma) 1 poslanca.
*) Pišemo premišljeno tako namesti filisterskega „eneržijaw, kar je prav tako neumna pisava, kakor n. pr. „žeogratija‘\ VVozu Vnnvege, wenn man gemile z um Ziel koramen kann ? Jemljimo tuje besede naravnost iz dotičnega, jezika, a ne po ovinkih popačene iz družili jezikov. Zakaj bi pisali francosko pokveko »ž- namesti izvirnega greškega „g“? — O drugi priliki zna-biti kaj več o tem.
— Trgovska zbornica voli z mesti in trgi, pa šele lt». oktobra.
— Veliki posestniki volijo 23. oktobra v Gorici 1 poslanca.
— Kmetijski shod v Cirknem. — Vsled naročbe kmet. društva bo imel g. prof. Povše 5. oktobra kmetijski govor v Cirknem. G. profesorja so povsod, kjer je kaj govoril, radi poslušali, nadejamo se, da se bodo tudi Oerkljani tega shoda radi udeležili in sicer v obilnem številu.
— St. Andrezka čitalnica napravi 28. septembra besedo s petjem, deklamacijo, govorom in šaloigro: »Župan.u Začetek besede o
u. zvečer. Pred besedo o 1 .,6 u. tombola. Nemi je plačajo 20 kr. vstopnine.
ODBOR.
— Orgle pri sv. Luciji na Mostu. — Iz. Tomina nam piše g. F . . . blizo takole: Ke-dar si nove orgD omišljujcmo ali pa stare popravljamo. oziramo se radi po tujih mojstrih. Ti tujci pa večkrat le na to gledajo, da delo brž zgotovijo, mosnjico zadrgnejo in pete odnesejo. Nekaj taeega so Mostarji skušali. Orgle, k te re jim je bil 1. 1862 znani Pietro (le Cotič naredil, so bile (zvlasti kar se sape tiče) tako slabe, da sta jim morala nekaj let sem po dva krepka moža sapo tegniti. Pretečeni teden pa je domačin Jakah Špik iz Bukovega (kije naredil že več orgelj prav krepkega glasu) izdela! za te orgle nov meh magazin, ki se prav lahko goni. malo prostora zavzema in sapo tako izvrstno regulira, da je veselje. Po tej popravi so dobile omenjene orgle tako intonacijo, da bo vsakdo sodil, da so nove! — Mojster Jakob Špik ni drag. dela prav dobro in hitro. Priporočamo ga z dobro vestjo vsakemu, kdor ga za enaka dela potrebuje.
— Za zvonove na sv. Gori: g. A. M. 5. gobi.
Listnica uredništva: G. Y. Stubelj: Vaše «poslano- prih
Poslano.
»Soči* !
Gospodje načelniki »Soče*. qno ruitisl Tedaj moj list, katerega sem pisal 21. decb. 1.1. g. Valesti Vani mora služiti za figovo pero ? Kedo bi bil mislil, da se ne. upajo sprejeti junaški voditelji »Soče* moralne odgovornosti za svoje postopanje pri volitvi v »Sočni* odbor 30. dec. 1. L?
Vera, vera, kako bi jim sedaj godila — ako bi jim hotel kedo verjeti, da bi bil en list razpora na Goriškem kriv?! In ta vražji list, — da bi vsaj gotovo bili v njem oni zločini, katere so Sočani ovadili svetu! Kaj bi dali zato?
Pa še to illusijo jim moram pokončati — strgati to figovino, za katero se skrivajo, s priobčen jem omenjenega lista. In potem sodite !
Ker pa morda ne bo vsem znano, česa me gospodje dolže, naj bodo tukaj moje pregrehe iz »Soče* ponatisnjene.
V 5. listu »Soče* t. 1. pišejo v svojem »Poslanem* gg. Lavrič, Doljak, Faganel, Premrl, Nanut, Dolenec sledeče : »g. Vales nam pokaže (23. dec. 1.1.) neko


K

V. , ■


«l.*.	« *'
- «K

SO
m;,
m. ■,
4
v‘f
«
|.l
I
;
kandidatno listo nasprotne stranke, katero mu je poslal g. Stres, da jo nam predlaga*, in t istem »Poslanem* spodaj: „ g. Vales odgovori, da je nam predložena lista ultimatum (skrajni pogoj).*
V 37. št. t. 1. piše »Soča* zopet: „k tej seji (23. dec. 1.1.) pride tudi č. g. Vales in pokaže navzočnim odbornikom ^Soče pismo od č. g. Stresa ; v tem pismu je hotel ta gospod v imenu neke stranke diktirati, da odbor mora prav tiste može postaviti na kandidatno listo, katere je on napisal.*
In v istem listu »Soče* piše isti g. dopisnik nadalje, da bi bil rekel g. Vales, *da po njem predložena lista je skrajni pogoj, in, da če tako ne velimo (namreč pričujoči odborniki) nihče nasprotne stranke ne bo sprejel odborništva. “
To moje vedenje, kakor so si ga sami zmislili, jim je dalo po lastni njih izpovedi povod, da nijso volili nobenega od novonasvetovanih kandidatov v odbor »Soče*. Vsemu temu naj odgovori list sam, katerega sem pisal g. Valesu in na katerega se „Soča“ sklicuje; glasi se tako:
Dragi Marko !
Kakor kaže vse, bodemo z novim letom složni vsi. Ko sem bil odšel od Vas (3. duhovnikov) v četvrtek (t. je 19. dec.
1.	1.) in sem bil pri... je prišel g. Povše tje. Tam sva se z g. Povšetom — s katerim se, kolikor sem mogel spoznati, v vseh vprašanjih slagam — dogovorila, katere osebe naj bi se volile v odbor „Soče*, da bi bila večina katoliška zagotovljena in pa, da bi sedanji odbor ne bil žaljen______
G. Povše je tirjal od men#1, da moram sprejeti odborništvo — če ne, da tudi on popolnoma odstopi od pogovarjanja. Dogovorila sva se naposled o osebah, pa uij-sva zadnje besede zadala.
Dogovore je sporočil g. Povše gg. Tonkliju in Jegliču.
Včeraj (t, je 20. dec. 1. 1.) je bil g. Povše zopet pri meni, poverjen od Tonkli-jeve stranke, da bode veljalo, kar skleneva.
Dogovorila sva se za sledeče gospode;
Dr. Tonkli, predsednik; odborniki gg: Dolenec, Faganel, Lavrič, Žigon, Povše, Jeglič, Mašera, Maraš in moja malenkost. Liberalci me bodo morda zarad tega pi-kali - pa nič ne dé — žrtvoval sem sc se sedaj, da pomagam k slogi, če mogoče, (sicer bi naj raje pri miru bil).
Moj nalog je, da pri duhovščini poskrbim, da se bodo imenovani kandidati volili. Upati smem tudi dobrega uspeha ...
Nadejam se, da bodeš tudi ti volil te kandidate ....
V Mirnem dne 21. dec. 1872.
Ivan Stres.
Evo dobrovoljni čitatelji moj corpus delieti ! In Vi se nijste zgrozili čitajoči ga ? — Ker pa nijsem g. Valesu druzega lista pisal zunaj tega priprostega naznanila zarad one volitve, ker nijsem od 19. do 30. dec. 1. 1. ž njim govoril — vsakedo razvidi iz lista :
1.	) da ni j prejel g. Vales od mene nobenega pooblastila, tedaj tudi tega ne, da bi naznanjeno mu listo odboru predložil ;
2.	) da nijsem hotel ničesa diktirati odboru »Soče* ;
3.	) da nijsem rekel, da bi bila moja z g. Povšetom dogovorjena kandidatna lista skmjni pogoj;
4.	) da se nijsem izrazil, da ne bode nihče sprejel odborništva, ako se vsi nasvetovani kandidati ne volijo.
1 idile gg. kolovodje » Soče *, koliko neresnice ste med svet zn trosili] Moj list Vašega postopanja ne izgovarja in Vas ne more braniti več! Ce Vas je pa to žalilo, da smo hoteli 6 novih odbornikov (saj ni kedo nij podedoval pravice vedno sedeti v odboru), ste imeli voliti samo četiri, od teh, in ako bi ne bili hoteli ti sprejeti odborništva, potem ste bili lahko rekli : glejte jih nespravedljivce, oni nečejo sloge ! Tako pa trkajte si le sami na prsi in kličite: mea maxima culpa.
Kavno tak • neresnično je očitanje, ki smo ga v prvih listih »Soče* t. 1. čitali, da nam je bilo le za osebe mar.
Gospoda, nam je bila vedno le stvar pred očrnil Vera (religio) in narod ste bili zvezdi voditeljici našega prizadevanja, in le v tem geslu smo se nadejali resnične sloge. Zn osebe nam je bilo le toliko mar, kolikor so zastopale, versko-narodni princip. Duhovščina, posebno mlajša, katero »Soča* tako nesramno grdi, je vedno delala za tako spravo v »Soči* : ona je hot la spojili verski in narodni princip. To Vam je dobro znano. Zakaj nijste tega povedali v zgodovini »našega prepira*? Zakaj ste preskočili dobo poletnih in jesenskih občnih zborov Soče* 1. 1871, v katerih je šlo za spremenijo .društvenih pravil? Zakaj nijste sporočili, da sem jaz tedanjemu odboru nasvetoval, naj izreče v pravilih, «la sloni društvo na krščanski podlagi?
Zakaj nij »Soča* omenila, da so mi bili gg. Žigon, Klavžar in Dolenec obljubili, da bode odbor moj predlog sprejel in pri občnem zboru nasvetoval v potrditev? Zakaj ste pri sporočilu nasvetovali prehod na dnevni red čez moj amendement? — od takrat je rastlo nezaupanje proti »Soči*.
In ker sta se imeli se začetkom leta 1873. dve društvi ustanoviti, smo hotli ravno ti duhovni v zadnje poskusiti, da bi le eno polit, društvo z enim listom vezalo goriške Slovence. Upati smo smeli sloge, ker so mi bili vpljivni »Glasovei* obljubili, da pristopijo vsi k »Soči*, ako bode le eden iz med novonasvetovanih odbornikov izvoljen ; ravno tako sem zahteval jaz, da mora vsakdo sprejeti volitev, ako bi bil tudi le sam voljen. Vidite ravno na robe je, kakor ste Vi pisali !
Da se složimo, sem bil toliko bolj gotov, ker mi je g. Dolenec v čitalnični dvorani 19. dec. 1. 1. popoldne, — preden sem z g. P. govoril — rekel, da spoznava spravo zn mogočo le tedaj, če se voli Dr. Tonkli za predsednika. Zato je nasvetoval Tonklija za predsednika, in zraven druzih odbornikov tudi mene, ki mu pa tačas še nijsem hotel obljubiti, da sprejmem volitev, dokler nijsem gotov, ali pride do sprave — vedel nijsem namreč še, ali se bode tudi Tonklijeva in »Glasova* stranka udeležila volitve).
Kedo bi se ne bil nadejal rebus sic stantibus sloge?
Zato pa je bilo med duhovščino raz-draženje obče, ko je izvedela izid volitve.
Vsi izgovori tedaj, s katerimi se hočete oprati, da ste odpahnili od sebe versko-narodne in duhovščino ž njimi — so piskavi.
In če se poskušate sedaj v exegesi ad fucum taciendum, se mini zdi, kakor bi sedela lisica v kuto oblečena na kathedri!
Končajmo; pa volite poprej : clara pacta boni amici ! Ali ste liberalci vulgarni
—	ali pa ste verni svobodomiselni Sloveuci. te ste liberalci v novodobnem pomenu — tedaj mora biti vernih narodnih Slovencev geslo: boj proti Vam — kajti liberalizem je po svojem verstvu zanikanje krščanstva po svoji etichi veljavi, je zmes laži in hinavstva, v političnem življenji pomeni despotizem ali terrorizem t. j. sainosilstvo stranke: njegov sad je v svojih temeljih spodkopali družaben red zarad spridenosti duha in srca. Ozrite se okrog sebe: hi-storia magistra!
Ce ste pa verne in zato svodomiselni narodnjaki, tedaj ne pahiijte od sebe mož, od katerih ste prepričani, da so vsaj tako dobri narodnjaki, kakor Vi; kateri goréin delajo za narodov napredek, za njegovo omiko, svobodo; ki plameué za slovansko vzajemnost, ki hlepé po vzvišenih uzorih
—	mož, ki pa ne morejo biti nikoli — tega prepričanja, da bi mogli kak narod ali človeštvo brez krščanstva t. j. brez dogem in morale katoliške cerkve obložiti in osrečili.
Če ste tega prepričanja, morate posvetiti Vaše pero in delo resnici in pravici - slovenskemu narodu iu katoliški cerkvi, ki se dandanes tako neusmiljeno gazi in tepta. Zato mora vet sko-narodnèga politika ideal biti krščanska država, pa ne moderna.
Če ste res za to, podajte roko uza-jemnemu delu — stopite v dogovor z odborom »Gorice*, osebni prepiri naj bodo pozabljeni. Nij pa pravi domoljub, kedor ne more osebnih žrtev položiti na žrtvenih domovine — ce je treba. Vera in narod in hoc signo vincemus.
i	->'■'»	....	1	.	'	.
V Idrskem pri Kobaridu
dne 21 septembra 1873.
Ivan Stres, duhoven zarad bolehnosti v začasnem pokoju.
Oznanilnik.
Javna zahvala.
Podpisani se zahvaljuje »prvi občni zavarovalni banki Sloveniji* v Ljubljani
. •	'	• r
za točno povrnitev škode, katero mu je vzročil požar na njegovih poslopjih ter jo p. n. občinstvu gorko priporoča.
✓ .	'	M
V Studenem, dne 28. avgusta 1873.
Andrej Milavc poškodovanec podp. Matija Vadnjal Jakob Milavc podžupan, priča Tomaž Kobal, priča.
Odgovorni izdavatelj in urednik: ANTON LAKNER re':te LU20VEG — Tiskar: SEfTZ v «orici.