Uredništvo in upravni&tvo v Ljubljani, frančiškanska ulica štev. 6, I. nadstropje, ======== Učiteljska tiskarna. ===== Reklamacije za list so poštnine proste i aserati: Enostopna petit vrstica 30 v; pobojem prostor 50 v; razglasi in poslano ' vstica po 60 v; večkratni objavi po do-~... ~ govoru primeren popust. ■ Izkaja razen nedelj in praznikov vsak ———— dan opoldne. ■ Naročnina po poSli z dostavljanjem na dom za celo leto K 30-—, za pol leta K 18’—, za četrt leta K 9'—, za mesec K 3-—. Za Nemčijo celo leto K 40"—, za ostalo tujino in ===== Ameriko K '18. ======== št. 83. Glasilo jugoslov. socialno demokratične stranke. V Ljubljani, petek dne 1‘2. aprila 1918. ■■ Posamezna številka 14 vin. tmt Leto H. Delavski pokret v Trstu. K;ikor pp.vsod, tako tudi v Trstu opažamo v zad-•iiern času razveseljiv pokret med delavskim ljudstvom, vzroke tega značilnega preporoda ni težko limeti, bolnosti, ki silijo naše delavstvo, da se oklene svojih !,°inih organizacij, tla išče v svoji združeni inoči svojo ‘»zredno rešitev, so povsod enake. Orožna vojna ni le lazkriia vsemu delavstvu zločinske težnje kapitalističnega sveta, pokazala mu je tudi vse svoje z-iiigte in grehe. Predočila mu je zgovornejše nego najbolj vneto in intenzivno razvita agitacija, da je boj med gospodujočimi in negospodujočimi razredi predvsem vpra->anje moči, zavestne, neizprosne, odločujoče moči! Voj-”J le Pahnila svet v brezdanji prepad, je pretrgala ne-"Unijjeno vse najtesnejše in najsvetejše vezi med narodi, le iln>iila vse, z velikim trudom in nepopisnimi mukami ustvarjene dobrine; vsled krvoločnih nagonov imperializma, vlada sedai na vsem svetu najodurnejša krivičnost, najstrašnejši obup; ali vse te, dušo in razum in yse bistvo našega življenja pretrešujoče grozote imajo vendar tudi. svojo koristno stran! Odprle so nezavestnemu človeštvu oči; prisilile so ga, da razmišlja o svo-*eiii položaju v tej družbi in o posledicah svoje brezbrižnosti . . Strašno preizkušnjo preživlja sedaj človeštvo; strašili opomin mu govori glas razuma. In če ne bi bilo opažati, da najde ta glas globok odmev v njegovi duši, bi bilo pač boljše za nas vse, ki še verujemo v poslan-'tvo prosvitljenega človeštva, v njegovo bodočnost, da vemo svojim nemirnim dušam, da naj nehajo upati m s trem iti, sanjati in ustvarjati . . . 'M>, človešvo uvideva končno svoje zmote, začenja »meti vse grozna pojave, kreše pogumno svoje pojme o osvcbojcniu. ^ato gledamo navdušeni na vse znake ljudskega Prebujenja, na vse dokaze zavestnega napredka. Znake tega splošnega proletarskega preporoda opa-,;:tlo tudi na naši zemlji, med našim zapuščenim slovenskim delavstvom. Po trenutku onemoglosti, zmedenosti, nejasnosti, uvideva naše delavstvo, da ostaja se vedno le ono dejanski nositelj odrešenja, da je le v njegovi združeni moči nerazrušljivi temelj vsake svobodne ideje. Zato zbira vneto svoje sile, vkljub vsem grozetam, ki še divjajo nad njimi. Naraven se nam zdi !a pojav, ker smo vedno zaupali v svežo, neizčrpljivo m ič »ašega ljudstva in ker nam je bilo to zaupanje vodilo pri vsem našem težkem delu. r.‘. Na pot združitve iti boja se je vrnilo pogumno tudi !iža;kt5 delavstvo. Ko je zadnjič vse mesto do poslednjega delavca zastavkalo zalo, da protestira proti vojni *>> proti gladu, ki ga mora leta sem trpeti, je bilo vsem f >vi i no, da iivi v duši tržaškega proletariata stari srd, stara bojna sila, da ni niti dolga, krvava vojna uničila njegov puntarski duh, njegovo politično razboritost. Ali še vse. zgovornejše se je pokazala njegova razredna zavest, ko je jelo po končani stavki delati z vso vnemo za ojačonje svojih organizacij. Eden najlepših pojavov zadnjih let ostane za nas vse ravno to krasno obetajoče gibanje med tržaškim ljudstvom, kjer delata složno italijanski in slovenski delavec za procvit svojih strokovnih, političnih in kulturnih ustanov. To delo je že doslej prineslo velike uspehe. Stavka tržaškega ljudstva ni le pričala ob njegovem mnenju glede vojne, ni le pričala ob razmerah na aprovizačnem polju, pokazala je tudi, pod kakšnimi naravnost nesramnimi mezdnimi pogoji je mor-il dotlej delati naš proletariat. Ne>teto delavskih kategorij, ki so ostale tekom vojne brez lastnih močnih organizacij, so morale garati podjetnikom za tnezde, ki ne bi bile niti v normalnih častil tad- stovale, kaj še v sedanji vojni dobi! Fe ra/, mere se je moralo takoj temeljito izpremeniti. Strokovne organizacije so zato vložile takoj za vsako delavsko kategorijo posebno spomenico, v katerih so zahtevale razna znatna izboljšanja. Podjetniki se niso mogli upreti upravičenim zahtevani delavcev, in danes nimamo skoraj delavske kategorije, ki ne bi bila po prizadevanju svoje organizacije dosegla v dobi kratkih mesecev različna povišanja na plači in znižanja na urniku. Baš te znatne pridobitve tržaškega delavstva nam kažejo na pomen in korist bojnih organizacij. Ko sc zaključijo vsa gibanja in se objavijo natančni podatki v doseženih delovnih in mezdnih izboljšanjih ter v številu sklenjenih pogodb, bomo imeli o tem pravo sliko! Delavski pokret v Trstu naj bode krepki opomin na vse one delavce, ki se še ne zavedajo veličine časa in nalog, ki nas pričakujejo. Silni viharji pretresajo vso zemljo; za mejami se kuje usoda ljudstev. Novi, drugačni boji se pripravljajo, boji za višje cilje, za smotre svobode in sreče. Armada, ki bo izvojevala te boje, ne bo poznala mej; razširjena bo po vsej zemeljski obli. Nosila bo svoje zastave, pela svoje himne. Njene vrste se že zbirajo povsod. Od ttje pride odrešenje. Slovensko delavstvo naj ne bo zadnje v tem boju! Vojna posurovelost. Ne mine skoro dan, da ne bi brali o zločinu ali prestopku proti varnosti imetja ali osebnosti. Prav značilno je, da srečavamo pri takih deliktih in prestopkih večinoma mlade, komaj šoli odrasle osebe, v zadnjem času zlasti pri vlomih in prestopkih, katerih se večkrat udeležuje še šolska mladina. Kriminaliteta je vobče jako narasla. D očim je pred vojno doseglo letno število pravotnočnih obtožb na Dunaju komaj 2000, je naraščalo število med vojno od leta do leta in je dseglo leta 1917 število okroglo 4000. V. prvih treh mesecih leta 1918 se je pa število pravomočnih obtožb skoro podvojilo v primeri s prejšnjim letom( leta 1917 je bilo v prvem četrtletju okolo 700 obtožb, v istem času letos pa jih navajajo sodišča nad 1500. Večina obtožencev je vsled vojnih razmer žensk in mladeničev. Za Nemčijo je nedavno državni sodni svetnik dr. \Veilkamp dokazoval enake razmere s številkami v nekem predavanju v Berlinu. V Draždanih so imeli pred mladinskim sodiščem leta 1913. 392 obravnav, leta. 1914 le 314. Toda leta 1915 jih je bilo 541, in leta 1916 623. Leta 1917, iu sicer samo v prvih štirih mesecih je znašalo število obravnav že 267. V Lipskem je bilo pred mladinskim sodiščem obsodb: leta 1914 358, leta 1915 490, leta 1916 899 in v prvih štirih mesecih leta 1917 že 355. Pred rednim sodiščem v Berlinu se je vršilo proti mladini leta 1914 1113, leta 1915 1413 iu leta 1916 2681 obravnav. Tudi v drugih velikih mestih so sc kriminalni slučaji med mladino pomnožili. | Seveda ni prav nikakršnega dvoma, da je ta pojav i v zvezi z neugodnejšimi življenjskimi pogoji, ki jih je ! Povzročila velikanka draginja, a obenem tudi ni mo- j goče tajiti posurovljevalnega vpliva vojne Mladina j nima potrebnega nadzorstva in ne prave vzgoje, ki j trpita jako hudo pod vplivi vojne; razentega pa ie j vojna ustvarila prav posebno atmosfero, v kateri so i otopeli vsi etični čuti. Strast po zaslužku je zadušila v j dobičkarjih vseh 'vrst vsakršno nravstveno čuvstvenost in že od tod prehaja tudi na vse druge razrede, ki morajo trpeti v vojni pomanjkanje, morala, ki se prav tako tnalo ozira na interese svojega sočloveka, ter dela tako, kakor delajo vojni oderuhi, ki škodujejo splošnosti in deželi. Da so postali pojmi o morali v vojni drugačni, to dokazujejo tudi oprostitve pred du- najsko poroto, ki bi prej ne bile mogoče. Mnenje de-kadenčnega človeka ,ki je bil v vojni odlikovan zaradi hrabrosti in misli potem, da sme svoje »junaštvo« nadaljevati tudi v zaledju, vpliva rta druge in prav nič se nam ni treba čuditi, če se loteva normalnega razuma spoznanje, tla je zločin posameznika silno malenkosten v primeri z zločinom, ki ga povzroča vojna nad vsem človeštvom. Ta sprememba mere moralnosti je Žalosten pojav; toda končno nam le dokazuje, kam nas ie dovedel »duševni ponos«. Vojna namreč ni uničila le ljudi in materialne vrednosti v velikanski izmeri, posula ie tudi vso nravstvenost in vse pojme o kulturi. Agitirajte za »Naprej*! Fošiliajte ga vojakom! LISTEK. Dr. H .Tutnai „ Demokracija" in socijalna demokra cija. »V socialni demokraciji, t. j. v socialističnih vrstah, ki se priznavajo k nemškemu socializmu.« Socialdemokracija bi torej bila po tej razlagi nem* socializem .1 a baje prezira duševno stran človeške prirode s]«,™ popolnoma. Naziranje o človeški družbi je čisto mehanično, materielno. »Demokracija« je zapustila s takimi trditvami realna znanstvena tla — postavila si je brezmiselno premiso konservativcev iu uacionaleev, klerikalcev in liberalcev — dH iz tega ^uje obsodbo socialdemokracije, a na njeno mesto ne ve postaviti kaj novega. Ka.i jc to nemški socializem? Menda program in 'aktika gotove konkretne stranke ali pa abstraktne teo-1 'je? Ali so to nazori večine bivše nemške socialne demokracije ali manjšine? Ali so to teorije Marks-Kngelsa, Lasalla, Rebelna. Bernsteina ali kaj-ii? »Demokracija« Ulrn tega ne pove, nemški socializem je nekaj tja vr-ne^a, domnevanega. . red vsem moramo zavrniti premiso, da nemški stc‘a'*em temelji filozofično na materijalizmu. Na sploh ■ Ka ne more trditi — posebej ne o marksizmu kot teme ine teorije svetovnih socialdemokratičnih strank. Marksizem izhaja sicer iz materielno-historičnega nazi-ranja, no ta nima z filozofičnim materializmom ničesar opraviti! Ako tega pisec: »Naše poslanice« ne ve. škoda vsake daljše diskuzije! Historični materializem je znanstvena metoda, t. i„ kakor v pedagogiki gre od znanega dalje in gori, do sklepanja na daljše cilje. Marks pravi: »Kar človek obseže in zmaga z razumom, so edino le konkretni vidni pojavi in rezultati prirodnega, gospodarskega življenja. Kjer so dani gotovi prirodni in gospodarski pogoji, se razvije gotova oblika socialnega življenja, ta je nadstavba nad prirodnimi gospodarskimi pojavi naše psihično življenje. To, kar je okoli nas, vsa bit (Sein), odziva se v človeškem duhu kot tnisel in ideja.« Brez dejanskega življenja ni ne misli ni ideje, oboje je torej le j zgradba nad njo. Naše misli, naša psiha so dani po vnanjem svetli, so odsev prirodnih sil in pojavov. Ako »De mokracija* govori o psihofizičnem naziranju, to ni nič drugega nego Marksov materialzem z drugo besedo. Historični materializem nikdar ni hotel biti edina razlaga razvoja človeškega življenja, ampak le edina konkretna človeškemu razumu pristopna razlaga. Znanstvena teorija historičnega- materializma naravnost trdi, j da se na prirodni gospodarski podlagi ustvarjajo vse ideologije, ki človeško družbo zbirajo v politične in kulturne skupine, brž ko se ločijo od proizvajajočega dnevnega dela in življenja. Teoretični socializem in posebno marksizem še do danes nima svojega tilozofičnega sistema — Marks sani je sijajno dokazi vso »mizerijo filozofije« kot gole ideologije brez konkretne življenjske podlage. Podtikanje filozofičnega materializma nemške- j mu socializmu je sploh polemična metoda liberalnih in klerikalnih politikov — socialistična revija »Demokracija« bi po teh izhojenih trivialnih potih ne smela hoditi pod geslom »svobodne (reete proste) roke na vse strani«. Historični materializem celo pripušča več nego »Naša poslanica;-, ki pravi: »Prepričani smo, da igrajo v življenju i duševni činitelji odločilno vlogo, da poleg matenelnih okolnosti i ti določajo smer družbenega razvoja.« Historični materializem celo trdi: »da materialne, prirodne, gospodarske okoliščine ustvarijo nadstavbo ideologije, ki ves družabni razvoj nadvlada in končno stvori protislovje realno - prirodne podlage / deologično nadstavbo, ki mora privesti do konflikta in prevrata — a rešitev je vedno zmaga prirodnih temeljnih pogojev. V tem. boju prirodnih si! iti človeških ideologij se giblje vsa človeška zgodovina, ves razvoj človeške družbe. Svetujemo sestavitelju »Naše poslanice«, naj čita Engelsovo »Heilia'e Famihe«, kjer najde teoretično načelo tvorbe človeške družbe — odsev prirodnega Človeka in razmerja ljudi med seboj — sožitja. Marks zgodovinskega materializma sploh ni končno razvil, niti postavil kot izključen princip — postavil ga je le v boju proti brezplodnim filozofičnim ideologijam, ki so izvajale ves svet iz različnih pojmov, idealov in fantazij, a so bile izgubile vsak sled realnega življenja, kipečega iz vesoljne prirode. Marks je skratka velik kot ustanovitelj prirodoslovni človeške družbe. Politični pregled. —■ Pomirjevati hočejo? Neokretni ali pa preraču-n je ni govor grofa Czernina pred zastopniki dunajskega občinskega sveta, dasi ni bil oficijeien in je'morda hotel le potolažiti Dunajčane ter približati Nemce in Ogre, te silno razburil vso drugo javnost in tudi v inozemstvu je pokazal avstroogrskega ministra kot odločnega pristaša nadaljevanja vojne. Komaj je grof Gzernin izgovoril važne besede in izrekel neopravičeno obsodbo nad lienemškimi narodi in prijatelji miru, ki jim vlada, ne glede na krvavi in uničujoči ples, zaradi površne in za imovite sloje urejene aprovizacije, ne more preskrbeti potrebnih živil, že prihajajo nove vesti, da bo ministrski predsednik Seidler podal posebno pomirjevalno izjavo, ki naj popravi to, kar je govoril Czernin. Nastaja vprašanje, ali je grof Czernin govoril sporazumno s Seidler-iem ali na svojo odgovornost, ali je hotel dati klofuto Seidlerju ali jo bo dal Seidler grofu Czerninu? Ali hoče odstopiti grof Czernin, ali bo moral odstopti Seidler, in ali je morda celo vse skupaj politična komedija, ki ima namen pripraviti pot reformam v državi? Prav bližnji dnevi nam morajo potrditi eno ali drugo. Ustavne korporacije se še ne skličejo, dasi jih je hotela vlada sklicati. Zavleči treba vso stvar, sondirati teren, da se potem lažje izvedejo vladni načrti, da se lažje izvede ob medsebojnem prepiranju avstrijskih narodov, ob koncesijah Poljakom, Nemcem in Ogrom, to, kar žele Nemci in Ogri, da ohranijo nadvlado. To je očividni namen, zakaj sicer bi vlada nastopala povsem drugače: izjavila bi, da dd narodom enakopravnost, da izvede demokratizacijo, izvede delavsko pravo, da državljanom popolno enakopravnost. Vsega tega ne mara, zato igra take vratolomne politične komedije, ki nimajo prav nobenega znaka ustavne pravicoljubnosti. Tako vozimo pri nas polomljeni državni voz od pečine do pečine. == V pododseku avstrijskega delegacljskega vojnega odseka za dobave armadi in mornarici je trgovinski minister baron Wieser naznanil, da je bila avstrijska industrija pri vojnih dobavah udeležena s 70 odstotki radi tega, ker ima Avstrija več industrije kakor Ogrska. Na poljedelskem polju pa je bila kot vojna dobaviteljica Ogrska prva. — Predsednik Exner obljublja podpirati pri predsedniku delegacij, naj se povabi pred odsek vsled predloga delegata Mayerja zastopnik urada za prehrano. Zastopnik ministrstva za javna dela, sekcijski načelnik Haas poroča o vojnih dobavah obrtništva in hvali avstrijsko obrtništvo. Delegat Olockel je stavil celo vrsto resolucij, ki se nanašajo na izpeljavo tako imenovanega Hindenburgovega programa, obstoj črnega zaklada, ureditev vojnih dobav, in predlagal predložitev pogodb z večjimi vojnimi dobavitelji. Češki delegat dr. Zahradnik naroča predsedniku, naj skliče plenum delegacij in zunanji odsek. Ker delegat Zahradnik v svojem nadaljnem govoru ostro napada ministra Cernina radi njegovega govora, mu predsednik vzame besedo. — Zakon o pomožni službeni dolžnosti. Voifncstospodairska 'komisija stranke je imela v torek svojo tretjo sejo itoi se je temeljito l>a-vila z načrtom zakioma >o službeni dolžnosti, ‘ki ga je vlada predložila. Prišla je sogiliastmo do prepričanja, da je zakonski .načrt nesprejemljiv ter da bi se službene razmere v primeri s sedanjima razmerami še znatno poslabšale. Frakcijo je seja naprosila, da nastopi ediločn-o proti teimu načrtu zakona ter stari vse, da se napravi poirabeoi zakon. Pinoti razširitvi pomožne službe na ženske se miotre le najodločneje protestirati, ter je vsak zakon, ki obsega službeno dolžnost žene odločno pobijati. Bna-ko zahteva komisija, da mora vsak novi zakon, 'ki ira napravi braimhm odisek, ooiocilnoimia odpraviti militarizaetjo in voinodajatveno sh"*Vko. Komisija je tudi sklenila, da temeljito poroča prihodnji seji delavskega sveta o zakonskem načrtu ter da mu bo o obravnavah bramibnogu odseka redno poročala. = Grof Serenvi na Dunaju. Ogrski poljedelski minister grof Serenvi je dospel na Dunaj, kjer ga je sprejel cesar v avdijenoo1. Nato se je raztovarjal grof s predsednikom skuonp^a prehranjevalnega odseka gm. 1 rand\vohram. Govorila sta o dobavi klavne živine iz Ogrske. Po končani misiji se je odpeljal grof Serenvi v Budimpešto. Ukrajinsko bogastvo. V Ukrajini so sedaj nemške čete na pohodu v smeri najbogatejših delov dežele, kjer so rudniki, iz katerih se pridobiva premog in železo. Pred sedmimi leti je znašala cela produkcija železa v Rusiji 2,938.720 ton, in sicer je od tega pripadalo na »novorusijske« rudnike v okraju Dnjepr-Donac 1,815.480 ton. S premogom je isto. Leta 1906. je Rusija izkopala za 18,177.760 ton premoga. Samo donesko-dnjeprski rudniki so dali 12,682.120 ton. Te številke že same pojasnjujejo ogromna bogastva, do katerih se v brzih pohodih približujejo nemške čete. Najvažnejše središče železne in jeklene industrije v jekatarinoslavski guberniji pade te dni v nemške roke. Nemci dobe v svojo posest najvažnejše rudnike mangana, s katerim je Rusija prod vojno preskrbovala ne samo Nemčijo, ampak tudi Anglijo. Rudniki v Krivem Rogu nad Ingalcem blizu Kerzona, dobavljajo najpiemenitejšo železno rudo, v kateri je čistega železa 60 do 65 odstotkov. V teh krajih se istotako nahajajo največji rudniki premoga in am , tracita. Toda privlačno silo nemške armade do teh pokrajin ne tvorijo samo rudniki, temveč tudi drugo. V ogromnih ozemljih besarabskih, kerzonskih, tavriških, jekatarinoslavskih in donijskih se nahajajo največji nasadi sladkorne pese, tobaka, vinogradi in ogromna žitna polja. Ukrajina le tvorila tretji del cele ruske produkcije. Ce dobe Nemci stalno v svoje roke te bogate kraje, so popolnoma neodvisni glede žita in premoga od drugih držav. Ker bi bili v njihovih rokah največji promogokopi, bi bili gospodarji nad vso komunikacijo Evrope in nad vsem njenim gospodarskim in političnim življenjem. — Prisilne rekvl/.lclje na Ogrskem. Iz Budimpešte se brzojavno poroča: Ker dosedanje zmanjšanje žitne kvote na Ogrskem ni imelo zadovoljivega uspeha glede zagotovitve preskrbe civilnega prebivalstva, armade in zlasti tudi glede pogodbeno Avstriji zajamčenih množin, je minister za prehrano princ VVindischgraetz odredil novo splošno rekvizicijo z vojaško asistenco v celi deželi. Rekvizicija obsega vse vrste krušnega žita, koruzo, proso, oves, stročnate pridelke, krompir in mast. Rekviriralo se bo pri pridelovalcih in pri konsumentih ter sc bo rekvizicija vršila od hiše do hiše. V vladnih krogih se pričakuje od prisilne rekvizicije povoljen uspeh v prid javni porabi. - Volilna reforma na Ogrskem. Člani volilnega odseka v ogrskem parlamentu, ki podpirajo vlado, so se posvetovali 10. t. m. z grofom Julijem Andrassyjem v klubovih prostorih ustavne stranke. Justični minister je poročal o poteku konference, ki se je vršila v ministrskem svetu, in naznanil, na kakšen način je vlada pripravljena spremeniti predlogo. Rekel je, da zastopniki narodne delovne stranke niso smatrali te spremembe za zadostno. Zato je bilo to posvetovanje neuspešno. Odsek je vzel ministrove izjave na znanje in izrekel vladi zaupanje. V nadaljnjem poteku konference so se člani zedinili za enotno nastopanje. Poljsko vprašanje v pruski gosposki zbornici je bilo te dni na dnevnem redu. — Pruski minister Eisen-hut je povdarjal, da je treba nemštvo na vzhodu okrepiti. General Kleist je naglašal, da ie močna nemška država edino jamstvo za evropski mir. -- Peterburg — svobodna država. Iz Petrograda se javlja: Občina Peterburg se bo enako kakor Odesa konstituirala kot svobodno mesto in svobodna država, približno po zgledu Hamburga. = Rusko vzhodnomorsko brodovfa. Iz Petrograda b-rzodavlkhkv. Na protest mi-sike vlade proti temni, da nemške čete zasedajo Finsko., ie odgovorita, nemška vlada z zah term, dia .rrra rusko vzhodnotniorsfco brodovje z oziram na določbo petejra člena mirovne pogodbe, du> 12. t. in., 12. ure opoldne, finska morja zapustiti ali pa mora vlada to bradovje razorožiti. Svet ljudskih komiisarjev je nato zapovedal poveljnikom vzhadoarnorskejra bnodovfge dia ngode nemška zahtevi. — Splošna vojna dolžnost v Rusiji. Vesti tz Petrograda javljajo, da se bavi Vlada ruske republike z načrtom splošne brambne dolžnosti. — Vojno stanje v Sibiriji. Petrograjska vlada je l>roglasila vojno stanje po vsej Sibiriji in zaukazala, da morajo sibirski sovjeti v vsej naglici oddati oddelke Rdeči gardi, da se Japoncem zastavi pot. — Nova obtožba proti knezu Llchnowskenuu Ofi-tijozna »Kčlnische Zeitung« obiavlja novo obtožbo proti bivšemu nemškemu poslaniku v Londonu, knezu Lich-nowskemu. DolŽe ga, da je on kriv, da so Angleži ujeli in internirali okolo 120.000 nemških državljanov, ker jim v prvih dnevih vojne, ko ie že obstojalo vojno stanje s Francijo in Rusijo, ni hotel izdati potnih listin za povratek v domovino. = Smrtna obsodba Bolo paše preložena. Predsednik francoske republike je, kakor znano, odbil Bolo paši milostno prošnjo. Ta pa je sedaj pmoisii juistične 'oblasti, naj predlože še nadaljnje izjave. Namestnik Keinerailnesfa državnega pravdmiika zastopa m/nanje, da bi mogle imeti te izjave za to sodnijskio afero velik po-mein in je zato naprosil vlado, da preloži smrtno obsodbo. Vlada je prošnji ugodila. — Orlandov manifest. Italijanski ministrski predsednik Orlando je iz glavnega stana izdal manifest, v katerem, spominjajoč se obletnice vstopa -druženih držav v svetovno vojno, izjavlja, da je zmaga entente zagotovljena in da bo človeštvo končnoveljavno osvobojeno iz neznosnega jarma. Orlando se poda v francoski glavni stan. = Orlando kliče na pomoč. Iz Cmiha poročajo, da je naprosil Orlando v teh dnevih Anglijo in Ameriko za irujrao pomoč. Izjavili ie, da ie potrebna vojaška pomoč že glede na razpoloženje italijanskega naroda. S strahom itn trepetom pričakuje Italija novega sunka Avstrije. “ Lord Curzon o nemški oienzlvi. V svoji v gornji angleški zbornici podani izjavi je lord Curzon govoril o nemški ofenzivi na zapadni fronti ter izjavil, da pošlje Anglija vsak daji čez 30.000 vojakov na francosko bojišče. Izgube glede topov in vojnega materijala so bile sicer znatne, a se z lahkoto nadomeste. Angleški dominiji kakor tudi Indija in mogočni zaveznik onkraj oceana pošljejo izdatne bojne čete na pomoč. Sovražnik je pričel z ofenzivo z namenom, da izvojuje sedli odločilno zmago. K temu ga sili gospodarski položai Nemčije in še bolj položaj Avstro-Ogrske, utrujenost njenih zaveznikov in spoznanje, da prispe vsak mesec več izvežbanih ameriških čet na evropsko bojišče. Nemčija hoče izrabiti zadnjo možno priliko. Ta kriza lahko traja še tedne in mesece in colo tje v peto vojno leto, a naši načrti računajo s tem ,da bo vojna trajala tudi še v letu 1919. Vlada bi ne bila storila svoje dolžnosti, če bi sc bila zadovoljila z dosedanjimi ukrepi. — Angleški delavci za demokratični mir. Letno zborovanje neodvisne delavsko stranke v Leicestru je sprejelo — kakor smo že včeraj na kratko javili — v sklepni seji predlog, da le hitri, demokratični, ne agresivni mir more obvarovati narode pred popolnim medsebojnim uničenjem, ruinom in bankerotoin. Predsednik rudarske zveze Smillie je označil Lloyd Georgijevo izjavo, da bo zadnji mož v deželi odločal, kot smešno in frivohio, obrnil se je proti gotovemu časopisju, ki hujska naroda k sovraštvu, in izjavil končno med odobravanjem zborovalcev: Kakor ne želim, da bi Nernci vdrli v našo deželo, ravnotako tudi ne želim, da bi .mi vdrli v Nemčijo. Gospa Snosvden je govorila: Ako bi od tega zborovanja izšlo kako geslo, tedaj bi biio tole: Dol z Lloyd Goorgijem! To ni nobena brbljava fraza, in upam, da ga vsi hočete vreči. Dokler stoie na čelu možje kakor je Lloyd George, ni za našo deželo in ves svet nobenega upanja. Med živahnim odobravanjem zborovalcev je govornica priporočala, da se kandidatura Londsdownea priporoča za mesto premier-ministra, ako se bo ta izrekel za čisti mir. = Henderson proti pruskemu militarizmu. V nelketm Kov-omu o demokraciji in božji službi je izjavil Artur Hemdarscm med dnuiffiim: Naj-novejSi nemški napad na Francoskem je angleški narod še boflj utrdil v prizadevanju, da uniči nemški militarizem. Dosedaa seun zastopal politiko spravljivosti1, toda nemška vlada je s svodi im nastopom silimo otežkočiJa to politi-tiko. Nemška vlada je zaibraniiila vse manailičine, politične in diplomatiiične poskuse-, ki 90 hoteli doseči spravljivost, in je s tam dokazala, da je nujno potrebno, uničiti pruski militarizem, ker grozi s svojo arganiizanainio mtočro vsam državam s sužemstvom. •=- Irska konvencija. Angleški poslanski zbornici se je predložila konvencija glede avtonomije Irske. Glavna določila homerule-predloge so naslednja: V Dublinu se ustanovi irski parlament s prideljeno mu izvrševalno oblastjo, ki bo odgovorna parlamentu. Načrt obsega nadalje splošno brambno dolžnost in jamstvo, da se protestantski živelj na Irskem ne bo zatiral. Irska vlada pa ne bo imela kontrole o porabi armade in mornarice, niti o vnanji politiki, ki spada edino v področje centralne vlade v Londonu. Novi zakonski načrt obsega važno določbo, da se homerule ne sme uvesti v severnem delu Irske in sploh v pokrajinah, kjer bivajo protestanti, ako v to protestanti izrečno ne privolijo. Zakon o brambni dolžnosti se s kraljevo naredbo uvede pozneje, ko bo sestavljena nova irska vlada. — Iz angleškega parlamenta. Angleška poslanska zbornica je vladno predlogo glede nadomestitve moštva za zapadno fronto z 299 glasovi proti 80 glasovom v prvem čitanju odobrila. Tekom debate sta izjavila irski nacijonalist Deoliu in voditelj nacijonalistov Dihom du bi bilo blazno, uvajati na Irskem splošno brambno dolžnost. — Angleška vlada in irska službena dolžnost. Po- litičui poročevalec »Manchcstci Guardian« piše, da jc v angleškem parlamentu razširjeno mnenje, da vlada nalašč dela na svoj poraz in da bi rada videla, če bi ostala v vprašanju o irski službeni dolžnosti v manjšini. S tem bi imela priliko, da razpiše nove volitve ali pa odstopiti in prepustiti odgovornost glede vprašanja o službeni dolžnosti na Irskem drugim. = Drobne vesti. Feildmaršal Bohim Enmioilli je prevzel vrhovno poveljstvo nad avstro-odrskimi četami, ki operirajo v Ulcraiillli. Pioste-rtik grof Mirbacli odide na čelu nemške komisije, ki ie določena v Rusijo, v Moskvo m nastopi ob enem posl an iško službo kot neimiskii po slanik. — Prehranjevalni departeimient Zedinjenih držav poroča, da so odposlale Zedinile države marca meseca ailu,rančem 1,100.000 tiorn živil, in sicer 15,500.000 bušlov psenmce, 16 200.000 bušlov d.riijretta žita in 8,000.000 funtov mesa. — Poljski poslanci, ki pripadajo na-rodno-deniokratični stranki (Vsapoijaikiii) «0 izstopili iz poljskega kluba. Ste v. 83. N A P R E J. Stran 3. Dnevne beležke. — Društvo za otroško varstvo in mladinko skrb v sodnem okraju Ljubljana razglaša, da sc vrši redni letošnji občili zbor dne 24. gorila t. 1. popoldne ob 6. uri v sodni dvorani št. 82 (justična palačo, I. nadstr.) s tern-le dnevnim redom: 1. Poročilo oidlbora ki računskih l-regiednikov, 2. volitev dveh računskih preglednikov in 3. slučajnosti. Mo ta društveni zbor ne bi bil sklepčen, vrši se eno uro pozneje drugi občili zbor, ki je pa sklepčen ob \-saketm številu navzočih društvenikov. — Z Brezovice pri Ljubljani se pritožujejo železničarji, da ne dobe železničarji, ki so zunaj na progi, niti praška sladkorja za otroke IK)d peitinu' j^ti. Vprašujejo za svet. kam nad sc obrnejo, da bi se termi nedostatku odpoinDoglo. I ulcaij seveda ni druge pomrači, kakor .prijeti aprovizacijo za ušesa, ix>tem pa, če ta ni kriva, še deželna vlada, ki iiina skrbeti za red. Prav pa imajo {Brezovčani, če trdijo, da nami priporo-£f. na' se množimo, če pa pridemo pa hrano, 10 Je ne manjka po naši krivdi, nas pa prav lepo odslavljaio, a dobdmo vendir le malo ali pit nfič. Množite se zato, da boste — poginjali! — S petrolejem je polila drva petnajstletna Ana Zupanova, staimuioča na Dunajski cesiti v "Ljubljani, ker niso hotela goreti. Posoda s petrolejem je priški v dotiko z oanjem, eksplodirala in pdTolei se je raizdil pc deklici. Težko J)3skoclovaino so prepeljali v deželno bolnico. ~~ Nezavesten je obležal včeraj popoldne delavke Bajželj na Mariiii Tereziji oest*. splezal je na okno drugega nadstropja in padel n<* hodnik. Oddaili so ga v bolnico. — V Zalogu pri Ljubljani <>c hotel na ioko-motivo skočiti sedernnalistfetni premikač Ivan Kos. Toda pri tem rmi je izpodrsmllo, da je z >evo nogo prišel pod lokomotivo, ki mu ie strla 'logi. Strašen roparski umor v Otavicah pri Ribnici sc te zgodil v noči od sobote na nedeljo. Neki okrog sedemnajst let stari iant, ki je služil na dobri kmetiji, doma sta biti samo 55 let stara gospodinja in 80-etna mati — je ubil obe posestnici. Neusmiljeni podivjani zločinec ju je grozovito razmesaril s sekiro in 'lato pobral denar, kar ga ie naSel v gotovini, in dve hranilni knjižici. V gotovini je bilo eni knjižici priloženega denarja okrog 1700 kron, drugi nekaj stotakov. Fant je stopil na vlak, kupil vozni listek do Ljubljane, ' Ortneku pa ie izstopil'in se izgubil. Najbrž jo jc popihal potem na Hrvatsko. Hranilni knjižici je vrgel Proč, prvo že pri Otavicah, drugo pri OrUieku. Govori 5”''- da je fant doma iz Družinske vasi in da je že o.i "ekdaj na slabem glasu. — Tržič, Na velikonočne praznike so ne-^iiani tatovi vdrli v trgovino gosp. Košerja v lovoru pri Tržiču ter mu odnesli okodo 60 kg sladkorju in nekaj denarja. Tatove so žandarji ftod vodstvom gosp. župana iskali po delavskih družinah, kjer so oa večinoma same ženske do~ JUa, katerim s-o vse premetali in preiskala— za-•nian. Sladkor so čez nekaj časa našli v sušilnici u■ Rimana. Kolo ga ie tja skril, ni znosno. Protesti1* ' ati pa moramo proti takemu postopanju m suinjničenju poštenih delavskih in siromašnih družin. Gospodje bi pač lahko uvideli, da ženske niso izbile železno ograjo iz oken. Za to m lepo. da sc sumniči in sramoti ne da bi bil zia to Dovod.. Cast gospoda župana bi zahtevala, da se da temi družinam nrimiemo zadoščenje. — Kegimcem"iz Solkana se ponovno naznanja:, naj nikar ne siiišo domov s celo svojo tiružino, ker stanovanja so popolnoma porušena, Vsak gospodar ali gospodinja, ki želi priti s svojo dru*i,n,(> domov, naj pride prej sam sl stanovanje ogledat, jc4i sploh mogoče vsaii za sno bivati v njem. Potne liste s fotografijo naj ?*. do|tičnik preskrbi pri dkirajnem glavarstvu, vier biva sedaii. Z družimo na slepo naj torej m;kdo ne hodi domov, posebno tisti ne, ki nimajo zemljišča za obdelovanje. Barak ni tu še nikakili. -—- Županstvo Solkan. PosiesrečU je z ročno granato na velikonočno 1 edeljo Adolf Stergulc v Bovcu. Poškodbe so bile tako '|Ude, da jim je dne 10. aprila podlegel. — Petnajstletni llečck Ignacij Satiar v Savljah sc jc igral z vojaško Matrono, ki je eksplodirala in dečka težko ranila na ^esni roki. — v Zapužah je sedemletni Ivan Žgavec '»zbijal s kamenjem po patroni toliko časa, da je oksidirala. Deček je težko ranjen na levem očesu. Predavanja. V nedeljo so pričela, kakor nazna-.".le,10> redna društvena predavanja »Ljudskega odra« v tnrs^U- Prvi je predaval pisatelj Ferdo pl. Klein-jjj y r. ki je v lepi, poljudni obliki razpravljal tenie-liud t Vpliv" velikih odkritij na kulturo evropskega lj('VS Orisal je v obširnih potezah gospodarski, po-velik'1 'll kulturni Položaj evropskih ljudstev v dobah 111 odkritij ter zlasti razmotrival na podlagi važ- nih geografičnlh in zgodovinskih podatkov, vpliv, ki je imelo odkritje Amerike na srednji vek in na naslednjo dobe do francoske revolucije. Predavanje, ki je bilo jedrnato in zaokroženo, so navzoči pazno poslušali. Udeležba je bila velika. Prihodnjo nedeljo se predavanja nadaljujejo in sicer predava sodrug Golouh o »vzgoji značaja«. Društvena predavanja se vrše v zeleni dvorani »Delavskega doma«. Začetek ob pol 11. dopoldne. — Ukradena oporoka, V Trstu so pokopali lastnika brodov Račiča. Takrat, (ie njegova žena oddala na kolodvoru v Trstu kovčetge nekemu postireščeku, ko »e prišla v svoje stanovanje, ie opazila, da iji je izginil ,mal ročni kav-če£r, v katerem je imela dragulje, več tisoč kron v gotovini' in pa — oporoko pokojnega moža. Prijeli so postreščka, ki pa trdi, da je nedolžen. Račič jc imel premoženja kakih dvajset milijonov. Hrastnik. Sodruge, ki imajo veselje do petja, vljudno vabimo, da se priglase v teku osmih dni v konsumnem društvu. Vaje se takoj prično, čim se zadostno število pevcev priglasi. Vabimo tudi oženjene sodruge, da se priglase. Rudarski pevski zbor mora zopet oživeti. Sodruge opozarjamo na slavnost 1. maja. Vse predpriprave moramo takoj izvršiti. Glede lista »Napreja« bi se pač sodruge prosilo, da naj ga rajši kar naroče, kakor da ga kupujejo v kolportaži. — Prebivalstvo na R«ki pada. Meseca marca se je rodilo na Reki 64 otrok, umrlo ie pa 132 oseb. Izgredi v Zagrebu. V nedeljo zvečer je prišlo v Zagrebu do pravcatih izgredov. Okoli pol 7. »e pritekla iz neke gostilne na Jelačičevem trgu gospa Alojzija Cucek k stražniku in ga prosila za pomoč proti svojemu možu. Stražnik je dal poklicati Cucka. Ta je prišel iz gostilne in je hotel zopet napasti svojo ženo. Stražnik je poklical še druge straže, ker se mu je Cucek ustavljal. Medtem se je pojavila na prizorišču obilna množica ljudstva, ki je nastopila proti stražnikom in jih jela obmetavati s kamenjem. Stražniki so bili primorani braniti se s sabljami. Počilo je tudi nekaj re-volverskih strelov, nakar je bilo poklicano vojaštvo. Mnogo oken in izložb je bilo razbitih pri tem. množico pa so slednjič razgnali. — Osješko gledališča, ki zaradi adapcij-skih del ni moglo gostovati v deželnem gledališču. ni opustilo Sivoiie naimere, >da obišče Ljubljano. Sedaii se dogovarja z družbo »Union«, ki naj bi prepustilo za gostovanje veliko hotelsko dvorano. Novorojenčka v cerkvi so našli dne • 5. aprila v Zalah. Truplo jc bilo zavito v kos platna in papirja. Znižane cene pri cestni železnici v Pragi. Praska električna cestna železnica bo od 1. maja veljala za najdražje cestne železnice v Avstriji. Mestni železniški svet je sklenil povišati s 1. majem vožne cene, kar se zgodi tekom enega leta že tretjič. Najkrajša vožnja bo stala 22 h, najdaljša 34 h. Po 9. zvečer bo veljal vsak vožni listek brez razlike 42 h. Ze nekaj mesecev sem je velik naval na cestno železnico in se more voziti le del prebivalstva, Primanjkuje vozov in sprevodnic. Dunajska policija prepovedala razširjanje Troc- kljevlh razglednic. Neka dunajska knjigarna jc uala v promet razglednice s sliko Lea I''Ockija. Razglednice predstavljajo !e sliko ruskega revolucionarja ii. njegovo ime, sicer nobene besede, torej tudi ničesar, kar bi moglo zbujali skrb avstrijskih oblasti. Toda oblasti so skrbne in so prepovedale razširjanje teh razglednic pod pretvezo, -la »motijo javni red«. Ve' kot sniesito ie, d i bi ci. r. žala navadna razglednica javni red. Av-stro-Ogrska sklene z boljševiško vlado mir in podoba boijše/ifiioga 'lana te vlade naj bo držav- nevarna. V mirovni pogodbi se izrecno naglaš.a, »da sta državi odločeni živeti med seboj v miru in prijateljstvu«. Ali ta prepoved morebiti jači prijateljstvo? In kaj pravi grof Toggenburg k temu? Ali ni slavil še 18. januarja Trockega in dejal, »da imata grof Czerniu in Trockij mnogo podobnih strani«? Danes pa je že sama podoba Trockega nevarna javnemu redu! To je lep red pri nas, ko se boje že same podobe! I.e nekaj se v Avstriji ne spremeni: Nikdar se nismo bali, smešiti se . . . — Akademlčui učni tečaji za delavce se prično dne 2. majnika t. 1. in se končajo začetkom avgusta. Poučevalo se bo: pravopisje, slovnica, sestavka, literatura, računstvo to zemljepisje, in sicer za može in žene, čez 13 let stare. Vsak tečaj stane za semester 50 leni-'gov in se vrši vsak teden enkrat zvečer od b. do 10. ure. Taki tečaji se vrše ne pri nas, ampak v Berlinu. Volna. Napad na angleško severno fronto. Angleška fronta v odseku Ypern-La Bass^e je v širini 35 kilometrov prebita. Nemške čete o napredovale v globočini 8 do 10 kilometrov. Prve angleške črte so v celi širini v nemških rokah. V središču bojne fronte so nemške čete že prekoračile za močno obrambo prirejeno reko Lys In napadajo ž$ angleške rezerve v pokrajini Baleul. Od izida tega silovitega boja je odvisna usoda angleških pozicij pri Ypernu. Važno križišče Ha-zebrouck je pod težkim nemškim artiljerijskim ognjem. Južno od tega bojišča se sovražnik na.zapadnem bregu Lawe še obupno upira. Ce se Nemcem posreči prekoračiti to črto v najkrajšem času ter prodreti od Estairesa preko Mervilla, odnosno od Bethune preko l.illersa, potem je angleška rezervna fronta popolnoma prebita, kajti umikanje bi vsekakor moralo potegniti za seboj tudi angleške sile v prostoru Lensa in Arrasa. Zdi se, da se bližajo /,a angleško armado zelo kritični tre-notki. Dunaj, 11. aprila. Uradno se razglaša: Zapadno Gardskega jezera in v dolini Brenta uspešna podjetja naših napadalnih čet. Sicer nič posebnega. — Šef generalnega štaba. Berlin, 11. aprila. \Volfiov urad poroča iz glavnega stana: Pri Armentieresu se od 9. aprila bije velika bitka. Armada generala Ouasta je med 'Armentieresoni in Festubertom vzela angleške in portugalske pozicije na južnem bregu Lyse in na vzhodnem bregu La\ve. Potem ko so vzele v naskoku Boiscremier in Neuve Cha-pellc, so v prvem napadu osvojile močvirnate planjave, ki so bile prirejene za močan odpor, z mnogoštevilnimi v večletnem delu kot oporišča izgrajenimi vasmi, samotnimi poslopji in skupinami drevja. S sodelovanjem čet generala Hoeferja smo še isti večer po hudih bojih izsilili prehod čez reko Lys. Včeraj smo nadaljevali napad še na širji fronti. Čete generala pl. Armina so osvojile Mollebecke in južno od tega kraja prve angleške črte. V naskoku so iztrgale sovražniku Višino Nessen ter jo obdržale v močnih sovražnih protinapadih. Južno \Varnetona so prodrle do gojzda Ploegstert ter dosegle cesto Ploegstert-Armentieres. Armada generala Ouasta je na mnogih mestih prekoračila reko Lys ter je sedai v srditem boju z novimi na bojišče pripeljanimi angleškimi četami na severnem bregu Lyse. Južno Estairesu smo v boju dospeli do Lawe in v pokrajino severovzhodno Bethune. Ujeli smo nad 10.000 mož, med njimi nekega portugalskega generala. Na bojni fronti ob obeh straneh Somme in na južnem bregu Oise te bilo bojni delovanje omejeno na artiljerijski ogenj in manjša tn-fanterijska podjetja. Z ostalih bojišč nič novega. Ludendorff. Berlin, 11. aprila zvečer. Bitka pri Armentieresu ugodno napreduje. Naše čete so udrle v predmestja Ar-mentieresa. Južno Estairesa smo Lawo na mnogih mestih prekoračili. Kritičen položaj generalov Haigha in Focha. Berlin, 11. aprila. Iz Geneve se brzojavno poroča: Poročilo Agence Havas o zadnjih operacijah na za-padni fronti je danes izostalo. Naravni povod za to je kritični položaj generala Haigha, ki je vsled poraza med La Bassče in Armentieres prišel v veliko stisko. Nadaljnji povod za trancosko molčečnost je negotov položaj generala Focha južno Coucy le Chateau. Važni nemški uspehi v ogroženem defileju Oise so vse ostale dogodke na zapadni fronti potisnili v ozadje. Zadnje vesti. Nemčiia zahteva med Rusijo in Ukrajino mirovna pogajanja. Moskva, 9. aprila. Nemška vlada je poslala komisariatu za zunanje zadeve naslednji brezžični l>rzojaiv: »CJlasam 6. člena mirovne pogodbe se je ruska vlada zavezala skleniti z Ukrajino v najkrajšem času urar. Ukrajinska vlada nas obvešča, da mi Rusiiiia ničesar ukrenila, da bi prišlo do imiinu, kljub teimiu, da j--Ukrajina tozadevno stavila zahteve in poskuse. Pod pretvezo, da bo morala mod drugiim, odpraviti uisko-ukrajinska mirovna po/godba, vse dvome o raztezanju ukrajinskega ozemlja, upa nemška vlada, da bo pričela ruska vlada z U-krajiino nemudoma z mirovnimi pogačami.. Rusko vlado, poživljam®, da naznanil začetek pogajanj. Državni podtajnik zunanjega urada v. dem Busche«. — Komisariat za zumanše zadeve je odposlal naslednji odgovcir: »V odgovor na brezžični brzojav nemškega zmiantiega urada z dne 5. aprila, v katerem spomiiniia nemška vlada rusko na še neizpolnjeno obveznost, da se pogaja z ukrajinsko rado o mirru, pošilja ko-misarijat za zunanje zadeve nemški1 vladi besedilo brzoiiava, ki ga je ix>sila! dne 4. aprila v Kijev s predlogom, nad se prično pagoiiamja (>. aprila v Smolensku. Ker ni dobil komisariat od rade v Kijevu nobenega odgovora, naproša komisanijat nemško vlado, da obvesiti ukrajinsko rado o besedilu zgoraj navedenega brezžičnega brzojava. kjer je naveden za pogajanja kraj Smoiensk, in novi rok 8. april. Clemenceaujev a izjava o Czerninu. Pariš, 10. apriia. Zbornični odsek za zunanje zadeve je.sJcleniJ, da se udeleži dne 17. t. mu poročila min. predsednika Clemericeajuiia o izjavah grofa Czermdina. Povabil bo armado in lraarmrični odsek zbornice, da se udeležita seie. Angleški vojaški zakon. London, 10. aprila. Pri debati v spodniiii zbornici o vojaškem službenem zakonu isie >ie izrekel AsquLth prati pritegnitvi Irske k ten dolžnosti, ker tesna ne bi bilo svetovati. Boinar La\v je izjavil, da je Sklenila vlada priitegmiitii k vojaškemu službovati ju tudi Irsko, (im da iie pretehtala vse svetle in temne strani toffa piredlo-ga. Svoiiega. slldiepa pa ne bo sprelrmeiniila. Za-/inska osnova je bila sprejeta v drugem bran']« t; 323' proti 100 glasovom. Ljenin o nevarnem položaju Rusije. Rotterdam, 11. apnila. >>Niicmwe .Riotter* oaitnsche Couinant« porioča iz .Lojndania: V smi-stu brzojaiva korespmdantu »E>aiily New”s« je izjavil Ljeraiti v nekem govoru, da je Ruisdiia v nevarnem potežaau. Netrnci se .pniiptiaviMado na lugu. kjer so se. poikaizailii novi mamki, Japonci pa so zasedli ob podipoini Angležev Viladiivcstok, Rusija deJa z vsemli' unoomi, da, se prepreči\}o nova Krozodefetva, toda vse bo zaman; znova, se bo moralo bejovati. V. Viašinglen .ije podata ruska vlada oficielon protest. Ljudski pooblaščenec za zunanje zadeve bo priobčili tajne dokumente in dokazali, da so se pripravlja Ja-ponči na svojo akciio že od pričetka jrevo&ucije. Zemstvo v Vladivostoku je zahtevailo.od sovije-ta, da mu dovoli vodstvo vladinih zadev. Sovjet ni ugodil zahtevi. Japonci v Vladivostoku. Petrograd, 11. aprila. Glasom semkaj dospele brzojavke iz Vladivostoka so inozemski konzuli krajev -iiirr: sovjetom naznanili, da se čete zopet umaknejo, čim nastopi zopet red in mir. Kriza na /Vnaleškeni. Berlin. 11- aprila. Londonska »Morning Post« javlja, da ,ie neposredno pričakovati odstop Lk>yd Geor-gc-jevega kabineta. ■ »Tiigliche Rundschau« poroča iz Haaga: V londonskih političnih krogih smatrajo, da ie odstop angleškega kabineta neizogiben. Ukrajinska valuta. Dunaj, 11. aprila. Avsitno-ogrskij, nemški *?n uknaijinsikii poslaniki v KAiefVu sc na soji finančne komisije določile denarni kmrs .mied vtkiraj insko' valuto, krono in niesniSko nttairiko. Nova kurs bo veljal do 15. junija 1918 in 'le aa nekatera plačila, t krona = 50 kopejk, 1 marka -75 kopeijk. Ta ktir.s veli ja: 1. Za -plačevanje zve-znih čet v Ulkrajfm; 2. za poštmit, .brzojavni in železniški promet; 3. za mepasredno izmeno monopoliziranega blaga mied državami!; 4. za trgovsko pogodbe, ki jlšh dotvcilšJo države, iin-ed centralnimi organizacijami dtotičnih dežel ki pa so pod državnim nadzorstvam; 5. za plačila v Ukrajini in za druge trgovske awMfod.be. po katerih se uvaža in izvaža gotovo .od vtode doilo čeno blago in za blago, ki se •sme svobodno uvažati in izvažati. /druženje FJesarabije z Rumunijo. Bukarešt, 11. aprila. Ministrski predsednik iViarghiioman je odposlal vnanjemu ministru Arionil naslednjo brzojavko: Deželni svet je i>o dvadnevnem po-svetovanju dne 9. aprila zvečer s 86 glasovi proti 3 glasovom na slavnosten način sklenil združitev Besarabije z nedeljivo Rumunijo. V imenu rmmmskega naroda in kralja sem vzel ta sklep v znanje ter ob nepopisnem ci tuzijazmu proglasil združenje. Ob osmih zvečer je bil v katedrali svečani Te Deum, katerega se je udeležila nepregledna množica ljudstva. Jaz sem neizmerno srečen. Marghiloman. Minister vnanjih zadev je odgovoril: Pravica je zmagala. Z radostnim srcem Vam čestitam k sijajni zmagi. Rane naše dežele naj se zacelijo in veliki čin naj podeli Rumuniji rastočo novo moč. Besarabija sledi klicu naroda in svoje bodočnosti. Arion. Aprovizacija. Kruh na izkaznice št. 20 dobivajo strank«. od nedelje 14. t. m. naprej v vojni prodajata, Prešernova ulica. Pekarna Pirc je začasno zaprta' Meso na rumene izkaznice C št. 1 do 1300 dobe stranke po normalni ceni v petek, dne 12. t. m. popoldne v cerkvi sv. Jožefa. Določen ic ta-le red: Od‘Ldo pol 2. št. 1 do 130, od pol 2. do 2. št. 131 do 260, od 2. do pok 3. šit; 201 do 390, od pol 3. do 3. št. 391 do 520, od 3. do pol 4. št. 521 do 650. od pol 4. do 4. št. 651 do 780, od 4. do pol 5. št. 781 do 910, od pol 5. do 5. št. 911 do 1040, od 5. do pol 6. št. 1041 do 1170, od pol 6. do 6. št. 1171 do 1300. Na Viču se bo oddajalo meso pri vseh treh mesarjih in sicer dne 13. aprila, t. j. v soboto, na tiste izkaznice, ki so se tekom tedna med stranke razdelile v sledečem; redu: Od št. 1 do 100 od 6. do 7. zjutiraii, št. 101 do 200 od 7. do 8., št. 201 do 300 od 8. do 9., št. 301 do konca od 9. ure naprej. Za nadaijne tedne bo spored delitve mesa pribit na občinsko desko in pri mesarjih. Meso na rumene izkaznice D. prejmejo stranke v soboto, dne 13. apr. v cerkvi sv. Jožefa po normalnih cer ah od 3 do 4. št. 1 do 275 od 4. do 5 št. 276 do konca. Jajca za III. in IV. okraj. Stranke III. in IV. okraja dobe jajca v soboto, dne 13. t. m. v cerkvi sv. Jožefa, vhod skozi glavna vrata. V^aka oseba dobi največ 10 jajc, s seboj je treba prinesti krušne izkaznice. Jajca bodo oddajali od 8. do 11. dopoldne in od 2. do 5. popoldne. Jajce stane 70 vinarjev. III. in IV. uradniška skupina prejimieita nne-so v soboto, dne 13. apnila po normalnih cenah v cerkvi sv. Jožefa, lil. uradniška skupina pride na vrsto od 1. do 2. popoldne. IV. uradniška skupina od 2. do 3. popoldne. Stranke z zelenimi izkaznicami B št. 1201 do konca prejmejo meso po zmitžainih cenah na Poljanski cesti št. 15 v soboto, dne 13. aprila popoldne. Določen ife ta-le red; Od 1. dio pol 2. št. 1201 do 1320, od pd 2. d/a 2. št. 1321 do 1440, od 2. do pol 3. št. 1441 do 1560, cd pol 3. do 3. št. 1560 do 1680, od 3. do pri 4. št. 1681 do 1800, od pol 4. do 4. št. 1801 do 1920, cd 4. do pol 5. št. 1921 do 2040, od nol 5. do 5. št. 2041 do 2160, od 5. do pol 6. št. 2161 do1 2280, cid pol 6. do 6. št. 2281 do konca. Razno. tev tega dogodka. Vseh teh enajst oseb je spalo v e/ii sobi, dva moža, pet žensk in štirji otroci. Največja evropska lokomotiva. Največjo lokomotivo v Evropi je izgotovila tovarna za stroje v Cliemniltzu na Saškem in jo pred kratkim oddala pnonueitu. Ogromna lokomotiva je dolga 23 metrov in visoka 4 in pol metra ter more voziti s hitrostjo 120 kilometrov na urno-Njena kolesa imajo premer dveh metrov, tem-der more sprejeti 31 kubičnih metrov vode im 7000 k il ogiradnov premoga. * Tihotapstvo z biseri. Oblasti seinskegi* deipair temeni a na Francoskem so prišle na sled tajni trgovini z Nemčijo. Varnostna policija jc opazila da prodajajo francoski mešetairji, M so šele pred .kratkimi dosegli franooslkio držav*-ijanstvio, v Švici -nemškim agentom znatne množine dragocenih biserov francoskega izv©-ra. Preiskava je dognala, da oddaiia'jo franoo s>kii 'trgovci bisere, kakor dtitaunamfce kil lilibine-Vse to se dogaja v Oenfu. Izmeno oemilio na 20 milijonov frankov. Posedaj so obtožili IS trgovcev, ki^so prodajali dragocenosti. * Gledališča v Petrgradu za vlade boliše-vikov. V kedanjskem »Nageitis Nvheteirtn« pripoveduje siotrudnica, kako so danes v Petrogradu oirgianizirana gledališča. Ravna teti ji so odstranjeni. Uslužbenci gledališča (delavci lt» igralci) Sii volijo odbor, ki urejuje vse zadeve. Predsednik takega odbora jte v cesarski oipeiri tehnični delavec. Vsemi. glediillliškiim uslužbencem, ki so1 imeli preje majhno plačo (najmanjša je bila 150 rubljev) je bila ta zvišana znaša najmanj 400 rubljev mesečno. Tudi baletkam >je bila plačil zvišana. Preje so dob>^' le mesečno 40 rubljev, tako da so bile Še navezane na »stranske dohodke«. Danes pu dobivajo 400 rubljev. Zelo visokih plač (preje do 24.000 rubljev) pa sedali ni. Pa tudi pod vlado boljševikov so izvanredne sile dobro plačane, imajo letno 6000 do 10.000 rubljev. Vstopnine so znižane, nekolik okra t so priredili čudi brezplačne predstave. Enkrat je bila .soitrudmic*'’ navzoča v operi. V eairski loži Je bil ljudski I koimiiisar za znanost šodrug Lunačovskv, zna-! men itii .ruski pisatelj in drugi n ačehijoči b^ljše-J viiki. Predgovor je imel s. Luntučovskv. N®®0 ! so pa igrali Marseiiloiso, katero sso visi stoje poslušali. — Drugič je bila navzoča, ko ,ie šei najboljši ruski [Kivec Šeliiajprin, ki je bil že pred vojsko pristaš socialne - demakracMe. Vstopnina je bila 40 rabljev, pa je bila vendar dvorana do zadnjega kotička napolnjena. Šatljapin je daroval ves skupiček —. 6000 rubljev --fondu otrok gledaliških uslužbencev, za kar je pa bil obdarovan s cvetlicami in poljirbi. Ko pa je nagovoril gledališke uslužbence z besedo sodirugi, je to vzbudilo v občinstvu neizmerno veselje._______________________________ Izdajatelj m odgovorni urednik: Josip P e t e j a n Tisk .Učiteljska tiskarne* v Ljubljani * Carica v bedi. Predsedniku ljudskih komisarjev se je sporočilo, da stanuje prejšnja carica Marija Feo-dorovna s svojo hčerko na kmetiji Aitador in da je tam porabila skoro vsa sredstva, ktera je imela. Pooblaščeni komisar je prosil predsednika ljudskih komisarjev,