Med na rod na ja mar ska od pra va Zve ri njačke rupe 2016
Lov ćen, Črna gora, 30. 7.–14. 8. 2016
Med 30. ju li jem in 14. av gu stom je v osred njem delu go rov ja Lov ćen (sli ka 1) po te ka la med na rodna
ja mar ska od pra va Zve ri njačke rupe 2016. Že tret ja od pra va na to ob močje je pod or ga ni za ci jo Ja mar -
ske ga klu ba Brežice združila 23 ra zi sko val cev. Od pra ve so se ude ležili člani pe tih slo ven skih ja mar skih
društev in si cer Ja mar ske ga klu ba Brežice, Ja mar ske ga klu ba Novo me sto, Ja mar ske ga društva Lo ga -
tec, Ja mar ske ga klu ba Krka in Ja mar ske ga društva Car nium Kranj ter ja mar ji s Črne gore, Hr vaške, Šved ske
ter Ru si je.
Go rov je Lov ćen ob se ga oko li 200 km2 ve li ko ob močje med Ko tor jem, Ce ti njem in Bud vo. Gra di -
jo ga jur ski in tria sni ap nen ci ter do lo mi ti, za ra di ka te rih je po vršje močno za kra se lo. Oro graf ski dvig
in to ple zračne mase iz nad Ja dran ske ga mor ja pris pe va jo let no oko li 4600 mm pa da vin. Po vršin ska voda
se za ra di ve li ke ga de leža kar bo nat nih pa da vin po jav lja le lo kal no, večji del vode pa iz kraškega ma si -
va iz te ka v iz vi rih ob oba li. Lov ćen je bil v plei sto ce nu po le de nel in nje gov osred nji del je bil pre krit
s prib ližno 300 m de be lim le de niškim po kro vom. Os tan ki le de niškega de lo va nja so še da nes vid ni v obli -
ki obrušene ga po vršja, le de niških po dov, ko tanj in mo ren. Vsi dejavniki, ki vpli va jo na raz voj kraškega
po vršja so močno vpli va li tudi na raz voj glo bo kih kraških bre zen.
V le tih 2010 in 2014 sta bili tako na ob močju Zve ri njačkih rup or ga ni zi ra ni dve med na rod ni ja -
mar ski od pra vi, ki sta po te ka li v so de lo va nju z Na cio nalnim par kom Lov ćen. Ra zi sko val no ob močje
se raz pro sti ra na oko li 2 km2 na nad mor skih višinah med 1200 in 1400 m, zato tu glo bin ski po ten cial
pre se ga mejo 1000 m. S si ste ma tičnimi ra zi ska va mi je bilo od kri tih 56 no vih bre zen, med nji mi jih je
bilo 22 tudi doku men ti ra nih. Z iz je mo brez na Si stem Pala ska la (sli ke 3–6), no be no iz med bre zen ni
pre se glo glo bi no 100 m, zato je bil večji del ra zi skav us mer jen na ome nje ni jam ski si stem. V prvi od -
pra vi je bilo brez no ra zi ska no do glo bi ne 183 m. Leta 2014 je bilo brez no »po glob lje no« do glo bi ne 453 m.
Za ra di iz jem ne ga po ten cia la za ra zi ska ve v Si ste mu Pala ska la, še ne ra zi ska ne ga kraškega te re na in bre -
zen ter do brih od no sov z Na cio nal nim par kom Lov ćen ter do mačini, je bila v letu 2016 na to ob močje
or ga ni zi ra na nova od pra va.
Za po tre be od pra ve je bil na južnem robu na se lja Do lo vi po stav ljen večji baz ni ta bor (sli ka 2), ki
je pred stav ljal od lično iz ho dišče za ra zi ska ve. Ker je bila glav ni na ra zi skav tudi to krat us mer je na v Si -
stem Pala ska la, je bila ena iz med prvot nih na log vzpo sta vi tev te le fon ske li ni je med brez nom in baz nim
ta bo rom. Brez no je bilo tre ba po nov no opre mi ti s sta tičnimi vrv mi ter raz širi ti ne ka te re ožine v mean -
drih, ki so oteževa le pre našanje težkih trans port nih vreč v glo bi no. Ko je bilo brez no oprem lje no do
glo bi ne do sežene v letu 2014, so se pričele si ste ma tične ra zi ska ve v na dalj njih de lih. Na kon cu večjega
mean dra je bilo od kri to 70 m glo bo ko brez no večjih di men zij. Dno brez na je po su to z večjimi ska lami,
oko li 10 m stop nja nad dnom, ki je bila teh nično pre ple za na, pa je raz kri la pre hod v 70 m dol go, 50 m
širo ko in 40 m vi so ko dvo ra no (sli ka 5). Tudi tu je bilo dno dvo ra ne po su to z ogrom ni mi kam ni ti mi
blo ki, ki so bili po ne kod ve li ko sti eno družin ske hiše. Ob robu dvo ra ne je bil na glo bini oko li 500 m po -
stav ljen pod zem ni bi vak (sli ka 6), ki je omo gočal večdnev ne ra zi ska ve. Obe nem je bila do bi va ka
vzpo stav lje na tudi te le fon ska ko mu ni ka ci ja z baz nim ta bo rom, ki je omo gočala lažjo or ga ni za ci jo ter
po sre do va nje in for ma cij o mo re bit nih ne vihtah, ki bi ogrožale ra zi ska ve. Pre gled dna dvo ra ne ni pri -
ne sel re zul ta tov, zato je bilo na da lje va nje brez na od kri to na dnu 70 m brez na, kjer se je od pi ral pre hod
v vod ni rov. Po tem, ko je bil raz šir jen pre hod v po do ru, so ra zi sko val ci v šte vil nih stopnjah ra zi ska li
oko li 500 m vod ne ga rova vse do glo bi ne 667 m. Na tem me stu je večji po dor ni stožec po nov no za prl
pre hod in ob li ko val manjše je zer ce. Močan pre pih na ka zu je na da lje va nje brez na, zato bo v pri hod nji
od pra vi tre ba ener gi jo us me ri ti v od ko pa vanje po do ra.
V času od prave je bilo iz ve de nih tudi več te ren skih ra zi skav, na ka te rih so bile lo ci ra ne nove jame.
Obe nem so bila ra zi ska na in do ku men ti ra na tri nova brez na, pri čemer je bila v Brez nu Di rek tor dosežena
169
Geografski vestnik 88-2, 2016, 169–182 Kronika
KRONIKA
170
Kronika Geografski vestnik 88-2, 2016
Slika1:OsrednjidelLovćenaz najvišjimavrhovomaŠtirovnik(1749m)inJezerskivrh(1659m).
TO
M
A
Ž
G
RD
IN
Slika2:Baznitaborv južnemdelunaseljaDolovinasevernemobrobjuZverinjačkihrup.
TO
M
A
Ž
G
RD
IN
glo bi na 168 m. Ra zi ska ve v Si ste mu Pala ska la so pri ved la do od krit ja jam skih živa li kot so: bele pi jav -
ke, bele po stra ni ce in manjši dežev ni ki, zato bo tre ba v  pri hod no sti k  so de lo va nju pri teg ni ti tudi
spe leo bio lo ge. Ver jet no pa lah ko med naj večje us pe he od pra ve uvr sti mo ho mo ge no de lo va nje ra zi sko -
val ne eki pe ter izo sta nek poškodb. Ude leženci so ob baz nem ta bo ru pri pra vi li tudi manjšo ple zal no
ste no, na ka te ri so zna nje vrv nih teh nik pre ne sli na do mače ja mar je.
Med na rod na ja mar ska od pra va Zve ri njačke rupe 2016 je po te ka la ob pod po ri šte vil nih or ga ni za -
cij, kot so Nacio nal ni par ko vi Crne Gore, Na cio nal ni park Lov ćen, Agen ci ja za zaštitu život ne sre di ne
Crne Gore, Aso cia ci ja spe leo loških društava Crne Gore ter Ja mar ska zve za Slo ve ni je. Pod po ro ja mar -
ski od pra vi je v ok vi ru raz pi sa EuroSpeleoProjects iz ka za la tudi Evropska spe leo loška zve za.
171
Geografski vestnik 88-2, 2016 Kronika
Slika3:Vhodv jamoSistemPalaskalaseje
razviloblokalnemprelomu.
TO
M
A
Ž
G
RD
IN
TO
M
A
Ž
G
RD
IN
Slika4:Raziskovalciv 57mglobokembreznu
v SistemuPalaskala.
Slika5:Kamnitiblokinakoncuvečjedvorane,velike70×50×40m.
TO
M
A
Ž
G
RD
IN
172
Kronika Geografski vestnik 88-2, 2016
Več in for ma cij o med na rod nih ja mar skih od pra vah na ob močju Zve ri njačkih rup lah ko pri do bite
na splet nem na slo vu: http://zve ri njac ke-rupe.si/.
Jure Tičar
Ra zi sko val ne igral ni ce na ZRC SAZU
Ljub lja na, 2. 8. 2016
Po le ti 2016 so bile na Znans tve no ra zi sko val nem cen tru Slo ven ske aka de mi je zna no sti in umet no -
sti že dva naj stič or ga ni zi ra ne ra zi sko val ne igral ni ce z na slo vom »Igraj mo se zna nost«. V pre te klih le tih
se je po tr di la dom ne va, da se želi jo otro ci sko zi igro pred vsem spro sti ti, med se boj no spoz na va ti in družiti
vse ka kor pa tudi kaj no ve ga vi de ti in naučiti. Zato je bilo tudi v le tošnjem letu or ga ni zi ra nih več te -
mat sko raz no vrst nih igral nic, ki so jih vo di li člani po sa mez nih ra zi sko val nih inšti tu tov ZRC SAZU ka kor
tudi zu na nji sodelav ci. Že vsa leta do slej jih ob li ku je in koor di ni ra Cen ter za pred sta vi tve ne de jav no -
sti ZRC SAZU pod vods tvom dr. Bre de Čebulj Saj ko. De lav ni ce so po te ka le tri ted ne in so bile raz de lje ne
na po ljud no-znans tve ne vse bi ne ter na me nje ne otro kom sta rim od 6 do 14 let. Vsak te den je bil ob li -
ko van za eno sku pi no, v ka te ri je bilo prib ližno 15 otrok. So de lu joči inšti tu ti in os ta li zu na nji iz va jal ci
so or ga ni zi ra li svoj te mat ski dan. Sre dišče igral niškega do ga ja nja je bila dvo ra na Zem lje pi sne ga mu -
ze ja Geo graf skega inšti tu ta An to na Me li ka ZRC SAZU, gle de na temo in pro gram pa so otro ci obi ska li
še šte vil ne dru ge lo ka ci je.
Geo graf ski dan smo vo di li Pri mož Gašpe rič iz Geo graf ske ga inšti tu ta An to na Me li ka ZRC SAZU,
Moj ca Zajc, dok tor ska štu dent ka et no lo gi je in kul tur ne an tro po lo gi je in pe da gog Miha Le vin ger. Tematika
le tošnje geo graf ske igral ni ce je bila ra zi sko va nje mest nih vod nih zem ljišč, ki jih je us tva ril ali preobli -
ko val člo vek v raz ličnih ob dob jih raz vo ja me sta Ljub lja na gle de na po tre be in želje meščanov. Igralnico
smo zato poi me no va li »Ra zi sko va nje mest nih voda«. Te me lji la je na te ren skem delu in ra zi sko va nju
Slika6:Naglobiniokoli500mjebilnatemmestuvzpostavljenjamskibivak,kijeomogočaldaljše
bivanjev podzemlju.
TO
M
A
Ž
G
RD
IN