PRimuhtSKI DNEVNIK Poštnina plačana » gotovini ^ .,w. .. Abb. postal« i gmppo Lena 40(1 lir Lelo XXXV0. Št. 292 (11.114) TRST, petek, 11. decembra 1981 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8 maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi ZA UVEDBO ZDRAVSIVEMH SAMOPRISPEVKOV VLADA SPET POSTAVILA VPRAŠANJE ZAUPNICE Spadolini se je s tem hotel izogniti nevarnosti «prostih strelcev» iz vrst večine RIM — Navzlic zatrjevani trdnosti večine, ki naj bi izhajala iz soglasja med ministri in iz složne podpore parlamentarnih skupin KD, PSI, PšDI, PRI in PLI, je včeraj Spadolini spet postavil vprašanje zaupnice. K temu povsem neobičajnemu sredstvu se je bil pač prisiljen ponovno zateči, da odvrne nevarnost »prostih strelcev* iz vrst večinskih strank, ko so komunisti zahtevali podrobno razpravo in tajno glasovanje o 45. člen« finančnega zakona, ki uvaja- samoprispevke za zdravniške preglede in za oskrbo v bolnišnicah. Tako si je zagotovil glasove vseh senatorjev vladnih strank, ki bodo morali glasovati poimensko in javno. S tem sc pa tudi razprava v senatni skupščini še zavlačuje, tako da je že skoraj odpadlo vsako upanje, da bi mogli proračunske dokumente (ki morajo še romati v poslansko zbornico) odobriti pred koncem leta. kot predvideva ustava. Včeraj so senatorji odobrili vse člene finančnega zakona, ki zadevajo socialno zavarovanje. Državnemu zavodu EM PS so dovolili največ 5.500 milijard Er predujmov iz državne blagajne za prihodnje leto. Trgovcem so zvi-šaU prispevke za pokojnino za 4,2 odstotka letošnjega obdavčljivega dohodka. obrtnikom pa za 4 odstotke. Za kmete bo znašal povišek zavaro vatnih prispevkov 30 odstotkov a grarne katastrske rente, a do največ 50.000 lir. Odobreni členi predvidevajo tudi, da bodo smeli vsi zaposleni, ki niso dopolnili 40 let prispevanja za pokojnino. delati še do 65. leta, večina pa je zavrnila popravke, ki so predlagali poenotenje minimalnih pokojnin. Vlada se je namreč temu uprla, češ da pripravlja splošno reformo pokojninskega sistema, o kateii se pa resnici na ljubo govori že preveč let in ni mnogo upanja, da bi sc kaj kmalu uresničila. Ko so prešli na obravnavanje členov. ki zadevajo zdravstvo, pa je vlada nenadejano kar dvakrat vsto-p'!a v postopek: najprej je sama predložila novo besedilo 45. člena, da bi s tem onemogočila glasovanje o zelo številnih amandmajih, nato pa je (po daljši prekinitvi sejo, med katero se je Spodobni spet sef, stal z načelniki senatnih skupin večine) predložila vprašanje zaupnice. Omenjeni člen je namreč razlog za negodovanje v samih vladnih strankah, saj določa «tickete» za zdravili ške preglede (1.500 Ur v ordinaciji in 3.000 na domu), za specialistične preglede in izvide (4.000 lir. oziroma 20 odstotkov tarife) ter za oskrbo v bolnišnicah (6.000 Ur na dan). Razprava se je nato nadaljevala pozno zvečer, zaradi česar je moral Spadolini tudi odložiti napovedani sestanek z zastopstvom združenja občin, ki so zahtevale izjasnila v zvezi z dotacijami za prihodnje leto. Zaključila pa se bo po vsej verjetnosti šele prihodnji teden, ob ostrejšem nastopu opozicije, ki ga ie vlada izzvala s ponovnim vsiljeva njem glasovanja o zaupnici. Pozno ponou jc senat izglasoval zaupnico s 168 glasovi proti 100. Od drevi ob 21. uri stavka na železnici RLM — Od drevi ob 21. ur: bo po vsej ItaUji ustavljen železniški promet zaradi 24-urne stavke, ki jo je oklicala enotna sindikalna zveza CGIL - CISL - UIL v protest proti vladnim zavlačevanjem pri izvajanju reforme železniškega podjetja in proti njeni nepopustljivosti glede obnovitev delovne pogodbe, ki je zapadla že konec lanskega leta. Delegacija PSD! na obisku v SFRJ BEOGRAD — Član predsedstva CK ZKJ in predsednik zveznega družbenega sveta za mednarodne odnose Miloš Minic se .ie včeraj po Rovarjal z delegacijo socialnode- mokratske stranke Italije, ki jo na obisku v Jugoslaviji vodi sekretar Pietro Longo. V daljšem Dogovoru so izmenjali mnenja o razmerah in gibanjih v mednarodnih odnosih, pri čemer so posebno pozornost na-menili položaju v Evropi, vprašanjem razorožitve, razvoja m reševanja obstoječih kriznih žarišč in sporov. Miloš Minic je posebej govoril o dejavnosti gibanja neuvrščenih držav in angažiranju Jugo slavi ie na tem področju Obe strani sta z zadovoljstvom ugotovili, da se sodelovanje med obema sosednjima prijateljskima državama jspešno razvija. PRIHODNJI TEDEN VSEDRŽAVNI SVET KD V odgovor na Craxijeve izjave Piccoli potrdil zaupanje vladi Morebitna vladna kriza bi bila v sedanjem trenutku, po mnenju tajnika krščanske demokracije, pogubna za Italijo Flaminio PiccoU Bettino Craxi OBROČ OKOIA RIMSKIH NEOFAŠJSTOV_ SE_ OŽI V Abrucih odkrili Alibrandijevo skrivališče orožja in dokumentov n išlgg vv “m RIM — Craxijeve izjave italijanski televiziji so močno odjeknile v italijanskem poUtičnem življenju. Socialistični tajnik je namreč izrazil nekatere dokaj polemične misli glede obstoja Spadolinijeve vlade, ki je bila pred časom oblikovana, ie rekel, ne zato. da bi trajala do konča sedanje zakonodajne dobe, temveč zato da bi zasilno premostili krizo. Craxi je sicer zagovarjal nadaljnji obstoj te vlade, vendar je kritiziral izvajanje gospodarske politike. Včeraj je njegove izjave komentiral demokristjanski tajnik Piccoli ob zaključku kongresa ACLI. Predvsem se ie obregnil ob kritični oceni, ki jo je Craxi dal o poteku vsedržavne skupščine krščanska demokracije. Vendar mu tega ne zamerim, ie rekel Piccoli, ker Crax: ne ve. da skupščina ni bila improvizirana, temveč smo jo pripravljali deset let in se ni končala v nedeljo zvečer, temveč se je začela v ponedeljek in bo imela dol goročne učinke. S tem v zvezi naj omenimo, da se bo vsedržavni svet KD sestal 16., 17. in.18. decembra, ko bo moral med drugim odobriti nekatere predloge za spremembo statuta in sklicati kongres stranke .er določiti datum. Piccoli se je strinjal s Crasijem glede njegovih očitkov nekaterim ministrom SpadoUnijeve vlade, ki dajejo protislovne izjave o istem vprašanju. V vrstah vlade je do-trebna večja enotnost, .je rekel tajnik KD, sicer bo zelo težko premostiti sedanjo gospodarsko krizo. Padec vlade bi bil v sedan.iem trenutku za Italijo poguben in zato noudarja Krščanska demokracija svojo podporo Spadolinijevi vladi. Srečanje med tajnikom krščanske demokracije in socialistične stranke Piccoli.iem in Craxijem bo najbrž prihodnji teden in danes, kot so napovedovali. Cwi je namreč trenutno zašSdetTžTrsto proslav ob drugi obletnici Nennijeve smrti. CUNEO — Neznanci ■ So v tukajšnjem zaporu zadavili domnevnega skrajnolevičaitskega terorista Gior-gia Soldatija, ki se je TJ. novembra letos udeležil oboroženega spopada na milanski železniški postaji, v katerem je bil ubit policijski agent. Soldatijevo truplo so jetniški pazniki našli v menzi zapora. MARCELLO MODIANO NA OBISKU V KOPRU GOSPODARSTVO KOPRA IN TRSTA ZA POGLOBIMO SODELOVANJE Koprski gospodarstveniki očitali Tržačanom, da so preveč zaprti pri navezovanju konkretnih stikov - Pogovor o zadnjih ukrepih jugoslovanske vlade na carinskem področju KOPER — «Narodi, ki živijo ob jugoslovansko itaUjanski meji morajo obraniti prijateljstvo in ga še poglobiti. Med dvema državama oblikujejo take odnose, ki so lahko zgled Evropi in celemn svetu,* je med drugim povedal dr. Marcello Modiano, predsednik tržaške trgovinske zbornice in poslanec evropskega parlamenta ob današnjem prijateljskem obisku na koprski medobčinski gospodarski zbornici. Dejal je tudi, da je napočil že skrajni čas, v katerem je potrebno energično nastopiti proti delitvi sveta in Evrope na dva bloka in da lahko pri tem ravno Jugoslavija in Italija veliko prispevata, ko se zavzemata za go- spodarsko sodelovanje, pa tudi ko v sožitja rešujeta vrsto drugih družbenih vprašanj, predvsem uresničevanja prane manjšin in narodnosti. Predstavniki tržaške in koprske gospodarske zbornice so poudarili, da so doslej zamudili že precej časa pri poglabljanju 'gospodarskih stikov in osimskih sporazumov nasploh. Maloobmejna blagovna menjava po tržaškem in goriškem sporazumu se je v zadnjih letih povečala le za toliko, kolikor je znašala inflacijska stopnja lire in dinarja, to- rej realnega povečanja te menjave ni bilo. Letos pričakujejo, da bo menjava po tržaškem in goriškem sporazumu znašala pribUžno 170 mi-lijard Ur. To pa kljub vsemu nikakor ni tako nepomembna postavka, saj pomeni 10 odstotkov celotne jugoslo-vansko-itaUjanske menjave. Predstavniki koprske medobčinske gospodarske zbornice so odkrito po-vedaU, da se tukajšnje gospodarstvo precej lažje sporazumeva in dogovarja za sodelovanje z gospodarstvom v Furlaniji, kot s tržaškim gospodarstvom. Dokaz za to je tudi nekaj konkretnih skupnih naložb, ki so jih uresničili v zadnjem času v Furlaniji. Po mnenju koprskih gospodarstvenikov so bili tržaški kolegi doslej pri navezovanju konkretnejših stikov vse preveč zaprti. Menjava po blagovnih listah se sicer razvija pozitivno, so ugotoviU oboji, zatika pa se pri višjih oblikah sodelovanja. Iz Kopra so Trstu ponudih sodelovanje v pristaniški dejavnosti, sodelovanje obeh energetsko-industrijskih con in še kaj, vendar pravega odziva v Trstu ni bilo. Soglašali so, da so vse preveč sil in časa posvečali predvsem in samo prosti carinski coni na Krasu, vse premalo pa drugim oblikam so- miiiiiiiiuiiiiiiiiiiiimiiiMiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiinnaiiiiiiiiiiii PO TRAGIČNI LETALSKI NiSREČI Utrditev sodelovanja Slovenije s Korziko Težavno delo identifikacijske skupine se nadaljuje LJUBLJANA — Član predsedstva Slovenije dr. Marjan Brecelj in predsednik republiške konference SZDL Mitja Ribičič sta sprejela predsednika regionalnega sveta Korzike Proapera Alfonsija, ki se je na Brniku udeležil komemoracije žrtvam letalske nasreče pri A-jacciu. Zaliv »lila sta se oblastem Ut ljudstvu Korzike za nesebično pomoč, soUdarnost in organiziranost v vseh sodnomedicinskih, tehničnih in drugih opraviUii po nesreči. Predvsem pa sta se zahvalila za prijateljsko sočutje meščanov Ajac-cla in drugih krajev Korzike z družinami ponesrečenih, z vsem slovenskim ljudstvom jn z narodi in narodnostmi Jugoslavije. Prospe-ra Alfonsija je sprejel tudi predsednik ljubljanske mestne skupšči- KJM — Stanovanjski ključi, ki so jih našU v žepu ubitega neofa-šista Aicssandra Alibrandija, so agentom Digosa omogečih odkritje novega skrajnodesničarskega brlo ga. V enosobnem stanovanju v kra ju Casamaina v Abrucih so namreč neofašisti postavili enega izmed svojih skrivališč in skladišč orožja. Stanovanje je najel sam AUbrandi, ki se je lastniku predstavil preoblečen v finančnega oficirja, V novem brlogu je baje Alibran-di preživel le eno noč skupaj z zvestim pajdašem Pasqualejem Belsi-tom, ki ga obtožujejo umorov karabinjerja Radicija in fašističnega »ovaduha* Peruccija. Preiskovalci so zaplenili vrsto dokumentov in izkaznic z različnimi imeni, a vselej z Alibrandijevo sliko. Našli so tudi red letalskih poletov na relaciji Rim - Bejrut, kar potrjuje, da se je AUbrandi nameraval vrniti v Libanon, od koder se je bil pred enim mesecem vrnil iz tamkajšnjih vežba-Ušč. Vendar pa mu je račune prekrižal nepričakovani spopad Orožje, ki ga je poUcija zaplenila, so neofašisti najbrž uporabili tudi za umor poUcijskega kapetana Stra-ulla in njegovega šoferja. Sicer pa je na osnovi bogatega gradiva, ki so ga zaplenili v prejšnjih dneh, policiji že uspelo povezati številne »črne podvige* v zadnjih časih, ki jih je, kot kaže, opravila vedno ista skupina teroristov. Na sliki (telefoto AP): zaplenjeno gradivo in orožje v stanovanju uiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiniiiuiiiiiiiiiiiiiMiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiitiiiiiiimiiiiiiiiiitiiiinitiiiiiiiiiiiiiiiitiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii S TISKOVNE KONFERENCE VELEPOSLANIKA MIRKA KALEZIČA SEKRETARIAT ZA ZUNANJE ZADEVE SFRJ 0 JUGOSLOVANSKO ALBANSKIH ODNOSIH BEOGRAD — Uradni predstavnik zveznega sekretariata za zunanje zadeve'veleposlanik Mirko Kalezič je na včerajšnji tiskovni konferenci sporočil, da bo na povabilo nizozemske vlade član predsedstva SFRJ Lazar Koliševski obiskal to državo od 14. do 16. decembra. KoUševskega bo spremljal zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec. Obisk Lazarja KoUševskega na Nizozemskem je dokaz visoke ravni prijateljskih stikov, ki se stabilno in vsestransko razvijajo in kjer ni večjih odprtih vprašanj. Obisk bo nova spodbuda nadaljnji krepitvi dvostranskih stikov na vseh področjih. Preučili bodo možnosti za poglobitev gospodarskega sodelovanja in posebej za uresničevanje bolj uravnotežene trgovinske menjave. Na vprašanje novinarjev, kaj bi lahko povedal v zvezi z uradnimi albanskimi odgovori na jugoslovansko noto. ki so jo objavili na vče- KONČAN PRVI DEL OBISKA DELEGACIJE ZVEZNE SKUPŠČINE SFRJ V ITALIJI Poudarjeno nujnost celovitega izvajanja osimskih sporazumov RIM — Včeraj se je končal prvi del obiska delegacije jugoslovanske zvezne skupščine v ItaUji. Delegacijo vodi predsednik komisije za mednarodna vprašanja Nijaz Dizdarevič, v Italijo pa je prispela na povabilo itaUjanske delegacije inter-parlumenlarne unije, ki ji predseduje poslanec Giulio Andreotti. Delegacija zvezne skupščine je prispela v Rim v torek in se je v teh dneh pogovarjala s predsednikoma poslanske zbornice in senata Jot-tijevo in Fanfanijcm. s komisijama za zunanjepolitična vprašanja obeh vej italijanskega parlamenta in z italijanskim zunanjim ministrom Emiliom Co-lombom. Na razgovorih so obravnavali številna aktualna mednarodna vprašanja. Prišlo je do iskrene in prijateljske izmenjave mnenj o številnih problemih in obe parlamentarni delegaciji sta, soglašali, da je treba nadaljevati s prizadevanji na vseh rtvneh, da se poživijo prizadevanja za čimvečje popuščanje napetosti v svetu. V zvezi s tem je bila poudarjena nujnost, da se madridska konferenca uspešno konča, kar bi bila tudi osnova za nadaljnje izvajanje sklepne helsinške listine. Na pogovorih so tudi obravnavah dvostranska vprašanja, še zlasti izvajanje osimskega sporazuma in obe strani sta izrekli zadovoljstvo nad že opravljenim delom ter sta potrdili voljo, da se na pristojnih tehničnih in političnih ravneh čimprej premostijo še odprta vprašanja. Prav tako je bila z italijanske strani potrjena obveza po čimprejšnji ratifikaciji ‘ Sporazuma med Jugoslavijo in EGS. Včeraj je delegacijo sprejel na vljudnostni obisk tudi predsednik republike Pertini, ki se je z gosti zadržal v daljšem prisrčnem pogovoru. Delegacija ! 7.vezne ‘skupščine se je v teh dveh dneh sestala tudi z nekaterimi predstavniki pohtičnih strank. rajšnji tiskovni konferenci, je Kalezič odgovoril, da lahko samo ponovi, da so v delu kongresa albanske partije glede na Jugoslavijo izražena tri nesprejemljiva stahšča: vmešavanje v notranje zadeve Jugoslavije z napadi na ustanovne temelje SFRJ: poudarjeno je nasprotovanje Albancev Jugoslaviji in napovedovano povečanje tega nasprotovanja: izražene so ozemeljske zahteve do Jugoslavije. Kalezič je tudi dejal, da je albanski veleposlanik med izročitvijo no te ob pomoči prevajalca podrobno zabeležil besedilo, zatem pa zavrnil, da bi noto uradno sprejel. Novinarji so se zanimali tudi za nadaljnji razvoj jugoslovansko-alban-skih odnosov. Predstavnik sekretariata je dejal, da si Jugoslavija želi dobre sosedske odnose z vsemi državami, vključno tudi z Albanijo. To pa je mogoče doseči samo na podlagi obojestranske pripravljenosti in na spoštovanju znanih načel spoštovanja suverenosti, neodvisnosti, o-zemeljske celovitosti in nevmeša-vanja. V zvezi z globalnimi pogajanji v generalni skupščini OZN in ali za četek teh pogovorov ni v zastoju, je Kalfezič dejal, da so z uveljavitvijo političnega realizma in vzajemnega spoštovanja vseh pogajalskih strani v Nevv Yorku poiskaU formulo, ki odpira vrata globalnim pogajanjem. K temu so veliko prispevale neuvrščene in države v razvoju. Zdaj morajo predlog sprejeti še na ravni vlad, posebej v Washingtonu. Pred obiskom Indiji jc egiptovski zunanji minister Butros GaU izjavil, da se bo tam pogovarjal o utrditvi j enotnosti neuvrščenih in da je F,-j gipt pripravljen opustiti campdavid- j tke sporazume, če bi neuvrščene države ponudile boljši predlog, ki bi bil sprejemljivejši in bi zagotavljal ( mir. Kalezič je v tej zvezi dejal, da i )e stališče neuvrščenih držav do rpo- j razumov iz Čamp Davida znan. Jugoslovanska politika podpira pravično in celovito rešitev, ki bi zagotavljala umik Izraela z vseh v vojni leta 1967 zasedenih arabskih o-zemelj in omogočila celovito prizna- nje suverenih pravic palestinskemu ljudstvu do samoodločbe in lastne države, (dd) Španija poslala članica NATO BRUSELJ — Španija je včeraj začasno postala 16. članica atlantskega zavezništva. Dokončni polnopravni član NATO pa bo postala čez kak mesec, ko bodo parlamenti posameznih članic zavezništva ratificirali včerajšnji protokol, ki so ga v Bruslju nadvse svečano podpisaU. Kljub nasportovanju vseh naprednih španskih političnih sil je torej vlada Calva Sotela vsihla Španiji blokovsko pripadnost. Bržkone bodo parlamenti posameznih članic potrdili včerajšni sklep. Pomisleki so samo glede Grčije, a v trenutku ko la preverja svojo pripadnost atlant- skemu zavezništvu, bi njeno nasprotovanje le malo zaleglo. BEJRUT - Sinoči je v Tripoliju (severni Libanon pod nadzorstvom sirskih zelenih čelad) eksplodiral pred neko kavarno peklenski stroj, ki je povzročil najmanj deset mrtvih in na desetine ranjenih. Sodeč po prvih vesteh je atentat le povračilni ukrep za pokol, ki se je pripetil v neki gorski vasici, kjer so o-boroženi neznanci ubili 13 pripadnikov neke družine. Za sedaj pa še ni povsem razumljivo, če sta pokol in atentat politično ali versko obarvana. Ni izključeno celo, da ima prste vmes krvna osveta med posameznimi družinami. NEW YORK - Ameriški predsednik Ronald Reagan je včeraj pozval 1.500 ameriških državljanov, ki se nahajajo v Libiji, naj nemudoma zapustijo državo. ne dr. Marjan Rožič. Med pogovorom sta sprožila pobudo za postavitev skupnih spominskih obeležij na Korziki in v Sloveniji, Korzičan oa je zagotovil, da so prebivalci o-toka pripravljeni kadarkoli sprejeti in pogostiti sorodnike žrtev, ki bi želeli obiskati kraj nesreče. Tudi na teh pogovorih se je utrdila že j’in prometa. Spremembe videmskega I'a, tolikokrat izrgženapo nesreči,; sporazuma, ki so jih nedavno spre- da bi se Slovenija in Korzika zbližali. Dogovorjeno je, da bo spomladi Ljubljano obiskal župan Ajaccia, pred tem pa bosta obe strani pri-praviU predloge za sodelovanje. - Predstojnik sodno - medicinskega inštituta v Ljubljani in predsednik .slovenske -akademije -/nanesti in' u-roetnosti dr. Janez Milčinski je sinoči pojasnil, da skupine strokov-, njakov pospešeno delajo z namenom. da bi čimprej identificirali 180 žrtev letalske nesreče. Prepoznali ■:o že določeno število ponesrečencev, vendar njihovo število in imena, za zdaj še skrbno, hranijo, da bi se izognili vsakršni napaki ali popravljanju, kar bi imelo nepri-ietne posledice, zlasti za svojce. Povedal je tudi. ali bodo žrtve po. Ucpanc individualno, ali v skupni grobnici in da bodo imeli glede tega končno besedo svojci. J. P. PARIZ — Francoska preiskovalna tehnična komisija, ki raziskuje okoliščine nesreče jugoslovanskega letala na Korziki, je imela v sredo prvi plenarni sestanek, ki so se ga udeležili strokovnjaki, ki sta jih določili jugoslovanska in ameriška vlada. Komisija se .je seznanila z dejstvi ki so jih na kraju nesreče zbrali člani. Zvedelo se je, da bodo eno od obeh »črnih skrinjic* ln sicer tisto s posnetki pogovora' v kabini letala odnesli v ZDA k njenemu proizvajalcu, kjer jo bodo odprli. Pričakovati je, da bodo posnetke prenesU nazaj v Pariz do Ja. »ega meseca, kjer jih bodo poslušali v pristoinosti jugoslovanskih predstavrikov. Druga »črna skrinjica*. ki beleži tehnične, podatke med poletom pa .je v vojaškem središču za znanstveno-tehnične raziskave v bližini Pariza. V francoskih krogih neuradno izjavljajo, da bo njeno dešifriranje trajalo okoli mesec dni. (dd) Marcello Modiano delovanja, predvsem na področju industrije, drobnega gospodarstva jeli v Beogradu in jih bodo še dopolnili na prihodnjih srečanjih, bodo prav gotovo omogočile še boljša sodelovanje-obeh Obmejnih območij. Predstavniki tržaške trgovinske zbornice niso mogli mimo nedavno sprejetih ukrepov zveznega izvršnega sveta o omejevanju prenosa neocarinjenega blaga. Dejali so. da so ti ukrepi še bolj dokazali, kakšna je pravzaprav vrednost videmskega sporazuma, ki daje maloobmejnemu prometu sedaj' pesebon položaj. Izrazili so. tudi upanje, da bodo u-krepi zveznega Izvršnega sveta le prehodnega značaja. Ob tem pa so opozorili na daljše.ko'one vozil, ki nastajajo v zadnjih dneh pred mejnimi prehodi, zaradi večje zaposlenosti carinikov. Daljše kolone so namreč lahko tudi nevareh zamašek, ki bi lahko zadrževal turist* namenjene v Jugoslavijo. Na sestanku so se dogovorih tudi za sestanek predstavnikov posameznih zainteresiranih delovnih organizacij z obeh strani meje. Ta naj bi bil takoj pb novem ‘-letu, na njem pa naj bi se dogovorili z* povsem konkretne stike in dogovore za nadaljnje poglabljanje gospodarskega sedelovania med koprskim in tržaškim območ'em. BORIS ŠULIGOJ Novi zakon o obrtništvu RIM — Pristojna komisija poslanske zbornice je včeraj odobrila nosi okvirni zakon o obrtništvu, ki uvaja nove norme glede števila zaposlenih (do 12 za serijske obdelave, do 22 za neserijske, do 36 za konfekcijsko stroko), organov nadzorstva (deželne in pokrajinske komisije), ustanovitve «delavnic - šol», v katerih bodo »mojstri obrtniki* učili vajence in združevanja obrtniških podjetij. Osnutek bo moral sedaj še odobriti senat. lUllilll niiiHitiiMiiiHiiiiiiiiiiiittiiiiiiivtuivinumiHt Poslednje slovo od Ferruccia Parrija RLM — Včeraj popoldne so bile v Rimu pogrebne svečanosti za prvim povojnim predsednikom itaUjanske vlade Ferrucciom Parrijem, ki so se jih udeležih najvišji predstavniki civihiih, vojaških in cerkvenih oblasti ter ganjena množica Rimljanov. Državnemu pogrebu so prisostvovali tudi predsednik republike Pertini, predsednik vlade Spadolini, predsednika obeh vej parlamenta Fanfani in Jottijeva, številni ministri, tajnik strank, poslanci in senatorji. Vojaške časti je oddal oddelek mehaniziranih enot Montebello, pred krsto pa so se zvrstih pripadniki borčevskih in partizanskih enot. Žalni govor za preminuUm dosmrtnim senatorjem je imel senator LeoVa-liani, ki je med’ drugim poudaril, da je bii »komandant Maurizio* zadnji »roazzinijevpe in garibaldi-nec/. Po govoru so krsto s posmrtnimi ostanki Ferruccia Parrija po izrecni želji njegovih • svojcev prepeljali v cerkev SantTvo; kjer je bila cerkvena pogrebna svečanost. Od tu so krsto odpeljali v Genovo, kjer so Parrija pokopaU v družinski grobnici. RIM — Poslanska zborni< včeraj glasovala o razpustiti masonske lože P2. Za odo! člena pet o razpustitvi se je lo 400 poslancev, proti jih je sovalo 86, eden pa se je \zdr RIM — Ameriški veleposlar Max\vell Rabb je včeraj zjutraj j sredoval predsedniku Pertiniju Rc ganovo poslanico z vabilom, n obišče ZDA. Italijanski poglavar ZDA najbrž obiskal v drugi polo; ci meseca marca. Pertini bo pi itaUjanski predsednik repubhke : uradnem obisku v ZDA. TRŽAŠKI DNEVNIK VČERAJ PO SREDIŠČNIH MESTNIH ULICAH Mogočna manifestacija delavstva iz vse dežel v obrambo ogroženega ladjedelstva in železarstva V sprevodu tudi predstavniki prizadetih občin z občinskimi prapori - Na Goldonijevem trgu sta nastopila miljski župan Bordon in član deželnega tajništva FLM Maschio - Ni res, da za ladjedelnice z državno soudeležbo ni naročil V NEDELJO IN PONEDELJEK VOLITVE NA VSEH ŠOLAH e Seznami kandidatov m volitvah v pet področnih šolskih svetov »Deželna stavka za rešitev ladjedelstva*, «Za industrijski preporod Trsta*, »Delovna mesta za mlade*, »V dopolnilno blagajno direktorji in ne delavci!* — to so nekatera gesla, ki smo jih včeraj lahko brali na transparentih med mogočno delavsko manifestacijo po središčnih ulicah našega mesta. V okviru štiriurne stavke, ki jo je u-prizorilo delavstvo vseh ladjedel-skih in železarskih obratov naše dežele, se je po skupnem shodu pred Lloydovim stolpom, razvil po mestu impozanten delavski sprevod, v katerem so si v kratkih presledkih sledili delavci tržaških in trži-ških obratov Italcantieri, Ansaldo, Italsider, Tržaški arzenal - Sv. Marko, Cantieri Alto Adriatico, Tovarna velikih motorjev, CMI, delavci videmskega obrata Bertoli in predstavništvo ladjedelnice Breda iz Benetk. Pred sprevodom pa so korakali predstavniki občin, ki jih kriza v ladjedelstvu in železarstvu neposredno prizadeva: župani Bor- don (Milje), Guštin (Zoonik), Blažič (Tržič), Zorzenon (Foljan - Re-dipuglia), Petean (Turjak), podžupana Ferfolja (Doberdob), De Just (Ronke) in Sabadin (San Canzian d'Isonzo), občinski odbornik Mihalič (Dolina) ter predstavnika občinskih uprav iz štarancana in San Pier dTsonzo. Za njimi pa so nosili ustrezne občinske prapore. Okrog 11. ure se je delavstvo zbralo na Goldonijevem trgu. kjer je bil enoten sindikalni shod. katerega so se udeležili tudi predstavniki pokrajinskega tajništva enotne sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL in deželnega tajništva FEM, "‘slndi-kata, ki združuje delavce kovino-predelovalne stroke. Po uvodnih besedah tržaškega sindikalista Di Tura je na govorniški oder stopil miljski župan Bordon, ki je poudaril pomen enotnega sindikalnega boja za preprečitev okrnjevalnih načrtov v državnem ladjedelstvu in železarstvu, ki se porajajo v okviru državnih soudeležb in na ravni vodstvenih organov posameznih obratov na Tržaškem in Goriškem. Govornik je nadalje poudaril pomen solidarnosti, ki so jo ob tej priliki izkazale de- lavcem krajevne uprave. Na koncu se je Bordon dotaknil vprašanja Cantieri Alto Adriatico in zahteval takojšnjo uresničitev sprejetih obveznosti glede nadaljnje zaposlitve prizadetih delavcev in glede nadaljevanja proizvodnje v obratu. Nato je prevzel besedo član deželnega tajništva FLM Maschio, ki se je odločno izrekel proti vpisu delavstva v dopolnilno blagajno, ker da ta praksa vodi prej ali slpj v brezposelnost. Maschio je nato zahteval odločen nastop deželnega odbora pri vodstvu državnih soudeležb in pri pristojnih vladnih organih v Rimu, da se prepreči nadaljnje nazadovanje gospodarskih dejavnosti na Tržaškem in Goriškem. Možnosti za to so dane — je dejal govornik : prav te dni je minister za trgovinsko mornarico Mannino pri- znal, da se državnim ladjedelnicam ponujajo številna nova naročila, in sicer tako s strani zasebnih ladjarjev, kakor tudi s strani javnih pomorskih družb in celo iz tujine. Nastopil je torej skrajni čas, da se preide od besed k dejanjem in da se z izglasovanjem potrebnih zakonskih posegov zagotovijo pogoji za redno nadaljevanje proizvodnje v ogroženih ladjedelskih obratih. I VČERAJŠNJE RAZPRAVE V DEŽELNEM SVETU Ladjedelnicam zagotoviti poln razvoj Ladjedelniški in železarski sektor sta v očitni krizi, taki, kakršne še ni bilo zabeležiti. To velja za celotno državo kot tudi za našo deželo. Zato deželni odbor z zanimanjem in konstruktivno spremlja razVoj in uresničevanje načrta za ladjedelništvo in je do njega tudi kritičen. Tako je začel svoje .poročilo o krizi ladjedelstva in side-rurgije na včerajšnji dopoldanski seji deželnega sveta odbornik za industrijo De Carli. De Carli je v svojem razmišljanju skušal podati vse značilnosti načrta za lad.iedelstvo, ob tem pa je analiziral splošno italijansko in mednarodno situacijo na tem področju. Iz splošnega orisa nato deželni odbbpfiik zaf prešel k speciffčhim problemom se zaustavil predvseirf^Btiri,yHPg nju bivše ladjedelnice AČb'i'3-' tico. Glede tega je dejal, da bo treba zavzeti jasna stališča, ki pa ne smejo privilegirati nekakšnih podpornih dajatev. Vprašanje ie treba uokviriti v splošen načrt ore-ustroja ladjedelnic in zato zagotoviti delavcem bivše mi) iške ladjedelnice zaposlitev, po drugi strani pa s poglobljeno tehnično-gospo-darsko analizo poiskati možnosti za ponovno bodoče delovanje, seveda na temeljih gotove produktivnosti in donosnosti. V tem smislu je bil sprejet ukrep o mobilnosti delovne sile. Tako je padel predlog, da se POLDRUGI MESEC PO SMRTI PROF. LANIE SKUPŠČINA ACT ŠE VEDNO BREZ NOVEGA PREDSEDNIKA Včerajšnjo sejo so odložili na ponedeljek, da omogočijo prisotnost komisarju tržaške občine dr. Sitlariju Skupščina pokrajinskega konzorcija za prevoze je še vedno brez predsednika. Včeraj so namreč sejo skupščine, ki se je sestala prvič po smrti predsednika Lanze, odložil; po dol gi in baje razburljivi seji načelnikov sktipin. Do odložitve je prišlo po dokaj nenavadnem postopku: v začetku seje je predsedujoči, najstarejši član skupščine Bevilacqua sporočil, da namerava komisar tržaške občine Siclari sam nadomestiti Lan-zo v skupščini oziroma imenovati svojega namestnika, da pa včerajš nji seji ni mogel prisostvovati, ker je bil zadržan v Rimu. Zato je Be-vilacqua predlagal, naj odložijo volitve predsednika, a naj vsekakor redno nadaljujejo s sejo in odobrijo vrsto upravnih sklepov. Temu postopku je oporekal radikalec Pecol Cominotto, ki je, mimo vprašanja, če ima komisar pravico ali ne imenovati samega sebe za člana demokratično voljene skupščine, dejal, da sta možnosti le dve: ali skupščina predloga Bevilacque sploh ne upošteva in torej nadaljuje z delom, ali pa soglaša z ugotovitvijo, da je v tej sestavi nepopolna in iz korektnosti do komisarja Si-clarija prekine z delom ter se po novno sestane prihodnji teden, tako da omogoči prisotnost tudi komisarju tržaške občine. S tem predlogom so soglašali vsi razen demokristjanov; sejo so tako odložili na ponedeljek, ko bodo volili novega predsednika skupščine. V razpravi, v katero so posegli predstavniki skoraj vseh političnih skupin, je prišla do izraza tudi bojazen, da bi morda lah ko šlo za poskus zavlačevanja oziroma odlašanja z izvolitvijo predsednika skupščine, kajti, kot kaže, še ni kandidata, ki bi lahko računal na večino glasov. Zaenkrat je najverjetnejši kandidat socialistični občinski svetovalec Edoardo D’Amore; KD in Lista za Trst nista predložili nobene kandidature, komunisti pa io pripravljeni glasovati za sociali- stičnega kandidata. Vsekakor bi D'A more verjetno ostal predsednik le do prihodnjih občinskih volitev in bo morala skupščina po imenovanju predstavnikov novoizvoljenega občinskega sveta izvoliti novega predsednika. Rešeno pereč« vprašanje naselja «Poggi Paesc» Po nekajmesečnem zavlačevanju se bodo lahko lastniki vselili v nova stanovanja naselja »Poggi Paese* na Ženjanu. Tako so sporočili zastopniki gradbene tvrdke ki je zgradila stanovanja, posebnemu odboru, ki je dolgo časa vodil boj za uveljavljanje pravic stanovalcev. del zaposlenih pri AA zaposb tri tržaškem arzenalu San Marco. medtem ko je za ostalih 250 delavcev predvidena zaposlitev pri Italcantieri v Tržiču. Kar zadeva bivšo miljsko ladjedelnico je to najvažnejši ukrep, v bodoče pa bo treba seveda poiskati poti za nadomestno dejavnost CAA, pri čemer bo treba upoštevati potrebe tržišča. Gie de ladjedelništva pa bo, je sporočil De Carli. 30. in 31. januarja prihodnjega leta druga dežeina konferenca o javnih soudeležbah. Tudi siderurgija preživlja težke trenutke in v tem okviru je odbornik za industrijo tudi neposredno odgovoril na vprašanje komunistič-svetovater-TOnela glede de-/|»psti skedenjslte železarne. To vprašanje, je dejal De Carlj. je *treba uokViJitr v načrt FINSIDER, ki ga .je odobrila CIPI 28. oktobra letos. Gre za restrukturacijo celotne skupine FINSIDER in v tem smislu tudi škedenjske železarne ki se bo morala najbrž specializi rati v produkciji navadnega jekla. Sledile so izjave posameznih deželnih svetovalcev. Tako je na primer Tonel (KPI) deial, da je čakal na odgovor celo leto, glede zaposlitve pri škeden.iski železarni pa pripomnil, da je leta vprašljiva, saj hočejo zreducirati delovne izmene. Svetovalec Štoka (SSk) se je vprašal, kje iskati vzroke te krize in na koncu predlagal skupno resolucijo, medtem ko ie Pittoni (PSI) govoril o potrebah tržaške luke in ladjedelnic ter se v nikrem tenu obregni! tudi ob deželni od bor. Svetovalec Bratina (KPI! je pripomnil, da je odbornik za in dustrijo zelo na splošno spregovoril v tem perečem vprašanju, iz razil pa je tudi pomisleke, da bi lahko tržiška ladjedelnica zaposlila delavce miljskega CAA. Vsekakor pa bi bilo treba spregovoriti tudi o drugih obratih, ki so v krizi in se dotakniti splošnega stanja deželnega gospodarstva ter .spregovoriti tudi o mednarodni vlogi naše dežele. Glede tega vprašanja so se izrazili tudi svetovalci Cavallo (DP). Dal Mas (PSDI), Morelli (MSI) in Giuricin (I.pT). medtem ko je Barazzutti (PDUP) podal zelo jedko in pikro pripombo: če ne bo dežela hitro in konkretno ukrepala. se bodo ladjedelnice lahke posvetile izdelavi trdnejših ladiiskih mostičkov za ameriško VI. floto, saj drugega dela itak ne bodo imele. Ob koncu je deželni svet soglasno sprejel (z izjemo MSI) resolu cijo. s katero obvezuje deželni odbor. da nastopi pri vladi, katera naj čimprej odobri ustrezne načrte ža ladjedelništvo in siderurgijo ter naj v soglasju z drugimi italiian-skimi obmorskimi deželami sestavi načrt za razvoj pomorskega gospodarstva. Nadalje naj dežela poseže pri oblasteh, da se obdržijo vse produktivne funkcije tržiške ladjedelnice, da se v popolnosti usposobi tržaški arzenal za popravilo ladij, da se zagotovi delo tovarni Velikih motorjev ter naj se obratu Italsider poveri specifična produkcija. Tiskovna konferenca na ladji «Pugd Sound» Po že ustaljeni režiji je bilo včeraj na poveljniški ladji ameriškega šestega brodovja »Puget Sound* srečanje s predstavniki tržaškega tiska. Pred tiskoVno konferenco je častnik, zadolžen za stike z javnostjo, na, kratko orisal vlogo ameriškega sredozemskega brodovja, a ob tem se ni razvil običajni klepet, saj je torkova nesreča prednjačila. Povsem razumljivo nismo o nesreči izvedeli nič novega, saj je preiskava še v teku. Povedali pa so nam, da niso denarno zavarovani za take primere, a so takoj pristavili, da to ni noben problem, saj ima ameriška mornarica sklade tudi za take neljube primere. Poveljnik šestega brodovja viceadmiral \Villiam H. Rovvden se je izrecno zahvalil vsem, ki so ob nesreči pomagali, pohvalno ocenil poročanje javnih občil in se zahvalil za razumevanje oblasti. Na vseh ravnateljstvih predstavili enotne liste, le na openskem kandidirajo tri liste staršev in dve listi neučnega osebja Stojan Spetič, Matejka Peterlin Maver, Silvana Blazina Škabar, Ales-sandra Sosič Kosmina, Diana Mar-kezič Spacal. 3. lista: »Jadro* (Prosek - Konto-vel, Križ): Slava Starc Križman, Maida Sullini Bogateč, Marina Ci-bic Doglia, Norma Tretjak Bogateč, Magda Švab Cingerla, Maria Mahnič Sedmak. Učno osebje: Maria Berce Ozbic, Maida Cemeka Danev, Margherita Cibic Stocca, Zmaga Ciuk Vidali, Nada Mezghez Jerman, Andreina Ota Grgič, Nadia Puntar Umek, Marta Sancin Gregori, Albina Škabar, Draga Skupek Lupine, Maria Ukmar Košuta, Marina Gulin. Vzgojiteljice: Rosetta Cossutta, Lidia Martellani, Miriam Stefančič. Neučno osebje: 1. lista: «Kras»: Federico Tauzzi, Zvetka Barini Cossutta. 2. lista: »Delo*: Marina Babic Pertot, Maja Luksa Rebula. Didaktično ravnateljstvo Sv. Ivan Starši: Claudio Grbec, Mara Bra- Na šolah potekajo te dni zad- Repentabor): Alma Guštin Braini, nje priprave na nedeljske in pone- ~ '*~ deljkove volitve v šolske zborne organe. Slovenski volivci se bodo u-deležili le volitev v razredne, med-razredne, področne in zavodske svete ter bojkotirali volitve v okrojni in pokrajinski šolski svet zaradi zavlačevanj oblasti glede vprašanja avtonomije slovenske šole. Danes priobčujemo sezname kandidatov za volitve v pet področnih svetov didaktičnih ravnateljstev. Na vseh ravnateljstvih so predstavili starši in predstavniki neučnega o-sebja po eno kandidatno listo, le na ravnateljstvu na Opčinah bodo kandidirale tri liste staršev (porazdeljene po šolah) in dve listi neučnega osebja. Poleg učiteljstva bodo izvolili svoje predstavnike v področne svete tudi vzgojitelji v otroških vrtcih, vendar Ig na štirih (od skupno petih) ravnateljstvih; v na-brežinskem okolišu namreč delujejo občinski vrtci, v področne svete pa so izvoljeni lahko le vzgojitelji državnih vrtcev. Poleg področnih svetov bodo na osnovnih šolah volili starši tudi v medrazredne svete. Svet sestavljajo vsi učitelji, ki poučujejo v posameznem razredu, po en predstavnik staršev za vsak razred in didaktični ravnatelj. Vsi starši otrok e-nega razreda so avtomatično kandidati za volitve v te svete. KANDIDATI ZA PODROČNE SVETE DIDAKTIČNIH RAVNATELJSTEV Didaktično ravnateljstvo Dolina Starši: Guido Lavrica, Sonja Zahar Bandi, Corrado Švab, Boris Canciani, Ivanka Knez Brajnik, Maria Kapelj Rapotec, Marina Grgan-cic Cossutta, Giuliano Kariš. Učno usebje: Majna Macorsi Žerjal, Paolina Antončič Paoletti, A-lessandra Carli, Guglielmina Veglia Rosso, Luisa Primossi Umari, Neva Vecchiet Žerjal, Gabriella Zeriali Korošec, Maria Tul, Natalia Coret-ti Dobrilla. Vzgojiteljice: Tiziana Purger, Maria Prucar. Neučno osebje: Evelina Corradini Canziani, Ana Maria Tatjana Pilat Salvi, Marisa Kobec Pozzobon. Didaktično ravnateljstvo Nabrežina Starši: Bogomil Gabrovec, Anica Guštin Kralj, Zvonka Trampuž Fa-bec, Maria Anna Terčon Legiša, Vladimir a Žugelj Sardoč, Teodoro Živec, Nadja Carli Briscich, Nadja Legiša Umek. Dimitrij- Beriotvi Jožefa Karara Marussi.vChterina Colo-ni Argiolas. Učno osebje: Neva Beringa, Olga Caris Ščurek, Adriana Sedmak, Lidia Ferfoglia Zaccaria, Simon Kralj. Paola Mejak Tercion, Sonja Kosmina Cassar, Maria Versa. Neučno osebje: Nadia Blasina, Daniele Tinta, Ladislao Širca, Eli-de Ferman. Didaktično ravnateljstvo Opčine Starši: 1. lista: »Trubar, Kajuh, Tomažič* (Bazovica, Gropada. Trebče) : Pierina Furlan Carli, Zlatka Obid Lokatos, Sonia Gregori Pal-cich, Carlo Mezgec, Ema Meniš Scabar, Daria Milkovič Gallopin. 2. lista: »Avtonomija* (Opčine, toz Strani, Nadja Peric Dolhar, Lidia Valecic Godnik, Maida Ni-brant Turk, Ondina Pečar Oppelli, Anna Parovel Baitz, Majda Pertot Gerdol. Učno osebje: Maria Raffone Kalan, Maria Vera Pertot Poljšak, Stanislava Žerjal De Luisa, Maria Cesar Batageli, Ornella Jurkic Na-cinovi. Vzgojiteljice: Marisa Santi. Neučno osebje: Ivana Stocca Zu-balic. Didaktično ravnateljstvo Sv. Jakob Starši: Zora Vukičevič Mezgec, Gabrijela Višini Visentin, Aurora Čepar Germani, Sonia Škabar Ro-lich, Luigia Strajn Mozetič, Jožica Puhan Biondi, Vida di Lenardo Vidali, Antonio Rizzo. Učno osebje: Tatjana Hreščak Neubauer, Barbara Cosmina, Anita Podobnik Campana, Nadia Barazut-ti Samec, Clara Sturman, Lauretta Mezgec Ščuka. Vzgojiteljice: Vitto-ria Krizmancic Bergamo. Neučno osebje: Maria Škabar Skerk. DIJAKI, STARŠI, ŠOLSKO OSEBJE! 13. in 14. decembra 1981 se polnoštevilno udeležite volitev — v razredne svete — v medrazredne svete — v svete didaktičnih ravnateljstev — v zavodne svete Vzdržite se glasovanja za okrajni in pokrajinski šolski svet v podporo zahtevi po avtonomiji s'oven-ske šole! Enotni šolski odbor Gorica-Trst liiiUdiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiifimiiniiimiimiiiiiiiiffiimiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin ZANIMIVO SREČANJE NA POBUDO KPI Stanovanjski problem se kaže v vse bolj zaskrbljujoči luči Vladni dekret, ki nosi ime ministra Nicolazzija in s katerim naj bi vlada sprostila gradbeni sektor ter s tem prispevala k reševanju hudega stanovanjskega . problema v državi, je v teb dneh predmet živahne razprave v družbenopolitičnih in gospodarskih Jprogijj, zlasti še, ker bo o njem še tekla razprava v parlamentu. Zelo veliko pozornost mu posveča komunistična partija, ki prireja po vsej državi manifestacije in srečanja, da bi prebivalstvo seznanila s tem tako pomembnim vprašanjem ter ga opozorila na številne hude pomanjkljivosti in nepravilnosti, ki jih vsebuje dekret Nicolazzi. ali «dekret - potegavščina*, kot so ga preimenovali komunisti, ki menijo, da namerava vlada z njim le zavlačevati določene rešitve (na primer problem stanovanjskih izgonov) ter ob vsakr PRED TORKOVO PREMIERO V KRIŠKEM KULTURNEM DOMU Tomažič: ljubezen in zavzetost v boju Pogovor s avtorjem jlDanes, PETEK, 11. decembra " "DANIJEL Sonce vzide ob 7.36 in zatone ob 16.21 — Dolžina dneva 8.45 — Luna vzide ob 16.47 in zatone ob 7.19. Jutri, SOBOTA, 12. decembra ALJOŠA Vreme včeraj: najvišja temperatur« 9,8 stopinje, najnižja 8,6, ob 18. uri 6 stopinj, zračni tlak 1005,2 mb. narašča, brezvetrje, vlaga 85-odstot-na, nebo pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 11,3 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Luisa Pontonut-ti, Alberto Caruso, Davide Danieli, Francesco Chicco, Ilaria Bortolussi, Karim Achour, Gabriele Godina. UMRLI SO: 84-letna Gisella Tamaro vd. Fornasaro, 66-letni Silvio Denich, 66-letni Eugenio Nordio, 71-letni Angelo Puppini, 85-letna Natalia Montani vd. Bronzin, 73-letni Ce-sare Binetti, 71-letni Carlo Carbone, 77-letni Joan Tantareanu, 66-letni Carlo Ritossa, 80-letni Salvatore Alu, 76-letna Giovanna Svaghi por. Roy, 44-letna Oretta Trojer por. Marzari, 63-letni Tullio Cosolo, 86-letna Vit-toria Diiano vd. Trento, 85-letna Francesca Glavina, 76-letna Maria Rebez por. Milli, 78-letna Sebastjana Messina vd. Ferrigno, 87-letna Gem-ma Tonon, 84-)etni Vittorio Mussini, 84-letni Amatore Malusa, 74-!etna Maria Benedetti vd.Sebastianutti 73-letni Dragoslavo Legovini, 79-letni Carlo Icardi, 46-letni Antonio Monta-nari, 72-letni Pio Okorn, 66-letna Miranda Vodopia por. Lunardis, 55-letni Giulio Benussi, 85-letna Cate-rina Milloch vd. Mramor, 55-letni Giorgio Pojani. Spominska razstava OZE o II. tržaškem procesu Na 16 panojih prikaz dogodkov izpred 10 leti Ob jutrišnjem odprtju novousta novljene in obnovljene knjižnice »Pinko Tomažič in tovariši* na Opčinah si bodo lahko obiskovalci o-gledali tudi nadvse zanimivo razstavo z naslovom »Drugi tržaški proces*, ki jo je ob proslavi 40. obletnice pomembnega jubileja pripravd Odsek za zgodovino in etnografijo pri Narodni in študijski knjižnici. Razstava ne bo nakazala zgolj dogodkov ob procesu proti Tomažiču in tovarišem, temveč bo skušala prikazati preko gradiva (originalov, kopij in prepisov) ter fotografij, ki so v celoti last OZE, rdečo nit protifašističnega boja v naših krajih od prvega tržaškega procesa (1931) vse do močnega odpor«, ki se je razrasel takoj po koncu dru gega procesa. Celotno gradivo je razporejeno na 16 panojih. Poseben poudarek je dan poročanju tržaškega in drugih italijanskih časopisov o procesu (vsi odrezki iz tržaškega italijanskega dnevnika so original ni), nadalje bodo razobešena poli cijska poročila o procesu in naka za na dejavnost nastajajočih enot OF v tistem decembru 1941. Mnogo prostora je namenjenega orisu likov petih žrtev (slike, dokumenti, pisma), poseben pano pa bo prika zal dosedanje svečanosti ob jubile jih procesa. Razstavo so pripravili Milan Pa hor, Mira Ivašič in Dragica Maver ob sodelovanju manjše skupine vi-sokošolcev. Jutri, 12. t.m., ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah, odprtje novoustanovljene in obnovljene knjižnice Pinko Tomažič In tovariši in razstave Drugi tržaški proces. Pripravil odsek za zgodovino pri.NŠK. Sodelovali bodo moški in ženski pevski zbor in dramski odsek SKD Tabor. Društvo slovenskih upokojencev priredi v sredo, 16. decembra, ob 17. uri v Gregorčičevi dvorani (Ul. sv. Frančiška 20) srečanje, na katerem bo Mario Magajna prikazal slike - diapozitive s svojega potovanja po Islandiji,- Vabljeni, Taborniki Rodu modrega vala ot> veščajo, da bo ustanovni sestanek kluba v nedeljo, 13. decembra, ob 18.30 na sedežu športnega društva Polet na Opčinah. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Ospedale 8, Ul. dellTstria 35, Viale Miramare 117, Ul. Combi 19. (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Largo Piave 2 in Trg Borsa 12. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Largo Piave 2 in Trg Borsa 12. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba nd 21 do 8. ure tel. 732 627. predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20. ure. tel 68 441 LEKARNE V OKO* IC1 Boljunee: tel. 228 124; Bazovica: tel 226 165; Opčine: tel 211001; Prosek: tel 225 141; Božje polje Zgonik: tel. 225 596; Nabrežina: tel. 200-121: Sesljan; tel 209 197; Žavlje: 'el 213 137: Milje: tel 271 124. 11. 12. 1979 Ob 2. obletnici smrti moža tn očeta 11.12. 1981 TONIJA PICCINIJA se ga z žalostjo in ljubeznijo spominjajo žena Mirela, sinova Marko in Aleks ter drugo sorodstvo. Opčine, It. decembra 1981 POMEMBNA ZALOZBENA DEJAVNOST Z OBROBJA POMURSKA ZALOŽBA V LETU 1981 V založniškem programu za prihodnje koledarsko leto je nekaj domačih del in veliko prevodov - Tudi iz madžarščine - Pozitiven obračun nad preteklostjo Da lahko imamo pomembno založniško hišo na obrpbju slovenske ga prostora, priča najbolje o tem Pomurska založba v Murski Soboti, ki je v dobrem četrt stoletja objavila vrsto del, originalnih in prevodov, ki so nedvomno o-bogatila slovenski knjižni fond. Ko smo se pogovarjali z glavnim urednikom založbe Jožetom Hra-dilom in urednikom založbe Jožetom Fistrovičem, smo marsikaj zvedeli tako o dosedanjem delu raldžbe kot tudi o njenem programu od 'jeseni do pomladi prihodnjega leta. Jože Hradil nas je opozoril predvsem na razvoj založbe in s tem na nastajanje njenih posameznih knjižnih zbirk. Tako je bila že prva knjiga, ki je izšla pri Pomurski založbi pred 27 leti, delo Miška Kranjca «Nekaj bi vam rad povedal« in je torej nakazala smer, iz katere je mogoče razbrati. da Pomurska založba želi izdajati predvsem dela, ki poganjajo iz pomurskih; tal. Ta dela so rodila prvo vsebinsko enoto, »daj že zbirko Domača književnost. Poleg leposlovnih del je založba začela izdajati tudi takšna dela kot Panonski zbornik. Etnografija Pomurja in tako se je izoblikovala druga zbirka Panonika. Tretja zbirka Sozvočja - Osszhang Pa že simbolično ponazarja ugla šenost z domačo madžarsko izpovednostjo 'in skorajda ponuja zavetje vsem literarnim delom, ki so nastala v sosednji Madžarski. Skrbno prevajanje madžarskih klasikov in sodobnikov se je kmalu spremenilo v prijetno in nadvse koristno dolžnost, saj je bila la književnost Slovencem dolgo Povsem neznana. Med naše najpomembnejše zbirke, je menil Jože Hradil, pa sodi vsekakor zbirka Mostovi, za katero je bila neposredna spodbuda Spoznanje, da je treba tudi v založništvu podpirati in dopolnjevali velika prizadevanja jugoslovanske zunanje politike, ki ponuja desnico vsem narodom sveta r-vsem, ki prenesejo tovariški in e-Uakopravni dialog. Vsakoletni izbor šestih romanov želi predstaviti sodobne romane tistih narodov, ki jih zaradi izrazite usmerjenosti h književnostim velikih, številčno, gospodarsko in jezikovno močnejših narodov doslej nismo dovolj prevajali. Razumljivo je torej, da so prav dela neuvrščeni!) dežel postala ena glavnih sestavin te zbirke. Štiriletna bera del, iz preifialo znanih literatur, ki jih je Pomurska založba doslej predstavila in ki zajema pisatelje * Kube, iz Mehike, Finske, Majske, Nigerije. SR Makfijpniie, Urugvaja, Konga, Malija,' Porth-Ralske, Flandrije, Slovaške, Ira-J*. Indonezije, zatirane Južnoafriške republike, Romunije, Grčije v Benina,'Indije, Argentine,' Voj voaine in’ Malavija, je tuiJi poka-2a'a, da je velikokrat šlo celo ?a prvo literarno srečanje s kakš-b° od naštetih dežel oziroma za Prvi prevod v slovenščino. ^•Naslednja zbirka se imenuje "esti, je nadaljeval naš razgo-V(>r Jože Hradil. in je še razmeroma mlad. Prinašati skuša no-vejša sporočila o različnih oblikah bssilja *in opozarjati na vojno zlo. Zbirka Portreti pa je nastala 214 željo nemajhnega števila bral-Cey, ki kar naprej zahtevajo čim-biografskih romanov. Najdbi j razširjeni zbirki Mavrici, lci bba tudi najvišjo naklado, pa po-sVeča založba posebno pozornost, se zaveda, da je treba prijetno domišljeno združevati s potrebam. In, končno, v zadnjih letih so se v založbi lotih še enega pomembnega dela — izdajanja učbenikov za dvojezične šole ter seveda tudi z izdajanjem najrazličnejših priročnikov, ki so prav tako potrebni in zaželeni,- je končal oris širše predstavitve Pomurske založbe njen glavni ufed-nik Jože Hradil. Konkretno o knjigah, ki bodo izšle do [»mladi prihodnjega leta, pa je spregovoril urednik založbe Jože Fistrovič, ki je v začetku poudaril, da je vrsta knjig iz pro grama jesen 81 - pomlad 82 že izšla. Pri tem pa nas je posebej opozoril na dela, ki so tik pred izidom ali pa bodo izšla do pomladi prihodnjega leta. Tako bosta v zbirki, Domača književnost izšli še dve deli in sicer roman Štefke Viragove »Pohabljenci«. To je drugi roman te pisateljice in ga že odlikuje bolj dozorelo literarno snovanje. Roman odlikuje prepričljiva, psihološko premišljena pripoved o sodobni kmečki družini v Prekmurju. ki jo je avtorica zgradila iz splošnih človeških tegob (zakona, ki ga pogublja alkoholizem) in iz značilnih težav (pa tudi čisto o-sebnih in izjemnih problemov), ki jih prinaša zdomstvo (tudi) v Prekmurje. Druga knjiga iz te zbirke pa je delo Vlada Sruka »Družboslovno in filozofsko branje«. Avtor je v knjigi zbral 85 knjižnih ocen in e-sejev: recenzije 77 knjig družboslovne in filozofske vsebine, ki so izhajala na Slovenskem od 1957 do 1979 leta in osem esejev, v katerih je spregovoril o aktualnih problemih naše družbe in sodobnega sveta nasploh. V zbirki Panonika je tik pred izidom delo Ivana Zelke »Topografija Prekmurja v srednjem veku«. Delo zajema topografske podatke iz listin, urbarjev in drugih-rokopisov, ki jih večinoma hranijo budimpeštanski arhivi. Topografija Prekmurja do leta 1500 bo glede na dosedanjo zanemarjenost prekmurske zgodovine v slovenskem zgodovinopisju nadvse pomembna zakladnica vseh virov (objavljenih in rokopisnih), iz katere bodo zajemali zgodovinarji in jezikoslovci. V zbirki sozvočje pa sta na programu dve deli. Najprej je tu roman Bele Illyesa «Karpatska rapsodija«, ki je široko in epsko zasnovana pripoved o letih pred 1. svetovno vojno do 1923 leta, o obdobju propada avstrijske monarhije, madžarske sovjetske republike, o tragediji vseh malih narodov 'in narodnosti, o njihove® utapljanju v brezpravju, ko si le-’ ti niso dvoje revolucije. Druge knjige iz te zbirke pa so »Izbrane pesmi« Miklosa Radnoti-ja, ki sodi med vodilne madžarske pesnike 20. stoletja. Moč njegove poezije potrjujejo med drugim tudi številni prevodi, Jugoslovanom pa mora [»stati ta velik pesnik še posebej'blizu, saj je • nenazadnje med 2. svetovno vojno skupaj z našimi interniranci trpel v fašističnem taborišču v Boru ter pisal svoja sporočila prav od tam, iz naših krajev, ■iz katerih so ga tik pred osvoboditvijo zvlekli na krvavo pot, na pot preko Madžarske, kjer so ga ubili — in šele po vojni našli v srajci na njegovem izkopanem truplu čudovite pesmi, med drugim pretresljiva sporočila iz Bora. Izdaja bo madžarsko - slovenska, dvojezična, takšna torej, kakršna najl»lj prepriča in pouči obe ljudstvi, ki govorita oba jezika, obe narodnosti, ki jima dvo- jezičnost mora postati spontano, neovirano prelivanje dveh kultur, dveh doživljanj, dveh enakovrednih in enakopravnih jezikov. Pesmi šta prevedla Kajetan Kovič in Jože Hradil. V zbirki Helikon bo do pomladi izšlo pet knjig. Ruth Beebe Hill je napisala knjigo «Hanta Yo» in skuša v njej odgovoriti na vprašanje, kakšno je bilo življenje severnoameriških Indijancev pred prihodom Evropejcev. Avtorica je skušala najti odgovor tako, da je sedem let živela med Indijanci v različnih rezervatih. Med temi knjigami je tudi zanimiv roman avstrijske .pisateljice Ingeborg Bachmahnove «Malina». Roman, ki od bralca zahteva nekoliko večji napor, kot smo ga vajeni pri ljubezenskih zgodbah, je napisala ženska z izjemnim darom za o-pazovanje in opisovanje človekovega čustvovanja. Tretjo knjigo iz te zbirke je napisala pri nas že dovolj znana kitajsko - evropska pisateljica Han Suyin pod naslovom «Moj dom ima dvoje vrat«. To delo je vse- kakor ena njenih najbolj iskrenih knjig, ki jih je napisala o sebi in o svoji veliki domovini Kitajski. Roman nizozemskega pisatelja Simona Vestdijka «Otok ruma« nas popelje na Jamajko, domovino ruma in sladkorja, na otok hudih socialnih nasprotij. Fabula romana se spleta okrog Angleža Richarda Beckorda, ki se je sredi 18. stoletja odpravil na otok nadzorovat delo na bratovi plantaži, hkrati pa upal. da bo tam izsledil lepo piratko, ki ga je pred leti očarala z enim samim dotikom. Ne eno ne drugo mu ni šlo najbolje od rok, nasprotno, v Anglijo se je vrnil z neizpolnjeno ljubeznijo v srcu. razočaran in in osramočen, zakaj lady Anne, ki se je izdajala za postavno piratko, je bila guvernerjeva žena, Richardu pa so jo podtaknili upravniki posestva, da gi ba osmešili, se ga otresli in nadaljevali svojo samostojno vladanje na otoku ruma. In končno je tu še flamski D. Ž. Iz umetnostnih galerij Adriano Fabiani v Corsii stadion ' ■■ WŠ : - V* di c-i»JAi>A Motiv iz starega mesta in sicer Via Pozzo di Crosada Odkar se je pred štirinajstimi leti Adriano Fabiani predstavil tržaški javnosti s svojo prvo razstavo oljnatih pokrajin, ostaja Ansambel «Veseli godci«, v ozadju Boljunec Že sama beseda, sam naslov «Veseli godci« nam pove, da je v tem ansamblu nekaj veselega, zdravega, kajti «Vesele godce« morejo sestavljati le veseli ljudje. In ti veseli ljudje smo se zbrali k delu pred desetimi leti v tako imenovanem Pustnem domu na Jami v Bol juncu. Zbrali smo se pač ljudje, katerim je glasba pri srcu, ljudje, ki so bolj vesele narave. In zbrali smo se zato, da bi ustanovili manjšo godbo, manjši ansambel, s katerim bi ponovno obujali duha in veselje, kakršno smo uživali v svojih mladih letih. Hkrati pa smo imeli namen nuditi veselje tudi drugim ljudem, ki so čutili potrebo, da bi ponovno uživali v lepih spominih, pač v spominih iz mladih let. In v tem smo tudi uspeli. Doživeli smo več uspeha in zbrali okoli sebe lepo, veliko število pri- aH>Uuill„l, I,,, I|||f, „ IMH, t, 1, „ M, m, „„1,11, II, mn,|||„,mn,II, lini l,iHMMlil„|llii„llilHlllill„l„il nun ■IIIMI1 mul 111,11 „11 Ulili umu iiittni ti,, im um niiiM n tiiilllin HtlllllumilltiiiMiiiiiiiiiliiiiiiiniiiiiii« BIVŠA «SVECENICA» BETTY FRIEDAN JE NAPISALA NOVO KNJIGO Pisanje «The second stage» je v opreki z njenimi prvotnimi obetavnimi načeli? Avtorica, ki je nekoč podila žensko zdoma, jo sedaj vabi spet v domače okolje ob napovedih, da bo znana a-”feriška antropologinja in »sveče-fcf* zgodovinskega leminizma« °e«y Friedan napisala novo knji-"• ki naj bi usmerjala in o-tedeljevala novi tok ameriškega hiorda celo svetovnega feminiz-• so se vnele žgoče in manj *** polemike. nPV ®vr°Pi so bile sicer v elav-J),.m odmev na ameriške politike k' Pa na intervjuje z avtorico. »TiT knjige z nazornim naslovom .Te second stape« (Druga faza j^riiga stopnja), še ni v prodaji. jjjža-i naj bi torej šestdesetletna j Friedan zatrjevala v svo-knjigi, ki naj bi bila bili k8 nas'ecJmca, vsa-i 00 nJe-a besedah, njenega eksploziv- tso'8 pryenca? Skoraj dvajset let . točneje leta 1903, je nam-izšlo »sveto pismo feminiz-jj** tista »Mistika ženskosti«, ki . ittočno pretresla splošno iavno fjz^Je, predvsem pa vlila ame trJh 2enskam nekaj tako po-snk eRa zaupanja v lastne spo °^°sti in pravice, ki ,rvi *n najbolj podčrtan očitek. iž ®ti na Friedanovo in ne samo r^.minističnih vrst. je nam-vJfjbfav v diametralno nasprotni n.mski zasnovi druge knjige. i,a - * bila prva poziv ženskam, ^ J Kredo ven iz domačih sten, tlela01 obotavljajo kritiki novega stat druea knjiga »Tre second tf>r»c nekakšen klic «go home«, o*,vabilo ženskam, na.i spet Jel° vrednote družine in za 0ncS* živl.ienja». «Pozabili smo na vse vesele trenutke, ki jih lahko uži.ješ v družinskem okolju«, trdi Betty Friedan v eni izmed številnih izjav, ki jih je zadnji čas dala raznim ameriškim dopisnikom evropskih revij, »paglaševali smo, in to povsem upravičeno, samo naloge. ki so jih morale opravljati ženske.« Vse te naloge se v tem dolgem obdobju — od izdaje prve do izdaje druge knjige — resda niso v - ničemer spremenile, na sprotno v ZDA zadnji predsednikovi ukrepi pretijo, da bo na ženska ramena odpadlo še več bremen', ker se bodo občutno zmanjšale vladne podpore raznim družbenim službam. Toda ob delu, ki ga ženska ima v družini, utemeljuje svoje teze B. Friedan, mora ženska ponovno spoznati in pri-, znati notranje potešenje, ki ji ga prinaša na primer nega otrok. »ženske smo se preveč razdajale navzven«, je še rekla novinarjem, «za nas osebno, za naše zasebno življenje, nam ni ostalo ne časa, ne energije«. Takšne misli so se ji porajale ob analiziranju žensk lastne generacije, vendar je bilo odločilno opazovanje in razmišljanje o odločilnih izbirah in vsakodnevnem življenju žensk generacije njene hčere, v dobesednem in posplošenem pomenu besede. V bistvu so ameriške štirideset in tridesetletnice nezadovoljne: njihove matere so jim naprtile težko dediščino, ker so jih «o- bremenile« z velikimi cilji in se niso ozirale na druge njihove zahteve in potrebe. Predočile so jim namreč možnosti; da bi lahko imele vse«: ustrezno zaposlitev in lepo urejeno družinsko življenje.1 Dom in družino so si urejale po načelih in zapovedih tisti!) žensk, ki jim je bil dom središče življenja, možnosti za zaposlovanje pa so si uresničevale v skladu s težnjami po enakopravnosti. Tako so nekje obvisele, u-gotavlja njihova »ideološka mati«, razvile so se sicer v nekakšne «superženske«. ki si znajo življenje zelo smotrno organizirati, vendar so z njegovo vsebino nezadovoljne. Sicer, sc je že drugod izkazalo, da je težko biti »sestavljenka«: po epi strani «ženska ženska« ki ji dom in družina veliko pomenita, po drugi pa «ženska - moški«. Hi je na svojem delovnem mestu uspešnejša — po merilih nepre-nelmega tekmovanja in izigravanja — od moških kolegov. Kakor je že stara resnica, čeprav jo B. Friedan predstavlja kot novost, ki na.i bi bila zrasla na njeni .njivi, da zaposlitev ženski prinaša gospodarsko enakopravnost. nikakor ne nor.ieni avtomatične osvoboditve. Opažanja Betty Friedan so nedvomno pravilna, čeprav ne more-io. zajeti • zelo širokega kroga žensk, ker so ji sicer očitali že pri prvi knjigi. Mani prepričljiv je njen rečept: kaj naj bi prav zaprav ženske skušale najti v družinskem okviru? Dodatno zadoščenje ali popolno oozabljene naj bi dom postal kotiček za oddih ali zadnje zatočišče pred o-krutnestmi sveta? Tudi o trenutni oportunosti takšnega poziva bi lahko imeli upravičene dvome: zelo sovpada namreč z vladnimi načrti o zmanjšanju ženske delovne sile in se zelo ujema s splošnim poveličevanjem «naravne vloge ženske«. Malo čudna je nadalje vnema, s katero B. Friedan poziva vse ženske na.i «gredo v skupen boj z moškimi za boljše življenje vseh«, ki ga je treba mogoče tolmačiti glede na ameriške razmere. kajti prav odnos moški - ženska, vsaj kar zadeva načelni politični boj. najbolj nazorno prika zuje razliko med Evropo in ZDA. Vsaj glede tega so bili evropski politični možie mani mashilisti od severnoameriških, zato pa je tudi klic po »spolnem boju«, ki ga je s tako gorečnost jo zagovarjala prav Betty Friedan v svoj prvi knjigi, mnogo globje odjekni, v ZDA. «Bojim se, da se ne bi vse sprevrglo v «mistiko feminizma« prav zdaj, ko so vidni nekateri rezultati dolgega boja«, pravi že »udomačena« Bettv, kakor so jo zlobni ameriški novinarji že poimenovali: evropske predstavnice ženskega gibanja, pa se boje. da bi zdravilo moglo biti slabše same od bolezni. (bp) (Nadaljevanje sledi) ANSAMBEL, KATEREGA NASLOV JE ŽE PROGRAM BOL JONSKI VESELI SODCI> SLAVIJO SVOJ MALI JUBILEJ Člani tc godb« niso le Boljunčani. pač pa v splošnem Brežani - Namen ansambla je oživljati staro glasbo - Dosedanji rezultati zagotavljajo bodočnost jateljev. in znancev, geveda ni bila pot, po kateri je sla naša godba, za člane ansambla vedno posuta s cvetjem. Deset let ni sicer kdove kako dolga doba, vendar dovolj dolga, da ni bilo vedno vse prijetno in lahko. Potrebno je bilo veliko truda, veliko požrtvovalnosti, pač tako kot pri vsa ki godbi, kot pri vsakem pevskem zboru, kot pri vsakem skupnem delu, kjer je vsakdo vezan na svoje opravke, na svoje življenje, pa tudi na svoj značaj. In se danes, kot smo jih imeli tudi včeraj, imamo težave. Na primer tudi z naoavo notnega materiala, kajti takih not, kakršne bi potrebovali mi, aii bolje kakršnih bi si želeli mi, v našm kra jih ne dobimo zlahka, že od samega začetka je bilo treba br-,-^kati po starin nbtpiir materiaiiji, *. prepisovati jih je “Tiilff freba* posamezna dela prirejati, pa tudi kaj znova komponirati, da smo lanko prišli do kar čedne zaloge skladb, do primernega repertoarja. .... In ko že govorimo o pretekli dobi in o težavan, s katerimi smo se doslej ubadali, moram povedati, da je naša osnovna želja o-bujanje stare rekli bi nepozabne ljudske glasbe, namreč starih valčkov, landerjev, polk in podobno. Če pa se vmes lotimo še kakšne nove skladbe, nečesa me-lodioznega iz naših, sodobnih ča-sov, nič zato, saj giasba nima meja in tudi ne starosti. V desetih letih smo nastopili na mnogih šagrah, plesih, pustnih prireditvah, na osmicah in izletih, da ne govorimo o fantovščinah in ohcetih. Kadar je govor o ansamblu »Veseli godci«, še omenja Boljunec, vendar člani tega ansambla nismo samo Boljunčani, saj je troben-tist Rihard Šturm an iz Mačkolj in čeprav je «mož postave«, je zelo rad v naši družbi in mi smo s tem odličnim talentom prav tako zelo zadovoljni. Vilko Smotlak, ki igra prvi bariton, je prav tako iz Mačkolj, Dolinčana pa sta klarinetist Edi Prašelj in trobentar Robert Pečar. - Končno je tu še Borštan klarinetist Slavko Žerjal. Toda ne glede na to, da smo zbrani v našem ansamblu ljudje iz več breških vasi, .smo v bistvu ena sama družina, ki jih druži prijateljstvo ip medsebojno spoštovanje, hkrati pa navezanost na godbo, s katero skušamo trositi veselje in zadovoljstvo med našimi ljudmi. Če smo navedli člane ansambla iz drugih vasi, moram navesti tudi svoje boljunske vaščane, ki tudi zaslužijo, da se ob sedanji priložnosti, ob desetletnici ansambla zapišejo njihova imena, kajti dogaja se, da marsikateri človek, ki je vreden hvale in časti, ki dolga leta žrtvuje večere in tudi dneve, celo ure počitka po društvih, vajah in podobno, ne najde svojega imena, ne dobi ustrezne zahvale. Iz naše vasi so v ansamblu basist Anton Glavina, klarinetist Šervul Zobec, harmonikarja Izidor Maver in Ervin Žerjal, saksofonist Pino Hrvat, pozavnist Boris Kocjan, nadalje sestavljajo našo godbo Edvard in Da-njel Čurnian, bobnar je Karel Žerjal, baritonist pa Stano Žerjal. Do pred letom dni sta bila čla na ansambla, člana godbe tudi Viktor Vodopivec in Silvester Gustinčič, pred leti sta se ob določenih priložnostih vključevala tudi Boris Bandi in Gorazd Kuret, pri organiziranju pa so nam bili vedno na roko Mario Petaros, E-mil Žerjal in Aldo Maver. Ko sedaj slavimo desetletnico delovanja, uspehov in neuspehov, težav in zadoščenj, izražamo u-panje, da se bomo v bodoče še velikokrat skupno veselili in se bedo z nami veselili tudi vsi tisti, ki nas imajo radi. STANO ŽERJAL zvest predmetni lepoti sveta, ki ga obdaja, pa naj gre za razvejano rastlinstvo, grmocie in drevje, ali pa za skromnejše motive kmečkih in mestnih hiš. Res je, da Fabiani ostaja večino spoznaven po svojem načinu lagodne igre čopiča in lopatice, vendar je to le navidezno, luiiti izostreno oko opazi, c!a je vsaka njegova razstava k trak dalje do višie umetniške ravni. Na njegovi, zadnji razstavi v galerij Carski Stadion pa je ta napredek veliko izdatnejši. Pravzaprav nas preseneča drznost svetlejših barvnih mešanic, ki dajejo svežino' in pa 'odločnost temnorjavkaslih potez, nanesenih z robom lopatice, kjer je pač to možno. Kraška motivika ie pri Fabianiju pogosta in znani so njegovi borjači, iz katerih diha kmečka pristnost in neposrednost. V tem Wxcnik vedno odlično uspe. Ne glede na obilico tega, kar kmetovalec potrebu je in kar polni n.egovo dvorišče, lega v Fabianijevih delih ne vidimo kot kako drobnjakarsko prikazovanje v sli- •’ lu podobarskega realizma. Pri pokrajinah moramo poudariti nie-aov pretanjeni in pretehtani ob čutek za prostorsko 'efeavnost barve, ki prihaja do veljave zlasti v sliki redkega gozda ' listavcev. skozi debla katerih mm uhaia oko v daljno ozadje pokrajine ali pa ko izbira primerne izreze iz skupine h is. Prikazuje pa nam Fabiani na tel. razstavi prvič tudi nekaj po Psem jnovčga.‘Sicer ne novega po všeb'ni. oač'va irvotiitfitosti šli-icarsliega pristopa. V mislili imamo vrsto kot razglednice malih »srebrnih plošč. im»lf$c-Ji?gie na poseben način zelo ljubko- naslikal s prosojnimi, lesk srebra prepuščajočimi barvami že omenjene motive. Jn to tako. da se zdiio kot bi bili zaradi tankih črt svo * jih obrisov le. nelMkšne kolorirane perorisbe Adriano Fabiani postaja vsekakor pomemben slikar, s prefinjenim posluhom za likovne vrednote posameznih pokrajinskih prvini Oblilcovno oddahevanie od predmetnosti narave ali mesta si ie v toliko dovoliuie v kolikor to ne škoduje umetniški neposrednosti. ki ie daleč od vsake intelektualistične izumetničenosti kar pa je zagotovo najboljše jamstvo za njegov postopni vzpon k Višjim ravnem tržaškega krajinarstva. M. B. DVE KRATKI RIM — V polnem teku so priprave za snemanje filma z delovnim naslovom «Spaghetti IIou-se«, filma, ki ga režira Giulio Paradisi in v katerem bo znani italijanski filmski umetnik Nino Manfredi igral eno glavnih vlog in sicer vlogo italijanskega emigranta. Ki v Londonu dela v veliki verigi italijanskih restavracij. Scenarij sia pripravila Age in Scarpelli in obravnava resnični dogodek izpred nekaj let. Marsikdo se 1» spomnil, da je leta 1974, skupina angleških črncev skušala izropati blagajno ene glavnih restavracij iz verige restavracij italijanskega lastnika, ki nosijo skupno ime «Spagetti House«. Angleška komisija pa je temnopolte roparje zalotila na delu in rop preprečila. Toda črnci so zajeli kot talce nameščence restavracije in sicer kuharje in natakarje, vsega skupaj net oseb in se v lokalu zabarikadirali Ker niso imeli izhoda in ker policija ni hotela človeških žrtev, ie prišlo med črnskimi ljudmi in talci najprej do medseboinega spoznavanja, nato do prijateljstva in kmalu so tako ena kot druga stran prišli do spoznanja, da iih pravzaprav žulijo isti problemi. RIM — Nagrade Anna Magna ni, ki so jih ustanovili člani istoimenske rimske organizacije, bo do podeljene letošnjim dobitnikom 21. t.m. v rimskem Teatro Argen trna. Posebna komisija, ki je odločala o tem, komu naj se priznanja dajo, je sklenila, da bodo za filmsko umetnost nagrajeni Carlo Lizzani. Fiorenza Marcheg-giani, Ugo Tognazzi in Massimo Troisi, za odrsko umetnost bodo dobili to priznanje Luigi Squar-zina, Gianrico Tedeschi, Giuliana Lojodice in Aroldo Tieri, kar se glasbene komedije tiče, sta prišla tokrat na vrsto Renato Ra-scel in Giuditta Saltarini. kar se pa tiče televizije, bodo tokrat na grado dali Pippu Baudu in Gian-carlu Governiju. Končno sta za glasbo dobila to priznanje Katina Ranieri in Riz Ortolani. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 šolska vzgoja: Stroji in zemlja - kmetijska oddaja 13.00 Po sledeh prednikov - tedenska oddaja o arheologiji 13.25 Vremenske razmere 13.30 DNEVNIK 14.00 Padec orlov - TV priredba Revolucija v begunstvu (1902-1903) - 1. del 14.30 Danes v parlamentu 14.40 Je res kralj gozda? 15.00 Šolska vzgoja: Življenje živali 15.30 športne kronike 16.00 DNEVNIK 1 - Kronike: Sever kliče Jug - Jug kliče Sever 16.30 Dolgi lov - zadnji del TV nadalj. 17.00 DNEVNIK 1 - Flash- 17.05 Neposreden prenos 17.10 Tom story - risanka Neposredno - dopisništvo, aktualnosti, predstave 17i45 The Jackson five - risanka 18.30 Programi pristopanja 18.50 Happj' circus - vmes TV film iz serije: Happy days: Težka odločitev 19.45 Almanah in Vremenske razmere 20.00 DNEVNIK 20.40 Ping pong' - mnenja o aktualnih dogodkih in problemih 21.30 «Furia» - film V ciklusu filmov, v katerih se v manjših ali glavnih vlogah pojavlja pred poldrugim desetletjem umrli ameriški filmski umetnik Spencer Tra-oy, pride nocoj na vrsto film, ki ga je 1936 napravil Fritz Lang. Gre za film z naslovom Furia, ki opisuje zgodbo mii'nega, preprostega človeka.’ ki pa so ga zamenjali z zločincem, proti kateremu se je pognalo vse prebivalstvo nekega ameriškega me steca. Fritz Lang je nemški režiser, ki pa je moral pobegniti iz Nemčije ob prihodu nacistov na oblast in ki je v Hollvwoodu rad ob delaval temo nasilja in ma ščevanja. pač v duhu tega, kar je doživljal v svoji domovini ob prihodu nacistov na oblast 23.00 Programi pristopanja 23.15 DNEVNIK Danes v parlamentu in Vremenske razmere Drugi kanal 10.25 Zimski športi: Svetovni pa kal v' smučanju 12.30 Opoldanski program 13.01) DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.30 šolska vzgoja: Mi neznenci: handikapiran- ci v svetu-:---- ----- Na ramenih velikana 14.00 Popoldan, dnevna rubrika Mnenje* -»a««. »• »• 14.10 Veliki mojstri umetnosti: Caravaggio - 1. del Šolska vzgoja: Denar in ekonomija na Kitajskem Program za mladino 16.00 Gianni in Pinotto - TV film Čebebca Maja - risanka 16.55 McMillan in gospa - TV film 17.45 DNEVNIK 2 - Flash 17.50 DNEVNIK 2 - Večerne športne vesti Iz parlamenta 18.05 Danes: Stereo 2 - glasbene infor macije 18.50 Inšpektor Derrick - TV film 19.45 DNEVNIK 2 20.40 Portobello petkova oddaja 21.55 Dnevi zgodovine: Mao, slava in oblast 22.45 Dvojno življenje Henryja Ph.vfeja 23.15 DNEVNIK 2 - Zadnje vesti 23.45 šo'ska vzgoja: Didaktične komunikacije TRST A 7.00, 8.00. 10.00, 13.00, 14.00,17.00. 19.C0 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Almanah: 12 let strategije napetosti v Italiji; 8.45 Glasbene skice; 9.30 Svet se vrti počasi; 10.10 Koncert; 11.30 Pol-dnevniški razgledi: Izbrani listi; 12.00 Na goriškem valu - Belež- ka; 13.20 Četrtkova srečanja (ponovitev); 14.10 Otroški kotiček: Kje je napaka?: 14.30 Roman v nadaljevanjil): MUiail šolohov: «TUii Don« - 3. del: 15.00 Odtrgana kulisa. Filmska glasba; 16.00 Cvetje hvaležno odklanjamo (ponovitev); 17.10 Mi in glasba: orkester in zbor »Consortium musi-cum; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Priljubljeni motivi. KOPER (Italijanski program) 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30. 15.30. 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila: 6.00 Glasba za dobro jutro-,: 6.15 Koledarček; 8.45 Knjige v- izložbi: 9.00 štirje koraki; 9.32'Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je ..10.45 Mozaik, glasba in nasveti: 11.00 Kirn, svet mladih: 11.32 Več kot ena pesem; 12.05 Glasba po željah: 15.00 Da- nes govorimo; 16.00 Kultura in družba: 16.10 Glasba, glasba; 16.32 Crasli; 16.55 Izletnik; 17.00 Zvezdin prali; 17.32 Petkov koncert. KOPER (Slovenski program) 6.30, 7.25,’ 13.30, 14.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Jutranji koledar; 6.37 Kinospored; 7.15 Najava sporeda; 13.00 Najava sporeda, pregled dogodkov; 13.05 Polna roka sončnega rocka; 13.40 Svirac svira, kolo igra - spo red pesmi in plesov; 14.00 S polnimi jadri; 14.35 Glasbeni notes; 15.00 Dogodki in odmevi: 15.30 Glasba po željah: 16.00 Kulturni relief; 16,10 Vaš telefon, naš mikrofon: 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 Zabavna glasba. Tretji kanal 16.30 VabUo 17.30 Srečanje z Alessiom Colcm binijem 17.50 Dvajset let do 2C00 18.20 120 let lista Osservatore Romano 19.00 DNEVNIK 3 19.35 Premio Mondello 1981 20.40 Peter \Veiss: Marat Sade Marat Sade je zadnje odr sko delo. ki ga je napisal Bruno Cirino pred smrtjo. Delo opisuje pravzaprav zad nje dneve življenja franco skega »državljana« - funk cicnarja Marata, seveda v dobi jakobinskega «terorja« Gre za prepletanje človeške osebne tragedije in revolu cionarnega vzdušja, ki ga je tedaj doživljala pravzaprav vsa Francija, v še bolj str njenem cbsegu in smislu pa ljudje, ki so revolucijo vo dili in izvaiali 22.45 DNEVNIK 3 JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.50 - 10.00 TV v šoli 16.10 Smuk za ženske, posnetek iz PianeavaUa 17.10 Poročila 17.15 Padla z neba, otroška serija 17.45 Jazz na ekranu; Kvintet Bill Hardman - Junior Ccok 18.25 V senci energetske krize; 18.55 Ne prezrite 19.10 Risanka 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 20.00 J. London: Martin Eden, i talijanska nadalj. 21.05 Ti dnevi, ta leta: Filmska kronika 1947 - 1. del dok. oddaje Nocoj pride na vrsto tretja epizoda dokumentarnega pri kazovanja dogodkov iz polpretekle dobe. Tretja epizo da bo upoštevala leto 1947. Tega leta so poslanci Zvez ne narodne skupščine v Beo gradu razpravljali o prvem petletnem načrtu industrializacije in elektrifikacije Ju goslavije. V tem letu se zač nejo uresničevati številne naloge, ki jih je postavil retletni načrt. Med najpo membnejše delovne akcije sodi začetek gradnje proge Šamac - Sarajevo. Skupaj z jugoslovansko mladino so sc udeležili tega velikega dela mladinci iz Velike Britani je. Švice, Poljske. Danske. Švedske, posebna brigada pa iz našega tržaškega zamej stva 21.50 V znamenju 22.03 Nočni kino: Krik, angleški ---TTtm------- Koper 19.90* ©dprtar 9neja 15.30 Pbnovitev Odprte 'meje 16.00 Nikola Tesla TV nadalj. 17.00 Rezervirano za najmlajše: Slovenske, narodne pravljice Dokumentarna oddaja 18.00 Ponovitev filma 19.30 Akualna tema Nocoj ob 19.30 bo koprska televizija v rubriki «Temi d’attuali-ta» (Aktualna tema) predvajala daljši prispevek o filmskem u stvarjanju Aljoše Žerjala, ki ga je pripravila Agencija Alpe Adria. 20.00 Risanke 20.15 TV D • Stičišče Dve minuti 20.30 Dama in Šanghaja - film z Rito Hayworth TV D Danes Visok pritisk - glasbena od daja TV D - Danes RADIO 1 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00. 15.00, 17.00, 19.00 Po ročila; 6.00 - 8.45 Glasbena kombinacija: 9.02 - 10.03 Radio tudi jaz: 11.10 Takoj se vrnem; 11.39 Portret Oscarja Wilda; 12.03 U-lica Asiago Tenda; 13.25 Poštna kočija; 13.35 Master; 14.28 Šolska vzgoja: 15.03 Popoldanska srečanja: 16.00 II Paginone; 18.05 Zvočna kombinacija; 18.26 Hipoteza; 19.30 Jazzovska glasba; 20.00 Ra dijska drama: 20.30 Vrtiljak, RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 10.00. 11.30, 12.30, 13.30. 15.30, 16-30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 - 8.00 Dnevi; 8.45 Radio 2 predvaja: 8.55 I promes-si sposi: 9.32 - 10.13 Radio 2 - 3131; 11.32 Tisoč pesmi; 12.48 Hit Pa rade; 13.41 Glasba in kino: 15.00 -15.42 Radio 2 - 3131; 16.32 šest deset minut; 17.32 Eneida; 18.45 Krog Sonca, LJUBLJANA 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00. 12.00, 14.00, 19.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 8.30 Otro ške igre; 8.45 Naši umetniki mladim poslušalcem; 9.05 Z radiom na poti: 10.05 Rezervirano za .. .; 11.35 Znano in priljubljeno; 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.00 Danes do 13. - Iz naših krajev; 13.30 Priporočajo vam . ..; 13.50 človek in zdravje: 14.05 Mihovil Logar: «Zlata ribica«, suita; 14.25 Naši poslušalci čestitajo; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Napotki za turiste: 15.35 Zabavna glasba, 15.50 Radio danes, radio jutri!: 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.; 18.00 Pojemo in godemo: 18.30 S knjižnega trga; 19.35 Lahko noč', otroci!; 19.45 Štirje kovači; 20.00 Uganite, pa vam zaigramo...; 21.05 Oddaja o morju in pomor ščakih: 22.30 Besede in zvoki iz logov domačih; 23.05 Lirični u trinki; 23.10 Petkov glasbeni mo zaik. cm GLASBENA MATICA TRST Sezona 81-82 4. abonmajski koncert Danes, 11. decembra 1981. ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu VLADIMIR KRPAN (klavirski recital) Spored: 27 Chopinovih etud Prodaja vstopnic pri blagajni Kulturnega doma uro pred pričetkom koncerta. KD S. Škamperle — Sv. Ivan Vljudno vas vabimo na četrti filmski večer, na katerem bomo predvajali film Sergia Nodusa PAPUA (potovanje med Novogvinejce) ki bo danes. 11. decembra, ob 20.30 v prostorih društva na stadionu «1. maj*. vabi jutri, 12. decembra, v gledališče F. Prešeren na KULTURNI VEČER Ob 19.45 — otvoritev slikarske razstave AT1LIJA KRALJA. 'Ob 20.30 — koncert pianista CORNELIUSA FROVVEINA. Na sporedu skladbe J. S. Bacha, W, A. Mozarta, J. Matičiča in C. Debussyja. Vab'jeni! KD VESNA prireja jutri, 12. decembra, ob 20 30 v t'oyeru doma A. Sirk v Križu odprtje retrospektivne razstave Mirka Doušaka Avtorja bo predstavil Franko Vecchiet. Nastopil bo dekliški zbor Vesna Vabljeni Kino Ariston 16.30-18.20-20.10-22.00 «La disubbidienza*. Režija Aldo Lado. v*tefania Sandrellir'rr$ft'*#n t mladini pod, 14. latanli' f Ritz 18.00 «Nessur>0 ,e perfetie»n Renato Pozzetto, Ornella Muti. Eden 17.00 »Pierino contro tu«d». Grattacielo 16.30—22.15 »Delitto al ristorante einese*. Tomas Milian, Bombolo, Enzo Cannavale. Fenice 16.30 «1997 - Fuga da New York». Režija J. Carpenter. Cristallo 16.30 »James Bond 007: solo per i tuoi opchi*. Roger Moore. Aurora 16.30 «Questa e 1’America II.» Prepovedan mladini pod 18. letom. •Capital 16.30 «L’onorevole con l’a-mante sotto il letto*. Moderno 16.00—22.00 «1 predatori delTarea perduta* Filodrammatico 15.00 »Labbra*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Nazionale 16.00 «Dammene ancora*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto 16.30 «La porno sto-ria di Amanda*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Mignon 16.30 «yuella folle estate*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Radio 14.30 «Porno sogni super ba-gnati*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Liimiere 16.30 «Interceptor». Prepovedan mladini pod 14. letom. Ob 40-letnici ustrelitve Pinka Tomažiča, Ivana Vadnala, Viktorja Bobka, Simona Kosa in Ivana Ivančiča prirejajo VZPI - ANP PIA. VZP-ANPI in ZDB ANED SPOMINSKO SVEČANOST ki bo na Opčinah dne 13. decembra 1981 ob 15. uri na mestu žrtvovanja. V imenu pripravljalnega odbora bosta govorila Giovanni Po-stogna in Milan Pahor. Predsedoval bo Miro Kapelj. Sodelujeta moški in ženski pevski zbor SPD Tabor z Opčin. Ob sklepu manifestacij ob 60-letnici ustanovitve KPI prireja avtonomna tržaška federacija komunistične partije SPOMINSKO SVEČANOST OB 40-LETNICI USTRELITVE PINKA TOMAŽIČA IN TOVARIŠEV ki bo jutri, 12. decembra, v mali dvorani Krožka za kulturo in umetnost (gledališče Verdi) ob 17.30. Govorila bosta posl. Marija Bernetič in Giovanni Postogna. Predsedoval bo pokrajinski tajnik KPI Claudio Tonel. Nastopil bo TPPZ «Pinko Tomažič*. Med svečanostjo bodo razdelili priznanja zaslužnim veteranom partije. Vstop prost Pevci in godbeniki TPPZ »Pinko Tomažič* POZOR: Danes, 11. decembra, ob 20.30 generalka v Bazovici za kome-morativni koncert, ki bo jutri, 12. t.m., ob 17.30 v ma’i dvorani gledališča Verdi v počastitev Pinka Tomažiča in tovarišev. m *** SLOVENSKO JJjkV STALNO jmI gledališče ^ V TRSTU ODPOVEDUJE napovedano .današnjo in jutrišnjo predstavo 1 DOLGONOGIH LAŽI zaradi bolezni V ansamblu. Gledališča • iROSSETTl Dafles ob ‘20.30 gostuje Teatro Stabile iz Bočna z delom Johna Cas-savettesa «Noži» (Coltelli) v režiji Marca Bernardija. Med nastopajoči mi: Antonio Salines, Maria Teresa Martino, Carola Stagnaro in Gianni Galavotti. Predstave so v abonmaju odrezek 3 (v alternativi). Od 16. decembra gostuje v Trstu genovsko stalilo gledališče z delom Carla Gozzija «La donna serpente*. Rezervacije pri osrednji blagajni. Predstave so v abonmaju odrezek 4. AVDITORIJ V okviru nedeljskih koncertov, ki jih prireja gledališče Verdi, bo v nedeljo ob II. uri na sporedu druga in zadnja baletna predstava. Vstopnice so na razpolago pri osrednji bla gajni v Pasaži Protti. Koncerti Jutri, ob 11.30 bo , prvi simlo-nični koncert za šole tržaške pokrajine. Dirigent Gert Meditz. Šole, ki se nameravajo udeležiti koncerta, naj prevzamejo vstopnice pri glavni bla gajni gledališča. Vstopnina 500 lir. £ SOVJETSKI! OM2AVM icumius PRVIČ V LJUBLJANI HALA TIVOLI OD 11. XII. DO 20.XII. INFORMACIJE INF.X TITOVA 25 IZREDNE PONUDBE popusti Jfek od 20% do 30% DONIJO 137 - TRST SLOVENSKO Ž STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU tCE VIERMOLJA PINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI OB 40-LETNICI USTRELITVE (dokumentarna lepljenka) Scena in kostumi: Marjan Kravos Režija: SERGEJ VERČ PREMIERA v torek, 15. decembra 1981 ob 20.30 v Domu «Albert Sirij* v KRIŽU. SEJA POKRAJINSKEGA SVETA V GORICI Predlog o slovenskem oddelku pri industrijskem zavodu ITI I -i. J } TOREK, 15. decem OD 15. DO 20. DECEMBRA V GORICI RETROSPEKTIVA SEOVENSKEGA FIEMA Mali oglasi telefon (040) 7946 72 PRODAM avtomobil škoda letnik 1981 (april) prevoženih 3.000 km. Telefon (40) 220579. PRODAM volksvvagen passat pet vrat - 1600 letnik 1977 v odličnem stanju. Telefon (040) 43463. KORŠIČ - pohištvo v izredni prodaji. Telet or (040) 54390. IŠČEM zidarsko podjetje za obnovitev prostorov j„ pl0č>č1ja v mestu. Telefon (040) 571326. OBČINA Devin - Nabrežina išče za takojšnji sprejem v službo osebje s kvalifikacijo splošne/ga bolničarke/ja, ki ga bo dodelila Domu za ostarele «Bratov Stuparich* v Se-sijanu. Začetna neto plača 620.000 lir mesečno. Zahteve: starost najmanj 18 in največ 35 let — razen izjem, ki jih predvideva zakon; italijansko državljanstvo; spričevalo splo.šne/ga bolničarke/ja. Interesenti morajo Županstvu (soba št. 20) predložiti prošnjo na prostem papirju in v njej navesti o-sebne podatke in posest rekvizitov, ki so potrebni za sprejem v službo. DIPLOMIRANA pedikerka nudi usluge. Telefonirati ob urah kosila na št. 040/213059. PRODAM fiat 127 letnik 1973 v do brem stanju. Telefonirati v večernih urah na št. 040/225320. ; TRGOVINA Laura oonovno posluje v prenovljenih prostorih v Nabrežini. Na zalogi ima otroška oblačila, moško in žensko perilo, copate, predvsem pa volno. Razprodaja i-grač po ugodni ceni JAKOB RENKO inštruira humanistične predmete za višje šole. Telefon 040/811645. BOR (A Doljak). Prodajna galerija kraškega pohištva. Nabrežina postaja 69, sporoča, da je v mesecu decembru odprta tudi ob nedeljah od 10. do 12.30 ter od 15. do 19. ire. PRODAM fiat 128. Telefonirati v popoldanskih urah na št. 040/208257. PRODAM hrastova drva. Telefonirati na štev. 200-848. ZARADI zgrešene mere prodam levi in desni kilni pas po polovični ceni. Telefon (040) 571-468. PRODAM hišo v Krminu in 1000 kv. metrov za morebitno zidavo še štirih stanovanj. Informacije na upravi Primorskega dnevnika v Gorici, tel. (0481) 83382. O tem predlogu drugih predlogih Na seji pokrajinskega sveta, ki je bila v sredo popoldne in zvečer, je predsednik Silvio Cumpeta počastil spomin Ferruccia Parrija, legendarnega voditelja Maurizia v italijanskem odporniškem gibanju, znane in čiste figure italijanskega antifašista, predsednika prve povojne italijanske vlade. Njegovim besedam so se pridružili vsi načelniki političnih skupin. V tem delu seje je prišlo do besednega spopada med komunistom Polettom in misovcem Cosmo. V nadaljevanju seje so odobrili sklepe pokrajinskega odbora, ki so zadevali prispevke za tiskanje kataloga o razstavi cesarice Marije Terezije (razstavo nameravajo odpreti 12. decembra v Attemsovi palači na Kornu). Obširno so razpravljali o ureditvi staleža bolničarjev v psihiatrični bolnišnici. Po predlogu odbora so jih hoteli vpisati v peti plačilni razred, po zakonu pa jim pritiče ali četrti ah šesti razred. V šestem razredu so tisti bolničarji, ki so obiskovali dveletni tečaj, sicer pa sodijo v četrtega. V razpravi je prišlo do izraza, da so ti bolničarji z obiskovanjem tečajev pridobili ustrezno znanje in da jim zato pritiče višji razred. Menili so, da bi se bilo potrebno posvetovati, kaj o tem pravi zakon o delu. Sklenili so, da se vstopnica v pokrajinske muzeje od 500 zviša na 1.000 lir. Zelo veliko so govorili o predlogih šol in organizacij za odpiranje novih strokovnih šol. Obstajajo naslednji predlogi: zavod Fermi v Krminu hoče postati samostojen, kmetijska šola v Gradišču naj bi postala triletna, šola za programa-torje na zavodu Einaudi v Tržiču naj postane triletna, pri zavodu Fermi naj se ustanovi špla za u-sposabljanje delavcev v turizmu, pri italijanskem industrijskem zavodu ITI pa naj bi sp po predlogu Sindikata slovenske šole odprla slovenska sekcija. V poglobljeni razpravi so osvetlili vse vidike teh predlogov in zahtev in menili, da so utemeljene. Seznaniti pa se morajo tudi s finančnimi vidiki tega vprašanja, ki se pojavijo, brž ko ministrstvo izstavi privoljenje. Da bi bili čimbolj seznanjeni s tem vprašanjem, so za 14. december sklicali sejo komisije za javno vzgojoiujitei takrat pa bodo zbrali činiVeč gradiva, da bi bili. predla gi, ki jih bodo posredovali pokrajinskemu .odboru, čimbolj preučeni., ] Pokrajinski odbor se bo sestal in o zadevi sklepal še isti dan. Naslednjega dne, 15. decembra zapa de namreč rok za vložitev prošnje na ministrstvo. Ob zahtevi, ki jo je Sindikat slovenske šole letaš naslovil na pokrajino, naj omenimo, da se je ena petina od 100 dijakov, ki so letos sklenili nižjo srednjo šolo, prav zaradi pomanjkanja ustrezne sloven- Sindikata slovenske šole, kakor tudi o bo razpravljala komisija 14. decembra ske šole, vpisala v različne italijanske tehnične zavode. Potrebno je slovenski mladini omogočiti, da se v času oblikovanja svoje osebnosti, pridobivanja znanja in utrjevanja svoje narodne pripadnosti, nadaljuje izobraževanje in vzgojo v slovenskem jeziku, v katerem se je za življenje usposabljala že poprej. Iz dela rajonskih svetov Jutri ob 20.30 se bo sestal rajonski svet za mestno središče. Na dnevnem redu', zasedanja -je tokrat zanimiva in časoyno močno aktualna točka. Razpravljali bodo namreč o omejitvah prometa v nekaterih središčnih ulicah ob skorajšnjih božičnih in novoletnih praznikih. Seje se bo predvidoma udeležil občinski odbornik Paulin. V ponedeljek, 14. t.m., pa se bo v prostorih doma Andreja Budala sestal rajonski svet za Štandrež. Izrekel naj bi mnenje glede obrata za praženje kave v Ulici Sabotino, mnenje glede prekinitve cestne povezave med Ulico Livenza in poljsko potjo proti Soči ter obravnaval nekatera druga vprašanja s področja ureditve prometa ter nameščanja prometnih znakov. Seja bo ob 20. uri. 1955) DANES V TRŽIČU Kadrovski seminar delavske zbornice CGIL Na sedežu sindikata kovinarjev v Tržiču bo danes ob 8.30 kadrovski seminar, ki ga prireja delavska zbornica CGIL. Predvidoma se bo delovnega srečanja udeležilo nad 200- sindikalnih predstavnikov iz vseh podjetij na Goriškem. Beseda bo tekla predvsem o 9. vsedržavnem kongresu ter o sklepih, ki so bili sprejeti na omenjenem kongresu. Vsedržavno vodstvo sindikalne organizacije CGIL bo zastopal At-tilio Fania. TOREK, 15. decembra 18.30 Odprtje razstave plakatov in publicistike v slovenskem filmu 20.00 Uradna otvoritev retrospektive slovenskega filma 20.30 Veselica (J. Babič - 1960) SREDA, 16. decembra 15.30 Kekec (J. Gale — 1961) 17.30 Tri zgodbe (J. Kavčič -1. Pretnar - F. Kosmač 20.30 Na svoji zemlji (F. Štiglic — 1948) 22.00 Trenutki odločitve (F. Čap — 1955) ČETRTEK, 17. decembra 15.30 Dobro morje (M. Gobler — 1955) 17.30 Dolina miru (F. Štiglic — 1956) 20.30 Samorastniki (I. Pretnar — 1963 ) 22.00 Peščeni grad (B. Hladnik — 1961) PETEK, 18. decembra 10.00 Srečanje s slovenskimi filmskimi umetniki 15.30 Ne joči Peter (F. Štiglic — 1964) 17.30 Balada o trobenti in oblaku (F. Štiglic — 1946) 20.30 Sedmina (M. Klopčič — 1969) 22.00 Na klancu (V. Duletič — 1971) SOBOTA; 19. decembra 15.30 Pastirci (F. Štiglic - 1973) • 17.30 Tistega lepega dne (F. Štiglic — 1972) 20.30 .Rdeče klasje (Ž. Pavlovič — 1967) 22.00 Na papirnatih avionih (M. Klopčič — 1967) c NEDELJA, 20. decembra 10.30 Nevidni bataljon (J. Kavčič — 1968) 15.30 Sreča na vrvici (J. Kavčič — 1976) 17.30 Krč (B. Šprajc - 1979) 20.30 Splav meduze (K. Godina — 1981) Miklavž v KD Jezero v Doberdobu BANCA Dl CREDITO Dl TRI ESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P A TUTT ULICA F TJLZMO - S DV44G Tudi v dvorani prosvetnega društva Jezero v Doberdobu se je o-glasil Miklavž. Obiskal je otroke, ki so polnoštevilno obiskali sedež društva v nedeljo zvečer. Bogato j je obdaril prisotne otroke in jim obljubil, da se bo prihodnje leto vrnil s še večjim jerbasom. Še prej je male in velike razvedril program, ki ga je v sodelovanju z nekaterimi članicami mladinskega odseka pripravila Magda Ferfolja. Nastopajoči otroci so navzočim razkrili njihovo igralsko nadarjenost z lepo otraško igrico in zborom, ki je zapel pušelc narodnih pesmic. Na sliki vidimo prizorček iz otroške igrice. aiiiiiiiiitiiiiitiiMiiiiiiiiiiHiiiiiiHiiniimtiiiiHiHitiiMtiiittaiiNiiiMimfimHiitiiiitiiiititmiitMiiiiiMiiiiiimmiiftiiiiitijmitiimimiiitmiiM.....piiiiiiiiiiiniiiiiiiimiiiiiiusiiiiiiiiiiiiiititiiiiiiiiii.. POLEG SIMPOZIJA O KULTURNIH DOBRINAH Te dni tudi 15. mittelevropsko kulturno srečunje v Gorici Zasedanje bo v soboto, T2. in nedeljo. 13. I. ni. Uvodno poročilo bo imel prof. Quirino Prineipe Neobičajno živahna dejavnost na kulturnem in znanstvenem področju se obeta ob koncu tedna v Gorici. Poleg simpon.ja o kulturnih do- bi služilo za neko razstavo, menda v galeriji Lanthieri. Nekaj predmetov pa je po čudni poti izginilo. Antenova je sicer dobila nazaj sli- brinaii na Goriškem ter slovesnosti | ke in krožnik, ni bilo pa kovancev ob odprtju razstave o Mariji Te- I in uhanov, izginila pa jg tudi Ve-reziji, oboje pripravlja goriška po- neriieva, ki si je bila blago izpo-krajinska uprava, se bo v soboto, sodila. 12. in nedeljo, 13. decembra odvijalo v Gorici tudi 15. mittelevropsko kulturno srečanje v organiza Sodnik je Venerijevo obsodil na šest mesecev zapora pogojno ter T , . , ,na 200’ tisoč lir kazni ter povra- ciji gonskega Instituta za mittel-1 čilo škode. Poleg tega pa še na n denarno kazen v višini 20 tisoč Ur ker se ni javila na zaslišanje. 10. 12. 1981 Ameriški dolar 1.200,- Kanadski dolar 1010.— Švicarski frank 648.— Danska krona 162.— Norveška krona 200,- Švedska krona 212.— Holandski florint 482 — Francoski frank 210.— Belgijski frank 27,— Funt šterling 2200,- Irski šterling 1800,- Nemška marka 531,— Avstrijski šiling 76,- Portugalski escudo 16,50 Pezeta 11.50 Jen 4,75 Avstralski dolar 1.250 — Drahma 16,50 Debeli dinar 26,- Srednji dinar 25,- Mali dinar 25,- MENJALNICA vseh tujih valut evropska kulturna srečanja, ki mu predseduje Michele Martina. Zasedanje bo potekalo v dvorani glasbene šole v Oberdankovi ulici 15, pričelo pa se bo že v soboto ob 10. uri. Udeleženci bodo ob 18. uri prisostvovali odprtju razstave o Mariji Tereziji, kasneje pa jih bo sprejel tudi goriški župan. Ob 20.30 bo v deželnem avditoriju koncert tria Bela Bartok. Zasedanje se bo nadaljevalo in zaključilo v nedeljo, 13. t.m.. Uvodno poročilo na letošnjem srečanju bo imel profesor Quirino Principe, poslušali pa bomo poleg tega še Arduina Agnellija, Rudolfa Hallerja, Silvia Furlanija, Adama Wandru-szke, Sergia Tavana, Roberta Gus-manija, Decia Gioseffija. Heinza Kindermanna, Margaret Dietricho-ve in Quirina Principija. Pismene prispevke pa je doslej poslalo že okrog šestnajst zgodovinarjev, u metnostnih kritikov itd. Pred sodišče zaradi petkronskih srebrnikov Ni šlo za krajo, pač pa za neupravičeno prisvojitev. Z nekoliko neobičajnim dogodkom so se včeraj ukvarjali pred goriškim okrajnim sodiščim, kjer so sodili 38-letni Gianfranci Veneri iz Gorice, ki pa je ni bilo v sodni dvorani. Prijavila jo je 72-letna Dolores Antena iz Gorice, ženska pri kateri si je obtoženka izposodila nekaj starinskih slik, dragocen krožnik, par zlatih uhanov ter zbirko 15 petkronskih srebrnih kovancev. Vse to naj Urbanistični načrt tržiškega območja Danes ob 16. uri se v Tržiču sestane občinski svet. Na začetnem delu seje bosta župan Blasig in odbornik za urbanistiko Saccavini predstavila novi medobčinski urbanistični načrt. DVA KULTURNA DOMOVA V ISTI FUNKCIJI DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna S. Marco, Ul. 1. maggio, tel. 73328. Po otvoritvi Kulturnega doma v Gorici je predsednik Skupščine kulturne skupnosti, v Novi Gorici, sociolog Marijan Tavčar dal za Primorski dnevnik posebno izjavo. Njena vsebina je naslednja: «Rad bi v imenu Kulturne skupnosti Nova Gorica izrazil iskreno zadovoljstvo, da dobivajo goriški Slovenci v Italiji tako lep kulturni dom. Prav dobro se zavedamo, kako dolgo in z vsemi mogočimi ovirami oteženo pot so morali prehoditi, preden so si izborili in zgradili ta prepotreben kulturni hram. Vedeti moramo, da novi kulturni dom prinaša zamejskim Slovencem na Goriškem bistveno boljše možnosti za nadaljnji vzpon njihovega kulturnega življenja in da bo pomenil tudi dragoceno spodbudo za še živahnejšo izmenjavo kulturnih stikov med Gorico in Novo Gorico. Še več. Nova kulturna domova v obeh mestih ob odprti meji bosta šele sedaj lahko postala skupna načrtovalca prenekaterih kulturnih in umetniških dogodkov in izmenjave gostovanj domačih in gostujočih u-metniških skupin, ki jih bomo lahko tako rekoč hkrati gledali in poslušali v novem slovenskem kulturnem domu v Gorici in našem kulturnem domu v Novi Gorici. Združevanje kulturnega delovanja in snovanja dveh uveljavljenih kulturnih žarišč bo ustvarjalo možnosti za nove, zanimive kulturne pri-. merjave in soočanja, blagodejno pa bo vplivalo tudi na zniževanje stro- MiMimiiiiiMmiiiiiiiiiiiiitiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiHiiHiiiiiiiniuiiiiiMinuH Mimm milim j, mini,,um,mu MALA ROMINA MARC PODLEGLA POŠKODBAM V sredo zvečer okoli 19. ure je v Kliničnem centru v Ljubljani u-mrla 6-lptna Romina Marc iz Cankarjeve ulice 13, v Novi Gorici. Kot smo poročali, je bila deklica skupaj s svojim očetom Stanislavom hudo ranjena med prometno nesrečo pri prehodu Rdeča hiša. Slednjo je povzročil 19-letni uradnik Maurizio Volčjč iz Ul. Pasqua-le v Trstu, v torek, 8. t.m., okoli 19. ure. Volčič je s svojim avtomobilom z veliko hitrostjo prepeljal čez prehod za pešce ter podrl Stanislava Marca in hčerko Romino. Slednjo so zaradi hudih možganskih poškodb pripeljali v ljubljanski Klinični center, kjer pa je. kljub prizadevanju zdravnikov umrla. Na hiši, kjer družina stanuje so stanovalci namestili v znak žalovanja zastavo na pol droga. Oče deklice Stanislav Marc se še zmeraj zdravi v bolnišnici v Šempetru, vendar njegovo zdravstveno stanje ni zaskrbljujoče. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Marzini, Korzo Ita-lia 89. tel. 84443. škov prenekalere skupno izpeljane kulturne akcije. Zlasti še, ker lahko upravičeno pričakujemo, da se bo v to 'sodelovanje tvorno vključila tudi nova, osrednja slovenska kulturna hiša, dom Ivana Cankarja v Ljubljani. Skratka ni pretirano reči, da se z novim kulturnim domom v Gorici ustvarjajo kakovostno nove možnosti za bogatitev kulturnega življenja na vsem Goriškem na obeh straneh meje» ter za še plodnejše in enakopravnejše vključevanje o-beh goriških kulturnih središč v slovensko kulturo nasploh. S tem nastajajo razmere torej, ki so v kulturni zgodovini Goriške nekoč že obstajale.» GLEDALIŠČE V TRSTU v sodelovanju z ZVEZO SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV in ZVEZO SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V KULTURNEM DOMU V GORICI V nedeljo, 13. decembra 1981 ob 16. uri (abonma «nedelja») V ponedeljek, 14. decembra 1981 ob 20.30 (abonma «ponedeljek») GOSTOVANJE MESTNEGA GLEDALIŠČA LJUBLJANSKEGA Tone Partljič NA SVIDENJE NAD ZVEZDAMI Režija: Aleš Jan Na gledališko predstavo bo udeležence s Krasa pripeljal avtobus po običajnem voznem redu, V Vidmu bo danes in jutri na o-bisku mati Terezija iz Kalkute, znana nuna,po rodu iz Makedonije, ki je dobitnica Nobelove nagrade za mir. Danes zvečer ob 20.30 bo v videmski stolnici govorila na molitvenem srečanju, jutri, v soboto, ob 9. uri pa bo imela v stolnici srečanje z duhovniki ter bo govorila o svojih izkušnjah. Radio Ljubljana Kulturno-zabavni program Javna radijska oddaja VESELI TOGOBAN Snemanje v torek. 15., decembra 1981 ob 16.30 v Kulturnem domu v Gorici. Sodelujejo učenci sloyenskih osnovnih šol na Goriškem in dijaki nižje srednje šole Ivan Trinko. Vabljeni ste na oddajo Razna obvestila Ženski odsek KD Jezero iz Dober* doba prireja za jutri, 12. decembr* ob 16. uri ogled Kulturnega dom* in razstave SPD v Gorici. Vpis*" vanje v trgovini pri Mili. Sindikat slovenske šole — Tajni* štvo Gorica, sklicuje jutri, 12. t.m-« ob 10.30, 17. redni občni zbor, * prostorih učiteljišča Simon Gregor* čič v Gorici. V skladu s pravilni* kom, je po poteku pol ure od sklica, občni zbor sklepčen, ne glede na število udeležencev. Vabljeni člani ter upokojeni šolniki (nekdanji člani)« Jutri, 12. t.m., bo družabno sreča* nje nekdanjih goriških srednješolcev, današnjih 40-letnikov. Zbirališče ®n 19.30 pred Kulturnim domom v Gorici, večerja ob 20.15 pri Sirku n* Subidi pri Krminu. V oddaji «Na goriškem valu«, k* jo oddaja danes ob 12. uri slovenska tržaška radijska postaja bo vec poročil o kulturnem delovanju v Gorici. Splošno poročilo bo podal novinar Marko Waltritsch, poročilo 0 Mali Cecilijanki ima Ivo Bolčin*« o festivalu slovenskega filma pa g°* vori Darko Bratina. KD Jezero Iz Doberdoba sporoča« da je bil občni zbor društva, prvotno najavljen za danes, prenešen n* prihodnji petek, 18. decembra av*’ čer. V pisarni ZSKD v Ulici della Croce 3 so na razpolago abonmajska vstopnice za retrospektivo slovenskega filma 1946-1981. Interesenti jm lahko kupijo od 11. do 13. ure in od 17. do 19. ure. Razstave Do nedelje, 13. t.m. je v deželnem avditoriju odprta razstava tržaškega slikarja Klavdija Palčiča. Razstavo je priredila Zveza slovenskih kulturnih društev pod pokroviteljstvom pokrajinske uprave. V preddverju Kulturnega doma je odprta fotografska - dokumentarna razstava ob 70-letnici Slovenskega planinskega društva. Na ogled je samo še danes in jutri od 17. do 19. ur*. Kino (i or Trn VERDI 18.00-22.00 «L’amante f lady Chatterley». S. Kristel. !*• Clay. Prepovedan mladini pod letom. CORSO 18.00-22 00 »Nessuno e pet-fetto*. O. Muti in R. Pozzetto« Barvni film. VITTORIA 17.00-22.00 »Super s vamp*. Prepovedan mladini P0** 18. letom. /ir* »V EXCELSIOR 17.30—22.00 «11 turno* PRINCIPE 20.30 »Koncert pihalne?* orkestra S. Michele, ob 30. letnic* ustanovitve. /Vohu Gorico ut okolico SOČA 18.00-22.00 «On ve, da si **' ma». Ameriški film. SVOBODA 18.00-20.00 »Zmaj uničUl* gnezdo*. Hongkonški film. DESKLE 19.30 «Most na reki K'*'81*' Ameriški film. Zora Kovic iz Rupe je za han^' kapirane otroke v Gorici prispev®1* 50.000 lir. POGREBI: Danes v Gorici, ob 8. uri ErnK* Čarati iz splošne bolnišnice na gl*v’ no pokopališče. SMUČANJE VČERAJ V PILI IRENE EPPIE (ZRN) NE POPUŠČA Zmagala je tudi v veleslalomu - Slaba uvrstitev Italijank PILA — 24-letna zahodna Nemka Irene Epple je torej le potrdila v Pili, da je na najboljši poti k vlogi ene glavnih protagonistk letošnjega svetovnega pokala. Do pretekle sezone so menili, da je izvedenka predvsem za smuk, ki se dobro otepa nasprotnic tudi v slalomu (kjer pa jo je pogosto uganala njena dve leti mlajša sestra Maria. Zdaj pa vse kaže, da je kot smučarka dozorela in je v vseh disciplinah sposobna posegati po najvišjih mestih. Na progi, ki je stala organizatorje 50 milijonov lir in 650 delovnih dni naporov (zaradi pomanjkanja snega), pa Irene Epple ni zmagala tako prevladujoče kot v petek, ko je bila obakrat prva; tokrat je namreč zabeležila najboljši čas le v prvi vožnji, v drugi (v kateri je bila najhitrejša njena sestra Maria) pa je dosegla «šele* četrti čas. Kljub temu pa je bil njen naskok iz prve vožnje dovolj velik, da ji Wenzlova, McKinneyeva in druge niso mogle priti do živega. Italijanke so v tem nastopu razočarale še bolj kot v Val d’Iseru. Tudi v Pili se je med najboljše vrinila le Maria Rosa Quario, ki pa je zbudila nekaj upov le po prvi vožnji, v kateri je bila tretja. V drugem spustu pa je zagrešila celo vrsto hudih napak in je (enako kot v Franciji) nazadovala na 6. mesto. Za njo je bila na lestvici, kar se tiče njenih sodržavljank, velika praznina. Zini-jeva je bila namreč šele dvajseta, ostale pa še slabše. Tako se v začetku te sezone dogaja Italijanom prav nasprotno od tega. kar so napovedovali izvedenci: menili so namreč, da fantje nimajo večjih uspehov, pa so se vendarle odlično izkazali, dekleta, ki so jih uvrščali med favoritinje, pa so doslej pokazala bore malo. Lestvica veleslaloma: Skupna lestvica svetovnega pokala (po dveh tekmovanjih) 1. I. Epple Hess McKinney Wenzel M. Epple Quario in Pelen 50 31 30 27 23 20 TENIS MED ZDA IN ARGENTINO Danes začetek finala v Davisovem pokalu CINCINATI — Danes se bo v Cin-cinatiju začel finalni dvoboj letošnjega mednarodnega tekmovanja za Davisov pokal med ZDA in Argentino. Najprej se bosta med seboj po- merila McEnroe (ZDA) in Vilas (Arg.), nato pa še Tanner (ZDA) in Clerc (Arg.). Tako je odločil žreb, ki so ga opravili včeraj v prisotnosti predsednika mednarodne teniške zveze Chartiera in mestnega župana Manna. Jutri bo na vrsti srečanje dvojic v postavah Fleming in McEnroe (ZDA) - Vilas in Clerc (Arg.), zadnji srečanji posameznikov pa bosta v nedeljo, ko bo igral McEnroe (ZDA) proti Clercu (Arg.), Tanner (ZDA) pa proti Vilasu (Arg.). RIM — Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze .je ta teden kaznovala samo enega igralca prve italijanske nogometne lige in sicer Marini ja (Inter), ki je bil izključen za eno kolo. SMUČANJE V VAL BADII Velik uspeh «plavih» Na poskusnem dolgem veleslalomu so se kar trije uvrstili v prvo deseterico 1. I. Epple (ZDA) 2’34”62 F:' 2. Welzel (Liech.) po 0"27 : 3. McKinney (ZDA) 0”65 3. M. Epple (ZRN) 0”97 5. Hess (Švi.) 1’ '75 6. Quario (It.) 2 "21 7. Kirchler (Av.) 3’'06 ' 8. Pelen (Fr.) 3”07 j 9. Kinshofer (ZRN) 3”31i 10. Rey (Fr.) 3”79 I 11. Cooper (ZDA) 3”86 ! 12. Hacher (ZRN). 4"23 | 13. Steiner (Av.) 4”68 >:.'. i 14. Nelson (ZDA) 4 ”74 | v... 15. Fernandez (Šp.) 5”04 1 Maria Epple je zablestela tudi včeraj v Pili VILLA Dl BADIA — V Val Badii so pripravili organizatorji 2600 m dolgo progo, na kateri so včeraj izvedli prvi poskusni moški dolgi veleslalom. Ta nova disciplina bo morda tudi prišla na spored svetovnega pokala in drugih mednarodnih tek movanj, saj se razlikuje od navad nega, «kratkega» veleslaloma. Po dolžini proge sodi med smuk in na vadni veleslalom, ima okrog 70 vrat, tekmovalci pa morajo premagati tudi nekaj smukaških značilnosti proge, kot so npr. skoki, valoviti teren itd. Čeprav niso nastopili Mahre, Stenmark, Žiro v in nekateri drugi odlični tekmovalci, pa so bili doseženi kljub temu veljavni rezultati. Zmagal je Švicar Zurbriggen, izvrsten ekipni uspeh pa so dosegli Jugoslovani, ki imajo kar tri svoje tekmovalce v prvi deseterici, enako kot Švicarji, a več kot vse ostale države udeleženke. Italijanom tokrat ni uspelo doseči vidnejše uvrstitve, saj so nastopili z nekoliko okrnjeno ekipo, najuspešnejši med njimi, mladi Foppa, pa je bil šele trinajsti. Lestvica dolgega veleslaloma je bila taka: 1. Zurbriggen (Švi.) 2’18”00 2. Ortner (Av.) 2’18”73 3. Križaj (Jug.) 2’18”93 4. Franko (Jug.) 2'19”63 5. Gaspoz (Švi.) 2'19”71 6. Halsnes (Nor.) 2’19”98 7. Vion (Fr.) 2’20”47 8. Spiess (Av.) 2'20”67 9. Strel (Jug.) 2’20”70 10. Luthy (Švi.) 2'20”84 13. Foppa (It.) 2’21”31 22. Nockler (It.) 2-22”42 23 Carletti (It.) 2'22”44 34. Camozzi (It.) 2’23”97 42. Corradini (It.) 2’25’'09 BOKS PRED DVOBOJEM Z BERBICKOM Ali težak kot se nikoli Med včerajšnjim uradnim tehtanjem v Nassauu, pred dvobojem Ali -Berbick v težki boksarski kategoriji, je tehtnica pokazala, da je Muham-mad Ali težak kar 107,280 kg, kar je daleč največ v njegovi boksarski karieri. Med obema nasprotnikoma je torej 8,5 kg telesne teže in 11 let sta- rosti razlike. Zato ni čudno, če so časnikarji ta dvoboj že pred srečanjem krstili za «bahamsko dramo*. LONDON — Reprezentanca Walesa v rugbyju je nameravala opraviti turnejo po Južni Afriki. Ker pa so številne afriške države napovedale, da bodo iz protesta proti temu gostovanju bojkotirale prihodnje vse-britanske igre, če bo Wales odpotoval v Južno Afriko, so to turnejo odpovedali. Delovanje ZSŠDI ZSŠDI obvešča, da bo v ponedeljek, 14. t.m., ob 20.30 na sedežu ZSŠDI v Trstu Ul. sv. Frančiška 20, seja teritorialnega odbora za Tržaško. Bazoviška Zarja je v zadnjih dveh srečanjih, tako proti Campanellam poraz v zadnjih trenutkih sliki) kot proti CGS doživela KOŠARKA ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumniuiiiiiiiiiiiiHiiiiiiMiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitoiiiimiiiiiiiiimiiiitiniiiiiiiiifiinniiiTiiiuiiiiiumiiiiHiiiitiiiiiiniiiHiiiiiiiiiiNniiiiinmniiimMimiiiiiiiMiiifiiiiiiiiimiiiiiiiiiiHiiiiiinminMni Hliil^HpRVENSTVO NARAŠČAJNIKOV' OBVESTILA . ........ v,* j SK Devin obvešča, da v nedeljo, 13. tm., od- Prvi del lige se izteka tudi v A skupini Jadran bo gostoval pri močni peterki Don Bosca, Kontovel pa lahko proti Servolani osvoji nov par točk Medtem ko so ekipe v B skupini že končale prvi del prvenstva, bo v soboto na sporedu še zadnje kolo v A . skupini, Jadran in Kontovel bosta ponovno na igrišču. Openci bodo tokrat gostovali pri Don Bo-scu, kjer se bodo pomerili z drugo postavo domačega kluba. Tržačani so nesporni favoriti, tako da imajo naši fantje res minimalne možnosti za zmago. Kontovel bo igral doma proti drugi postavi Barcolane. Takoj po zmagi v derbiju ima torej priložnost, da zbere drugi par točk. LESTVICI A SKUPINA Don Bosčo A in Libertas A 14, Ferroviario 10, GMT. Don Bosco B 8, RCT 6, Barcolana in Kontovel 2, Jadran 0. B SKUPINA Servolana A 14, Liter 1904 12, Irrter Milje 10, SGT 8, Servolana B 6, Bor 4, Libertas B 2, Barcolana A 0. •lllllllllllllllllllllllllllllllllllMlllllfIlUnilllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIMMIIIIIimillinilllfmillllllllllUllllllllllllllllllHlllllimillllllHIIHIIIIIIIIimiMIIIIIIIIIIIIIIIUllIlllIllllIlllIllilli.llIllllllllllliiiiiiHiHHiiiuiiiiiiiiiililililunMIIIIIIIIIiItHIllilHIMIIIIIIIIIIIIM KOŠARKA V POKALU PRVAKOV Squibb zgubil za eno točko Nepričakovano visoka zmaga Partizana Barcelona — Squibb 69:68 (31:32) BARCELONA: Sibilio 16, Soloza bal 4, Flores 4, Ansa, Creus, De La Cruz 5, Philips 11, Hansen 12, San Epifanio 17. SQUIBB: Innocentin 8, Bargma 2, Cattini 4, Bosa, Flovvers 17, Ri-va 16, Marzorati, Kupec 21. PM: Barcelona 13:20, Squibb 8:15. PON: Solozabal (36. min.), Innocentin (36. min.), Hansen (37. min.), Riva (37. min.). Kupec. GLEDALCEV: 7 tisoč. BARCELONA - Kljub temu da je bila brez svojega najbolj izkušenega igralca, Bariviere in trenerja Bianchinija, je Squibbu zmaga le za las ušla iz rok. Če bi bilo sojenje še kolikor toliko pravično, bi italijanska peterka prav gotovo odpravila Špance, vendar sta si belgijski sodnik Mottard in še zlasti zahodni Nemec Schneider dobesedno izmišljala napake, še zlasti proti koncu, ko je Schneider, praktično podaril zmago domači peterki. Partizan — Nashua 105:76 (46:33) Pred tekmo je v Partizanovem taboru vladala precejšnja zaskrbljenost. Skoro 20 dni so bili namreč Beograjčani brez pravega treninga, saj so bili nekateri igralci (Dali- pagič, Marič, Savovič) na turneji po ZDA, Grbovič in Zorkič pa na balkanskem prvenstvu v Sofiji. Poleg tega je bil tudi nasprotnik vsega spoštovanja vreden, saj je prav Partizan proti Nashui pred dvema letoma doživel dva poraza. Včeraj pa je Partizan odigral gotovo svojo najboljšo tekmo v zadnjem letu in se izkazal tako v obrambi kot v napadu. Najuspešnejši pri Partizanu so bili Dalipagič (28 točk), Pešič (22), Marič (21). Petrovič (161 in Slavnie (12). Pri nizozemskem prvaku pa je 23 košev da segel Richardson, Cramer jih je dal 18, Akerbon pa 10. • « * V pokalu prvakov je bilo včeraj na sporedu še eno srečanje, in sicer Makabi Tel Aviv in Panathinai-kos Atene. Zmagalo je izraelsko moštvo s 112:91. MALI ŠPORTNIKI. POZOR Tokrat v športni rubriki revije GALEB: (Stenmarkovi načrti* NOGOMET V J, AL NA GORIŠKEM n**-*5r .... h B/;-. r 1 Sovodenjci nad vsakim pričakovanjem m V desetih tekmah so doslej kar osemkrat zmagali dvakrat remizirali ■ V nedeljo proti drugouvrščenemu Isonzu Po desetih kolih so Sovodnje z 18 točkami same na vrhu lestvice pred Isonzom, ki ima točko manj, in Sa-gradom, ki zaostaja za 3 točke. Be-lo-modri so v desetih tekmah zbrali kar 8 zmag in 2 remija, kar je brez dvoma zelo uspešen začetek, ki presega vsako najbolj optimistično predvidevanje. Naj omenimo, da je so vodenjska enajsterica skupaj ž zagrajsko še edina, ki ni doživela poraza v letošnjem prvenstvu. V nedeljo bo v Sovodnjah odločilna tekma za nadaljnji potek prvenstva med prvouvrščenimi domačini in drugouvrščenim Isonzom. Če bo zmaga pripadla Maršonovim varovancem, se bo prednost Sovodenjcev nad drugouvrščeno ekipo povečala na 3 točke, kar je že znatna prednost po komaj enajstih tekmah. V slučaju neodločenega izida se medsebojno stanje obeh ekip ne bo spremenilo, okoristile pa bi zasledujoče ekipe, ki bi tako lahko zmanjšale zaostanek, kar morda ne bi koristilo ne Sovodnjam ne Isonzu. Gostje iz špetra pa bodo gotovo jurišali na zmago. V pogovoru z vodstvom sovodenj-ske enajsterice nam je trener Mar-son povedal, da ima v zadnjih časih težave zaradi odsotnosti nekaterih ključnih igralcev. Devetak in Tomažič sta že več nedelj odsotna, prvi zaradi zaposlenosti, drugi zaradi bolezni; Gomišček bo moral zaradi diskvalifikacije preskočiti še eno tekmo in morda prav tako tudi Milloch, ki je bil izključen na nedeljski tekmi proti Vermeglianu. Kljub temu pa vlada v sovodenj-skem taboru in tudi med navijači samimi zmeren optimizem, saj so belo-modri doslej dokazali, da so res homogena in uigrana ekipa in da raz polagajo s kvalitetnimi rezervami i-gralci, ki znajo uspešno zamenjati odsotne. P. I. NAMIZNI TENIS Rrasova naraščajnika uspešna v Trenlu V torek so se v Trentu pomerile najboljše deželne namiznoteniške selekcije iz Furlanije - Julijske krajine, Veneta in Tridentinske - Gornjega Poadižja v kategorijah deč kov, naraščajnikov in mladincev. V kategoriji naraščajnikov sta našo deželo zastopali dva ekipi in sicer Kras in mešana ekipa Ente Porto Ardita. Krasova igralca Igor Colja in Boris Štoka sta igrala odlično in se zasluženo prebila v fina le, kjer sta s 3:2 premagala še mešano ekipo, za katero sta igrala Tržačan Ursich in Goričan Pe-i tronio. Krašovca sta tako potrdila svojo dobro formo in dokazala, da se ni Kras slučajno uvrstil na drugo mesto promocijskega prvenstva. B. S. CAGLIARI — Giuseppe Di Pa dova je osvojil državni naslov v welter kategoriji. Di Padova je premagal bivšega prvaka Franca A-grcstija s k.o. v tretjem krogu. ......................................... Mariborčanka Mirna Jaušovec vse više v svetovnem vrhu Konkurenca v ženskem svetovnem. tenisu ni bila nikoli doslej tako močna, kajti med najožjo elito so pravzaprav predstavnice številnih generacij, letnice rojstva verjetnih udeleženk zaključnega turnirja v tekmovanju Togota Series Pa so najboljša ilustracija za takšno tezo: Martina Navratilova (1956), Chris Evert (1954), Andrea Jaeger (1965), Hana Mandlikova (1962), Tracg Austin (1962), Pam Shriver (1962), Mirna Jaušovec (1956) in Virginia Ružiči (1955) bodo skorajda gotovo potovale v Kast Rutheford, kjer bo od 15. do 90. decembra v znameniti areni Kyrne Meadouilands turnir teniških super-zvezd, osmih teniških igralk. ki bodo zbrale največ točk v maratonskem tekmovanju Togota Series, v katerem je bilo v letu 1981 kar enaintrideset turnirjev. Mirna Jaušovec bo v tej konkurenci s suojitni petindvajsetimi leti veteranka, povratnica med svetovno super-elito, v katero je spadala že leta 1976, 1977 in 1978, toda potem ie zaradi številnih poškodb izgubila stik z najboljšimi igralkami iz svoje generacije, v kateri so bili Chris Evert - Llogd, Virginia Ruzi-el in Martina Navratilova. če lahko mirno zapišem, da je * letu 1981 vsekakor težje zmaga- ti na velikih turnirjih Avon ali Togota v ženskem tenisu kot na posameznih tekmah v svetovnem pokalu v alpskem smučanje, pri Čemer velja opozoriti, da nastopa na mnogih turnirjih tudi 150 in več igralk, kaiti skorajda ni več tur nitja Avon ali Togota, ki ne bi imel celo vredkvalifikacijskega tur niria. potem je seveda razumljivo, kako težak je proboj že do nastopa na velikih turnirjih, kar doslej še ni uspelo jugoslovanski igralk» s takšnim talentom, kakršna je Renata šašak. Teniški analitiki so imeli še kako prav, ko so ugotavljali. da je v letu 1981 zatorej po glavitna naloga Mirne Jaušovec uvrstitev med deseterico, če že ne osmerico, na svetovni računalniški lestvici, in zagotovitev statusa, kakršnega imajo igralke s takšno pozicij o, saj so venomer nosilke skupin, pa se ne morejo srečati s super-igralkami, kakršne so v letu 1981 Chris Evert. Martina Navratilova. Tracg Austin, Andrea Jae ger in Hana Mandlikova. vse bolj pa tudi Pam Shriver, pred četrtfinalnimi dvoboji. Sicer pa si oglejmo, kakšna je blesteča serija uspehov Mirne Jaušovec, ki se je začela s Flushing Meadowsom 1980 pred petnajstimi meseci: uvrstitev v finale: Boston (1981). Brighton (1981); uvrstitev v polfinale: Melbourne (1980) Houston (1981), Amelia Is-land (1981), Indianapolis (1981). To fcio (1981). Perth (1981); uvrstitev v četrtfinale: Flushing Meadoivs (1980), Tokio (1980), Las Vegas (1980), Stockholm (1980), Stuttgart (1980), Amsterdam (1980), Kansas Citg (1981). Detroit (1981), Oakland (1981). Dallas (1981), Hil ton Head (1981), Berlin (1981), Pa riz (1981), Wimbledon (1981), Stuttgart (1981). To je bila bilanca Mirne Jaušovec v obdobju med Flushing Mea-dowsom 1980 in Perthom 1981, ilu stracija o nekem velikem preboju v svetovnem tenisu, ilustracija o nekem finančno uspešnem letu te niške profesionalke, če vemo. da znaša v povprečju nagrada na takšnih' turnirjih, na kakšnih nastopa Mirna Jaušovec 22.000 dolarjev za turnirsko zmago, 11.000 dolarjev za finale, 5.500 dolarjev za polfinale, pa 2.750 dolarjev za četrtfinale, kar pomeni, da je v petnajstih mesecih zbrala samo z nastopi med posameznicami krepko preko 100.000 dolarjev bruto dohodka. Vrstni red v tekmovanju Togota Series po Perthu pa je najboljša ilustracija. kako zagrizen je boj za najboljših osem mest v tej konkurenci: 1. Martina Navratilova (ZDA) in Chris Evert (ZDA) 1405; 3. Tracg Austin (ZDA) 1205 ; 4. Andrea Jaeger (ZDA) 1080 : 5. Hana Mandlikova (češkoslovaška) 1020: 6. Sglvia Hanika (ZR Nemčija) 995; 7. Mirna Jaušovec (Jugoslavija) 985 : 8. Virginia Ružiči (Romunija) 975 : 9. Pam Shriver (ZDA) 965; 10. Repi na MarŠikova (Češkoslovaška) 745. ACO PASTERNJAK Po sklepu UEFA v Ziirichu Evropsko nogometno prvenstvo leta 1984 bo gostila Francija ZVR1CH — Več časa se je že govorilo, včeraj pa so uradno potrdili, da bo evropsko nogometno prvenstvo leta 1984 v Franciji. Ta sklep je padel na včerajšnji seji evropske nogometne zveze v Ziirichu. To test je sporočil predsednik UEFA Artemio Franchi, ki je tudi dodal, da je bil sklep izglasovan soglasno. Za to prireditev sta kandidirali še dve deželi in sicer Anglija ter Zahodna Nemčija. Prvo dejanje evropskega nogometnega prvenstva 1984 bo 8. januarja 1982 v Parizu, kjer bodo žrebali sestavo sedmih kvalifikacijskih skupin. Zmagovalci teh skupin se bodo uvrstili v finalno kolo, osmi član pa bo Francija, ki (kot gostitelj) ne bo opravila kvalifikacij. Trenutno je že znanih vseh sedem nosilcev skupin. To so Zahodna Nemčija, Poljska, Anglija, Italija, Jugoslavija, Španija in Češkoslovaška. Finalni turnir se bo v prvem delu odvijal v dveh skupinah, v vsaki pa bodo po štiri enajsterice. Prvi dve iz vsake skupine se bosta uvrstili v polfinale. Zaključni del tega prvenstva se bo začel 8. junija 1984 in petnajst tekem bodo odigrali na sedmih stadionih, katera imajo mesta Lens, Strasbourg, Lion, Nantes, Marseille, S. Etienne in Pariz. Vse stadione, z izjemo pariškega, bodo za to priložnost temeljito obnovili s pomočjo posebnega vladnega prispevka. To bo prvič po letu 1938 (ko je bilo 3. svetovno prvenstvo, zmagala pa je Italija), ko bo Francija aostila tn^n Pomembno nogometno prireditev. SPORED ZADNJEGA KOLA A SKU.PINA Don. Bosco B - Jadran (12. 12. ob 17.30 v Istrski ulici); Don Bosco A - Libertas A; Ferroviario - RCT; Kontovel - Barcolana B (13. 12, ob 9.30 na Kontovelu); počitek: GMT. NAŠI STRELCI BOR: Kovačič 92, Pisani 71, Ko rošec 55, Krapež 49, Pupulin 47, Semen 41, Tavčar 40, Smotlak 28, Žnideršič 13, Pieri 8, Gruden 7. JADRAN: Feri 160, Fabi 47, Gra-nier 26, Košuta 24, Persi 23, Guštin 16, Kerpan 11, škerlavaj 8, Terčič 6, Santorati 4. KONTOVEL: Starc 258, Emili 137, Daneu 38, Grilanc 36, Škabar in Piras 16, Terčič 12, Pertot 4. Cancia KADETI V preteklem kolu sta oba naša predstavnika doživela poraz. Bor je po zelo napeti tekmi klonil tržaškemu Interju, sokolove) pa so izgubili proti Alabardi. V petero kolu imajo borovci lepo priložnost za zmago proti, šibkemu moštvu Prevenire, Nabrežinci pa so .pred nedvomno .težjo nalogo, saj bodo igrali proti “prti postaj tjffcas škega Ferroviaria, "ki je trenutho na prvem mestu razj3ce4elW£(U5&)4R* no z miljskim.Jnterjero. - SPORED 5. KOLA Sokol - Ferroviario A (12. 12. ob 15.00 v Nabrežini); Bor - Prevenire (12. 12. ob 16.00 na stadionu «1. maj*); Don Bosco A - Ferroviario B; Inter 1904 - Scoglietto; Alabar-da - Don Bosco B: Inter Milje -Stella Azzurra. JADRANJE REGATA OKROG SVETA Izmed italijanskih udeleženk ni še nobena pristala v Aucklandu, v bližini cilja pa sta trenutno Save Veni-ce in Rolly Go, medtem ko vse kaže, da liga Gomma ne 1do zaključila te etape pred 15. ali 16. decembrom. Krmar te ladje Roberto Vianello je dobil zaradi ledenega viharja, skozi katerega je jadrnica plula, zmrzline na prstih nog. liga Gomma pa ima še eno nevšečnost. Kompase ima (verjetno zaradi magnetnega viharja) poškodovane, tako da pluje proti cilju le s pomočjo sekstanta. Kljub vsem težavam pa ta italijanska jadrnica pomaga svoji sotekmovalki United Friendly; prevzela je namreč vlogo radijskega mostu službe (Pomoč na morju*, kajti U-nited Freindly je izgubila jambor in se zdaj zaradi močnih nasprotnih vetrov le z največjo težavo bliža cilju. padeta izlet in smučarski tečaj v Trbižu zaradi neugodnih snežnih razmer. • * • ŠK Kras vabi vse člane in prijatelje, da se udeležijo slovesne proslave 20 LETNICE USTANOVITVE ŠK KRAS ki bo danes, 11. t.m., ob 20.34 v dvorani gostilne Guštin v Zgoniku. Program: — slavnostni govor — podelitev priznanj Nastopata zbora (Rdeča zvezda* in (Srečko Kumar*. Vljudno vabljeni! Koristno srečanj’e za peterko Jadrana V prijateljski trening tekmi v tržaški športni dvorani je Jadranova peterka včeraj s 128:102 premagala Servolano. Srečanje je bilo sicer zagrizeno in borbeno, vendar izredno korektno in koristno za obe ekipi. Prav zaradi tega sta se tako trener Servolane Pozzecco kot Jadranov trener Splichal menila, da bi odslej to postalo nekak tradicionalni četrtkov trening. Novozelandci prvi na cilju druge etape AUCKLAND — Novozelandsko jadrnico Ceramco New Zealand so u-radno proglasili za zmagovalko druge etape mednarodne jadralne regate okrog sveta. Pod vodstvom svojega krmarja Petra Blakea je namreč prva prejadrala progo od Ca-petowna do Aucklanda. iiiiiiiiuaniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiinMimiiiiiiiii SNEŽNE RAZMERE Ravascletto Nevejsko sedlo Kanin Trbiž Piancavallo (umetni sneg) Forni di Sopra Kranjska gora Vogel Črni vrh ATLETIKA V LONJERJU -bil lllitoiu. Skoraj 130 tekmovaltev na krosu domače Adrie Poleg solidnih uvrstitev med posamezniki se je lo-njersko društvo ekipno uvrstilo na drugo mesto Dvanajst tržaških društev s skoro 130 tekmovalci se je v torek po merilo na krosu, ki ga je v Lo njerju organiziralo ŠD Adria. Kljub ne prav ugodnemu vremenu je torej organizator zbral na startu toliko atletov kot še nikoli doslej.1 V mladinskih kategorijah je bila prisotna vsa najboljša konkurenca, ki jo premore naša pokrajina. Nekoliko Deklice (1970-71 - 660 m: 2. Ma-risa Viller (Adria) 2’26”. Kadetinje — 1.200 m: 9. Sandra Roveri (Adria) 5T6”; 14. Elena Milanovič (Adria) 6’33”. Dečki (od 1973 naprej) — 430 m: 1. Peter Fontanot (Adria) 1’39"; 4. Stefano Giacomini (Adria) 1’43“. Dečki (1971-72) - 430 m: 3. Ivah 15 10 50 0 30 0 5 30 0 premore naša poarajina. .Nekoliko Komar lAHrin-i Vrt"- c as; šibkejša konkurenca je bila le med (Adna) 1 33 ' 5' Davld Ml' člani, Lonjersko društvo je predstavilo na startu tudi 16 svojih atletov, od | katerih sta dva tudi zmagala, dva 1 sta pristala j»a drugem, trije ,pa na j tretjem mestu. Zaradi vrste solidnih uvrstitev je Adria na končni 1 lestvici zasedla odlično drugo mesto za Ginnastico Triestino. Poleg zmagovalcev Lare Milano (er Petra Fontanota v nižjih kategorijah bi vsekakor omenili drugi mesti Marise Viller ter Davida Gregorija v starejših kategorijah ter tretje mesto Marka Sakside. Predvsem te zadnje tri uvrstitve dajejo dobro upati pred bližnjimi mladinskimi igrami. IZIDI Deklice (od 1972 naprej) — 430 m: 1. Lara Milano (Adria) 1*37”. ŠPORTNI OBJEKTI V TRSTU Hude vrzeli V Trstu je trenutno stanje infrastruktur, ki bi dopuščale u-dejstvovanje v atletiki, zelo zaskrbljujoče, skoraj katastrofalno. To je zaključek, ki izhaja iz tiskovne konference, ki jo je včeraj priredila Atletska zveza. Naj omenimo le, da je Trst na področju infrastruktur trenutno na zadnjem mestu v okviru naše dežele in med zadnjimi v državnem merilu. V tržaški pokrajini je 2214 včlanjenih atletov, ki se športno udejstvujejo na tekmovalni ravni, poleg seveda rekreativcev in mladine. Le-ti imajo na razpolago samo tri športne objekte. Med temi je tudi občinski štadion «Pino Grezar*. ki bi moral služiti samo za večja tekmovanja, saj se s treningi, posebno na področju metov, dejansko kvari nogometno igrišče. Povsem drugačna je slika v ostalih pokrajinah naše dežele. V videmski pokrajini ima na primer 1700 včlanjenih hltetov samo v videmski občini na razpolago 15 objektov. Iz tiskovne konference je izšla nuja, da je treba trenutno stanje bistveno spremeniti. V načrtih Atletske zveze je razširitev in boljša opremljenost stadiona na Kolon.ii in vzpostavitev mreže manjših šoortnih objektov v mestnih četrtih. Borovi košarkarji vzdržujejo prijateljske stike tudi z ekipo begunjskega Elana, s katerim so se pred kratkim v prijateljskem srečanju pomerili tudi v Trata lano (Adria) 1’38”; 7. Pavel Fon tanot (Adria) 1'45'‘. Dečki (1969-70) - 1.200 m: 9. Da niele Giacomini (Adria) 4’57"; 11 Rodolfo Madotto (Adria) 5’077" Kadeti — 1.200 m: 3. Marko Saksi da (Adria) 3’29". Naraščajniki — 3.400 m: 2. Davi: Gregori (Adria) 10’33’’: 4. Davi: Kosmač (Adria) 10’57". Člani — 6.000 m: 10. Karel Bonan no (Adria) 23’52". DRUŠTVENA LESTVICA 1. SGT. 2. ŠD Adria, 3. S. Gia como, 4. Marathon, 5. CSI, 6. SAAT Edera, 8. Tram Opčine, 9. CUS, 10. ACT, 11, Portuale, 12. Val Rosandra, Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST. Ul. Montecchl 6. PP 559 Tel. (040) 79 48 72 (4 linije) Podružnica Gorica, Drevored 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 ■ 8 57 23 Naročnino Mesečno 7.000 lir — celoletna 84.000 V SFRJ številka 5,50 din, ob nedeljoh 6,00 din, za zasebnike mesečno 80,00, letno 800.00 din, zo organizacij in podietjo mesečno T00.00, letno 1000.00. PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Oglati OZS Sl000 Ljubljana Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tička, Tret 11-5374 Stran 6 decembra 1981 Odgovorni urednik Gorazd Vatel 2iro račun 50101-603-45361 «ADIT> Gradišče 10/11. nad., teleton 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul '4lr. 1 st., viš. 43 mm) 27.000 lir. Finančni 900. legalni 800, osmrtnice 300. sožalio 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir besedo. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15% Oglasi iz dežele Furlani|e-Juli|Ske krajine Se naročajo pri oglasnem oddelku aii upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. , . . I l_ čl»r> italijanske| I z d * | • L J ZTT zveze časopisnih j In tiska T "^Trst založnikov FIEG ’ Spodletelo posredovanje ameriškega obrambnega ministra Weinbergerja ATLANTSKO ZAVEZNIŠTVO V ZADREGI ZARADI HUDIH SPOROV MED GRŠKO IN TURŠKO VLADO Papandreu: začel se je proces odmikanja Grčije od vojaške strukture NATO (Dopisnik Dela za Primorski dnevnik) BRUSELJ — »Proces odmikanja (Ircije od vojaške strukture severnoatlantskega pakta se je že pri čej». je z mrkim izrazom na obra zu zatrdil grški premier Andreas Papandreu množici novinarjev, ki so se nekaj pred polnočjo nagne tii v bruseljskem kotelu »Hilten* Nekaj poprej je v dobrih pet kilo metrov, oddaljenem glavnem sedežu pakta NATO generalni sekretar zahodnega vojaško-politienega blo ka Joseph Luns prebral novinar jem krajšo izjavo, poudarjajoč da se je srečanje štirinajsterice o-brambnih ministrov pakta NATO končalo brez zaključnega komunikeja. Nekdanji nizozemski zunanji minister, čigar ironične opazke ;pro ža.jo salvo smeha na tiskovnih konferencah, je tokrat ostai sitorajda planiranje obrambe*, je zavrnil ok tobra lani sklenjeni sporazum, ki ga'je med grškimi in turškimi interesi izmanevriral glavni povelj- pač pa je v Evere poslal letalskega generala Kourisa, a to pravzaprav niti ni bilo več tolikanj pomembno. Že pozno popoldne ie s trolira Egejsko morje, tradicionalno jabolko spora med sosedama. Papandreu očitno ne želi sprejemati obveznosti, v katere se je za nik natovskih sil v zahodni Evropi j pletla prejšnja atenska vlada in ki j srečanja odšla sedmerica ebramb-ameriški general Bernard Rogers — kot je zatrdil sinoči — ne upo j niti ministrov, med njimi tudi Uas-in s katerim se je Grčija znova I števajo interesov grškega ljudstva ' par iVeinberger, ki je odletel vključila v vojaško strukturo pak- I O skupnem vojaškem poveljstvu ne ta, navrgel pa je tudi neprikrite j more biti govora, ugotavljajo v obtožbe, da ankarska vlada s do j Atenah, kontrola zračnega orostora spešenim tempom oboroževanja j je nacionalna pristojnost. Poleg te ogroža atlantsko sosedo. Turški j ga med sosedama ni urejene vpra obrambni minister Haluk Ba.vulken sanje ozemeljskih voda na Egeju je dan kasneje, ko sta se »evro- in še marsikaj, grupi* pridružila še amer iški in ka j Socialistična vlada v Atenah mrko nadski obrambni ministei, prešel v «ieda nagli oboroževalni tempo, ki frontalni napad in od Papaudreuja j sa diktira turški vojaški režim. Po podrobnejšo obrazložitev podatkih NATO ie Turčija povečala obrambne izdatke od 185 mili- zahteval obtožbe. Grški obrambni minister je pri jard turških lir (lani) na 313 mi ložnost kajpak izkoristil in njegov \'lijarcl (letos) in ima ta hip za Ve-govor. ki je kasneje sprožil nekaj- j ijg0 Britanijo drugo najštevilnejšo kratns prekinitve in končno razcep armado v zahodnoevropskem delu brez Desed. Prvič v zgodovini uak- j med zavezniki, se ie osredotočil na NATO (če ne upoštevamo Franci ta NATO se je ministrski sestanek j dve točki • je, ki ni v vojaški strukturi oak- Grčija zavrača plan Rogsrs* ki je še vedno nepopoln, kajti Kara-manli.su je uspelo podpisati le Drvi del kompromisnega sporazuma ki bi ga morali nadaljevat' z razme zaključil bre: komunikeja in z jas i nimi znamenji globokih nesoglasij med atlantskimi zaveznicami Andreas .Papandreu. ki je v Bru seli do|X)toval kot nosilec obramb nega resorja v svoji vladi, je že v torek dopoldne napovedal ostro pozicijo v natovskih razpravah. Na sestanku ' evrogrujpe* ki je tradi cionalna predhodnica »skupine za ta). Kot trdijo Grki, ima turška yojska okoli 150 desantnih plovil, ki jih gotovo ne potrebuje za' o brambo, pač pa bržkone za napad. i Povrh vsega Ankara uživa polno jitvijo grško-turnih vojaških nalog | podporo \Vashingtona. ki je lani v okviru zavezništva ter političnih interesov. Gre predvsem za dogovor o vzpostavitvi skupnega letalskega poveljstva v Larisi, ki i;on (Telefoto AP) odobri! 400 milijonov dolarjev vo.ja ške pomoči. Zahodna Evropa je zadnje tedne sklenila zavezati mošnjo s finančno pomočjo, dokler v Turčiji ne objavijo datuma parlamen tarnih volitev, kar je v krosdi EGS sinonim za »demokratizacijo*, no vsem drugačen piš pa je zavel iz Amerike, kjer je obrambni minister We:nberger pred odhodom v .Anka ro in Bruselj zatrdil, da bo Reaga nova administracija vselej naklo njeno obravnavala turške prošnje za vojaško in finančno oomoč kajti gre za obrambo »južnega krila*, ki ga strategi NATO ima>o za najbolj ranljivega. Andreas Papandreu je turško oboroževanje označil kot ustvarjanje neravnotežja in zatr dil, da bo njegova vlada poskrbela za izenačitev sil. kar via faeti pomeni naraščanje grških vojaških izdatkov. Takšen razplet bi bil oržkone po polnoma po volji Ameriki, ki se v krogi/J za veznikov, vselej zavzema za povečanie obrambnih proračunov. če grško-turška navzkrižja ne bi izbruhnila ravno na enem ključnih sestankov pakta in če ne bi prišlo do ostrega sjtora. ko ie Papandreu zahteval, da v zaključno sporočilo vključijo odstavek, po ka terem severnoatlantsko zavezništvo garantira varnost grških meja pred morebitnim turškim napadom An karski udeleženec Bayulken je hipoma skočil pokonci, zatrjiroč da je naloga zavezništva, da članice varuje nred zunanjo nevarnostjo in ne pred sočlanico, čemui so se — kot vedo povedati nekateri udele žcnci — pridružili drugi ministri in generalni sekretar Luns. Ko sonro ti večeru za nekaj ur — že četrtič — prekinili ministrski ognjemet. je bilo jasno, da je globoki razcep ne izogiben. Panandreu sploh ni prišel na nadaljevani sestanka, ki so ga sklicali ob pol desetih zvečer. Kazen za nepoboljšljive alkoholike Grški premier Papandreu in ameriški tajnik Hai* .......................................... PRIMORSKE VESTI - PRIMORSKE VESTI - PRIMORSKE VESTI - PRIMORSKE VESTI Obveznosti pred novo turistično sezono KOPER — Turistični delavci naj bolj turistične slovenske regije so upravičeno lahko ponosni na svojo panogo, ki jim je v poletnih mese-1 cih spet prinesla dokaj zvrtano me ro deviz. Gostinstvo in turizem o-balno - kraške regije je na primer sodelovalo Z 8.2 odstotka pri izvozu in z. 0,3 odstotka pri uvozu celotne ga gospodarstva te regije in s tem deležem ustvarilo 22,6 odstotka ce lotnega neto deviznega učinka. Naj zapišemo, da je celotno gospodarstvo v regiji v letošnjih devetih me secih izvozilo za 6.1 milijarde dinarjev in uvozilo za 3.9 milijarde dinarjev blaga in storitev. Rezultati turističnega gospodarstva pa bi bili lahko še boljši. Tu ristični delavci, člani odbora za tu rižem in gostinstvo pri medobčinski gospodarski zbornici vzrokov za to niso iskali toliko pri sebi. ampak bolj v zunanjih okoliščinah. Večkrat tudi povsem utemeljeno. Cene gostinskih storitev so se v letošnjih devetih mesecih na primer povečale za 35 odstotkov, ob tem pa so se cene na drobno povečale za 47 od stotkov. živil za 50 odst., vrtnin za 87.4 odst., mesa za 43 odst. ... . Prav zaradi tega so se med drugim zavzeli, da bi cene gostinskih in turističnih storitev izvzeli iz režima neposredne kontrole cen. Prav tako so turistični delavci po tarnali nad osebnimi dohodki. Ti so znašali v letošnjih devetih mesecih povprečno 10.582 dinarjev, kar je 35 odst. več kot lani. Dohodek na delavca pa se je v primerjavi z lanskimi devetimi meseci povečal za 30 odstotkov. Kljub temu turistični delavci trdijo, da njihovi osebni do hodki zaostajajo 14 odst. za povpreč nimi v gospodarstvu. Padec real nih osebnih dohodkov pa je pri njih za odstotek večji kot pri delavcih v gospodarstvu. V takih razmerah ne kateri turistični delavci zahtevajo, da bi morala turizmu, ki prinaša veliko več deviz, kot jih sam pora bi, pomagati pravzaprav vse druž ba z najrazličnejšimi olajšavami I ka.» Pri zidavi novih prenočitvenih in delanjem izjem. Na zvezni ravni naj bi predvsem uredili obračunavanje izvoznih nagrad in sistema združevanja deviz, zadržali naj bi popust za gorivo za tpje turiste in ga celo povečali na 20 odstotkov. Zunaj glavne turistične sezone so pocenili avionske pre voze na vseli mednarodnih čarter škili progah. Gorivo za ogrevanje naj bi znižali za Višino prometnega davka, gostinske in turistične organizacije naj bi pri obračunavanju porabe električne energije o-bravnavali kot velike potrošnike, povečali naj bi sredstva za turistično propagando in za ta namen izločili en odstotek deviznega priliva od turizma, ki naj bi se zbiral v republiki, v vseh menjalnicah naj bi poenotili provizijo za menjavo tujega denarja na dva odstotka . . . V republiki in občini naj bi znižali višino prometnega davka na alkoholne pijače, zagotovili možnost, da bi se gostinci v nujnih primerih oskrbovali tudi na tujem tržišču (s prehrambenimi, živilskimi proizvodi. pijačo, opremo in rezervnimi deli), vrsto olajšav pri najemanju in odplačevanju kreditov, v samih tozdih pa naj bi poskrbeli za produktivnost, ekonomičnost in kvaliteto poslovanja, poskrbeli naj bi, da bi upadanje števila domačih gostov nadomestili s tujimi in podaljševali turistično sezono . . . Med turistične delavce tudi vse bolj pronica spoznanje, da brez razširjenih zmogljivosti ne bodo mogli računali na bistveno povečanje prometa in s tem deviznega priliva. »Sosedje na Hrvaškem gradijo nove in nove turistične zmogljivosti brez velikega pompa,* je dejal Ni no Spinelli. predsednik odbora za gostinstvo in turizem, »pri nas pa oklevamo in razmišljamo o vseh drobnih, nepomembnih stvareh, ki pravzaprav zavirajo naš razvoj. E-dino povečanje zmogljivosti nam lahko prinese bistveno več dohod- zmogljivosti pa bi morali dajati prednost cenejšim objektom, bungalovom in apartmajem. Veliko je še neizkoriščenih možnosti v zasebnem sektorju. Zakaj ne bi teh zmogljivosti povezali s hotelskimi organizacijami? Pravzaprav bi se lahko zasebniki, ki oddajajo sobe, povezali z družbenim sektorjem tako, kot je to urejeno v kmetijstvu s temeljnimi organizacijami kooperantov. Sicer pa bi povezovanje turizma moralo ubrati resnej še korake — predvsem povezo - London, »prepričevanje* Papandreu ja na je — neuspešno —, pi ."vzel zunanji minister Alexander Haig. Nekateri tukajšnji komentatorji so sinočnji razcep označili kot Pa-pandreujev poskus, da vsaj deloma uresniči predvolilne obljube (med kampanjo se je socialistični politik zavzemal za izstop Grčije iz vojaškega okrilja pakta), podčrtujoč izjavo, ki jo je Haluk Bavulken dal turškim novinarjem, češ da ne bo dovolil, da bi se Papandreu vrnil v Atene s komunikejem, ki bo nemunmnenfioedVSem 'aV Sodnik Phil Schuarz je sklenil kaznovati obsojene alkoholike tudi tako, da jih je prisilil, da si na odhi- BOŽO MAŠANOVIČ jače privijejo napis »Avto, last obsojenega pijanega voznika* (Teletom A ) „„„„„„......................................................*.....................«....»m.......................................... PO PREDSINOČNJI PREDAJI ZRAČNIH GUSARJEV V BEJRUTU Ugrabljeno libijsko potniško letalo končno prispelo na cilj - v Tripolis Še vedno ni znano, zakaj so se ugrabitelji predali - Vprašanje, kam je izginil Musa Sadr, ostaja nepojasnjeno BEJRUT — Po predaji šiitskih zračnih gusarjev na bejrutskem letališču se je za posadko in potnike ugrabljenega libijskega «boeinga 727» končala nad 60 ur trajajoča mora, med kataro so tavali od enega do drugega letališča Sredozemlja in Bližnjega vzhoda. Poldrugo uro po predaji je libijsko letalo ponovno vzletele z bej rutskega letališča proti Damasku, kjer so utrujeno in izčrpano posadko zamenjali z novo. Takoj nato se je. »boeirig .727)) ,,VrtU J^ROlVL kamor .je bil prvotno namenjen, a je vse račune pred tremi dnev-nad italijanskim zračnim prostorom prekrižala trojica libanonskih šiitov, ki je hotela ponovno vzbuditi pozornost svetovnega javnega mnenja nad usodo imama libanonskih ,šii tov Muse Sadra, ki je po njihovem še vedno jetnik Gadafijevega režima. ' .>■' Še vedno pa ni znano, ali so se ugrabitelji zadovoljili z »reklamo*, ali jra so dosegli še kaj konkretnejšega. Prav tako še nj jasno, ali so njihov tajni dosje z domnevnimi dokazi o vpletenosti Gadafija pri ugrabitvi Muse Sadra izročili ajatulahu Homeiniju med postankom v Teheranu. Vsekakor bo uso da imama Muse Sadra še dalje bu rila duhove na Bližnjem vzhodu. S iitikt*>tin.«.a*■•■>**.*•■**■■*■.*>*■*■.■■*>■>■*>......*■****■**b*b|aa>.***»*v*k*t*irT>*tiasi,aala***all*l*******aB*,*aat>a*B>l*T**** lakirni bi ezupnimi akcijami na si . libanonski šiiti ne morejo pričako- K0NFERENCA 0PEC SE NA SLEPEM TIRU jati. da bi kdo .pojasnil ozadje iz 'ginotja njihovega voditelja. Do sedaj so se proslavili že' s petimi preusmeritvami letal, a vse je ostalo ori starem. Italijanske oblasti trdijo, da voditelj libanonskih šiitov ni nikoli stopil na italijansko ozemlje, v Tripolisu na vztrajajo nri nepreverljivi verziji, da je bil Musa Sadr žrtev šahove tajne po lici je Savak. seveda na italijanskem ozemlju. Libanonski s šiiti vztrajajo pri trditvah, da Gadafi laže, da je šiitskega imama spra vil s poti, ko je spoznal, da v Libanonu vodi svobodno politiko, ki se ni uskle.ftila z Gadafijevo. Imam Musa Sr.dr pa ni bil na poti samo GadaJiu temveč vsem, ki jim ni koristila pomiritev v Libanonu in vse..večji politični, vpliv libanonski!, šiitov. * Negotovost ob Saharovi usodi MOSKVA — Nepričakovana vest, da je sovjetski disident Andrej Saharov po odločitvi moskovskih oblasti, da njegovi snahi Lizi Alekse-ievni izdajo izstopni vizum za ZDA. prekinil gladovno stavko, ni še povsem pomirila vseh zahodnih krogov, ki so se zavzemali za njegovo življenje. Sama Liza Aleksejevna je izjavila, da ne bo verjela bese dam sovjetskih oblasti, dokler se ne bo sestala s Saharovom. V ta namen so ji v uradih politične policije sporočili, da bo šele v ponedeljek dobila dovoljenje, da obišče tasta v Gorki ju, kjer je Saharov že 23 mesecev konfiniran. Aleksejevna je namreč še vedno zaskrbljena, kakšno je resnično zdravstveno stanje sovjetskega fizika, saj so ji o-blasti dejale le, da se »Saharov počuti bolje*. Prav tako ji vizuma in tudi potnega lista še niso izdali in v pristojnih uradih, kjer se je včeraj javila, se sklicujejo, da niso se dobili ustreznih navodil. Aleksejev-ni, ki bi morala odpotovati v ZDA, kjer jo pričakuje Saharov posinov-ljenec. s katerim se je poroči1* »preko pošte*, naj bi celo zagrozili, da bo potni list dobila le v primeru, ko predstavnikom zahodnega tiska v Moskvi ne bo dajala protisovjetskih izjav. Prav zato .je Saharova snaha skrajno previdna. Več o njenem odhodu iz SZ in o usodi »očeta sovjetske jedrske bombe» bo seveda moč izvedeti šele v ponedeljek. Medtem pa so po vsem Zahodu z navdušenjem pozdravili odločitev sovjetskih oblasti, da klonijo zahtevam disidenta in njegove snahe. Le Saharov posinovljenec Aleksej Se-mionov je zelo skeptičen. Na posebni tiskovni konferenci je namreč močno podvomil, da je Saharov zares prekinil gladovno stavko. Oče ie izjavil, da bo protest prekinil le takrat, ko bo moja žena dobila vizum. To pa se za sedaj še ni zg