Poštnina plačana v gotovini ^ .................... Maribor, petek 7. septembra 1934 Stev. 203 i_6to VTli. [av.j MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo In uprava: Maribor, Goapoaka ul. 11 / Telefon uredništva 2440, uprave 2495 Izhaja razen nedelje In praznikov vaak dan ob url / Velja mesečno prejeman v upravi ali po poStl 10 Oin, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglaaa sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra** v Ljubljani # Poštni čekovni račun št. 11.400 99 JUTRA 99 Preživeta levičarska moda v naši kulturi V prvih povojnih letjh, ko je levičarko po srednji Evropi, pa 'tudi drugod, bilo največja moda ne samo v politiki, aftipak tudi v vsem drugem, zlasti še v umetnosti in literaturi, je razširilo svoj •^ŠOčni vpliv z veliko naglico preko ’laŠih državnih mej v Jugoslavijo, posedi Pa še v Slovenijo. Pod vplivom ‘e velike tedanje mode je takrat, in de-]oina še pozneje, zrastla cela g e n e r a-c.i j a slovenskega izobraženstva vseh Siceršnjih struj in skupin. -Nekateri iz njenih vrst so se opredelili docela levičarsko marksistično, dasi se vekoma niso uvrstili v našo socialno demokracijo, menda zato ne, ker se jim le zdela preveč »meščanska« in reakcionarna, drugi so pa skušali to svoje lesarstvo uveljaviti tako v katoliških »akor v takozvanih naprednih vrstah, in •? Politično, gospodarsko, publicistično, *|«rarno in umetniško. Zato se je zgo-A da so ti mladi ljudje pričeli proglasi vsakogar, ki ni hotel brezpogojno deveti z njimi po pravilih levičarske ^ode za reakcionarja, še bolj često pa fašista. Oboje je pa pomenilo toliko nekakšen izrodek socialne skupnosti, se mora zatreti. ] l'ako se je zlasti pod vplivom levičarje mode pri Nemcih pričela pri nas Kai čudna era. ki še vedno ni zaključena ™"je v nekem oziru celo še v polnem fazm:>hu, dasi je prav pri slovenskih gornikih Nemcih v Avstriji kakor v Nemčiji že davno docela izginila Iz vseh fcvnih panog. Kakor vsak ekstrem, je bila tudi ta levičarska moda silno tostranska in neobjektivna- To smo mogli zlasti opaziti in še Opažamo v raznih naših literarnih in kulturnih revijah, in sicer prav tako v jtiarksističnih, kakor v naprednem »Ljub-lanskem Zvonu«, »Sodobnosti« in kato-iskem »Domu jn svetu«. Tekom letošnjega leta smo mogli brati v teh revijah eseje o sodobnih vprašanjih, ki so bili rav zaradi tega pisani tako enostran-ko, da ne bi mogli vzdržati nobene res-® kritike, bili pa so med njimi celo taki, niso osmešili samo avtorjev, marveč adi revije same. Spadali bi kvečjemu v plehko enodnevno in tendenčno Usmerjeno žurnalistiko, nikoli in nikakor Pa ne v revijalno publicistiko. Tako je n. pr. nekdo v »Sodobnosti« pod Vplivom nemških židovskih marksističnih potoglavcev o Hitlerju pisal, da J'e obvlada nemščine, da napravi več s'ovniških in pravopisnih napak, kakor besed itd., med tem ko je vsemu objektivnemu svetu dobro znano, da je futler sijajen^ govornik, ki prav s svo-J|mi zaokroženimi besedami fascinira aemške množice. I emu primerno se je seveda zahtevalo adi od naših pisateljev ter celo slikar-^v, kiparjev, komponistov, igrailcev, Lsalcev itd., da morajo opustiti vse Urago in "'ti samo levičarski L?, «Ulnost '• Ker pa mora biti !esni£no socialno čustvo samo tisto ki Je ^odvisno od marksistične politične Jendence, do takega sc pa naši mod ni v,, ™'rni tvorci niso mogli povzpeti, je vse, kar so ustvarili, sama puhla ^°da brez občutene globine, topline in Sebine. Danes imamo Slovenci skladov-;’Ce »socialne« literature, publicistične • heletristične, nimamo pa — z nekaj ^niami — nobene resnične socialne l,n,®tnine ali mojstrovine. Da je vse to 'no^o popi it vil o našo mlado kulturno JVorevino in s tem sodobno kulturno življenje Slovencev vseh struj sploh, jnenda ni treba posebej naglašati. Zato ■ * bil res že skrajni čas, da bi se dik- Angleški in francoski glasovi proti Rusiji Ostra kritika desničarskega tiska v Londonu in Parizu proti sprejemu sovjetske Rusije v Društvo narodov — Argentina na čelu nasprotnikov LONDON, 7. septembra. Ves tukajšnji tisk se bavi največ z vstopom Rusije v Društvo narodov, kateremu pri pisuje poleg saarskega problema največjo pomembnost. Po informacijah tukajšnjega tiska je skoraj gotovo, da bo Rusija še ta mesec sprejeta, dasi so se pojavile nove težkoče, ker se je na čelo opozicije proti sprejemu postavila sedaj Argentina, ki bo glasovala proti vstopu Rusije v stalni svet. Za sprejem v svet mora biti popolna soglasnost vseh članic, zato bi mogla Argentina doseči, zlasti ker stoje za njo še druge države, da se ves načrt ponesreči in bi bila potem potrebna daljša nova pogajanja. Zanimivo je, da sta »Morning Post« in »Daily Mali« odločno proti sprejemu sovjetske Rusije v Društvo narodov in pišeta v tej smeri zelo ostro. »Mor- ning Post« pravi, da bo z vstopom sovjetske Rusije v Društvo narodov vtihotapljen v Ženevo trojanski konj, ki bo zadal tej instituciji smrtni udarec. Od leta 1919. do 1933. so se sovjeti na najsirovejši način norčevali iz Društva narodov, sedaj pa ga hočejo izrabiti kot svojo zahrbtno orodje. »Daily Mail« piše, da je to moskovski manever, katerega namen je zavarovati si hrbet napram Japonski. Vstop Rusije bo še bolj diskreditiral Društvo narodov. Naravnost nepojmljivo je, kako more zveza, ki je bila ustvarjena za zaščito pravic narodnih manjšin in osebne svobode vsakega človeka, sprejeti v svoje vrste narod, ki sistematično preganja vere in dela iz delavcev sužnje, med tem ko vsi skupaj stradajo. List priporoča D. N. naj dobro premisli, preden sprejme sovjetsko Rusijo. Nikoli se ne sme po- zabiti, da je edini cilj sovjetov — sovjetska revolucija. PARIZ, 7. septembra. Sprejem Rusije v Društvo narodov ob največji so-pomoči Francije ie glavni predmet komentarjev tiska in politikov. S strani desničarjev se pripravlja takoj po sklicanju parlamenta interpelacija na vlado zaradi njene politike napram sovjetski Rusiji. V interpelaciji bo na-glašeno, da ta politika ne more imeti nobenega uspeha, ker se more po zadržanju in aktivnosti komunistov v Franciji že sedai videti, kam bo ta politika pripeljala. Tudi listi »Action fran caise«,'»Journal des Debats«, »Matin« in razni drutri ostro napadajo Barthou-ja zaradi Rusije in svare pred njenim sprejemom v Društvo narodov. Za sprejem se brez rezerv zavzemata samo »Excelsior« in »Petit Parisien«. Italiiani še vedno manevrirajo KOMENTARJI O SESTANKU BARTHOUJA IN PIGNATTIJA. — ITALIJA IMA PRI SAARSKEM PLEBISCITU GLAVNO BESEDO. PARIZ, 7. septembra. V političnih krogih se obširno komentira sestanek Barthouja z italijanskim poslanikom grofom Pignatijem. Izve se, da je ta sestanek bil posvečen proučevanju položaja v Ženevi pred sestankom Društva narodov in možnosti italijan-sko-francoskega sodelovanja v raznih vprašanjih, tako na primer vstopa Rusije v Društvo narodov, avstrijskem vprašanju, saarskem plebiscitu itd. Potrjuje se, da je Franclja izdala svoj saarski memorandum kot posledico odkritega nastopa Italije proti Nemčiji. Italijani bodo imeli glavno besedo pri tem plebiscitu, ker so se vsilili na vsa važna mesta, kar bodo gotovo izkoristili za izsiljevanje na obe strani, napram Berlinu in napram Parizu. Za enkrat izgieda, da so Italijani pripravili podpirati francoske zahteve, vendar ni izključeno, da bi mogli z obzirom na »realnost italijanske zunanje politike« to svoje stališče obrniti, ker do plebiscita je še daleč. Mimo tega sta razpravljala tudi o vseh vprašanjih Barthoujevega potovanja v Rim. Izgieda, da ta vprašanja še niso rešena in se sedaj pospešujejo, da bi se Bar-thoujev obisk sploh omogočil. BARTHOU DEMANTIRA. PARIZ, 7. septembra. Barthou se je na potovanju v Ženevo sestal z angleškim delegatom Edenom in razpravljal z njim o sprejemu Rusije v Društvo narodov. V Ženevi bo o tem razpravljal še s poljskim delegatom Beckom in švicar- II. KONCERT fTlesija, ueličasten Hančelou oratorij, se izuaja dne 8. IX. ]934 ob 4. popoldne u Unionu. Znižane cene za usiopnino. 5odeIujejo kot solisti: ga Loušetoua in ga Bernot-Soloboua iz Ljubljane, gospod R. Darian iz Sraza, gosp. Heralič iz (Daribora, dalje zbori iz Celja, Ptuja, št. Lenarta in „maribor“, do 50 oseb močen orkester. Dirigira gospoč Bašparič. Nujno priporočamo, dokupite ustopnice u predprodaji Čimpreje! Dobijo se pri Hftferju (Ulica 10. oktobra) in Rleksandroua c. 6 (knjižnica). Slagajna u „Unionu“ bo odprta od 14. ure dalje. tura te mode enkrat za vselej nehala vsaj tani, kjer ni namenjena izključno političnemu marksizmu, konkretno povedano vsaj v naših naprednih in drugih meščanskih (izraz je rabljen v marksističnem smislu) revijah ter v ostalem publicističnem, beletrističnein in umetniškem udejstvovanju. Da smo prav taki nasprotniki -marksizma kakor fašizma, ki je nezakonski otrok prvega, je znano, zato nas menda ne bo nihče napačno razumel, ako zapišemo, da bi bilo tudi pri nas potrebno vsaj delno tako iztrebljanje enostranskega levičarskega modnega plevela v naši slovenski kulturi, kakor so ga izvršili Nemci, seveda tako, da ne bi šli Iz mar- ksističnega v fašistični ekstrem, kot so šli oni. To bi bilo potrebno prvič zaradi naprednega izobraženstva, ki ni več voljno še nadalje uživati tako neobjektivno enostr. modno hrano, drugič za zaradi duhovnega zdravja dorašča joče inteligence, ki ga tako pitanje lahko zastrupi in bo potem naša mladina iz-gledala tako, kakor bi mlado dekle, ki bi nosilo obleko po modi prvih povojnih let! Zato proč s to zastarelo modo! Hočemo zdrave, objektivne, zares tečne duševne hrane! Hočemo produkte naše kulture, ki ne bodo fabriško blago po v tujini naročenih modelih, ki skratka ne bodo ži dovsko-levlčarski štmd, ampak slovensko zdravje! —r. skim delegatom Motto. Pred svojim odhodom v Ženevo pa je Barthou demantiral vesti, po katerih naj bi bili med Francijo in Italijo že dosežen sporazum zaradi pomorske paritete. Novinarski raci, je dejal Barthou, bo treba malo pristriči perutnice. BENEŠEVA POT V RIM. PRAGA, 7. september.!. Zunanji minister dr. Beneš je obiskal v Marijanskih Laznyh sovjetskega zunanjega komisarja Litvinova, ki se mudi tam zaradi zdravljenja, in ž njim več časa konferiral. Obenem s to vestjo se pa tudi zatrjuje, da Beneševo potovanje v Rim ril tako gotovo, kakor se ie trdilo, ampak bo že pred njim obiskal Mussolinija, naj-brže Titulescu. Saimo če bi ta sestanek izostal, bo potoval v Rim dr. Beneš in bo v imenu Češkoslovaške zahteval dospodar-sko zvezo v Podonavju. CHAMBERLAIN ZA FRANCIJO. PARIZ, 7. septembra. V »Flgaru« je sir Austen Chamberlain napisal Članek, v katerem ob jesenskem zasedanju Društva narodov naglaša, da je sedaj fracosko-angteško prijateljstvo tako veliko, kakor še nikdar ni bilo po vojni. Članek je naperjen v glavnem proti nemški nevarnosti in se zaključuje z Baldvvinovimi besedami: »Naša skupna meh je na Renu!« TATARESCU ODPOTOVAL. BEOGRAD, 7. septembra. Romunski ministrski predsednik Tatarescu je včeraj obiskal še razne naše politike in državnike ter bil ob 13. uri na Dedinjti na kosilu pri kralju-Ob 22.15 pa je z brzovlakotn zapustil Beograd. BALKANSKA BANKA. ANKARA, 7. septembra. Kemal ipaša je sklical za ta mesec konferenco balkanskih držav v Ankari. Na tej konferenci bo med drugim sprejet tudi statut Balkanske banke, določeno pa bo tudi njeno sodišče. Po sedanjem načrtu se bodo v vseli balkanskih prestolnicah ustanovile podružnice, glavno podružnico pa bo dobil tudi Dunaj. Za družbo: Dobro „ . _ obnašanje in Dnevne vesti Mrcvarenje slovenščine V viši razred z novimi čevlji! Pod tem naslovom se delijo po mariborskih ulicah letaki tvrdke Bat’a. Številke pri slikah čevljev so pravilne, podpis Bat’a še tudi, a na drugi strani skoraj ni stavka, ki ne bi lime! vsaj po eno prav grdo napako. N. pr.: Veselo v šolo v novih čevljah! To je prav debelo tiskano kot naslov druge strani letaka, a vsebina pod njim je naravnost klasičen primer, kako se dela z našim jezikom: Stariši, ne pozabite na Vaše otroke! Izdelali smo za njih lepe in cene čevlje — tako su cene — od lanjskega leta — naše prodavalnice — pogledajte naše vzorke v izlogih — naij Vaši otroci idejo v šolo v novih čevljah! Ta letak je sestavljen v naravnost škandalozni slovenščini in takega dobi v roke na tisoče oseb, med katerimi je mnogo takih, ki bodo začeli oklevati, čitajoč ta letak, ali naj govorijo tako, kakor so preje, ali pa naj se navzainejo to »nove slovenščine«. — Treba je temeljite remedure! Ne vemo sicer, katera oblast ima nadzorstvo nad takimi reklamnimi letaki in napisi po izložbah, a taki letaki ne smejo več med ljudstvo! Tudi ne velja noben izgovor, da ni v podjetju uslužbene niti ene osebe, ki ne bi znala dobro slovenščine (če pa' je tako, je to silno žalostno!), saj se lahko da taka stvar komu v pregled, preden se tiska. , Toliko je brezposelne inteligence, ki bi rada vsaj nekaj borih dinarjev zaslužila, in to delo bi bilo za njo. Sploh opažamo, da so se začeli gre-benčki dvigati, saj dobiš silno zanimive napise in reklame. Nek trgovec je imel v vročem poletju v svoji izložbi kopalne obleke za »Felberjev otok«! Ti ljudje se očito ne morejo sprijazniti z dejstvom, da Fclberjevega otoka že zdavnaj ni več, temveč da imamo le Mariborski otok! Glede teh napak stavimo sledeči predlog: Vsakdo, ki opazi tako nepravilnost, jo naj javi pristojni oblasti, ki prisili do-tičnega podjetnika, da popravi napako, hkratu pa mu naloži globo, čije del dobi oni, ki je napako prijavil. Mnogo oči mnogo ve in kmalu bi izginile iz izložb take reklame, ki poštenega Slovenca moraijo zaboleti, če jih čita. Napravimo tudi v tem oziru po 15 letih končno red! Službeni list banske uprave dravske banovine objavlja v 71. letošnji številki: Pravilnik o upravi razlaščenih gozdov, objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1934 in razne objave iz »Službenih Novin«. Iz dnevnega reda IV. seje mestnega občinskega sveta. Mestni občinski svet mariborski bo na torkovi seji razpravljal o številnih prošnjah za sprejem v občinsko zvezo, o prošnjah za zagotovilo sprejema v občinsko zvezo, nadalje o raznih personalnih zadevah, o odredbi proti utapljanju kopalcev ter o prošnjah za podporo po pravilniku za podpiranje onemoglih mestnih delavcev, njihovih vdov in sirot. Na dnevnem redu so tudi razne gradbene zadeve. Prav tako na seji ventiliramo vprašanje bencinskih črpalk in končne odločitve glede nogometnega igrišča ISSK Maribora, ki iga bo dobil v najem Sokol. Tudi bo občinski svet razpravljal o raznih prošnjah za subvencije in podpore, o najemninskih pogodbah s Sokolom Maribor I., državno realno gimnazijo in državno trgovsko akademijo. — Vloženih je tudi več prošenj za podelitev dovolila za obrt. Končno je na dnevnem redu tudi poročilo o pregledu računskega zaključka mestne občine za leto 1932. Počastitev spomina bazoviških žrtev. Preteklo sredo so minila 4 leta, ko so izkrvaveli na Bazovici 22-letni Ferdinand Bidovec, 24-letni Franjo Marušič, 24-letni Zvonomir Miloš in 33-letni France Valenčič- Dvajset drugih soobtožencev pa je bilo obsojeno .skupno na 147 let težke ječe. Omenjene 4 so na malem travniku blizu vojaškega strelišča pri Bazovici ustrelile črne srajce v hrbet. Krik njihove krvi se je takrat slišal po vsem širnem svetu. Tega žalostnega dogodka slovenske zgo- Poroke. V ruški cerkvi se je poročil veterinarski nadsvetnik in mestni tržni nadzornik g. Hugon Hinterleclmer s pošt no uradnico gdč. Jerico Grizoldovo. V Mariboru pa so se pretekli teder, poročili: orožniški stražmojster v pokoju Ivan Šajna in oskrbnica Magdalena Ma-guševa: delavec Vinko Kramer in delavka Matilda 'Andrejeva, bančni uradnik Vladimir Mesinger in bančna uradnica Justina Bobekova. trgovec France Plan-ten in nadsprevodnikova hčerka Angela Esihova, pokrivač Anton Jerič in tkalka Marija Golobova, pisarniški uradnik Mar tin Omerzu in šivilja Marija Svenškova, mizar Rudolf Vračko in šivilja Marija Sadjeva ter tkalni mojster Ivan Skoliber in Zofka Korenova. Bilo srečno! Novi grobovi. V Mariboru so umrli: zasebnica Amalija Circrjeva v starosti 60 let; delavčev sin Maks Lah, star 6 tednov: posestnik Andrej Križaj, star 32 let: delavčev sin Adolf Švajghofer, star 8 let, brivski mojster Anton Feix, star 30 let, posestnikova žena Terezija Vin-škova, železničarjeva žena Marija Kram bergerjeva, mesarjeva žena Matilda lle-šičeva in trgovčeva žena 'Antonija Ajle-cova. Nočna lekarniška služba. Nočno lekar niško službo ima prihodnji teden Sira-kova lekarna pri »Angelu varhu« na Aleksandrovi cesti. Javna zahvala. Mestna občina je naklonila družbi CMD potom tukajšnjih podružnic 500 Din v kulturne namene, za kar se izreka prisrčna hvala. Avstrijsko šlkane. Na ljubljanskem festivalu bi morali danes nastopiti Slovenci iz Zilske doline. ImelUso že potne liste pa so jim avstrijske oblasti prepovedale odpotovati v našo državo. Prav taka so avstrijske oblasti zabranile naši nogometni reprezentanci prisostvovati neki mednarodni tekmi na Uunaiu. dovine se je spomnil tudi preteklo sredo mariborski »Nanos« in je spominu bazoviških žrtev bil posvečen širši članski sestanek. Žalno svečanost je otvoril predsednik društva g. Kralj, ki je v trpečih besedah orisal vse gorje in končal svoj nagovor takole: »Štiri leta potekajo od usodnih strelov na Bazovici. Končali so življenje 4 mladi junaki-Nam naj bodo vzor, kako se moramo žrtvovati za narod . . .« Po sestanku sc je podalo članstvo v Mestni park k žrtveniku. kjer ie prižgalo žaro v spomin Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča. Avtobusna podjetja in teden Rdečega križa. Po razpisu ministrstva morajo v v tednu Rdečega križa od 17. do 22. t. m. vsa avtobusna podjetja pri izdajanju voznih listkov pobirati od potnikov za Rdeči križ 50 par od vsakih začetih 100 Din vozile cene. V ta namen morajo opremiti vozovnice z zeleno portno znamko Rdečega križa. Te znamke se dobe pri poštnih uradib, ki tudi prevzamejo nazaj preostale znamke, če se jim vrnejo v teku 7 dni po končanem tednu. Pevski zbor Glasbene Matice Maribor prične redne pevske vaje v torek 11 tm. 1934. Vaje se vrše v društvenih pro storili, Aleksandrova cesta 5-1II. (Union) vsak torek za moški, sredo za ženski, in petek za mešani zbor z začetkom toč no ob 20. uri. Izjemo tvori samo prvi torek 11. IX. 1934, ko sc vrši skupna pevska vaja. Vljudno vabimo k sodelovanju vse dosedanje in bivše člane na šega zbora, kakor tudi vse one, ki imajo veselje do lepega petja. Pevci se sprejemajo do konca meseca septembra pri vsaki pevski vaji. Mojstrska izpitna predavanja v Mariboru se prično prihodnji teden, najbrže že v torek. Začetno predavanje bo objavljeno v listih 10. in 11. t. m. Interesenti se opozarjajo, da se je treba za udeležbo prijaviti brez odloga ustmeno, ali pa pismeno pri obrtno-zadružnem nadzorniku g. Založniku v Mariboru na okrajnem glavarstvu. Prijavljenci bodo o začetku predavanj obveščeni tudi pismeno. Predavanja bodo v večernih urah in bodo brezplačna. Udeleže sc jih pa lahko vsi rokodelski mojstri in pomoč niki. Za veliko skupščino CMD, ki bo 1f>. t. m. na Vrhniki, je dovoljena polovična vožnja. Na vstopni postaji naj kupijo udeleženci na podlagi povabila rumeno železniško izkaznico za 5 Din. S potrdilom o udeležbi ima vsak udeleženec brezplačen ^oviutck. Kriza osnovnega šolstva v Vrbaski banovini. V Vrbaski banovini niso mogli letos vpisati nad 40.000 šolo obveznih otrok, ker primanjkuje šolskih prostorov in učnih moči. Zgraditi bi bilo treba nad 120 novih šol, če bi hoteli spraviti vse šoloobvezne otroke pod streho. Društvo »Jadran« izreka tem potom svojo najiskrenejšo zahvalo vsern, ki so kakorkoli pripomogli k lepemu uspeha jubilejnih prireditev 1. in 2. t. m., bodisi z aktivnim sodelovanjem ali pa z darovi. Obenem se zahvaljujemo uredništvom »Večernika«, »Jutra« »Slovenca« in »Ma riborer Zeitung« za lepe članke, s katerimi so prispevali pred in po prireditvah. Isto velja za tednih »Borbo«. Ob tej priliki priporočamo članom, posebno še pevcem, da se po možnosti udeleže v nedeljo izleta Jadranske straže v Št. Ilj. Odbor. Promenadni koncert. V nedeljo 9. t. m. bo v Mestnem parku od 11. do 12. ure promenadni koncert. Igrala bo vojaška godba pod taktirko kapelnika g. Svobode. Prevara gospodinj. V zadnjem času se je pojavil v prometu prašek za pranje, ki se prodaja pod imenom »odprti Ra-dion«. Opozarjam spoštovane gospodinje, da to ni »Radion«, ker se prodaja Scfrichtov »Radion« samo v poznanem rdečem zavitku z rumenimi solnčnimi žarki. Odprt prašek za pranje nima torej nobene zveze z »Radionom«. Ako katera gospodinja izve, da prodaja kdo odprt prašek za pranje pod imenom »odprti Radion«, prosim, da mi to takoj sporoči. — Franc Majzel, zastopnik tovarne »Schicht«, Maribor, Maistrova ulica 18. Z avtokaroni v raj Plitvičkih jezer. Krasno vreme, ki ie napovedan za prihodnji teden, bo vPUTNIK« izkoristil in priredi družabni izlet z avtokaroni v narodni park Jugoslavije, k slovitim in pekrasnim Plitvičkim jezerom. Malo je krajev v Evropi, ki bi bili po naravnih krasotah, številnih jezeril, slapovih, ponorih, podzemeljskih jamah, divni okolici, in last not least, po prijaznih in udobnih hotelih in penzijonih bolj priljubljeni kakor ie skupina Plitvičkih jezer. Zato pa so Plitvlčka ■Jezera tudi stalen rendez-vous turistov in iz* letnikov iz vseh krajev Evrope, ki ne morejo prehvaliti krasot tega predivnega koščka zemlje- Avtokar krene iz Maribora v torek. 11. t. m. izpred hotela »Orehi« ob 6. uri zjutraj in se vrne v četrtek. 13. t. m. Nadaljnje informacije, prijave in prospekti pri »Putniku«, Maribor. Aleksandrova cesta 35, tel. in. 21-22. Vozne olajšave- Skoplje: 8. in 9. septembra kongres Zveze planinskih društev, polovična vožnja v času od 5. 18. septembra na pod lagi želez, legitimacije po 5 Din. — Novi Sad: 9. septembra Filatelistični kongres. Polovična vožnja 6.—12. septembra na podlagi železniške legitimacije. Sarajevo. 19. sept. 'do 3. oktobra razstava sadja- Polovična vož nja od 29. sept. do 3. okt. na podlagi želez, legitimacije- — Zagreb: Sejem, prihod v Za greb do 8-. povratek do 10. sept. Polovična vožnja na podlagi žel. legitimacije. — Ljubljana: Sejem, prihod v Ljubljano do 0.. po vratek do 10- sept. Polovična vožnja na podlagi žel. legitimacije. — Dunai: Sejem 9. septmbra, 33.3% znižana vožnja in zuma prost vstop v Avstrijo. Povratek 20 sept. Legitimacija 50 Din. — Gradec Sejem od 15.—23. septembra. 33.3% znižana vožnja in vizuma prost vstop v Avstrijo od 11 27- sept. Legitimacija 22 Din. Vse na daljnie informacije, nabave vozovnic, valut vizumov in legitimacij pri Putniku«, Mari bor. Aleksandrova cesta 35. Tej. int. 21-22 Pri revmatizmu v glavi, ledjih, plečih, živčnih bolečinah v kolkih, usedu (He-xenschuss) se uporablja naravna »Franz Josefova« voda z velikim pridom pri vsakdanjem izpiranju prebavnega kanala. Univerzitetne klinike izpričujejo, da je »Franz Josefova« voda posebno v srednjih letih in starostni dobi izborno čistilno sredstvo za želodec in čreva. »Franz Josefova« voda se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Šolske knlige šolske potrebščine Tiskovna zadruga, Maribor Aleksandrova cesta 13 OdplaSla event. tudi na obroke1. df> vi do Grajski kino. Danes zadnji dan naj boljša opereta »Friderika«. Jutri v so boto otvoritev liove sezone: najboljši Frohlichov velefilm »Begunec h Chiea ga«. Kino Union. Danes v petek originalni ruski govoreči film »Pot v življenje«. Mojstrsko delo, ki presega po vsebini, režiji in igri vse, kar smo do sedaj videli i\a platnu. Simfonija ruske glasbe, balalajk in petja. Film, ki beleži povsod rekorden obisk. Pri ishijasu sledi na kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice, popite zjutraj na tešče, brez muke izdatno iztrebljenje črevesa, kar povzroči ugoden ob-l£utck olajšanja. Planinsko-obmejno slavje na Peci. Jutri v soboto, 8., in v nedeljo, 9- t. m. ima Peca na svoji Kordeževi glavi zanimiv praznik planinsko-obmejne vzajemnosti. Na jugoslovanski strani bodo namreč graničarji pekli jance na ražnju, na avstrijski pa bodo točili pivo v sodčkih. Mežiška podružnica SPD nas vabi — še bolj Peca sama. Odhod je jutri prvini koroškim vlakom. Zglasite se pri Putniku« radi polovične vožnje ali pa pri skupinovodji na glavnem kolodvoru pred odhodom vlaka. Program mednarodnih rokoborb za soboto S. t. m. Borijo se Gromov : Kahou-ta, Čaja : Fischer, odločilna borba Markovič : Kavan. V nedeljo 9. t. m. odločilne borbe prvi par Kavvan : Homan. Markovič : Fischer. Belič : Kahouta. Putnikovi izleti z avtokarom. Od 23. septembra do 3. oktobra veliko potovanje po Dalmaciji in Bosni Din 980.—. dan: Maribor—Karlovac—Bihač (Plit- • vice): 2. dan: Plitvice—Bihač—Bos. Novi-—Banja Luka Jajce; 3. dan: Jajce • Travnik—Sarajevo: 4. dan: Sarajevo; 5. dan: Sarajevo—Konjic—Mostar—Stolac Trebinje—Dubrovnik: f>. dan: Dubrovnik; 7. dan: Dubrovnik—Split; 8. dan; Split (Trogir); 9. dan: Split—Plitvice: 10. dan: Plitvice; 11. dan: Plitvice Maribor. Prijave pri »Putniku«, Maribor, j Aleksandrova cesta 35, tel. int. 21-22. Javna kuhinja na Slomškovem trgu 6 se vsem toplo priporoča. Hrano dostavlja v vseh 3 razredih na dom. _ . V bajni orient... Zadnje letošnjo potovanje z luksuznim parnikom »Kialjica Marija« se vrši v čarobajne kraje Orienta, Potovanje traja od 21. septembra do 12. oktobra in nas povede v Grčijo, Sirijo, Palestino, Egipet in nazaj v Dalmacijo s ciljem Sušak. Izletniki bodo lahko občudovali marmorne stavbe v Atenah, južnjaško vrvenje na sejmiščih in bazarjih v Tel Avivu, Bcyrouthu in Damasku, ogledali si bodo palestinske kraje versko-historične znamenitosti, krona vsemu pa bodo izleti k piramidam in sfingi pri Gizeli in ogled južne metropole, F1 Kaira. Vse to iti še več si lahko privoščite za razmeroma prav nizko ceno od 5000 dinarjev naprej. Nadaljnje informacije, prospekte, prijave, nabava valut in vizumov pri »Putniku«, Maribor, Aleksandrova cesta .35, tel. int. 21-22. Starši! Zahtevajte nakaznice pri Na-bavljalni zadrugi državnih uslužbencev in kupujte vse šolske knjige in šolske potrebščine za srednje, meščanske in ljudske šole pri Zlati Brišnik, Slovenska ulica 11- Kje igra Tatay? Tatay igra v »Veliki kavarni«. Klub kolesarjev »Perun«, Tezno obvešča. članstvo, da ie proslava 5-letnice preložena na 16. t. m., ako bo Slabo vreme, pa na 23. septembra. Hermes, enoletni Irgovski tečaj Slo-< venskega trgovskega društva, Maribor, Zrinjskega trg, vpisuje vsak dan. Zahtevajte prospekte! Koncert v soboto in v nedelio v restavraciji »Trije ribniki«; dobra vina. pivo, piske, narezki. Se priporoča F. J-Kliček. V nedeljo 9. t. m. vrtni koncert. Igr^ železničarska godba. Gostilna Weber* Pobrežje. Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 17 stopinj C nad ničlo: minimalna temperatura je znašala 1-4 stopinj C nad ničlo; barometer je kazal pri 19 stopinjah 743, reduciran na ničlo pa 741» relativna vlaga 85; vreme je tiho in jasno; vremenska napoved pravd, da bd 1 .vreme spremenljivo. Ker nisem imela prilike posloviti se od vseh svojih prijateljev ob odhodu na novo službeno mesto v Osijeku, se poslavljam tem potom. Marija Radova. Radio Ljubljana. Spored za soboto 8. t m.: ob 7.30: reproduciran koncert; 7.45: telovadba (Pustišek Ivko); 8.15: poročila: 8.25: spominska ura bazoviških žrtev; 9.30: orgelski koncert (g. Šter-benc); 10: prenos iz stolnice; 11: oktet »Ljubljanskega Zvona« (prenos z velesejma); 12: čas, plošče; 16: moški zbor Nar. žel. gl. društva »Sloga«, vmes plošče; 17.30: tekme harmonikarjev (prenos z velesejma); 20: prenos operete »Sv. Anton vseh ■zaljubljenih patron« iz opernega gledališča; 22: čas, poročila, prenos z velesejma. — Spored za nedeljo 8. t. m.: ob 7.30: reproduciran koncert; 7.45: telovadba (Pustišek Ivko): 8.15: poročila; 8.15: reprodnc. orgelski koncert; 9: prenos iz dvorane OUZD: proslava 10-letnice obstoja Zveze kmečkih fantov in deklet; 10: prenos iz Trbovelj: športno zborovanje; 11: prenos koncerta vojaške godbe fe Zvezde; 12: čas, radio-orkester: 16: pomen in potrebe knjigovodstva (Jamnik Alojzij); 16.30: »Erika«-šramel; 17.30: radio-orkester (prenos z velesejma); 19.40: Južna Srbija; 20: violinski koncert ge. Fanike Brandlove; 21: prenos z velesejma: 22: čas, poročila, plesna glasba (plošče). — Spored za ponedeljek 10. t. m.: ob 12.15: plošče; 12.50: poročila; 13: čas, plošče; 17.30: koncert pevskega zbora Glasbene Matice (prenos z velesejma); 18.30: radio-orkester; 19.30: nastanek apnencev (Peteri in Alojzij); 19.50: čas, jedilni list; 20: prenos opere iz Zagreba: Bo-heme (Puccini); v odmoru čas in poročila. Vpisovanje v Legatov Enoletni trgovski tečaj v Mariboru traja še ta teden, in sicer od 10. do U. ure v šolski pisarni, Vrazova uhca 4; znatno znižana šolnina. Tombola podružnic CMD je bila z ozirom na teden »Rdečega križa« preložena na 7. oktober 1934. Na to se opozarjajo druga društva. Jadranska straža poziva svoje članstvo, da se udeleži izleta krajevnega odbora železničarjev v nedeljo 9. septembra v št. Ilj. Sodeluje godba »Drava«; odhod z vlakom ob 13. uri in povratek ob 21.30 uri. Izlet se vrši ob vsakem vremenu. To je prvi obisk Jadranske straže na naši postojanki na severni meji, zato je dolžnost članstva, da se tega. izleta polnoštevilno udeleži. Odbor. Kavarna »Promenada«, v soboto in v nedeljo koncert. Igra »Triglav-jazz«. Mestno kopališče bo jutri 8. septembra kakor, navadno ob praznikih od 8. do 12. Ure odprto. Narodno gledališče v Mariboru v sezoni 1934-35 Razpis gledališkega abonmana. Oprava Narodnega gledališča v Mariboru razpisuje za. sezono 1934-35 abonma, ki se zaključi v začetku maja leta 1935 ter obsega 22 predtsav (12 dramskih, 9 glasbenih in en koncert) in pomeni velik popust napram večernim cenam. Abonma je najmanj 10 odstotkov cenejši od lanskega, ker sta letos dve uprizoritvi (i glasbena predstava in 1 koncert) več. Plačuje se v sedmih zaporednih mesečnih obrokih, vedno v prvih dneh vsakega meseca. Cene za vsak mesečni obrok (ves abonma stane torej 7 takih obrokov) so sledeče: ložni sedeži po 58, 38, 31 in 24 Din (za uradnike 49, 32, 21, 20 Din); par-terni sedeži po 48, 38, 31 Din (za uradnike 41 32. 29 Din); balkonski sedeži po 48, 3g %). 22 Din (za uradnike 41, 32, H 18’Din); galerijski po 24, 19, 13 Din (za uradnike 19. 14, 9 Din). Dobe sc tudi bloki, ki omogočajo obisk gledališča pri poljubnih 12 dramskih, 9 glasbenih predstavah ter pri enem koncertu. (Izvzete so le one pred-stuve, ki imajo na lepakih označbo »fe. Ven . cene teli blokov so nekoliko višje kot pri navadnem abomnanu, Priglase sprejema počenši s pondclj-kom 10. t. m. gledališka blagajna, ki je °dprta vsak dan od 9. do pol 13. ter od 15. do 17. ure (ob nedeljah in praznikih V Študijski knjižnici se z 10. septembrom zopet uvedejo običajne ure. Čitalnica bo odprta vsak delavnik od 15. do 18. ure; v istem času se bodo izposojale tudi knjige. Vsem Mariborčanom! V nedeljo 9. t. m. vsi na izlet, ki ga priredi Jadranska straža, krajevni odbor železničarjev v Mariboru na našo severno mejo v Št. Ilj. Naši bratje na severu nas pričakujejo. Vabljena so vsa nacionalna društva. Kliče nas meja! Zato vsi v nedeljo v Št. Ilj! Predvideni spored: pozdrav na postaji, odhod z godbo na čelu do meje, od tam do izredno lepe točke k Vaupotiču, kjer bo prosta zabava brez vstopnine. Odhod v nedeljo z vlakom ob 13. uri, povratek pa ob 21.30 uri. — Odbor. Namestitev učiteljev novincev. Za učitelje pripravnike in učiteljice pripravnice so imenovani: Josip Turk v Melincih. Boris Ferlinc v Črenšovcih, Avgusta Švarčeva pri Sv. Juriju. Celestina Grilova v Zavrču, Ignapij Železnik v Hodošu, Cirila Koščeva v Podčetrtku, Danica Lisačeva na Muti. Ivan Lokovšek v Framu, Dušan Špindler v Gornjem gradu, Silva Ukmarjeva v Lipi, Stanko Horvat v Serdici, Anton Božič pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu, Alenčica Gabrova pri Sv. Andražu. Gabriela Žitnikova v Cirkovcih, Ivan Bauman v Moravcih, Helena Bagarjeva v Kramarovcih, Ma-kso Dolinšek v Ribnici na Pohorju, Jožko Rojc v Šmarjtu pri Jelšah. Maric:; Praznikova pri Sv. Tomažu, Josip Puhar na Runču, Karolina Grobinova v Dobrovcih, Bogomila Lavričeva v Radmožan-cih, Primož Sedmak v Kančevcih, Marjeta Nahtigalova pri Sv. Križu pri Ljutomeru, Rozina Rosinova v Domanjšev-cih, Štefan Švegelj pa v Beltincih. Pretežna večina novincev je nastavljena, kakor je razvidno, v Prekmurju. Te dni pa bo nameščenih še nad 100 novih učiteljev in učiteljic. Komemoracija za pokojnim generalom Maistrom na Sv. Planini. V nedeljo 16. t. m. bo priredila Legija koroških borcev na Sv. Planini žalno svečanost v počastitev spomina pokojnega vrhovnega vodje Legije koroških borcev in osvoboditelja severne meje generala Rudolfa Maistra ter tovarišev borcev, ki so padli za naše osvobojenje. Kam s smetmi in odpadki? Za mariborsko občino bo slej ko prej nastalo pereče vprašanje glede prostora za odlaganje smeti in drugih odpadkov. Marsikateri posestnik si danes pomaga na ta način, da odda izipraznjenje greznice prav po ceni kakemu delavcu, ki z ročnim vozičkom odpelje smeti in jih odloži n,-a najbližji njivi ali travniku, za plotom ali kar na utici, seveda ponoči, da ga ne zasači oko postave. Tako so je v zadnjem času e vesti samo dopoldne) do sobote 22. septembra. Za lanske abonente ostanejo dosedanji sedeži rezervirani do četrtka 15. septembra. Uprava prosi vse, ki se nameravajo abonirati, da to store čim prej. Opozarja se, da se abonma neprenosljiv na drugo osebo in med sezono neodpo-vedljiv. Repertoarni načrt za novo sezono: Dramski del: Slovenska dela: Cankar: »Hlapci«. Golouh: »Od zore do mraka«. Kreft: »Kreatura«. Šorli: »Divji ognji«. Ouidam: »injekcija«. Vombergar: »Zlato tele«. Srbohrvatska dela: Feldman: »Profesor Žič«. Kosor: »Požar strasti«. Nušič: »Mister Dolar«. Češko delo: SchelnptlugDva: »Gugalnica«. Rusko delo: Tolstoj: »Živi mrtvec« ali »Ana, Ka-renina«. Neslovanska dela: Alsberg: »Konflikt«. Bus-Fekete: »Trafika«. De-val: »Tovariš«. Farrere: »Bitka*. Frank: »Vzrok«. Hollmannstahl; »Slehernik«. 0’Nelll: »Anna Christie«. Savolr: »Osma žena«. Shakespeare: »Hamlet«. Shaw: »Hudičev učenec«. Toller: »Hinkemann« (»Jalovec«). WiWe: »Idealni soprog«. — Razen tega nekaj otroških iti ljudskih iger ter ev. drugod izredno uspele novitete. Glasbeni del: Parma: »Zlatorog« ali »Urh«, grof celjski«. Smetana: »Dalibor« Verdi: »Trubadur«. Offenbach: »Hofftnnnnove pripovedke«. Abraham: »Ples v Savoyn«. Beneš: »Sveti Anton, «seh zaljubljenih patron«. Ipavic: »Prin-ceza Vrtoglavka«. L®har: »Carjevič«. Mlllttcker: »Gasparono«. Stolz: »Izgubljeni valček«. ob drevoredu v Kamniški ulici nagroma-dilo toliko razne nesnage, da se je človeku kar studila hoja po tej poti. Na zadevno prošnjo je mestna občina takoj u-krenila, da; se je ta nesnaga odstranila, za kar so občini vsi pasanti prav gotovo hvaležni. Vendar pa bo treba nekaj u-kreniti, da se take nerednosti ne bodo več ponavljale. Umestno bi bilo, da bi mestna občina pozvala lastnike nezazidanih parcel v Kamniški ulici, naj odstranijo in posekajo grmovje, kjer se zvečer in ponoči skrivajo razni potepuhi in naj ograde svoje parcele s primerno ograjo. Sicer pa bo treba skrbeti za redno odvažanje smeti na tak način, kakor ga imajo v velikih mestih, kjer posebni vozovi redno zbirajo smeti v posebnih zabojih, ki se zamenjajo za prazne. Ta način je naijce-nejši in najbolj bigijeničen. Zahvala. Društvo »Nanos« se najtopleje zahvaljuje vsem, ki so na katerikoli način pripomogli do tako lepo uspelega kongresa jugoslovanskih emigrantov v Mariboru. Najtoplejšo zahvalo pa izraža g. dr. Lipoldu kot mestnemu županu, ki je s svojo navzočnostjo tako povzdignil zborovanje; enako se zahvaljuje podžupanu g. Golouhu, vsem zastopnikom organizacij, ki so pozdravili kongres, nadalje uredništvom vseh listov, zlasti pa lokalnima »Večerniku« in »Borbi«. Toplo zahvalo izraža župniku g. Sokliču iz Slo-venjgradca ter župniji Sv. Marije za od-stopitev cerkve za sveto mašo. Zahvaljuje se šefu glavnega kolodvora g. Per-metu, ki je šel odboru pri sprejemu zelo na roko. Nadalje železničarski godbi »Dravi« in »Jadranu« za petje pri maši in na kolodvoru, zlasti pa zborovodji g. Joži Lahu. Prisrčno se zahvaljuje vsem onim. ki so se udeležili ' slavnostnega sprejema na kolodvoru, posebno pa vsem c e nje ni'in damam, ki so kljub neugodnemu vremenu prišle na kolodvor v narodnih nošah ter s tem še bolj povzdignile lepo manifestacijo. Iskrena hvala tudi vsem ostalim udeležencem in gostom od blizu in daleč. Naj bi naše skupne manifestacije obrodile čim prej uspehe, ki si jih vsi želimo! — Odbor dnuštva »Nanos«. Obeta se nam zgodnja zima. Naši vremenoslovci so zabeležili zadnje dni neverjetno nagel padec temperature po vsej Evropi, iz česar je sklepati, da se nam obeta skorajšnja zima. Nekatere višje vrhove naših Alp je pobelil že sneg. Iz vseh krajev Evrope pa prihajajo poročila o velikih nevihtah in burjah s snegom. V nekaterih krajih v Franciji se je temperatura približala ničli in je ponekod zapadlo do 15 cm snega. V južnih krajih Francije pa je divjala strašna nevihta s katastrofalnimi nalivi. Po poročilih iz Madžarske, Anglije in nekaterih Julijska in avgustova številka »Ljubljanskega Zvona«. Kakor navadno o počitnicah, je tudi letos izšel »Ljubljanski Zvon« za julij in avgust v skupni dvojni številki, ki prinaša zares pestro in bogato gradivo. Dvojni zvezek otvarja Pavla Pibernika članek »Strašni jubilej«, ki se spominja dvajsetletnice začetka svetovne vojne in niza okoli tega sedanji politični in gospodarski položaj, toda žal preveč enostransko in vse preveč z zre-lišča levičarstva, ki se je zadnja leta zajedel kakor pijavka tudi v mišljenje naših takozvanih naprednih in nacionalnih kulturnih delavcev, kar opažamo žal že več časa celo v »Ljubljanskem Zvonu«, ki mu zaradi tega manjka znanstvena objektivnost, ki je bila nekoč njegova glavna odlika. Zrelejši in obiektivnejši čitatelji in naročniki s takim enostranskim žurnalizmom ne moremo več biti zadovoljni. To velja splošno za vse zadnje podobne sestavke, ki prav zato niso eseji, kar bi morali biti. Tone Seliškar objavlja zopet svojo najnovejšo liriko, ki se je nagnila k erotiki. Dr. Fr. Kidrič je zaključil razpravo »Ustanovitev slovenske stolice v Ljubljani«, ki pa ni samo suhoparna zgodovinska ugotovitev dejstev, ampak živa zadeva, ki sega vse do problemov sedanjosti glede jezikovne politike pri nas. Bratko Kreft nadaljuje svojo satiro »Kreature«, ki jo bomo menda videli še letos tudi v mariborskem gledališču. Dr. K. Ozvald je prispeval razpravo »Filozofski moment v pedagoški praksi in teoriji«. France Bevk nadaljuje roman »Človek brez krinke«, Miran Jarc pa roman »črna roža«. Au- C I KO R (JA PRAVI DOMAČI IZDELEK drugih držav je tam zadnje deževje silno ohladilo ozračje in je ponekod padel tudi sneg. Za naše kraje utegne biti mrzla jesen katastrofalna. Grozdje bo pričelo pokati in gniti, pa tudi ostalih poljskih pridelkov ne bodo mogli kmetje spraviti kakor po navadi, tudi nekaterim poljskim pridelkom. Na novem trgu je bilo predej lesene in lončene robe. _ m m za vse osnovne, mescan- S« s*ISSK Maribora bo v nedeljo 9. /m. gostovalo v Trbovljah in bo v okviru 'športnega' mitinga rudarskih klu-bovvodigralo proti liginemu moštvu ASK Primorja propagandno tekmo. Revija dirkalnih konj bo jutri v soboto 8. in v nedeljo 9. t. m. na dirkališču na Teznem pri Mariboru. Oba dneva priredi Kasaško društvo v Mariboru konjske dirke, ki l>odo po prijavah sodeč etos izredno zanimive. Ljubitelji konj in onjskega športa bodo prav gotovo zadovoljni, saj bo dirkalo okrog 20 najboljših dirkalnih konj. Kasaške dirke so bile v Mariboru vsekdar na glasu, tako po izbornem konjskem materialu, kakor tudi po spretnosti voznikov. Dirke sc bodo pričele jutri in v nedeljo ob 15. uri. njim bodo vozili avtobusi z Glavnega trga. MARIJ SKALAN 140 Roman iz prazgodovine človeštva. V veliki podzemski dvorani pod Ra-.vini svetiščem, kjer so se navadno prirejale bnčne zabave in orgije, so tedaj klečali duhovni in žreci, dvigali glave in roke, jih zopet spuščali, se z njimi dotikali tal in molili. Toda njihove molitve so bile 'bolj podobne kriku obupancev in norcev, kakor prošnji do Najvišjega. Podoba, ki jo je nudila došlim njihova molitev, ni bila pomirjajoča, bila je prej še bolj razburjajoča. Med molitev so se vedno pogosteje mešale kletve, pojavljali so se izbruhi obupa in prvi znaki blaznosti. Semiš Isis jc obstal in se zdrznil. Ni vedel, ali naj še sam pade na kolena in moli, ali pa naj zakriči v to strahotno družbo in ji zaduši molitev — kletev. Ko pa je videl nekega duhovna, kako je planil kvišku, si strgal oblačila s telesa in pričel besneti, je planil k njemu in Sa udaril s korobačem po golih plečih. Spametuj se, norec!« je zarjul. Duhoven se je blazno spačil, odskočil kakor udarjena žival, počenil in se nato zagnal vanj, kričeč s strahotnim glasom : -Na pomoč! Napadel me je zli duh podzemlja. Ubijmo ga, uničimo! Z njim uničimo pogubo Semisirisa!« Nekateri duhovni in žreci so se dvignili in v polblaznosti hoteli planiti na Semiša Isisa, a zadrževali so jih Amonis, Ankamis in Amarazis. Prav tedaj so se pa s truščem odprla mala stranska vrata in v dvorano sc je vsula skupina obrednih plesalk. Napol blazne od groze so se vrgle na duhovne, se jih pričele oklepati in rjuti. Z razpuščenimi in zmedenimi lasmi, nabreklimi očmi in skoraj nagimi telesi so bile bolj podobne furijam kakor obrednim deklicam. Zadr.ja je planila v dvorano Eramana, se ozrla po zmedeni množici, se blazno zakrohotala in vzkliknila: »Veselite se, ker bliža se zadnja ura konca sveta. Kako lepo in veličastno je poginiti s. svetovjem, ha.-ha-ha!« Potem 'se je zavrtela, zakrilila z rokama in zapela: Roke moje —_ kače strupenice, usta moja — njih moreči pik; Ra je oče, brat in ljubi, ženin moj je sveti Apis — bik ... Njeno blazno petje se je groteskno mešalo s krikom plesalk, molitvijo svečenikov ter kletvijo žrecev, in njeno vrtenje v divjem krogu je bilo kakor ples boginje pogube na ruševinah sveta. V Semišu Isisu je gorela grozota obupa in se mešala z divjim srdom. Zagnal se ie znova v množico, rjul. ukazoval: »Zruši se v prah, sodrga prekleta, ki si izzvala srd bogov in jih še z molitvijo žališ! Vam ie moj oče gospod? Vam sem jaz Semiš Isis? Nori vladar norcev? Konec, konec, konec!« Njegov krik je zmedel pobesnence, da so drug za drugim umolknili, obstali in se spogledali. Semiš Isis pa je nadaljeval: »Na kolena, svojad! Molite k Njemu za rešitev iz spokorjenih duš in očiščenih src!« In kakor da jih jc njegov glas predramil iz množstvenc blaznosti, so nenadoma vsi popadali spokorno na kolena, dvignili roke in sc potopili v čisto, zbrano molitev. Gora pa se jc tresla dalje; vedno bolj kratki so postajali presledki med potresnimi sunki in vedno strahotneje so zunaj divjali pobesneli elementi. Tla so pokala in se odpirala. V razpoke so se rušili ostanki Semisirisa in nad njimi so se zgrinjala umaziia vodovja. Tonit je zadnji ostanek mogočne Atlantide. Tudi planota piramid se je pogrezala. Vedno nižje in nižje so lezle zadnje najvišje te- rase, dokler niso.še. vrhovi z vsemi ljudmi,. ki so se jih .v smrtni grozi oklepali, dosegli divje razburkane -vodne gladine in izginili pod njo. Za njimi je lezla v dno Atlantika Gora prihoda. Obupanci na njej so plezali, drug na drugega in se dušili. V svojem nizkem podzemlju, v katero je vdirala iz prepada voda potopa, pa se je tedaj poslavljala edina, mirna žiVa,-duša od mrtvega Asarhadana in Oiirije. »Počivajta mirno v grobu vesoljne-pogube, otroka moja edina!« je šepetala Arikdinila z glasom tihe molitve. »Počivajta in sanjajta sen večne združitve v ljubezni onostranstva, ki vama je nihče ne more vzeti. Morda jc -moje življenje le doseglo še svoj plemeniti cilj': ž-dru žilo jc vaijai! Sedaj je dovršeno. Ničesar ni več, napravljen je zadnji korak, izgovorjena je zadnja beseda, dojpr.ede-na zadnja misel. Izpolnjeno je vse. :Zdaj ni več ljubezni in ni več sovraštva.- Nad strasti življenja lega večni mir in ■molk. Dovolita, da ležem v. svoj že sto let-pripravljeni grob, ki sc jc danes -razširil do vseh štirih morij, da je v njem prostora za vso celino atlantsko in ves silni, mogočni Semisiris. In če je iz, smrti pot v večno združitev z Njim, ki je .N-aj-višji in je Ra, potem se vrača vanj vse, kar sem kdaj ljubila in sovražila, da se pretali v ognju Njegovem v silni plamen večnosti...« • BACIL RAKA ODKRIT. Ravnatelj labor. Držav, biološko-ana-tomskega zavoda v Dahlemi pri Berlinu je sporočil, da se mu jc posrečilo odkriti povzročitelja raka. To odkritje pomeni največji dogodek v sodobni medicini, ker se bo sedaj gotovo kmalu našlo sredstvo za zdravljenje te doslej večinoma neozdravljive bolezni. NESREČA MADŽARSKEGA LETALA. Pri Segedinu se je zrušilo neko madžarsko letalo, ki se je dvignilo v zrak zaradi meteoroloških opazovanj. Opazovalec je bil takoj mrtev, dočim je pilot nevarno ranjen. Letalo sc je docela razbilo. Kopeli v petroleju. Neka francoska ekspedicija že več let preiskuje področje džungle v srednji Afri ki. Iskala je tudi petrolejske vrelce, o katerih je našla znake pri takozvanih Mastnih jezerih. V bližini Ulmiya je ekspedicija odkrila mogočne vrelce, ki se stekajo v jezero. V tem jezeru se pa kopljejo sloni in neke črne kače. ki so ljudem zelo nevarne. Nova moda ženitovanjskih potovanj. Najnovejša moda v Franciji so ženito-vanjska potovanja v zraku z letalom. Srečna poročenca nimata pri tem želje, da bi čimpreje prispela na določeno mesto, marveč se je pojavila v Franciji epi- demija letanja. Mladoporočenca sedeta po poroki v letalo, seveda brez pilota, in letita sama ter dostikrat ne vesta kam. Včasih sedi za aparaturo ženin, cesto pa vodi aparat nevesta. Na ta način hoče svojemu možu dokazati, da je sposobna vsega in mu ne sme biti žal, da si jo je izbral za zakonsko polovico. Angel Gabrijel kot pilot. Neki slikar v Kanadi je naslikal oznanjenje Kristusovega rojstva. Naslikal je Marijo v moderni spalnici, angela Gabrijela pa je oblekel kot pilota s športnimi očali. Skozi odprta vrata se vidi letalo, s katerim ie priletel z neba. Cerkvene oblasti so sliko prepovedale, ker jo sma- trajo za blasfemijo. Umetnik pa meni, da se mora vera prilagoditi sodobnosti in bo ljudstvo prav gotovo prej. verjelo, da'se jc angel Gabrijel pripeljal k Mariji z letalom. Tudi je prepričan, da je prav gotovo na svetu cerkev, ki bo kupila nje govo sliko. (Morda v Ameriki?), POSOJILliCH I.Z.10. P. MOR, UMIRI DOM USTANOVLJENA LETA 1882 Stanje hranilnih ylog 60 milijonov dinarjev Rezervni zaklad 9,668.000 Din Sprejema hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje najkulantneje Razno JOS. T1CHY IN DRUG. Konces. elektrotehnnično podjetje. Maribor, Slovenska til. 16, teL 27—56, izpeljuje elektroinstalacije stanovanjskih hiš. vil. gospodarskih objektov, zaloga motorjev, lestencev, svetilk, elektroin-stalacijskega blaga do kon-k ii rečni h cenah. _________ predelavo žimnic na domu prevzame najceneje Ferdo Kuhar, Vetrinjska ulica 26.______________________ 1934 KDO SE UDELEŽI z 200-000 Din. gotovine neke kupčije? Dotišni zasluži v 6. mesecih 30.000 Din. Za denar ie podana Prvovrstna varnost. Naslov v upravi »Večer nika«. 3716 ŠOLSKE TORBICE aktovke, nahrbtnike itd, v veliki izbiri priporoča Ivan Kravos, Aleksandrova cesta 13. 3624 VELIKA IZBIRA TKANIN za pohištvo, zavese, odeje, volno, žimo, afrik, gradi za ma-drace, perje, puli kupite najceneje F. Novak. Vetrinjska 7, Koroška 8. 3755 Posest Kupim NOVOZGRADBA soba, kuhinja, vrt, 14.500 Din. Novozgradba, 2. stanovanji, so ba, kuhinja, 48.000 Trgovska hiša, novozgradba, dobra lega, 60.000- Posestvo, 15 oralov, hiša, 4 sobe, kuhinja, 55.000. Opekarna, strojno o-premljcna, proizvaja letno 1.000.000, 450.000. 3770 »Rapid«, Gosposka ulica 28- ŠOLSKE KNJIGE za prvo meščansko kupim-Ponudbe na trgovino Moravec, Maribor. . 3734 Prodam SPALNICE politirane. najmodernejši vzor ci, iz mehkega in trdega lesa ter razno drugo pohištvo po znižani ceni prodam. Priporočam se za vsa mizarska in pohištvena naročila. Mizarsko podjetje Rudolf Kompara, Aleksandrova cesta 48. 1641 S PRISTNIMI VINI, vedno svežim pivom in jedili vas bo solidno postregla najemnica gostilne Govedič, Nova vas. Sp. Radvanjska 32. 3746 ZLATO. zlatnike in platino kupuje po najvišjih dnevnih cenah Mariborska afinerija zlata Orožnova ulica 8 2642 DIJAŠKE LEGITIMACIJE znižane cene Fofn-atciie Japelj, Gosposka 28. 3753 V SOBOTO IN NEDELJO VRINI KONCERT v gostilni »Novi svet« (pri studenškem gozdu). 3474 HIŠE Z VRTOM pri Mariboru od 20.000 naprej. Posestva v Radvanju. Pekrah, Limbušu, Krčevini od 3 oralov naprej. Gostilne od 100.000 naprej, kakor graščine, vile, trgovine in večnad stropne hiše prodaja Posredovalnica, Maribor. Slovenska ul. 26. 3776 DOBRO VINO od 5 litrov naprei toči Sok. Meljski hrib .30. a liter Din 8_. 3751 KROJAŠKO DELAVNICO Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem preselil iz Glavnega trga 16 v Slovensko ulico 26 in se za nadalje, priporočam. Leopold Cehtier. 3773 ENODRUŽINSKA NOVA HIŠA poceni naprodaj- Vprašati pri pekarni Bogovič, Ptujska cesta. 3778 ZA ENTLANJE in ažuriranje se priporoča Marica Petrovič, Maribor, Frau-kopanona ul 51 3765 OTROŠKI VOZIČEK. globok, skoraj nov. naprodaj. Delavska ul. 30, pritličje. 3752 FORD AUTO, Sport-Cabriolet, 2 sedežni m 2 nadomestna sedeža, v najboljšem stanju, na prodaj. Registriran do konca 1934. Vpra Sati: Sučevič, Maribor, Sk>-venska ul- 8. 3761 STAVBENA PARCELA v Mariboru na. prodaj. Naslov v upravi. 3764 ŽIMNATA MADRACA 300, divan 250—130, omara z& knjige 380, postelje, omare, pletilni stroj, 4 stoli. Ruska cesta '3-1, desno, naprodaj. PRODAM SPALNICO z dvema posteljama,-kompletno, malo rabljeno, mehki les, i 7. vložki in žimnicami. Ale-| k san d rov a c. 79. -5779 i _i_. nn m niDAn v faitnf novi palaii na oglu Centrala: MARIBOR Gosposke-slovenske unče RANILNICA DRAVSKE BANOVINE MARIBOR najbolj varna naložba denarja, ker j amil za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in s vso svojo davčno moijo — — Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoie posle to in o in k u la n t n o S n ■ * i a r- ■ ■ p nasproti pošte, prej oreipma w,°9e m knjižice na tekoc> raeun Podružnica: C C. L J C. Južnoštajerska hranilnica r l c 111 po najugodnejšem obrestovanju - -.—.... Diiaika stan. n1, n- r i .j DVA DIJAKA (dijakinji) sprejmem v lepo sončno sobo. Nemščina in klavir Naslov v upravi lista. _____________________3696 DVE DIJAKINJI ali uradnici sprejmem v prvovrstno preskrbo in lepo stanovanje. Vprašati pri Ani Kaučič, Glavni trg 16- 3741 DVA DIJAKA(INJl) sprejmem na stanovanje. Naslov v upravi »Večernika«. _____________3757____________ DIJAKINJO sprejmem v vso oskrbo za Din 500—. Prešernova ul. 2, vrata 7. 3758 MLAJŠO DIJAKINJO sprejme učiteljica v vestno oskrbo. Solnčno stanovanje, vrt, klavir. Krčevina, Praprot nikova 7. 3768 DVA DIJAKA ali gospoda sprejmem v vso oskrbo. Koroška cesta 17-1, desno- 3771 Stanovania TRISOBNO STANOVANJE z vsemi pritiklinami v novejši zgradbi se takoj odda solidni stranki. Naslov v upravi lista. 3710 STANOVANJE dveh sob s pritiklinami išče mirna stranka. Pismene ponudbe pod S. M. C. na upravo lista._________________3759 LEPO, SOLNCNO. ŠEST SOBNO STANOVANJE v 11. nadstropju, z balkonom, prostim razgledom, centralno lego, v bližini parkov se odda za januarski termin 1935. Pismena vprašanja pod »Za stanovanje zdravnika ali pisarno« na upravo »Večernika«. 3760 SOBO IN KUHINJO oddam s 1. ali 15. oktobrom. Frankopanov a ul. 14. 3763 STANOVANJE 4-sobno, s predsobo in kuhinjo, oddam z oktobrom. Cankarjeva 6. 3777 MIRNA STRANKA brez otrok išče sobo in kuhinjo s 1. novembrom v mestu. Železniški poduradnik, točen plačnik. Naslov v upravi »Ve-černika«.____________3791 STANOVANJE dvosobno, oziroma trisobno, odckim poceni. Vprašati v pisarni dr. Lašiča. 3785 Sobo liie PREPROSTO SOBICO išče dijakinja klasične gimnazije takoj ali s 1. oktobrom. Sprejema tudi instrukcije. Ponudbe pod »100« na upravo lista. 3747 Sobo odda od 15. do 23. septembra 1931 linltf« lisast« In planinske plemenske živin« od 15. do 18. septembre Ogled 2. zadružne svinjereje. — ,,Štajerski lea“. Obramba pied lelaU. Sejmske izkaznice se dobijo pri glavnem zastopstvu Bančna poslovalnica Bedak, Maribor, Gosposka ulica 25 3490 OPREMLJENO SOBO v bližini parka oddam. Koroščeva ul- 2, pritličje, vrata 2. _________ 3715 _________ OPREMLJENO SOBO oddam v centru mesta. — Naslov v upravi lista. 3689 SOBO oddam- Ciril-Metodova ul. 18, pritličje. 3762 lokal LOKAL v Lekarniški ulici 7 oddam s 1. oktobrom. Vprašati pri Rojku, Tattenbachova ul. 18-3784 Sluibo a MESTO GOSPODINJE išče mlada gospa, vajena hišnih del, kuhanja in otrok. Ponudbe na upravo lista pod »Go spodinja«. 3749 Sluibo dobi SOBA ZA SOLIDNEGA GOSPODA. mirna, sončna in zračna, z u-porabo kopalnice, se takoj odda. StroBmajerjeva ul, 28, II. nadstr., vrata 9- 3463 ODDAM MALO SOBO z vso oskrbo dijaku. Naslov v upravi lista. 3731 IŠČEM POSTRE2KINJO za par ur na dan- Horvat, Stu denci, Bolfenkova 44. 3732 POŠTENO DEKLE za hišna dela sprejme Vezjak. Splavarska 6. 3745 UCENCA sprejmem proti primernemu malemu plačilu. Kotlar C. Tomažič, Sodna ul. 24. 3697 Pouk TEMELJIT POUK NA CITRAH. Orožnova ul. 5. 3730 SOLOPETJE poučuje Skvarča, Maistrova ul. 19-11. 3690 MISS EDITH OXLEV diplomirana v Cambridge in Parisu, daje angleški in francoski pouk, Krekova ul. 18-11, od 1. oktobra dalje. 3614 SLOVENŠČINA. NEMŠČINA. francoščina, italijanščina po najboljši, preizkušeni metodi. Naslov v upravi. 3748 VIOL1NCELO poučuje privatno izkušen pedagog in bivši profesor konservatorija kapelnik Egon A. Kubiček, kavarna »Astoria«. 3772 Javljamo viem aorodnikom in znancem, da je nas ljubljeni sin in oče, gospod Franc Freltag mizar drž. talcznlc po dolgi in zahrbtni bolezni preminul. E Pogreb bo v nedeljo 9. septembra ob 16. uri na f mestno pokopališče na Pobrežju. V MARIBORU, dne 7. septembra 1934. ZaluJoCl ostali. Ali T ste ie mislili na svojo sreic ■ Poskusite enkrat s irežko dri. razredna loterijel Srečke razredne loterije dobite v veliki izbiri v pooblaščeni prodajalnici državne razredne loterije v bančni poslovalnici BEZJAK . MARIBOR OOSPOSKA ULICA U 87&0 A Sffc mmi mi Vrsta 2402-00 Telovadne copate z krom-podplatom f za telovadbo v šoli in „Sokolu". Zenske Din. 35.-. moške Din. 39 JEZIKI! Slovenščina, nemščina, franco ščina, italijanščina po individualni metodi. Zajamčeno hiter uspeh celo pri jezikovno nenadarjenih! Naslov v upra-: vi. 3733 Vrsto 45301-03 lahka in poceni platnena obutev za šolo po lepem vremenu. St. 27-34 Din. 19.-, 35-42 25- t ■ •. -r.;Cč - - -- i*-, ?•' • v •• •: : -j Vrsta 5460-00 Za Vaše otročičke udoben in lahek čeveljček v katerih se im bode nogica pravilno'razvi jala. St. 24-26 Din. 49.- Vrsta 3222-02 Pol-čevelj z gumijastim podplatom, skozi leta priznan kot zelo dober in praktičen za otroke. Št. 34-38 Din. 69.- © Vrsta 5651-28 Pol-čeveljček za otroke do 4 leta, črne iz laka rujave iz boksa. St. 27-33 Din. 69.- Vrsta 45612-2' Zelo pripravna obutev za nemirne otroke močnega platna in gumijastim podplatom. 35-33 Din. 29.-, moške Din. 39.- Vrsta 3962*22 Visok čeveljček z rujavega boksa za fante in deklice, pripraven za slabo vreme. 5t. 34-38 Din. 69.- Vrsta 6622-09 Močan čevelj z usnjenim podplatom najbolj pripraven za šolarčke. Isti za dijake od st. 34-38 Din. 89.- A L,-L' I X Vr*,a 462460 Dekliški pol-ceve!| za vezat in močnega boksa ali laka pripraven za slabo vreme in izlete. Vrsta 3161 Močan čeveli z kravjeg usnja z trpežnim mijastim podplatom, zelo pripraven za larče St. 34-38 Din. 59.- NOGAVICE ZA 5 O L C Dolge nogavice iz sukanca ze močne, v črni, rujavi in drap ba po Din. 8.-, 10.- in 12.- Drobnarija k čevljarn; krpa 2 žlica za obuvat 3.-, kulcica 1 krema v vseh barvah 4.-, kopi meška In ženska 5., !ufa »los otroški 3.-, ter ženski in moški l dinarjev. Izdaja konzorcij *Jut£a« v UubUanl; predstavnik izdajatelja In urednik: RA DIV OJ REHAR oTANKO DEiELA v Mariboru. Mariboru. Xi$ka Mariborska tiskarna d. U., predstavnik