stev, lil Naročnina za državo SHS: aa mesec...... Din 20 ia pol leta..... . 120 ia celo leto .... .240 za inozemstvo: mesečno.......Din SO Sobotna izdaja: celoletno f Jugoslaviji .... Din 60 r Inozemstvu.... » 80 V INK V SOM, dne 3. (Mre m. Posamezna Številka stane 1*50 ORi LetO Lili. prilogo wIlustrirani Cene inseralom: Enostolpna petitna vrsta mali oglasi po Din 1'50 in Din 2'—, večji oglasi nad 45 mm viSine po Din 2*50, veliki po Din 3'— in 4-—, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din M večjem naročilu popust Izhaja vsuk dan izvzemš ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj, Poštnina plačana v gotovini. Uredništvo Je v Kopitarjevi ulici 6/DI. Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma se ne sprejemajo. UredniStva telefon 50, upravniStva 328. Političen list za slovenski narod. e Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.349 (za inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24,797. Zunanja politika slovaške. Praga, septembra 1925. Nedavno je poslanik češkoslovaške republike v Berlinu g. dr. Kamil Krofta izročil nemški vladi memorandum. s katerim praška vlada vabi berlinsko na direktna pogajanja za zaključitev arbitražne pogodbe med obema državama. Povodom tega koraka, ki je vzbudil razumljivo pozornost v svetovnem javnem mišljenju, se je razvila v tukajšnji žurnalistiku živahna polemika o položaju češko-slovaške jepublike v evropskem koncernu sploh in posebej še v značaju omenjenega dogodka. Del časopisja je porabil to priliko, da zopet lopne po osebi zunanjega ministra dr. Beneša. Ti napadi, ki so sicer na dnevnem redu ob važnejših dogodkih v zunanji politiki, so ostali precej neopaženi. Javnost je na njih navajena in znano je, da so večinoma brez stvarne podlage, da so predvsem plod bolnih aspiracij nekaterih politikov, ki sami sebe smatrajo za najbolj poklicane voditelje zunanje politike. Zato takim napadom ni dajati onega značaja, kakor ga skuša napraviti republiki neprija-teljska propaganda nemškega in mažarskega izvora. Sicer pa je tudi te vrste kritika soglašala v tem, da je korak češkega poslanika v Berlinu popolnoma v skladu z dosedanjimi tendencami državne zunanje politike. Češko-slovaška je edina med državami, ki im« od prevrata dalje, že sedem let nepretrgoma istega ministra za zunanjo politiko. Bolj kakor v drugih resorih je to od važnosti in koristi v zunanjepolitičnem. Preko njega se predstavlja država tujini in po delovanju tega ministrstva tujina ceni ali omalovažuje. Posebno za male države je izredne važnosti, kakšno mišljenje vlada v njih in kakšno vrednost se jim daje v inozemstvu, zato Bi vse eno, kdo jih predstavlja. V tem oziru so glede Češko-slovaške mišljenja nepodelje-na; ona uživa dober glas in velik ugled. Za ta svoj položaj pa se d,ma največ zahvaliti ravno dejstvu, da je stala njena zunanja politika pod enim in istim vodstvom veščega in okretnega diplomata g. dr. Edvarda Beneša. Njena politika je bila zato dosledna in dosedaj v splošnem ni prišlo do preobratov, kd bi iz-nenadili javnost doma ali napravili slab utis v tujini. Razvoj njene zunanje politike gre logično k svojemu cilju: zasdgurati nemoten obstoj in miren napredek novi državi. Težavnejši od drugih novih po vojni nastalih držav je bil položaj češko-slovaške republike: obdana skoraj od vseh strani od re-vanšeželjniih sovražnikov, brez zaledja v resnici prijateljskega soseda; v notranjosti številne iridentistične, kompaktno naseljene narodne manjšine. Vendar je že veliko storjenega na poti k zboljšanju. Mala antanta je še danes upliven faktor ne samo v srednji Evropi, marveč tudi v širokem svetu. Izgubila je sicer na svojem prvobitnem pomenu, to pa ravno radi tega, ker je Imela uspeha pri zasledovanju smernic, na podlagi katerih je bila ustanovljena. Kdo ve, kakšno stanje bd morda danes vladalo v srednji Evropi, če tai ne bilo te zveze. Z njo si je Češkoslovaška pridobila dva iskrena in upajmo tudi trajna prijatelja. S posebnimi pogodbami pa si je približala Avstrijo in Mažarsko. Pomagala je pri finančni in gospodarski restavraciji Avstrije, sklenila z njo važno pogodbo o vzajemni zaščiti narodmih manjšin in stopila z obema v najožje gospodarske zve7.e. Danes je razmerje napram obema skoraj normalno, vsled česar izgublja tudi iridentistacno delovanje na ostrini. Dolgotrajna so bila pogajanja za ureditev predvsem obmejnih spornih vprašanj med Češkoslovaško in Poljsko. Tudi ta so uspela ta razmerje med obema slovanskima sosedoma ima danes definitivni prijateljski značaj. Poljski senat je že ratificiral, pred praškim parlamentom pa se nahaja cela vrsta konvencij, ki so posledica prijateljskega pakta. V razmerju napram najmočnejšemu svojemu sosedu Nemčiji je šla češka politika doslej skupno r politiko velesil. Vendar ie v gospodarskem oniru daleč pred njimi in danes zavzema Nemčija v trgovski bilanoi republike Prvo mesto. Do večjih nesporazumov doslej ni trrišlo. To i* mzumliivo; kajti nemulna j**. vršina ozemlja, ki je edino od Nemčije pri-deljeno potom mirovnih pogodb Češkoslovaški, ne more dati povoda resnejšim konfliktom. Upati je, da bo ravno na začetku omenjeni korak berlinskega poslanika definitivno razčistil tudi to vprašanje, ki bi edino resno moglo priti v poštev pri korekturah meja med obema državama. Bala je ena prvih držav, ki je uvidela brezplodnost popolnega ignoriranja sovjetske Rusije. Dasiravno je dosedaj imela glede upo-stavitve formalnih diiplomatičnih zvez vezane roke po prijateljih v Mali antanta, vendar je v svojo korist in v korist bodočih dobrih od-nošajev stopila s sovjeti v intimne trgovske stike. Sovjetska trgovska misija v Pragi ima popolen značaj formalnih diplomatskih zastopstev in uživa tudi vse temu primerne pravice, kakor tudi obratno češkoslovaška misija v Moskvi. Med obema državama vladajo že danes skoraj povsem normalni odnošaji, ki jim bo v najkrajšem času sledilo in jih potrdilo tudi formakio priznanje sovjetske Rusije s strani češkoslovaške vlade, za kar so pogajanja že v teku. Prijateljsko razmerje do velikih sil je znano. To razmerje je dosedaj nekaljeno, do Francije morda celo bolj prisrčno kakor bi bilo v gotovih trenutkih potrebno in oportuno. Pa tudi v drugih evropskih in izvenevropskili državah se je znala mlada država uveljaviti in si pridobiti številnih prijateljev, kar so dcbro opaža v Društvu narodov, kjer je Češkoslovaška že tri leta zaporedoma izvoljena z veliko večino v svet Društva narodov. Ima svoje diplomatske zastopnike v vseh obstoječih državah: 26 poslaništev in številni konzulati, ki so jim prideljeni strokovni referenti za vse panoge narodnega gospodarstva, predstavljajo češkoslovaško republiko in njene interese v tujini, dostojno in uspešno. Ediino v razmerju do Vatikana se politika zunanjega ministra ne pomakne z mrtve točke. Prvotni normalni odnošaji so se letos največ vsled netaktnosti nekaterih državnih organov znatno poslabšali, ko je 6. junija vsled dogodkov ob proslavi 500 letnice Husa zapustil apostolski nunclij Marmaggi Prago. Od takrat je minulo že skoraj pol leta, pa na škodo države ne gre na bolje. Po krivdi Vatikana gotovo ne. Nasprotno; Vatikan je napram češkoslovaški republiki nastopal od nekdaj ne samo korektno, nego naravnost prijateljsko. Papeški nuncij na Dunaju je po prevratu prvi od predstavnikov tujih držav pozdravil diplomatskega zastopnika češkoslovaške republike pri avstrijski vladi. Za praškega in olomuške-ga nadškofa in za škofe na Češkem in Slovaškem imenoval je po prevratu zaiane rodoljubne in za narodno stvar zaslužene duhovnike. Za dele škofij, katerih središča so ostala izven ozemlja republike, je imenoval posebne administratorje. Dovolil je organizacije raznih redov v nove province, katerih meje se krijejo z drža vnemi. Pa tudi sicer je Vatikan pokazal vedno dobro voljo rešiti vsa vprašanja mirnim in prijateljskim potom. Je toraj samo na odgovornih faktorjih republike ležeče, da si to dragoceno prijateljstvo ohranijo in da se pri rehabilitaciji dajo voditi samo od državnih in narodnih interesov, ne pa od ulice, umetno nahujskane z gesli, katerih kvarni in škodljivi upliv na moralno in duhovno moč prebivalstva se lahko že s številkami dokaže. Naj bi bila tudi v tem za državo iu narod najvažnejšem vprašanju zunanja politika taka, ki jo priporoča predsednik Masarvk v najnovejšem svojem delu ^Svetovna revolucija«: >Naša politika mora biti predvsem češka, resnično češka, pa bo svetovna in zato tudi slovanska.« Viktor Schvveiger. Zagreb, 2. okt. (Izv.) Danes ob 11. uri 40 minut sta se pripeljala z dvornim vlakom na tidiajšnji glavni kolodvor kralj in kraljica. Na kolodvoru so ju pozdravili zastopniki raznih oblasti. Kralj je v salonskem vozu sprejel zagrebškega župana, ki ga je povabil, da bi se udeležil otvoritve kulturno-zgodovinske razstave. Kralj je to obljubil. Kralj je sprejel tudii Stjepana Radiča. Kmalu po 12. uri se je kraljevski par odpeljal proti Belgradu. Belgrad, 2. okt. (Izv.) V Belgrad so danes prispeli še ostali ministri, ki so se nahajali v kraljevem spremstvu. Nocoj se je vrnil v Belgrad kraljevski par, kateremu so priredili slovesen sprejem. Vse mesto je v zastavah. RADIČEV VSTOP V VLADO - »DRŽAVNA POTREBA«. Belgrad, 2. okt. (Izv.) V političnih krogih se trdi, da se bo rekonstrukcija vlade v resnici izvedla. Z rekonstrukcijo bi se imelo začeti takoj po PaSičevi vrnitvi. Tozadevno se že raz-motriva vprašanje treh ministrov, ki bi morali iz kabineta. Rekonstrukcija bi se morala izvršiti pred letošnjim jesenskim zasedanjem. Mnogi politični krogi pa v to ne verujejo, ker računajo s tem, da Pašič v takih zadevali navadno sam odločuje, in sicer zelo oprezno in počasi. Nekateri radikalni poslanci se pripravljajo na to, da bi na klubovi seji mogli izreči kritiko o sestavi sedanje vlade. Ob priliki rekonstrukcije bodo zahtevali, da se poprej povpraša za mnenje radikalni klub, ki naj se mu da na ta način prilika odločiti, kdo naj bi izstopil iz kabineta. Verjetno je, da Pašič na to ne bo pristal, ker hoče imeti pri izbiri svojih ministrov vedno proste roke. Kar se tiče vstopa Stjepana Radiča v vlado, se v radičevskih krogih trdi, da je to vprašanje dozorelo in da je to celo državna potreba in da s tem ni odlašati. Zato naj bi Radič takoj po vsestranski objasmtvi vladnega programa stopil v kabinet. Belgrad, 2. okt. (Izv.) Dr. Maček, ki se nahaja v Belgradu, je dal sotrudniku » Vremena« izjavo o političnem položaju na Hrvatskem. Izjavil je, da ni nobenih nesoglasij med NRS in HSS. Izjavil je dalje, da bo šel Radič v vlado in sicer kot podpredsednik. HZ in disidentom HSS gre zelo slabo, kar se vidi pri občinskih volitvah, HSS pa je svoj dosedanji položaj obdržala. med Francijo ln Ameriko. Pariz, 2. okt. (Izv.) Agence Havas poroča iz Washingtona: Francoska in ameriška finančna delegacija sta sestavu li besedilo finančnega sporazuma, po katerem bo Francija plačevala Ameriki svoj dolg na sledeči način: Prvih 5 let po 40 miljonov dolarjev, naslednjih 7 let po 60 miljonov dolarjev in na-daljnJih 50 let po 100 miljonov dolarjev. Te številke so določene na podlagi današnjega finančnega stanja Francije. Če se pa finančno stanje Francije izpremeni, se plačilni načrt lahko revidiira. Dalje ima Francija pravico zahtevati moratorij, če bi bile francoske finance le preveč neugodne. Cela vsota francoskih odplačil znaša 5620 miljonov dolarjev, kd mor' biti plačana v 62 letih. Pariz, 2. okt. (Izv.) Španske čete so v naskoku vzele višine Las Palomas in nekaj v bližini teh višin ležečih strategičnih točk. Španske čete so oddaljene od Aidira le še 4 km. Višine Las Palomas obvladujejo mesto Aidir popolnoma. Francoska ofenziva napreduje. Nova francoska kolona je zavzela višine Bab-Tambuk. Madrid, 2. oktobra. (Izv.) Pri obstreljevanju Aidira se je vnela hiša Abd-el-Krima in je pogorela do tal. ČIČERIN V BERLINU. Berlin, 2. okt. (Izv.) Z ozirom na Čičeri-nov obisk v Berlinu in na njegove pomisleke proti podpisu jamstvene pogodbe od strani Nemčije izjavlja nemška vlada, da se s podpisom jamstvene pogodbe razmerje med Rusijo in Nemčijo ne bo izpremenilo, ker bo Nemčija držala rapallsko pogodbo. , Belgrajsko pismo. 1. oktobra 1925. Tu še vedno vlada politično zatišje. Mlini stri se le polagoma, rekel Iti neradi, vračajo z dopusta in potovanja. Od 18 ministrov jih je danes v Belgradu samo 7. Tudi državni podtajnikii potujejo. Če interveniraš v ministrstvu, kjer ni ne ministra, ne njegovega namestnika, zrni ga kabinetni šef čudno z rameni in pravi: r.-Nije nrišta!« Za bodoče zasedanje narodne skupščine ni vlada izdelala prav nobenih novih predlogov, s katerimi bi lahko stopila pred parlament. Sejo, ki se bo vršdla najbrž 16. ali 17. oktobra, hočejo zamašiti s poročili odbora za prošnje in pritožbe. Ta parlamentarni odbor bo menda sklican 12. oktobra, da reši nebroj vlog in prošenj, ki čakajo že več let rešitve. Danes se govori, da bo par d mi pred 16. oktobrom sklican tudi naučni odbor, da se tudi on posvetuje o sklepih odbora za prošnje in pritožbe. Na ta način se bo razvijalo »delo« narodne skupščine do 20. oktobra Kaj bodo djali po 20. oktobru na dnevni red, še danes miti vlada ni na jasnem. Invalidski zakon jim ne diši, proračun še ni zrel za skupščino, za dvanajstine pa je še časa dovolj. Računamo torej lahko, da oktobra ne bo posebnega :>delovanja«. Govori se. da bo minister za promet predložil prav kmalu novi j Načrt zakona o osobju minristrstva prometa« in podrejenih mu prometnih ustanov. Načrt je precej obširen in obsega knjigo s 47 strani. Sam uvod, v katerem opisuje komisija, ki je izdelala ta načrt, razloge za nov zakon, šteje tudi 47 strani, zakonski osnutek sam pa 201 člen. Govoril sem tu z železničarji strokovnjaki o tem načrtu in vsi so enega-mnenja, da pomeni ta načrt zopetno poslabšanje že-lezničarske službe, korak nazaj, namesto naprej. V skupščinskem poslopju je te dni vse narobe. Zidarji, pleskarji, elektrotehniki, monterji, vsi se trudijo, da bi dali stari skupščinski »kuči« drugo, lepše lice. Stare električne vode so potrgali in napravljajo nove. da bo skupščina vsaj po elektriki bolje razsvetljena. V posameznih klubih, tudi v našem, je vse razmetano. Še vsesti se ne moreš. Značilno je, da se celo poletje niso spomnili na to, da bi bilo treba izvršiti popravila v skupščinski zgradbi. Še le sedaj tik pred zasedanjem so začeli z deli, kakor je bilo 1. 1924. S popravili skoro gotovo do 16. oktobra ne bodo gotovi. V sejni dvorani sami je namreč tudi vse razdejano. Če bodo posebno pridni, utegnejo »majstori« spraviti skupščinske in klubske prostore vsaj za silo skupaj do določenega termina. Od poslancev se nahaja v Belgradu največ Davidovučevih de mol; ra to v in radikalov. Davidovič sam se te dni vrne v Belgrad. Radi neprestane agitacije je mož silno shujšal. Vidi se mu na obrazu, da mu je težko, ko ni več minister. Spahovi muslimani izjavljajo, da je popolnoma izmišljeno, da bi bil poslanec dr. Kulenovič izjavil, da odobrava RR sporazum. Njegov govor v Bjelini so popolnoma potvo-rili. Istotako ni resnica, da bi muslimani stru-moma« prestopali v radikale. Ne eden Spaliov pristaš se ni izneveril, mi je danes izjavil poslanec Kurbegovič. Vesti o pristopu Spahovi h pristašev k radikalom se mi zdijo slične izjavi nekega »voditelja« radikalov iz Maribora v belgrajskem »Vremenu«, češ da »nase klcri-kalaca« prestopajo v »slovenačko radikalno partijo«. Takih prestopov in >ulazkov« nikjer v Sloveniji ni. Mogoče, da par »štrebarjev« to poskuša. Radičev govor o Makedoncih je tu v Belgradu zelo čudno vplival. Niti popravek ne more Radiču pomagali. Belgrajčani pravijo, da igra Radič dvolično vlogo. Rad bi se prikupil Bolgarom in Makedoncem. Če ga bolgarska javnost ne bo hvalila, pa bo začel Bolgare in Makedonce preklinjati. Isto je bilo pri Radiiču nedavno glede Rusije. Poprej pretirano proslavljanje in hvala o Rusih, a pred tednom je lopnil po njih s pravim loparjem. Gotovo je, da danes Radiča nihče ne smatra resnim, tudi tisti redki ljudje ne več, hi so sa ob sklepanju »sporazuma« kovali v zvezde. Zdi se mi, da ho med resnimi radikalnimi prvaki prav kmalu otvorjena kampanja proti Radiču. Poslanca dr. Ivkovič in Vasa Jovanovic, ki sta že nastopila proti Radiču, veljata v radikalnem klubu kot vrlo resna .uoiUika. Velikanske stavbe rasejo v Belgrada iz tal. Nasproti ministrstvu vojne in mornarice gradijo že od zgodnje spomladi ogromno stavbo za finančno in trgovinsko ministrstvo. Palača bo visoka 5 nadstropij. V ministrstvu za zgradbo sem vprašal: koliko bo stala ta palača? Dobil sem odgovor: »Še nismo izračunali. Tako približno 160 nriljonov dinarjev.« Vštric vojne akademije so začeli pred temi graditi še eno tako vladno stavbo. V tej palači, ki bo enako velika, kakor prej imenovana, bodo baje nameščena 4 ministrstva in sicer ministrstvo za kmetijstvo, za gozdove in rudarstvo, za promet in še eno drugo. Na prostoru med narodno skupščino in vojnim ministrstvom gradi naša vojska že celo leto novo palačo, da se more razširiti. Samo te tri izredno velike stavbe bodo požrle ogromne miljone dinarjev državnega proračuna. Ta način uporabljanja našega davčnega denarja ni pravilen. Če že res morajo v Belgradu toliko zidati, naj vzame vlada za take zgradbe investicijsko posojilo. Ko se je reklo, da se bo v Oninožu ali Ljutomeru ustanovilo novo okrožno sodišče, so zahtevali od tamošnjih občin, da morajo > preskrbeti« uradna poslopja. Zakaj pa ne bii belgrajska občina, ki ima edina dobiček od centralizma, prispevala vsaj BO odstotkov k vladnim zgradbam? Po celem Belgradu se je zgradilo, oziroma se gradi v 1. 1925 nič manj nego 114 novih palač in hiš! Nii čuda, da v Belgradu pojejo slavo Pašičeve-niu centralizmu. A mi? Omagujemo pod težo davkov in drugih bremen. Kako pa davki v Belgradu? Ali se tudi na Balkanu čuti tak silen davčni vijak kot v Sloveniji? Po inforanaerijah, ki sem jih dobil, je zadnja leta davčni predpis tudi v Belgradu hujši, nego je bil. Posamezniki so tudi močno obdavčeni. Ali mnogo jih je, na katere je ftis-ikus pozabil. Nedavno sem govoril s trgovcem, ki je imel veletrgovino blizu pristanišča. ,Vprašal sem ga, kako kaj v Belgradu predpisujejo in iztiirjujejo davke. Mož mi pravi: »E, ni baš tako hudo! Na me so pozabili. Ze več kot leto dni me nihče ne tirja za davke.« V Sloveniji menda ni ne kmeta, ne trgovca, ne obrtnika, na katerega bi davčni fiskus bil pozabil. Morda bi bilo dobro, za nekaj let prestaviti večino davčnih uradnikov iz Slovenije v Belgrad in Srbijo sploh, a one iz Srbije v Slovenijo. Dvojni uspeh bi doživeli s tem: Slovenija bi se nekoliko oddahnila, ne bi od nas iztirjavali polovico več kot je s proračunom in finančnim zakonom predpisano, a v južnih krajih bi se davki po našem vzorcu predpisali. A ne samo predpisali, ampak tudi izterjali. Fr. Z. Italijanske vesti. Rim, 2. okt. Ministrski predsednik Mus-solini se je vrnil v Rim in takoj začel pogovore z raznimi funkcionarji glede vprašanj, ki so na dnevnem redu. Notranji minister Feder-zoni mu je predložil svoj načrt za upravno preosnovo. Le-ta se izvede na škodo dosedanjih avtonomij. Prefekta dobe širšo oblast in neposredno kontrolo nad občinami, ki so jo doslej izvrševali pokrajinski upravni odbori; po manjših občinah se avtonomija odpravi in bo občinske načelnike imenovala vlada; isto-tako se odpravi dosedanja avtonomija po vseh velikih mestih in nadomesti z guvernerjem, ki mu bo stal ob strani neke vrste »svet«, izvoljen temeljen indireklne volivne pravice po raznih stanovskih zastopih. To naj bi bil začetek za poznejšo splošno uvedbo sindikalnih volivnih zastopov namesto dosedanjih političnih — od občin do parlamenta. Gonja proti Ambrosiniju, poročevalcu turinske »Stampe«, kii je v svojih poročilih o zadnjih vojaških manevrih v Zgornji Italiji pisal o pustošenjih in požigih, se nadaljuje. »Sbampo« je oblast zatrla, državna pravdnifc pa je vložil proti glavnemu uredniku in Ambrosiniju tožbo zaradi razžaljenja armade. Fašisti prirejajo burne demonstracije in zahtevajo, da se Ambroefimi izžene. Ambrossinl izjavlja, da je v svojem poročilu podal le slliko o morebitnem resničnem vpadu sovražnika v Zgornjo Italijo. Obrnil se je na časnikarsko organizacijo s prošnjo, da se sestavi častno sodišče, kri naj pretrese njegovo poročilo ln izreče potem svojo sodbo. — V Ambrosinijevi zadevi je dobil grajo tudi »Corriere di Na-poli«. Italijansko zastopstvo na konferenci v Locarnu. Rim, 2. okt. Italijanska delegacija za garancijsko konferenoo je sestavljena sledeče: Delegata sta senator V. Soialoja in državni podtajnik za zunanje stvari Dino GTandd; njima sta dodeljena poslanika Bordonaro in Medici del Vascello in več strokovnjakov. Italijansko-ruska zveza? Moskva, 2. odet. »Krasnaja Gazeta« in več drugih tukajšnjih listov prinaša porodilo, da se med Rusijo in Italijo v kratkem sklene zvezna pogodba; tostvama pogajanja so že zelo napredovala. ROMUNIJA IN OGRSKA. Borlin 2. okt. (Izv.) »Vossische Zeitung« poroča, da je Romunija ponudila pod angleškim vplivom Ogrski odstop precejšnjega obmejnega pasu z mesti Szatmar, Veliki Varadin in Arad pod pogojem, da jamči Ogrska za varnost ogrsko-romunske meje. HUD POPER. Dunaj, 2. okt. (Izv.) Z ozirom na trditve budimpeštanske policije, da so ogrski komunisti na nekem glasovanju na Dunaju sklenili izzvati na Ogrskem komunistični puč in da sta se tega glasovanja udeležila tudi sedaj pred ogrskim sodiščem stoječi Rakosi in bivši sovjetski komisar na Ogrskem Bela Kun, ugotavlja dunajska policija, da je izvršila na Dunaju natančne poizvedbe in dognala na nedvoumen način, da od ogrske policije imenoma naštetih ogrskih komunističnih voditeljev v kritičnem času sploh na Dunaju ni bilo. Obtoženi komunist Matija Rakosi se je sicer mudil v kritičnem času v Avstriji pod napačnim imenom Braun, toda ne na Dunaju, ampak v nekem letovišču na Koroškem. Bele Kuna pa ni bilo na Dunaju. Te svoje ugotovitve je dunajska policija sporočila tudi policiji v Budimpešti. ZA DIREKTNO ŽELEZNIŠKO ZVEZO MILAN—MONAKOVO. Monakovo, 2. okt. ("Izv.) »Miinchner Neue-ste Nachrichten« poročajo, da se je ustanovil v Milanu odbor, ki se zavzema za upostavitev direktne železniške zveze med Milanom in Mo-nakovem. REVOLUCIJA V JUŽNI BRAZILIJI. Pariz, 2. okt. (Izv.) Po poročilih iz Mon-te-videa je izbruhnila v Južni Braziliji nova revolucija. Tristo upornikov se je zbralo v Urugvaju, ki so nato vdrli v brazilsko provinco Rio Grande do Sul. POVODENJ V JUŽNI AMERIKI. Mehiko, 2. oktobra (Izv.) V južuo-ameri-škili državah Jalisco in Michoacan, ki ležita ob Tihem morju, je voda preplavila nad 25.000 hektarov rodovitne zemlje. Več tisoč rodovin je brez strehe. POVODENJ NA JAPONSKEM. Tokio, 2. okt. (Izv.) Vsled velike povodnji stoji okolica cesarske palače deloma pod vodo. Beležke. »Jugoslavenski liste v Sarajeva, ki g& prištevajo med t. zv. antiklerikalne liste, piše povodom protestnega shoda sarajevskih ženskih društev proti ukinitvi samostanske pre-parandije v zavodu sv. Josipa tole: »Mi smo tudi mnenja, da je ministrstvo prosvete 8 to naredbo (sklenjena je za ministrovanja g. Pri-bičeviča) najmanj storilo nezmiselnost. Mislimo, da se je zgodilo to iz pretirano bolnega liberalizma, ki v vsaki duhovniški suknji in nunski obleki že vidi ogrožen »napredek«, toda ne vidi, da se s takimi stvarmi več ali manj le širi duha verske nestrpnosti. Za ilustracijo omenjamo, kako so svojedobno tudi v sarajevski bolnišnici vodili kampanjo proti sestram usmiljenkam in je potrebovalo dosti časa, da so se tudi tu »liberalci« prepričali, da te sestre v resnici vestno in človekoljubno opravljajo svojo dolžnost do vseh bolnikov brez razlike vere. Kot kuriozum omenjamo, ker nam je slučajno znano, da je tudi bivši pokrajinski namestnik na Hrvaškem, Juraj Demetrovič, dal svoje hčere v vzgojo uršulin-skemu samostanu v Varaždinu, ne boječ se, da bi se mu hčere nalezle »klerikalizma«. A on je znan kot liberalec in prostozidar. Ministrstvo prosvete bi moralo to naredbo preklicati ne samo zato, ker je brez zmisla, ampak tudi zato, ker se lahko tolmači, kakor da je naperjena proti katolikom in Hrvatom. Čemu vzbujati med svojimi državljani nepotrebne nezadovoljnosti?« — Čast »Jugosla-venskemu listu« na tej pametni, pravični in zares liberalni besedi! Stavljamo ga za vzgled »Jutru« in »Slov. narodu«. Prosvefa. Umetniška šola društva >Probmla< v Ljubljani. — V. Šolsko leto. — Organizacija šole ostane tudi v letošnjem šolskem letu ista, kakor je bila lani. Šola se deli na tri oddelke in to: A. Oddelek za figuralno risanje (glava in akt) s sledečimi predavanji: anatomija, tehniško risanje (geom. risanje, projekcijski nauk in konstruktivna perspektiva), oblikoslovje (slogoslovje) in umetnostna zgodovina. — B. Oddelek za umetno-obrtno strokovno risanje (risanje načrtov za umetno vezenje, keramiko, intarzijo, sobno slikarstvo itd.) s predavanji: tehniško risanje, oblikoslovje, zgodovina umetnosti in narodna ornamentika. — C. Pripravljalni oddelek za začetnike. (Risanje po modelili in geometrijsko risanje v kolikor je potrebno za razume-! vanje geom. oblik.) Tem oddelkom so priklopljeni 1 tudi letos specijalni tečaji in sicer: D. Tečaj za grafiko. E. Tečaj za fotografijo. F. Tečaj za malo plastiko. G. Tečaj za narodno ornamentiko in H. tečaj za usnjerez in umetno knjigoveštvo. Opomba: Za redne učence so predavanja dotične skupino obvezna. — Učna doba je določena za oddelke A. in B. na štiri leta, za oddelek C. na 2 leti, za tečaje D.—H. na 2 leti. Dosedanjim učencem se všteje dosedanja učna doba. — Poleg rednih učencev so bodo sprejemali tudi izredni k vsakemu predmetu po svobodni izberi. — Pouk bodo vodili sledeči gospodje: Figuralno risanje in anatomijo Ivan Vavpotič, umetno-obrtno-strokovno risanje Maksim Gaspari, tehniško risanje Anton Sever, risanje po modelih Jaro Hilbert, zgodovino umetnosti Davorin Volavšek, oblikoslovje Ivo Spinčič, narodno ornamentiko Maksim Gaspari, grafiko Raj-ko šubic, fotografijo Fran Vesel, maloplastiko Anton Sever, usnjerez in knjigoveštvo Drago Vnlitar. Za tečaje D, G in H so zahteva primerno predznanje v risanju. — Vpisovanje se bo vršilo v ne-! deljo 4. oktobra od lo do 11 in v pondeljek ter ! torek, 5. in 6. oktobra, od 18 do 19 v poslopju Teh-! niške srednje šole, soba št. 5. Tam se bodo javile j tudi vse nadaljnje podrobnosti. — Ravnateljstvo j umetniške šole društva »Probuda-: A. Sever, 1. r. K OTVORITVENI PREDSTAVI V DRAMSKEM GLEDALIŠČU. Goethejeva Ifigenija. Naša drama so letos odpre z Goelhejevo Ifi-genijo. Slučajno mora nadomestiti Šokspirja. Za gledališče ne bo to slab omen. Delo ima svetovno ceno in 150 letno gledališko vrednost najčistejšega zvoka. Ne zato. ker je Ifigenija izobraženemu Nemcu visoka pesem, ki se je dvignila iznad najintimnejših življenskih zapletljajev največjega pes- nika, temveč zato, ker pomeni za izobraženem Evropejca ta dramatična pesnitev radi svoje vso človeške duševnosti ln čudovito umerjene oblika dragocenost stalne vrednosti, zato ta slovesni odr ski umotvor pozdravljamo kot otvoritveno predsta vo. (Prvi prevod Ifigenije je že pred več kot 6< leti napravil Matija Valjavec, za gledališč® pa vntx viž Fran Albrecht) Ozadje Ifigenije je usoda prekletega Tantaloi vega rodu. Zadnje koleno tega rodu so po nečlovef šklh grozotah v hiši, kjer je nezvesta žena ubila moža, sin ubil mater, bori za končno rešitev ta očiščenje. Ifigenija, sestra in svečenica, reši Ors-sta iz barbarov, kamor je bil prišel v Dijaning svetišče iskat miru. To snov, ki so jo obravnavali vsi trije veliki grški tragiki in je bila znana tudi v rimski drami ter so jo s posebnim veseljem upAmerikanski Slovenec« (kat. list); »Ave Mana« (kat. nabožni list); »Glasilo KSKJ« (kat. list, glasilo kat. bratsko organizacije); »Ameriška Domovina« (neodvisen list, a bolj naklonjen katoličanom kot brezvercem); »Glas Naroda« (list brez načel, posebno se odlikuje v tem, da napada delavne kat. duhovnike); Enakopravnost« (svobodomiseln list, rad zabavlja čez duhovnike in vero); »Čas« (leposlovni brezverski list); »Prosveta« (glasilo SNPJ in izrazit soc. protiverski list); »Pro-letarec« (glasilo malo neznatne peščice organiziranih slov. soc. v Ameriki in protiverski M);' »Ml. List SNPJ« (list v svobodomiselnem duhu za mladino); »Glas Svobode« (naj-zagrizenejši protiverski list); »Delavska Slovenija« (glasilo slov. kom. stranke, pisan v zagrizenem tonu proti veri); »Naš Dom« (list, ki doslej še ni pokazal nobene barve); »Nova Doba« (glasilo JSKJ, brez barve). Obeta se še en list, ki ga bo začela izdajati S. H. Z. v Calumetu. Skupaj izhaja torej sedaj v Ameriki 14 slovenskih listov. Izmed teh so samo trije priznani katoliški listi. Trije nepristranski. Ostane jih osem v protiverski liniji. Katoliški Slovenci imajo »Amer. Slovenca«, sedaj izhaja štirikrat na teden, v kratkem postane dnevnik. »Glasilo KSKJ« izhaja tedensko in »Ave Maria« mesečno. Da se predstavi jasnejša slika: katoliško časopisje izhaja skupno 22- do 23-krat na mesec. Nasprotniki imajo tri dnevnike, en dvotednik, dva tednika in dva mesečnika. Nasprotno časopisje izhaja skupno okrog 92- do 96-krat na mesec. Cirkulacija je nekoliko ugodnejša za katoličane in znaša 40 proti 60. 24- I. poiskusni tisk / itd. Signatura umetnikova v plošči. št. 292. Na koncu sicer novega napisa je Popraviti PARCHIAE v PAROCHIAE. št. 294. V napisu je popraviti (iretja beseda pred koncem) aurea v aureae. Omenil sem le stvari, ki se odražajo na zunaj in pri katerih opazovalec, odnosno vpo-rabljevalec kataloga lahko opazi neskladje in jih more popraviti. Pri obilici dela in posebno kadiva, spričo nezadostnih in neprimernih prostorov in toliko novih zagonetk, ki jih stavi neznano gradivo, so taka neskladja povse umira. Pri vsem tem je pa še čas sila kratek, ki ie pri nas navadno na razpolago za take obsežne prireditve. Sčasoma, ko se bo to vse iz-Mjšalo in ko bo več izkušenj, bodo izginile '"di te in podobne nejasnosti. Zanimivejše bo seveda poglavje o refleksijah, ki jih vzbuja ta razstava. Pred nami 'staja stara Kranjska z vsemi prednostmi in E«dostatki, stari socialni red in narodnostno tazniere, verska, upravna, literarna in umetniška stremljenja, stiki naše ožje domovine z jelikokulturnim svetom, zveze vodilnih mož ® duševnih delavcev med seboj, meščani in »iiliov patriciat, ginevanje plemiškega vpliva ® krčevita skrb, ohraniti si svoje predpravi-dejansko amalgamiranje meščanskih krosov s plemiškimi, a vendar čuvanje vnanje Mike; kako so se vsa ta stremljenja odraza na zunaj v nošnji, življenskih navadah 11 običajih, v literaturi, umetnosti in umetniki obrti, kake naloge so slavile te razmere "brtnikom v mestih in po deželi — vse to in več drugih stikov bo treba obravnavati v Cenjenih refleksijah — n to se zgodi drugo Jot. novice. 25 letnica slovenskega društva v Wauke-ganu, 111. Slovensko podporno društvo sv. Jožefa v Waukeganu je slavilo minoli mesec svojo 25 letnico. Tem povodom je bila vsa naselbina v ameriških in slovenskih zastavah. Službe božje in slavnostnega sprevoda so se udeležile tudi mestne oblasti. Na banketu je bilo 1000 oseb. Govorili so poleg Slovencev državni pravdnik E .V. Smith in mestni župan Th. Durst, ki je slavil Slovence kot enega najbolj državotvornih narodov pod zvezdno zastavo. Rekel je med drugim, da tam, kjer delajo farani v lepi slogi s svojim župnikom, tam, kjer je vera v Boga in spoštovanje njegovih zapovedi, tam je tudi vdanost do države. (Do te priproste, naravne resnice se v Jugoslaviji še nismo dokopali! Tu smatrajo vernega človeka in njegove organizacije še vedno za državi nevarne!) Blagoslovljenje nove slovenske šole v Pu-eblu, Colo. Minoli mesec so Slovenci v Pu-eblu slovesno praznovali blagoslovljenje svoje ponosne nove šolske zgradbe. Blagoslovljenje je izvršil msgr. Raber, velik prijatelj farnih šol. V svojem govoru je slavil požrtvovalnost Slovencev in Hrvatov, ki si povsodi grade lepe in ponosne šole in zagotavljajo svoji mladini zanesljivo versko vzgojo. Slovesnosti so se udeležili mnogi domači in angleški duhovniki, posebno tudi benediktinci, dalje več zastopnikov slovenske inteligence in mnogoštevilno ljudstvo. Smrtna kosa med ameriškimi rojaki. V Jolietu.so umrli: 68 letna Katarina Rogina, vzorna krščanska mati; zapustila je več sinov in hčera. Dalje Pavel Sila in na dan njegovega pogreba tudi njegova 22 letna hči Katarina Sila. — V Chisholmu, Minn., je umrla Neža Laurich, ki je zapustila moža in več otrok. — V Manestique pri Calumetu, Mich., je pa umrl nagle smrti 58 letni Štefan Geshel iz Doblič. Katoliška misel med Hrvati v Ameriki. »Amerikanski Slovenec« poroča, da tudi med hrvatskimi izseljenci napreduje katoliška misel. Hrvatska katoliška zajednica se lepo razvija; njeno društvo sv. Pavla v Cleveland-Collinvvoodu, O., je nedavno slovesno blagoslovilo svojo društveno zastavo. Veliko Hrvatov je včlanjenih tudi v slovenskih katoliških podpornih društvih, a obratno ne manjka Slovencev v hrvatskih društvih. Tako se Slovenci in Hrvati v Ameriki v bratski slogi bore za katoliške ideale. Brzina elektrike je 300.000 km na sekundo, brzina glasu je 1200 km na uro, brzina Fordovega avtomobila 120 km na uro, brzina dobrega kolesa 40 km na uro, iskrega konja 15 km na uro, cena srečke dijaške loterije pa le 10 Din. In s to lahko zadeneš električni radio-telefon, Fordov avto, kolo ali konja! Kako skromna so torej sredstva, s katerimi obvlada prebrisani človek naravne sile! Abiturientski tečaj na trgovski akademiji v Ljubljani. Predavanja se prično v četrtek 45. oktobra ob 8 zjutraj. Predavalnica se nahaja v poslopju Glasbene Matice, Vegova ul. št. 7, II. nadstr., soba št. 14. Pismeni in ust-meni priglasi se sprejemajo v pisarni ravnatelja trgovske akademije, Aškerčeva ulica 9, II. nadstropje. 6690 Otvori tov nove šole na Jezeru pri Pro-serjti. Otroška srca poskakujejo od veselja. Kako pa ne — saj so jim dobri starši sezidali drugi dom — šolo. Ta dom bo 11. oktobra blagoslovljen in olvorjen. Ob 10 sv. maša na Jezeru, nato otvoritev in blagoslovitev, ogled šole, šolska zabava, pogostitev otrok, skupen obed, popoldanska šolska prireditev, zbor iz Ljubljane — vse te točke bodo za marsikoga privlačne. Pridite vsi, ki ljubite mladino! Za skupen obed zadostuje prijava na dopisnici, naslovljena na krajni šolski svet ali na upra-viteljstvo šole na Jezeru pri Preserju. Pojasnilo. Dne 23. septembra smo bili prinesli med dnevnimi novicami notico v zadevi samoumora nekega Eni. Supanca, ki se je ustrelil, ko so ga prišli rubit, in smo pisali, da je dotičnik iz Pristave. Kakor se nam pojasnjuje, pa je ta Em. Supanc iz Rogatca, ne pa iz Pristave. Podružnica Jug. Matice v Cerknici ima dne 4. oktobra ob 13 svoj redni letni občni zbor v prostorih g. Andreja Zgonca v Cerknici. Prve železnico na svetu. V naš tozadevni spis v št 218 našega lista so se vrinilo nekatere tiskovne pomote. Prva železnica na švicarskem ozemlju je stekla 1844 (ne 184), v Španiji žo leta 1848 (ne še le 1884), železnica Aspinv,ali—Panama dolžina 76 km (ne 67), Smyrna—Trianda 43 km (ne 34 km), Tokio-Jokohama 29 km (ne 84 km). Uruguay 1. januarja. Izpuščeno je bilo potem: 1869 Monte-video—las Pedras 18 km; — Honduras. =lll=lllslllsm=ill=m=||ISI|| Kam gremo danes zvečer ? V SALONU RESTAVRACIJE NA GLAVNEM KOLODVORU, — Igra prvovrsten salonski orkester Žel«rni£ar9ke godbe. — Začetek ob 8. uri. Vstop prost, — Odprto vsak dan do 1. ure por.oči. Iz Ljubljane. e plašče POVRŠNIKE, RAGLANE itd. za gospode, dečke in fante kupite najceneje v naši detajlni trgovini na Erjavčevi cesti Stev. 2 (nasproti Dramskega gledališča). — Konfekcijska tovarna FRAN DERENDA & CIE., LJUBLJANA Brezkonkurenžne cene! — Dobro blago In solidna postrežba! slllslllslllslllslllslllsillslll Dr. Ivan šusteršič obolel. V zdravilišču Radenci je zadela kap g. dr. Ivana šusterši-ča. Prepeljali so ga v Ljubljano, kjer se zdravi v domači oskrbi. Slov. glasbeno društvo »Ljubljana«. Pozivam vse pevke in pevce, da se zanesljivo udeleže skupne pevske vaje drevi ob pol 8. uri. Dr. Kimovec. Na koncertu pevskega društva »Ljubljanski Zvon« v pondeljek dne 5. oktobra t. 1. ob osmih zvečer v Unionu bo doživel prvo izvajanje v Ljubljani »Psalm na višini« (tekst Janka Samsa), goriškega skladatelja Emila Komela, daljša skladba za mešani zbor, sopranski solo, s spremljevanjem klavirja in harmonija. Vstopnice in besedila skladb se dobe v Matični knjigarni na Kongresnem trgu. V Šentjakobski prosveti bo v nedeljo dne 4. oktobra ob pol osmih zvečer skioptično predavanje: Znamenitosti sveta. V portretni razstavi v Jakopičevem paviljonu bo vodstvo v nedeljo ob 10. in 11. uri dopoldne, popoldne pa ob štirih. Kino-gietlišča v našem mestu ne nujajo ravno, izvzemši par filmov na leto, prvovrstnega programa. Večina so razne senzacije, upodobljeni romani jako dvomljive kvalitete in prizori, ki zlasti na mladino ne morejo vplivati drugače kakor kvarno. Vrhtega pa se razstavljajo v reklamne svrhe po več krajih mesta fotografski posnetki filmskih prizoro", med katerimi se šopirijo najrajši nuditete. Zlasti te dni je neki kino razstavil take slike, ki v tem oziru grejo pač preko vsake meje in mi opozarjamo policijsko oblast, da tukaj poseže vmes, kajti moralna škoda, ki se s tem prizadeva mladini, katera je danes itak izpostavljena največjim moralnim nevarnostim, je nepregledna. Če sedanes že toliko govori o zaščiti mladine, naj se zaščiti mladina tudi pred skrajno nemoralnimi slikami in vtisi, ki se kričavo razobešajo po raznih oglih. Spominsko slavje. O priliki petletnice koroškega plebiscita se vrši v nedeljo dne 11. oktobra ob treh popoldne v dramskem gledališču domorodno slavje. Vprizori se M. Groš-ljeva »Pravljica bodočnosti«. Nastopajo učenke žen. real. gimn. in osnovne šole na liceju. Pred predstavo in med predstavo poje pevski zbor učiteljiščnikov in učiteljiščnic pod vodstvom prof. E. Adamiča. Iz prijaznosti sodeluje orkester iz kavarne »Zvezda«. Čisti dobiček je namenjen skladu Jugoslovanske Matice. Opozarjamo starše in mladino na lepo prireditev. Absolventinje in absolventje drž. dvoraz-redue trgovske šole v Ljubljani letnika 1923-1924 se vabijo na sestanek, ki se vrši danes dne 3. oktobra ob 8. uri zvečer v salonu pri Mraku na Rimski cesti. Zadeva važna, pridite vsi! — Sklicatelji. Stanovanjska beda. K včerajšnji notici, ki je bila objavljena v našem listu pod tem naslovom, nam je g. F. Kamenšek, kateri ima v najemu hišo, v kateri je stanoval mizar Bitenc, podal sledeč pojasnilo: Bitenca Kamenšek ni vrgel iz stanovanja, ampak je Bitenc prostovoljno stanovanje 1. septembra pravilno odpovedal, rekoč, da gre 1. oktobra vun. Tudi ni res, da bi se bila Bitencu stanarina zvišala. Stanarina, ki je preje znašala 875 Din, se mu je maja letošnjega leta znižala na 650 Din. Stanovanje obstoja iz kuhinje, sobe, pritiklin in precejšnjega vrta. G. Kamenšek je izjavil, da bi bil Bitenc lahko ostal v stanovanju, četudi ne bi bil zmogel stanarine, ako bi bil prosil, česar pa da ni storil. Če stanovanjski urad Bitencu ni dodelil drugega stanovanja, zato Kamenšek nič ne more. Tako g. Kamenšek. Kolarski risarski tečaj v Ljubljani. Urad za pospeševanje obrti kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani namerava prirediti nadaljevanje prvega kolarskega risarskega tečaja. Interesenti naj prijavijo svojo udeležbo v pisarni urada, Ljubljana, Dunajska cesta 22, ustmeno ali pismeno najkasneje do sobote 10. oktobra t. 1. Za nove prijavljence se bo pred začetkom drugega tečaja ponovila na kratko snov prvega tečaja tako, da bodo mogli slediti nadaljnim predavanjem. Nalezljivo bolozni v Ljubljani. Od 22. do | 30. septembra t. 1. so bile v Ljubljani nazna- i njene sledeče nalezljive bolezni: 1 slučaj ti- j foz. bolezni, 1 griže, 4 škrlatinke in 5 duslji-vega kašlja. Tedenski idravstveni izkaz. V času od 22. do 30. septembra 1925 je bilo v Ljubljani rojenih 29, od tega 15 dečkov in .14 deklic; mrtvorojena sta bila 2, naknadno prijavljena 4 rojstva. Umrlo je v navedeni dobi 25 oseb, od tega 13 tujcev; naknadno prijavljeni so bili 4 smrtni slučaji. Vzrok smrti: v 2 slučajih nalezljiva bolezen, v 1 jetika na sopilib, v 1 druga oblika jetike, v 2 rak ozir. zle novotvorbe, v 4 bolezni na srcu, v 1 pljučnica, v 2 bolezni na sopilih, v 2 driska (otroci izpod 2 let), v 2 vnetje ledvic, v 1 starost, v 1 nezgoda. v 2 samomor, v 8 razne druga bolezni. Vlomljeno je bilo v garderobo »SK Primorje« ob stranski poti poleg igrišča na Dunajski cesti. Tat je odnesel nekaj moških in ženskih športnih oblek v sluipni vrednosti 400—500 Din. Tat se je takoj preoblekel in pustil je v garderobi svojo zamazano majo in hlače. Nesreča. Delavec Jakob Mikuš si je pri izlaganju blata na Vilharjevi cesti zlomil levo nogo nad členi. Na vozu se je namreč truga pri izlaganju nagnila, nenadoma prekucnila in padla Mikušu na levo nogo. Mikuša so prepeljali z rešilnim vozom v bolnišnico. Policijske prijave od četrtka na petek: 3 aretacije radi postopanja, 1 tatvina, 1 vlom, 1 popad psa, 1 nezgoda, 1 slučaj nedostojnega vedenja, 1 prestopek kaljenja nočnega miru, 21 prestopkov cestnopolicijskega reda, 1 hoja po železniškem tiru in i prestopek radi zgla-ševalnih predpisov. Nekdanja Škofova vinska klet toči pristen dalmatinski mošt. Iz štajerske. Častni kanonik in dekan g. oJsip Cerjak, zgraditelj znane veličastne romarske cerkve v Rajhenburgu, sedaj župnik v Slov. Bistrici, so je nedavno vrnil iz zdravilišča nazaj v Slov. Bistrico. Težka bolezen je precej popustila. Kaj jc z občinskimi volitvami v Sv. Lenartu v Slov. Goricah? Spomladi je veliki župan Pirkmajer po okrajnem glavarstvu v Mariboru razpustil občinski odbor trške občine Sv. Lenart v Slov. goricah, v katerem so imeli pristaši Slov. ljuske stranke veliko večino. Uso-jamo si vprašati gg. velikega župana in okrajnega glavarja, kdaj se mislijo razpisati novo občinske volitve. Rok, katerega predpisuje zakon, je že davno potekel. Občani zahtevajo, da se volitve čimpreje razpišejo. Šolstvo v kozjanskem okraju. Na dvoraz-rednici v Koprivnici poučuje tristo dvajset šoloobveznih otrok en sam učitelj. Na dvorazred-nici v Virštanju poučuje stodvajset šoloobveznih otrok ena gospodična. Na dvorazrednici v Zagorju ni nobene učne moči že celi mesec. Z raznimi odloki pa zahtevajo oblasti, da se šolo razširjajo in zidajo nove. Mariborski okrajni zastop je v svoji zadnji seji odklonil uvedbo kuluka za vzdrževanja okrajnih cest. Tudi občine so kuluk odklonile. Jesenske šolske počitnice so bile na Štajerskem upeljane že dolga leta. Minister Pribičevič jih je na zahtevo liberalnega učiteljstva ukinil. Sedaj pa je celo učiteljstvo spoznalo, da bi trebalo za kmetske občine zopet vpeljati to napravo. Mnoge občine in celo šolska vodstva so vložila tozadevne prošnje. Ministrstvo pa noče ustreči upravičeni zahtevi ljudstva. Kdor hoče za 5 Din pitanega prešiča, ali 200 1 bizeljskega vina, 20 kg fine kave, vrečo moke, klaftro drv, zaboj »Zlatorog« mila, balo finega platna, kolo, fini daljnogled, zofo in 4 stole, trsno škropilnico, obleke itd., ta naj naroči srečke »Kat. prosvetnega društva v Sv. Pe» tru pod Sv. gorami. Srečka stane samo 5 Din, ! Dobitkov je 250 v vrednosti 50.000 Din. Najlepši dobitek med njimi je novo, krasno izdelano pohištvo iz črešnjevega lesa, fino politi-rano, katero obstoji iz 2 postelj, 2 nočnih omaric, 1 omare, 1 umivalnika z zrcalom, 1 mize, 4 stolov in ene podobe; vse to je glavni dobitek in ga zamorete v srečnem slučaju dobiti z eno srečko. Žrebanje se vrši pod državnim nadzorstvom 8. decembra. Vse izžrebane številke se bodo objavile v časopisju. Zato vsi pišite še danes na »Loterijski odbor kat. prosvetnega društva v Sv. Petru pod Sv. gorami« ter priložite tolikokrat po 5 Din, kolikor srečk si želiie. Seveda je resnica, da čimveč boste kupili srečk, tembolj ste sigurni, da zadenete. Saj dobitkov je 250. Pomislite, nov šivalni stroj »Singer« čaka v naši loteriji na srečnega bodočega lastnika. Mogoče bode sreča mila ravno vam! Zato pišite še danes po srečke, da ne bo prepozno. Pregovor: »Kar danes lahko storiš, ne odlašaj na jutri!« je še vedno v veljavi. V Sevnici ob Savi je velika lesna trgovina dala zgraditi od železniške postaje nov tir v svoje podjetje, ki leži nekoliko nad postajo. Nakopičene ima ogromne količine lesa vseh vrst iz gozdov na Planini. Kupčija z jabolki je na Štajerskem letos zelo živahna, iz Ormoža in Središča pošiljajo vsak dan mnogo vagonov v Avstrijo, na Češko in v Srbijo. Cena je 2 do 4 Din kilogramu. Tudi v šmarsko-posavskem okrožju je precej jabolk. Kriza v trgovini s krompirjem. Na dravskem polju je letos krompir sijajno obrodil. Tako bogate krompirjeve letine že stari ljudje ne pomnijo. Cena pa je tako nizka, da se še delo in vožnja ne izplača. V Mariboru ponujajo kmetom po 3 krone za kg. Izvoza ni nobenega, ker je bila tudi v Avstriji in Italiji dobra letina. Če bi železniški minister znižal cene prevozu, bi še šlo. A s sedanjimi visokimi tarifi ne gre. Preureditev tovarne. G. Ivan Rezjak. lastnik tovarne za bučno olje v Franni p Mariboru je svojo tovarno in hišo poveril 'n ' re-uredil z novimi modernimi stroji. IZ MARIBORA. Krvava potreba. Most čez Dravo i/ Melja na 1'odbrežje v Mariboru je nujno potreben. V Melju in Podbrežju sc živo razvija industrija, mesto se tu širi, a do državnega mosta je silno daleč. Bred v Melju je nevaren za prevoz tovorov. ?.e večkrat so se zgodile nesreče. Slišimo, da bo ngilni občinski odbor v Podbrežju skupno z iutereseuti iz Melja pričel akcijo za zgradbo lesenega mostu čez Dravo. Na vsak načiivAii bila zgradba tega mostu bolj potrebno neco nameravani avtoomnibus promet Vrtnarski podjetnik g. Dšamonja, ld Je uredil v Mariboru moderni trgovBkl vrt in veliko drevesnico z mnogo tisoč žlahtnimi sadnimi drevesci vseh vrst, je ustanovil v Belgradu podružnico. Začasno se je g. Džamonja preselil v Belgrad, kjer je prevzel preureditev Top&i-derskega griča. Restavracijo na glavnem kolodvoru vodi začasno gospa Dolničarjeva sama. Domneva se, da bo restavracija zopet na novo razpisana, kakor določajo predpisi. Zborovanje mariborskega odseka Društva učiteljstva nješč. šol za Slovenijo se vrši dne 16. oktobra t. L IZ PTUJA. Cerkveni koncert. Ko bodo inštalirane nove orgle v minoritski cerkvi sv. Petra in Pavla, se bo vršil cerkveni koncert, pri katerem bodo sodelovali gg. p. Hugolin Sattner, dr. Kimavec, Stanko Premrl, p. Kolb iz Zagreba in g. Gašporič. Orgle bodo baje koncem oktobra že stale. Pod vodstvom g. učitelja Albina Stritarja in g. Ferda Frasa se vriše za koncert pevske vaje, ki jih pevci in pevke pridno obiskujejo. Umrl je dne BO. septembra ob pol 10 zv. občespoštovani zdravnik dr. Metzlu-Audelberg, ki je užival velikp zaupanja pri bolnikih. Dosegel je starost 63 let Odkar mu je umrla žena, s katero je živel v srečnem zakonu, je začel bolehati, nazadnje ga je zadela kap. Dr. Metzlu je bil svojčas primarij ptujske bolnišnice, mestni fizik, železniški zdravnik in je ordiniral za uboge zastonj. Imel je veliko prakse, bil pošten in koncilianten mož ter je užival v vseh krogjh velik ugled. Z magistrata veje v znak sožalja črna zastava. Dr. Metzlu je bil tudi odbornik mestne hranilnice. V Ptuju vse žaluje za izvrstnim zdravnikom. Zastrupil se je z veronalom g. Oto Vouk, sin gostilničarke g. Vouk. Umrl je dne 1. okt ob dvanajstih. Vzrok so baje slabe špekulacije v trgovini z lesom. Preselitev trgovine. G. trgovec Hinko Kreft se je preselil v novo trgovino v lastni hiši, v prejšnji Čehovi gostilni. Nekaj časa bo obratoval tudi še v stari trgovini pri Vojsku (Ko-serju). Me kupufte PREDEN SI NE OGLEDATE VELIKE IZBIRE ZIMSKIH OBLEK IN ULSTROV PRI JOS. ROJENA - LJUBLJANA. UST- INTERESENTE VABIMO NA OGLED ! Iz Prekmurja. DRŽAVNA REAL. GIMNAZIJA V MURSKI SOBOTI. Brezdvomno bo tudi širše slovenske kroge zanimalo, ako zvedo kaj o življenju najmlajše slovenske gimnazije v Murski Soboti, katero je hotelo lansko leto ministrstvo ukiniti. Kako neumestna je bila ta namera, naj služijo naslednji podatki. (»Slovenec« je sicer pred nekaj dnevi po >Novinah< priobčil nekaj podatkov, a to je bilo nepopolno, zato ne bo škodilo, ako se ti podatki spopolnijo.) Ko se je 31. avgusta t. 1. zaključilo še^to leto obstoja soboške gimnazije, je znašalo število dijakov 218, izmed katerih jih je 6 odstotkov izdelalo z odliko, 79 odstotkov brez odlike in 15 odstotkov jih ni izdelalo. Letos je poskočilo število dijakov na 307. V prvi razred se je letos vpisalo 117 dijakov, dočim jih je bilo lansko leto le 93. Gimnazija šteje letos že 7 razredov; prvi in drugi razred imata paralelko. Da je število dijakov letos tako poskočilo, gre zahvala v prvi vrsti katoL dijaškemu konvik-tu »Martinišče« in »Evangeličanskemu diač-kemu domu«. V »Martinišče« so sprejeli letos 50 dijakov, nič manj kot toliko pa so jih morali odkloniti, ker ni prostora. »Martinišče« še vedno nima svojega doma, začasno ima streho v bivši rim. kat šoli. Vsa njegova bodočnost je pa v božjih rokah in v rokah dobrih ljudi. V »Evangeličanskem diačkem domu, M je zaenkrat še v bivši evang. ljudski šoli, je letos 13 gojencev. S svojo požrtvovalnostjo pa evangeličani ravno zdaj grade večji nov dom, kjer bo prostora za okroglo 50 dijakov. V svojem konviktu nameravajo evangeličani prirediti tudi poseben oddelek za dijakinje. Kar se. tiče veroizpovedi, katerim pripada soboško dijaštvo, obstoji letos sledeče razmerje: 71 odstotkov ali 217 je rimokatoli-kov, 25 odstotkov ali 76 je evangeličanov in 4 odstotke ali 14 je Zidov. Število katoliških dijakov je od prejšnjega leta padlo za 4 odstotke, za iste štiri odstotke pa se je povišalo število evang. dijakov. Zanimiv je tudi poseben pogled na. statistiko dijakinj: izmed 59 dijakinj, kolikor jih namreč letos študira na gimnaziji, je 29 rimokatolikiijj, 22 evangeličank in 8 Židinj. Zalibog, da za učečo se žensko mladino v M. Soboti doslej še ni ničesar posebej poskrbljeno ,za kar pa bo treba vsekakor čimprej kaj storiti. — Silno razveseljivi so tudi podatki o narodnostni pripadnosti di-jaštva: 298 je Slovencev in 9 Mažarov, izmed zadnjih samo v prvem razredu 4, kar priča, da so tudi Mažari končno uvideli, da ne kažp bojkotirati gimnazije. Čim bolj pa se razvija soboška gimnazija in čim bolj se bliža trenutku, ko l>o štela pod svojo streho vseh osem razredov, tembolj pereče postaja vprašanje novega gimnazijskega poslopja. Gimnazija je danes nastanjena v poslopju bivše meščanske šole. To poslopje je i>jlo zidano v namene meši^nske Sole namenom odgovarjajo tudi prostori in njih oprema ,kar se pa ne sklada v vsem z višjimi cilji, ki jih goji gimnazijski študij. V sedanjih prostorih je bilo že letos komaj mogoče razmestiti vse razrede; še neprimerno teže pa bo drugo leto, ko se bo letošnjim 307 dijakom pridružilo še najmanj 100 novih. S popolno gotovostjo lahko računamo, da bo štela soboška gimnazija, ko se bo normalno razvila 450 do 500 dijakov. Vsem tem bo treba dati dovolj in primernega prostora, kajti tudi učni prostori zelo vplivajo na učni uspeh. Misliti pa je treba tudi na različne kabinete, zbirke, knjižnice, ravnateljevo in slugovo stanovanje itd. Vse to se mora doslej skrivati po raznih učilnicah in drugod, za kar pa so nujne potrebni lastni primerni prostori. Da se temu odpomore, obstojita dve možnosti: ali da se povečajo dosedanji prostori, ali pa da se zgradi novo poslopje, ki bo ustrezalo gimnazijskim svrham. Kdor pozna dosedanje prostore, ve, da ne odgovarjajo gimnazijskim svrham; njihova prezidava pa bi bila predvsem zelo draga, koncem koncev pa bi še vedno ne ustrezala vsem potrebam. Brezdvomno je, da bi bilo v vseh ozirih najbolje, da bi se za gimnazijo zgradilo novo poslopje, zadosti veliko in primerno urejeno. Treba je le, da store vsi merodajni faktorji svojo dolžnost. Da bodo Prekmurci z M. Soboto na čelu na mestu, ni nikakega dvoma. Prekmurci se kot le kaj zavedajo važnosti in pomena svojega najvišjega kulturnega zavoda; ponosni so nanj, pripravljeni so, da preneso zanj vsako žrtev, zato pa so tudi najbolj občutljivi na tem mestu, ako se jih hoče po tej strani pritisniti. Dolžnost vseh, ki spoštujejo ljudi, kateri ljubijo svoje kulturne vrednote, je, da Prekmurce pri njih stremljenju podpirajo. Čas je že, da tudi zanje napočijo svetlejši dnevi. Njih up je gimnazija. • • • V Adrijancih je bil trgovec Karba dne 28. sept. t. 1. z družino od doma odsoten in je bila hiša zaprta. To je nekdo izkoristil ter se splazil na podstrešje, od tam vdrl v pritličje in v trgovino, kjer si je prilastil 100 amerikan-skih dolarjev, 400 dinarjev, nekaj slaščic, usnja in raznega blaga. Zadovoljen se je vračal po poti, po kateri je došel, razočaran pa je opazil pred odprtino svojega vhoda orožnika. Da se pomiri in odpočije, si je poiskal na podstrešju zavetišče, a ni imel miru, ker se je ravnokar vrnil trgovec Karba domov in pripeljal seba organizacija v Osjeku. »Narodni glas« izhaja v takem formatu kakor >Dle Drau< na 4 straneh. V prvi številki silovito napada Pri-bičeviča in Hrvatsko sajednico. Vrtnarski tečaji t Vojvodini. Ministrstvo za kmetijstvo j© sklenilo prirediti vrtnarske tečaje s posebnim ozirom na gojitev cvetlic v .Vel. Bečkereku, v Vršcu in v Ali Bunarju. Konec štrajka t Tesliču. V Tesliču v Bosni je končan štrajk lesnih delavcev. Delavci so pristali na znižanje mezde na 8 odstotkov. Delovni čas ostane neizpremenjen. Družba je hotela prvotno mezde znižati za 20 odstotkov. Hrvatsko gasilstvo. Hrvatska gasilska strokovnjaka M. Kolarič in B. Tomi pripravljata gasilski »Godišnjak« za L 1926., v katerem priobčita čim točnejši šematizem vseh gasilskih društev na Hrvatskem. Samoumori v Osjeku. V Osjeku je bilo v zadnjih petih dneh pet samoumorov. Med temi najdemo dva 60 letnika, katerih eden — hišni posestnik — se je obesil zaradi bolezni, drugi zaradi bede; v neki šupi so našli obešenega 14 letnega dečka, o katerem se ne ve, kaj ga je dovedlo do obupnega čina. Proti fesu. Sarajevska muslimanska mladina je začela akcijo, da bi muslimani namesto fesa začeli nositi klobuk. Pravijo, da fes ni času primerno pokrivalo m da koran nikjer ne predpisuje fesa. Zaprt blagajnik. Blagajnika »Likvidacijske banke« Obrada Jakovljeviča so v Belgradu zaprli, ker je osumljen velike poneverbe. mmm UDE.^*__ Clftfl D Gi.7W0 iip*"1^ kdor v živ a, % KOLINiKOKAVO! Iz Primorske. Goriški romarji v Rimu. »Osservatore Romano« poroča, da so dne 28. m. m. dospeli v Rim romarji iz Gorice pod vodstvom knezo-nadškofa dr. Sedeja. List pripominja, da se tudi med temi romarji, kakor preje med tržaškimi, opaža skupina Slovencev. Za kmetijstvo. Za kmetijske potovalne šole v Julijski krajini je glasom pravkar iz-išlega kr. odloka določenih: za Trst 24.900, Pulj 40.800, Reko 16.400 in Zader 12.500 lir. Idrijske šole. Tržaška deželna šolska oblast je na posredovanje posl. \Vilfana v vprašanju idrijskih osnovnih šol naznanila, da je odredila, da ohrani idrijska dekliška osnovna šola vseh svojih 8 razredov in da se dosedanjih 6 razredov deškega tečaja tudi pomnoži na 8 postopnih razredov. Cerkveni vestnik. Moška in mladeniška M. dr. v Križankah ima jutri, prvo nedeljo v oktobru, zvečer ob 6 redni mesečni cerkveni shod. Knjige in revije. »Mladika.« Izšla je oktobrska številka t ~a našega odličnega družinskega lista. V leposlovjem delu prinaša nadaljevanje Jack Londonove povesti »Krištof Dimač« ter Iv. Grudnov prevod Nicode-mijeve komedije »Učiteljica«. Med pesniki najdemo topot zopet G. Strnišo, V. Albrechtovo, T. Debelja-ka in S. Gregorčiča. Poljudno znanstvo zastopajo drča A. Piskernik, ki nadaljuje svojo velepoučno razpravo »Iz življenja rastlin*, V. Steska s »Pregledom slovenske umetnosti« in Silvo Kranjec s člankom »Ob tisočletnici hrvatskega kraljestva*. Bogato in zanimivo je »Pisano polje«, »Gospodar in gospodinja« prihajata tudi topot obilo na svoj račun, a »Šale in uganke* bodo ugajale vsem. Med slikami najdemo Maesovo »Molitev pred jedjo«, Langusovo »Marijino Vnebovzetje« v cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani, (Juagliovo fresko iz ljubljanske stolnice in razne zanimive slike z misijonske razstave v Rimu. Prihodnja številka »Mladike« prinese kot prilogo krojno polo z izbranimi vzoroi zimske mode. — »Mladika« je dejansko neizčrpna zlata jama lepega in koristnega za naše družine; njena naročnina se bogato obrestuje. Kjer je še nimajo, naj jo s prihodnjim letom gotovo na-roče. Izhaja vsak mesec in stane v Jugoslaviji 80 dinarjev letno, s krojno prilogo 100 Din. Naroča se: Uprava »Mladike« na Prevaljah. Naznanila. > Krekova mladina« r Ljubljani, pipi., .ki odsek, priredi jutri v I. delavskem kons. dru.-ivu na Kongresnem trgu svoj zabavni večer. Nn r -ciu so komični nastopi, šaljiva pošta, amerikanski zapor in lov za pipci. Na največje število pipcev se bo podelil lep dobitek. Ker je čisti dobiček namenjen za nakup tamburaških instrumentov, se vabi vse delavski mladini naklonjeno občinstvo. Začetek ob 7, konec ob polnoči. Vstopnine ni. Odbor. Strokovna zvoia javnih nameščencev ima redno odborovo sejo nocoj ob 8 v kleti I. del. kons. društva na Kongresnem trgu 2. Udeležba obvezi na. — Tajništvo. Jutri v nedeljo ob 7 zvečer vprizori v samostanski dvoronj v Sp. Šiški Izobraževalno društvo iz Podbrezij lepo in poučno štiridejanko: »Roza Jelodvorska«. čisti dobiček je namenjen za zgradbo nove cerkve. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor. Skavti! Skupščina župe skavtov v Sloveniji se vrši v nedeljo 4. oktobra ob pol 10 v geom. ri-salnici tukajšnje realke. Vsi člani in sodelavci vabljeni! — Bistro oko, tajnik. Učni zavod za prikrojevanje oblačil Ivan Bizjak obvešča vse vpisance tečaja v Ljubljani, da se prične tečaj v nedeljo 11. oktobra v Narodnem domu, kjer se vrši prvi sestanek ob 9 dopoldne. Tečaj se bo delil na tri oddelke, to je dnevne in večerni. Do navedenega roka se še sprejemajo priglasi pri g. Igliču, krojaškem mojstru, Kolodvorska ulica, ter tudi 11. oktobra v Narodnem domu. Ljubljansko prostovoljno gasilno in reševalno društvo vabi cenjeno občinstvo na III. veliko vinsko trgatev, ki se bo vršila 4. oktobra v dvorani Mestnega doma. Spored: Ob 14 sprevod po mestu. Prihod župana z županjo in občinskim odborom. Nagovor župana in otvoritev vinske trgatve. Petje. Šaljiva pošta. Sodeluje godba dravske divizije in pevsko društvo Krakovo-Trnovo. Društvo vabi k obilni udeležbi, ker je čisti dobiček namenjen bolnim članom. Kam nocoj? Vsi na vinsko trgatev, katero priredi podružnica vojnih invalidov v Ljubljani in sicer v restavracijskih prostorih g. Mikliča v Kolodvorski ulici. Začetek ob pol 8 zvečer. Pristno dalmatinsko grozdje vsem na razpolago. Za smeh in zabavo poskrbljeno v polni meri. Pričakujemo vsestranskega obiska v razvedrilo došlim in v pomoč podpornemu skladu vojnih žrtev. — Odbor. Iz šahovskega življenja. Splošni turnir Ljubljanskega šahovskega klu« ba se prične začetkom oktobra. Prijave sprejema klubov tajnik. Letošnji občni zbor Ljubljanskega šahovskega kluba se bo bržkone vršil ta mesec. Natančen datum bomo pravočasno objavili. V soboto 19. septembra se je v Ljublj. šahovskem klubu v »Evropi« odigral zanimiv brzoturnir, čigar prvi zmagovalec je bil g. Dernovšek, ki je igral s 100 odstotki, kar je silno redek slučaj. Sploh postaja g. Dernovšek silno ognjevit v strah in trepet ljubljanskih šahistov. — »Novosti« (Zagreb« prinašajo v 257. št. z dne 20. septembra zanimivo kritiko igralcev III. glavnega turnirja v Subotici, med katerimi opažamo laskave ocene naših igralcev gg. Ciril Vidmarja in Mirko Stupana. G. Ciril Vidmar je mali model svojega velikega brata dr. Milana Vidmarja in je bil na tem turnirju silno nevaren in resen tekmec dr. Gyorgyu in se je splošno o njem sodilo, da dobimo v Ciril Vidmarju bodočega zveznega mojstra s tendenco, da postane v kratkem internacionalni šahovski mojster, za kar ima glavni predpogoj: energijo. G. Mirko Stupan, poznan kot jako odličen in močan šahist, je na tem turnirju izgubil svojo moč, vsled česar njegov uspeh proti pričakovanju ni bil zadovoljiv,\ in je torej le prehodnega značaja. Njegovo mesto jč mnogo višje, kakor kaže ocena subotiškega turnirja. Svetovno šahovske novosti. V začetku prihodnjega leta se vrši v Pragi internacionalni mojstrski turnir, spomladi 1926 v Karlovih varih in potem v Ne\vyorku. 1. novembra letos se prične v Moskvi mednarodni turnir, na katerega je po vseruski zvezi pozvanih 11 inozemskih šahovskih mojstrov. Šahovske anekdote. Revolucija, ki je izbruhnila na Kubi, je bila svojevrstna prekucija. Vstaše je zalagala z orožjem Amerika, njih vodja je pa bil Kubanec, svetovni šahovski mojster Capablanca. Slednji je dajal ukaze in nasvete z Ne\vyorka, kjer je vzdrževal celo armado svojih tajnih agentov, ki so pobirali pri Amerikancih denar »za sveto stvar revolucije«, kakor je to on nazival v svojih proglasih. Za ta denar io kupoval Capablanca hrano in municijo, jo pošiljal svojim vojakom, da vztrajajo v borbi do kraja. Leta 1912 je v pariškem »Cercle Philidor« igral velemojster Aljehin 12 šahovskih partij na slepo z uspehom 11 in pol proti pol. Vsi so bili očarani nad sijajnim uspehom slepe šahovske igre Aljehina, kateri je na koncu prosil nekega gledalca za cigareto s sledečo pripombo: »Ne zamerite, ali imam tako slab spomin, da sem zopet pozabil dozo za cigarete doma.c Neobičajno potezo je naredil poznani prvak Amerike odlični šahovski mojster g. Whitaker, ki je med zadnjo svetovno vojno ob priliki neke napete ofenzive »vzel« avto in je bil vsled tega kaznovan na dve leti ječe. Po svetu. Velikanske sprehajalne palice. Meda v Londonu zahteva sedaj izredno debele palice s prav debelim gumbom na koncu. Palice so ali jesenove ali bambusove. Gumb je shramba za vsakovrstne predmete; v neki izložbi v Westendu vidiš palico, v koje gumb lahko spraviš cigarete, žveplenke, tobak in glavnik. Čevlji iz kože kač in martinčkov. Take čevlje nosijo prav posebno rade angleške dame. Neki Američanki je napravil čevljar take čevlje, ki se svetijo v vseh barvah mavrice. Kako so dajo steklenice očistiti. Ako se steklenice od vina takoj ne očistijo, se ostanki v njih skisajo in steklenice dobe neprijeten duh. Take in sploh nesnažne steklenice se čistijo takole: V vodo natresi pepela in jo prekuhaj. V to mešanico potopi steklenice. Vsa nesnaga se bo odluščila. S ščetko iz ščetin, pritrjeno na debeli žici, očistiš morebitne zaostanke. Nato steklenice dobro opereš s čisto vodo in odcediš. Dobro se očistijo steklenice z nepredrobnimi svinčenimi zrni. Ako hočeš oljnato steklenice porabiti za vino, iz-peri steklenice s pepelom in vročo vodo in nato še s čisto. Nato pa nasuj v nje usedlino od kave ne nekoliko vroče vode. S tem bor> odstranil ves neprijeten duh. Nato speri s či-j sto vodo. Mesto vserll.ine uporabljajo nekateri j tudi strugotine od hrastoveea lesa. Te dnije bilo na razstavi motornih koles v Londonu novo motorno kolo. ki se laiiko uporablja tudi v vodL Gospodarstvo. Trgovina z fižolom. Ljubljana, 2. oktobra 1925. Lani smo imeli v Sloveniji dober pridelek fižola, ne sicer toliko kvalitativno kakor kvantitativno. V začetku so bile — kakor navadno — cene precej visoke, ker je barvasti fižol najpreje zrel v Sloveniji in smo mi lahko diktirali cene tolika časa, dokler ni postal fižol zrel tudi v drugih državah. Ker pa je bila povsod jako dobra letina, so cene fižola neto hitro padle in je bilo fižol jako težko oddati. Najprej se je pokazal padec pri ribničanu, ker je bil takrat edini trg, ki je tega konzumiral, Francija, v tej pa pozneje sploh niso več kupovali inozemskega fižola. Najhujši je bil padec pri cipru, katerega se je druga leta jako malo pridelalo in je imel v začetku sezije ceno Din 8.—. Ko se je pa videlo, kake množine so prišle lansko leto na trg, je cena končno padla na Din 2.50. Najbolj stalno ceno je imel lansko leto mandalon, ker radi katasrofe na Japonskem ta država ni mogla izvajati tako-zvani Nagavzura, ld odgovarja približno kvaliteti mandalona. Od vseh vrst lanskoletnega fižola je letos ostalo še veliko neprodanega, katerega se no more drugače plasirati kakor za krmo LLvmi po jako nizkih cenah. Seveda je pri teh razmerah najekonomičnejše, da ga naš kmet sam pokrmi živini, kar se sedaj tudi splošno dela. Razen nekaterih manjvrednih italijanskih vrst, ki so bile zrele že dolgo pred našimi, smo letos dosedaj še vedno edini prodajalci barvastega fižola na svetovnem trgu. Lanska slaba kupčijska situacija je prisilila našo trgovino, da je iskala prodaje sama, direktno na vseh svetovnih tržiščih, tako da je imela ta slaba situacija velik uspeh v tem, da smo se precej emancipirali tržaške posredovalne trgovine in letos se že dostikrat opaža, da je nudila Ljubljana za iižol višje cene kot Trst. Slovenska trgovina je svoj čas imela dtrektne zveze le s Francijo, vsa prekomorska tržišča pa so oskrbovali tržaški trgovci. Dobra stran te emancipacije se opaža najbolj pri cenah fižola-ribničana. Druga leta je začel to vrsto kupovati po jako nizkih cenah Trst, v trenutku, ko je bila Francija napolnjena. Letos pa padec cen pri ribničanu ui bil tako velik kakor druga leta, ker si ljubljanski trgovci, ki imajo sedaj direktne zveze, konkurirajo veliko bolj ostro kot Tr?.r>.čani iu se zadovoljujejo - >"rtiko manjšim dobičkom. ibničan je padel od prve, najvišje t n 3.875, ki je bila sicer z ozirom na p< previsoka, le na Din 3.15. Manda-1 poskočil od Din 2.50 na Din 3.—, p r e p e 1 i č a r pa, katerega je dosedaj zrelega le jako malo, ima ceno Din 3.50, ki se bo pa najbrže precej znižala v trenutku, ko bodo dovozi večji, gotovo pa takrat, ko bo ta vrsta zrela v Galiciji. Našo izvozno trgovino, ki se v teh predmetih tako lepo razvija, pa ovirajo nekateri popolnoma neumestni predpisi naše poštne uprave, ki ima poleg veliko višjih brzojavnih pristojbin kakor n. pr. Italija, še predpise, da mora vsakdo, ki hoče brzojaviti potoni ključa, i9tega založiti v več izvodih na pošti, razen i tega pa še plačati pristojbino od več tisoč di-; narjev za dovoljenje uporabljanja istih. Zato | 60 ti uspehi, ki smo jih dosegli sedaj, v veliki nevarnosti, kakor hitro se bodo tržaški trgovci tudi sprijaznili z ravno takim dobičkom kakor I ga imajo ljubljanski trgovci. Zaradi velikih prednosti, ki jih imajo Tržačani pri prekladanju iz vagona na ladjo v lastni režiji in radi možnosti vplivati na nižjo pomorsko voznino — poleg tega imajo še pri brzojavljanju, ki igra v prekomorski trgovini ogromno vlogo, manj stroškov —, obstoja za nas velika nevarnost, da se ti uspehi zopet izgube. ♦ * * Obrestna mera pri nas in drugod. V tem članku se nam je v predzadnjem odstavku vrinila tiskovna pomota. Konec tega odstavka se mora glasiti: Tako je n. pr. slučaj, da mora podjetje s kapitalom 1 milijona dinarjev in bančnim kreditom 6 in pol milijona dinarjev plačati letno samo za obresti tega kredita oko li 1 in četrt milijona dinarjev. Kongres srbskih poljedelskih zadrug. Dne 30. septembra t. 1. se je vršil v Belgradu 23. kongres srbskih poljedelskih zadrug. Kongres je otvoril predsednik Zveze srbskih poljedelskih zadrug g. univ. prof. Milič Radovanovič. Iz poročiLa odbora je posneti, da je znašal promet zadrug lani 400 milijonov dinarjev napram 200 milijonov v letu 1923. Krediti, ki jih je zveza dovolila, znašajo 10 milijonov dinarjev. Zveza je nakupila za zadrugarje v Vojvodini 8000 oralov zemlje. Premoženje zadrug včlanjenih v Zvezi znaša nad 700 milijonov dinarjev. Poljedelska in industrijska razstava v Kairu. V Kairu se vrši od 20. februarja do 6. marca 1926 velika poljedelska in industrijska razstava. Razstava bo imela sledeče skupine: I. Poljedelska skupina. 1. Poljedelski proizvodi, 2. poljedelska industrija, 3. živina, 4. veterinarska služba, 5. čebelarstvo, 6. svilarstvo in 7. sadjereja. II. Industrijska skupina. 1. Motorji, 2. poljedelsko orodje, 3. prevozna sredstva, 4. tekstilije, 5. pohištvo, 6. gradbeni ma-terijal. Namen razstave je pospeševanje poljedelstva v Egiptu in popularizacija uporaoe po-ljedelskega orodja. Parobrodne družbe, ki vzdržujejo zveze med Evropo in Egiptom bodo dovoljevale za posetnike razstavo 50—70 % popusta. Za informacijo je vprašati: Directeur de la Socičte Royale d' Agriculture B.P. No 63. Cnire. Redukcija senzalov na dunajski borzi. Z Dunaja poročajo, da se vrši pri kompetentnih mestih na Dunaju posvetovanje o redukciji števila senzalov na dunajski borzi. Po vojni se jo namreč število senzalov povečalo od 16 na 45, zaradi stagnacije na efektnem tržišču pa je več serzalov brez posla. Težava je to, da je po zakonu r. stavijanje senzalov dosmrtno. Vendar je več senzalov izjavilo, da je pripravljeno proti odškodnini odstopiti. Upajo, da bodo potrebni znesek dale na razpolago banke. Borze. Dne 2. oktobra 1925. Don ar. Zagreb. Berlin 18.377—13.477, Italija 227.30— 220.7P (228.66-231.66), London 272.66—274.66 272.60—274.60), Newvork 56.11—56.71 (56.075— 56.675), Pariz 263.875—269.875 (265.60—269.60), Praga 166.64-168.60 (166.35-168.35), Dunaj 7.912 —8.012 (7.9088—8.0088), Curih 10.865—10.945 (10.86—10.94). Curih. Bclerad 9.184 (9.1875), PeSta 72.50 (72.50), Berlin 123.40 (123.30), Italija 20.85 (21), London 25.09 (25.10), Ne ryork 518.30 (518.20), Pariz 24.35 (24.52), Praga 15.855 (15.355), Dunaj 73.15 (73.15), Bukarešt 2.44 (2.45), Sofija 3 79 (3.75), Atene 746, Varšava 87 (86), Amsterdam 208.4 (208.35), Bruselj 28.4 (23.2). Dunaj. Belgrad 12.535, Kodanj 170.30, London 34.2525, Milan 28.51, Newyork 707.35, Pariz 33.34, Varšava 116.85. - Valut« dolarji 710, angleški funt 8420, francoski frank 33.20, Ura 28.47, dinar 12.51, 6e§koslovaška krona 20.92. Praga. Lire 186.25, Zagreb 00.075, Pariz 154.75, London 168.40, Newyork 38.75. Vrednostni papirji. Ljubljana. 7 odst. inv. posojilo 81—88, zastavni listi 20-25, kom. zadolžnlce 20-25, Celjska 201-205, Ljubljanska kreditna 220 (den.), Merkantilna 100—105, PraStediona 1000 (den.), Kreditni zavod 175-185, Strojne 125-126, Trbovlje 365-370, Vevče 120-130, Nihag 36-38, Stavbna 165-180, šešir 115-150. Zagreb. 7 odst. Inv. posojilo 82, vojna odškodnina 362.50-364, Hrv. eskomptna 131—185.50, Kreditna 136—138, Hipobanka 73.25—73.75, Jugobanka 112-112.50, PraSiedlona 1005-1010, Ljubljanska kreditna 220, Slavenska 45—50, Eksploatacija 51 50 —53, šečerana 510—520, Nihag 38, Gutmann 435 -440, Slavex 145-160, Slavonija 54-54.50, Trbovlje 360-365, Vevče 120. Dunaj. Donavako-savsko-jadranska 62.4, Al-plne 28, Greinitz 14.1, Trbovlje 44 1, Hrv eskomptna 16.9, Leykam 17, Mundus 99, dlavex 17.7, Slavonija j.5. Blago. Ljubljana. Les: Bukovi plohi, 85—45—55— 77 mm, od 2.25 do 4.50, fco meja trans. 550 (den.); hrastovi hlodi od 80 cm, I., II. vrsta, Ico naklad, postaja 480 (bi.); brer,a, okrogla, od 10 do 30 cm, fco meja 880 (bi.); bukova drva, t m dolž., fco nakladalna postaja 4 vag., zaklj. 17.50. — Žito in noljski pridelki: Pšenica domača, Ico Ljubljana 255 (den.); koruza sremska, fco naklad, postaja 182.50 (den.); koruza nova, sužena, par. Indjija, prompt. 162.50 (bt.); koruza v storžih, par. slavonske postajo 75 (bi.); koruza nova, november, december, januar, par. slaronska postaja, kasa 100 odstot. pri sklepu 122.50 (bi); fižol ribničan, fco Ljubljana 315 (den.); fižol mandolon, fco Ljubljana 300 (den.); fižol preneličar, fco Ljubljana 350 (den.); krompir beli, gladki, fco Staj. postaja 65 (den.); krompir Obnerjev (vrsta »Kraljica), fco štajerska postaja 60 (den.). Fran Erjavec: Socialno politične naloge občine. (Dalje.) Res je, da najdemo v naših občinah navadno še jako malo smisla za kako glolljo in smotrenejse delo na polju zaščite doce in mladine, toda vzrok temu tiči v prvi vrsti v tem, aa so na eni strani prejšnji nedemokratični volivni redi izločali revnejše prebivalstvo iz sodelovanja pri občinskem gospodarstvu in se to šele komaj uvaja v te posle, na drugi strani je pa postalo to vprašanje pri nas splošno pereče pravzaprav šele v zadnjem desetletju, a je jr.sno, da ne bo več izgtiailo z dnevnega redi. Vsekakor je neobhodno potrebno, da se zakonito določi nekak minimum glede zaščite dece in mladine, toda ta minimum mora res odgovarjati našim dejanskim razmeram in potrebam, kajti le potem je dana tudi možnost, da se bo res izvajal, dočim danes za izvajanje sedaj veljavnega zakona niti te možnosti ni. Praktično delo na polju mladinskega skrbstva kolikor se nanaša na nižje upravne in samoupravne cdiinice in ki se deli na pravno, socialno in higijensko (na to polagajo dandanes največjo važnost) zaščito bi za naše razmere moralo sestajati danes v glavnem nekako iz naslednjih institucij: 1. domov za porodnice, matere (in dojenčke, združenih s posvetovalnicami za matere; 2. otroških okrevališč La organizirane otroško kigijenske zaščite ter otroških bolnic; 3. otroških zavetišč in domov različnih tipov (za zdTave, abnormalne, moralno po- . kvarjene itd.); 4. dnevnih zavetišč, združenih z otroški-j mii kuhinjami; B. organiziranega in zakonito urejenega poklicnega varuštva z obširnimi dolžnostmi ia pravicami; 6. organiziranega in zakonito urejenega rejninstva; 7. otroških delavnic vrtov, igrališč, zab®« višč, čitalnic itd.; 8. podpiranja siromašnih otrok z denar.-jem in blagom; ter 9. mladinskih sodišč in poboljševalnic W organizirane otroške moralne zaščite. Jasno je, da ni pri nas nobena občina tako velika in finančno tako močna, da M mogla izvesti v lastnem delokrogu ves program mladinskega skrbstva, kar bi končno tudi presegalo dolžnosti, kajti to ni samo problem občinske socialne politike, temveč v, prav isti meri okraja, pokrajin© in države. Socialna politična vprašanja so sploh po ve-liki večini takega značaja, da jih nikakor ne more smotrno in uspešno reševati en sanj činitelj, temveč mnogi in najrazličnejši vzajemno, le težišče tega reševanja mora sloneti na enem izmed teh oiniteljev. Težišče reševanja mladinskega vprašanja je pa nedvomna v občinski upravi, če izvzamemo seveda za. konodajo, ki mora ustvarjati za to neobhodno, potrebne zakenske sankcije. Glede na to spada vsekakor v občinski delokrog velik in prevažni del najbolj perečih zadev mladinskega skrbstva, s katerimi bi se morala pečati vsaka občina, le s io razliko, da večja (mastne in industrijske) še v mnogo intenzivnejši meri nego male kmečke, kjer moderno gospodarsko in socialno življenje še ni rodilo toliko zlih posledic in da bi si mnoge insti-tUuije ustvarilo in vzdrževalo po kmetih po več sosednih občin vzajemno. In te zadeve bi lile v prvi vrsti posvetovalnice za matere*, higijenska zaščita otrok, dnevna zavetišča, združena z otroškimi kuhinjami, organizacija poklicnega varuštva in rejninstva, otroški vrtovi in igrališča ter podpiranje siromašnih otrok z denarjem in blagom. Ni naloga tega pregleda, da bi se spuščali v podrobno in tehnično stran ureditve vseh teh posameznih vprašanj, ker spada to v speoialne razprave, zato se omejim le še na nekaj pripomb o institucijah, ki so tudi pri nas najbolj pereče. Tu bi bilo omeniti v pTvi vrsti dnevna zavetišča, namenjena otrokom, katerih starši so zaposleni po ves dan izven doma in nimajo komu izročati dece v i varstvo in oskrbo. Zlasti važna je ta institucij ja za mestne, industrijske in obrtne občine, kjer sila in potreba v vedno večji meri pritegujeta tudi matere k pridobitnemu delu izven doma in so tako prepuščeni otroci bolj ali manj sebi in o lici, saj je ooglavitni vzrok moralne zanemarjenosti mlač ne slaba ah pomanjkljiva rodbinska vzgoja. Dnevnih zavetišč, čeprav še docela nezad* stno organiziranih, smo sicer dobili v v dnjih. letih tudi pri nas že par, toda imeti bi jih morali v prav vseh mestnih, industrijrkih in obrtnih obči--nah, kajti ona so nedog!ednega pomena, ker nadomestujejo otroku vsaj deloma dom in ga varujejo kvarnih vplivov prepuščenosti samemu sebi. Vsaka šola v navedenih občinah bi morala imeti tudi vse potrebne iu primerne prostore za clnevuo zavetišče z igriščem in 3 V ve "jih in indstr. krajih tudi domovi 7 porodnice, matere in dojenčke. Sploh imajo velika mesta (Ljubljana. Maribor) ter velik, industrijski kraji (Trbovlje, Jesenice i l.) v tem pogledu še vse širšo dolžnosti, nego jih navajam n, ko imam pred očmi le povprečno našo občino. Dolžnosti prvih na-lieijo že tozadevnim nalogam okrajev, o čemur bom pa razpravi ial kdaj pozneje. (Potovanje okoli sveta.) Francoski spisal Jules Verne. — Poslovenil A". C. — Nikakor. Velike jadrnice dosežejo včasih še večjo hitrost. — Dobro torej, je nadaljeval Paganel, mesto da citate »7. junija«, si mislite, da je morje izpralo na listini prvo številko datuma, in čitajte >17. junija« ali pa :->27. junija«, kakor vam drago. Mislim, da je vse razloženo. — Zares, je pripomnila lady Glenarvanova, od 31. maja do 27. junija ... — Je mogel kapitan Grant prevoziti Tiho morje in priti v vode Indijskega oceana!« Veliko zadovoljstvo je zavladalo po Paganelovi razlagi. Vsi so si oddehnili. »Že zopet en dvom manj! je vzkliknil Glenarvan, m vse po zaslugi našega vrlega gospoda Jakoba. Ostane nam torej le še ena stvar: da čimpreje pridemo v Avstralijo in poiščemo sledove Britanije na zapadnem obrežju. — Ali pa na vzhodnem, je pripomnil John Mangles. — Prav imate, kapitan John. V listini ni ničesar, kar bi govorilo za to, da se je zgodila nesreča na za-padni in ne na vzhodni strani. Treba bo torej iskati Po vsem ozemlju, kjer prereže Avstralijo sedemintrideseti vzporednik. — Mylord, se je prestrašilo dekle, ali je v tem Pogledu še kak dvom? — O no, gospodična, se je podvizal z odgovorom John Mangles, da potolaži strah, ki je obšol gospodično Marijo. Vaše blagorodje ve prav dobro, da bi Posadka z Britanije našla takoj pomoč, če bi se bila ladja razbila na v zhodni avstralski obali. Vse to .p^s JLiM&s. ifaraga^ Ljoi^jorta SeIr>nburBovH ul. O/l. Telefon štev. 980. obrežje je takorekoč angleško, posejano z naseljenci. Ponesrečencem bi ne bilo treba narediti niti deset milj, da nalete na rojake. — Res je, kapitan John, je pritrdil Paganel. Tndi jaz se pridružim vašemu mnenju. Na vzhodni strani, v Tvvofoldskem zal'vu, v mestu Eden bi Harry Grant ne samo lahko dobil streho pri enem ali drugem angleškem naseljencu, ampak bi se mu tudi ponudila kmalu priiika, da se vrne nazaj v Evropo. — Ali ponesrečenci niso mogli deliti iste pomoči na tej strani Avstralije, kamor nas pelje D u n c a n? je vprašala gospa Helena. ^— Ne, gospa, je odgovoril Paganel, obrežje je zapuščeno. Nobena cesta, nobena stezica jo ne veže z Melbournom ali Adelaido. Če se je B r i t a n i j s razbila na čereh, ki jih je V3e polno, ni mogla pričakovati pomoči od nikoder, tako, kakor če bi se bila razbila nanegostoljubnih afriških obalah. — Kaj pa je torej z mojim očetom, ki je tam že dve leti? je vprašala strahoma gospodična Grantova. — Draga moja, jo odgovoril Paganol, ali niste tudi vi prepričani, da se je rešil ponesrečeni kapitan Grant na avstralsko obalo? — Seveda, gospod Paganol, je odgovorilo deklo. — Tako torej. Ko je bil kapitan Grant enkrat na celini, kaj se je moglo zgodili ž njim? Možnosti nI baš preveč, ker so samo tri. Harry Grant in tovariša so bodisi prišli do angleških naselbin, bodisi padli v roke divjakom ali pa so se izgubili v neizmernih avstralskih pustinjah.« Paganol je umolknil in vprašujoče pogledal poslušalce, če odobravajo njegova sklepanja. »Nadaljujte, Paganel! ga je vzpodbudil Glenarvan. — Naprej torej, je povzel Paganol. Najprej moram odkloniti prvo možnost. IIarry Grant ni prišel do angleških naselbin, zakaj v tem slučaju bi bil rosen in io zdavnaj doma pri svojih drajjih v bunuoe.u. — Ubogi očka! je vzdihnila Mary Grantova, dve loti že nisi bil pri nas. — Sestrica, daj, da govori gospod Paganel, jo je opomnil Robert, mogoče izvemo .., — Žalibog ne, dragec moj! Vse, kar morem reči, je to, da je kapitan Grant vjet pri Avstralcih ali pa .. — Kakšni pa so avstralski divjaki? je povprašala strahoma gospa Glenarvanova. — Bodite I rez skrbi, gospa, jo je potolažil učenjak, ki je takoj ugenil, kaj jo teii, avstralski divjaki so divji, živalski, na najnižji stopnji človeške omike, ali srca niso slabega, njihovi običaji niso tako krvoločni kakor na primer pri njihovih sosedih na Novi Zelandiji. Če so vjeli ponesrečence Britanije, jim niso nikdar stregli po življenju, to mi lahko verjamete. Vsi raziskovalci so si edini v tem, da jih je grozi prelivati kri. Dostikrat so jim celo pomagali odbiti napade roparskih tolp belokožcev, ki so vso drugače krvoločni. — Ali čujete, kaj pravi gospod Paganel, se je obrnila Glenarvanova gospa k gospodični Mariji. Če je naš oče v rokah avstralskih divjakov — kar je po listinah čisto dokazano • - ga bomo našli. — Kaj pa. če se je izgubil v tej neizmerni deželi? se je obrnilo dekle na Paganela in ga vprašujoče pogledalo. — Ga bo pa treba najti, je odgovoril prepričevalno učenjak. Ali ni res, prijateljčki moji? — Tako je, jo odvrnil Glenarvan, ki je hotel napeljati pogovor na manj žalostne stvari. Sicer pa ne vem, kako se more kdo izgubiti... — Tudi jaz ne, se mu je pridružil %'agancl. — Ali je tale Avstralija kaj zelo velika? je vprašal Robert. — Dočko, zapomni si, da ima Avstralija tako nekako okoli sedemsto petinsedemdeset milijonov hok-t&mv, to se pravi štiri petine Evrope. — Kaj res, toliko? se jo z,acudil major. mehih "g c i. "S jd S & 3 13 ® S f' H c . k" M ~ S I S - ® s 5 ® ..O Z ^ š ® c i §®. i «. •• s s x f. . * ..5} gciS g i •s* «- ,5.9"« * s il © 1 »O ► S Ipllf c. ® - «r . sp^ ^« «i< s - "'S M il^i o ► S > | N S8 ** . ^ii s* - S a i» a oc > SIIIEIII =1115111 O - 'delom šolskega vrta, ki bi ga re« obdelavali in uživali ti otrodi sami, ne pa kaikor je dane« običajno, da ne služi šolski vrt otrokom, temveč le učitelju. Z dnevnim zavetiščem bi morala biti povsod združena tudi otroška kuhinja, tako da ima otrok v njem od zore do mraka vso vzgojo in tudi preskrbo. Ta institucija je jako važna tudi pri onih kmečkih šolah, kjer imajo otrooi dopoldanski in popoldanski pouk, a imajo daleč do doma, zlasti pozimi in v slabem vremenu. Tako zavetišče tudi nikakor ni predrago, ker bi se k vodstvu in nadzorovanju prav lahko pritegnilo uči-leljstvo, velika večina staršev bi pa s primernimi prispevki lahko in rada krila oskrbne stroške, a morebitne primanjkljaje zlasti za oskrbo presiromašne dece bi seveda nosila občina. (Dalje.) Turistika in šport. LAHKA ATLETIKA. Oiimpijski petoboj za prvenstvo podzveze se Je vršil pretečeno nedeljo na športnem prostoru Ilirije v Ljubljani. Moški petoboj sestoji iz teka na 200 in 1500 m, skoka na daljavo, metanja diska in kopja, ženski iz 60 in 200 m, skoka na daljavo, metanja diska in kopja. Startalo je 7 atletov klubov Ilirija, Primorje, Celje in Ptuj ter 3 atletinje Tlim j« in Primorja. Organizacija ni bila najboljša, nasprotno so bili uspehi tekmovalcev zelo dobri, nspeh prvaka Zupančiča znači nov slovenski rekord. Rezultati: 1. Zupančič Lado (Ilirija) 2586.63 točk (200 m 25 sek., 1500 m — 4:49.4, v dalj. 491 cm, disk 28.12 m, kopje 44.08 m). 2. Močan Vlad ko (Celje) 2287.405 točk (25, 4:48.7, 524, 26.51, 34.15). 3. Gruntar Danilo (Primorje) 2157.55 točk (25.9, 5:16, 524, 27.76, 37.30). 4. Stepišnik Drago (Ilirija) 1853.67 točk (25.2, 5.: 16.7, 571, 23.95, 24.25). Cimperman (Prim.), Jančigaj (Prim.) in Murn (Ptuj) so odstopili pri 1500 m. Najboljši rezultati v posameznih točkah so bili: 200 m — 25 sek. (Zupančič); 1500 m — 4:48.7 (Močan); skok na dalj. 571 (Stepišnik), disk 30.65 m (Murn), kopje 44.08 m (Zupančič). Ženske: 1. Preveč Silva (Primorje) 4028.173 točk (60 m — 8.8 sek., 200 m — 30.2 sek., skok v daljavo 428 cm, disk 21.57, kopje 23.73 m). 2. Oman Anica (Ilirija) 3768.739 točk (8.8, 30, 397, 20.20, 23.36). 3. Tratnik Jelka (Ilirija) 3099.357 točk (9, 32.1, 463, 17.12, 20.68). Meotinga Gradjanskega ŠK v Zagrebu v proslavo tisočletnice hrvatskega kraljestva se je udeležila ženska sekcija Ilirije s 4 Slanicami, ki so priborile svojemu klubu dve prvi darili in sicer v končni klasifikaciji I. mesto med udeleženimi klubi in I. mesto v troboju (Omanova). Nekateri rezultati: skok v višino 126 cm Pervan (AŠK), Tratnik (Ilirija) in Tomljenovič (AŠK); krogla 1 kg: 8.395 m (Tomljenovič), 100 m: 14.1 sek. (Oman), 4X60 m: Ilirija 34.1 sek. — Po klubih: Ilirija 32 točk, AŠK 21, H AŠK 6. Mariborski ženski meeting, prsi v Mariboru, je prinesel nekoliko dobrih rezultatov. Udeležba je bila nepričakovano velika tako po številu tekmovalk kakor po številu publike. V naslednjem prvi rezultati vsake discipline: tek 60 m: Ozvatič (Maribor) 8.2 sek.; 100 m: ista 14 sek.; skok na daljavo: Monderer (Rapid) 4 m; v višino: Stare (Mar.) 125 cm; krogla: Stare 749 cm; disk: Cutič (Kap.) 21.82 m; kopje: Gregorec (Ptuj) 18.70 m; štafeta 4X60 m: Maribor 36.8 sek. Izpred sodišča. Na prijazne sopivcc je naletel v neki gostilni v Šiški krtačar France Osel iz Vogelj na Gorenjskem. Mož je prišel v Ljubljano na sejem in je prodal na Jarmanskem trgu enajst krtač. Na poti proti domu se je oglasil v neki šišenski gostilni, da se malo pokrepča. Tam pa je zašel v družbo dveh neznanih mu sopivcev, ki sta že oba precej dobre volje popevala v gostilni. Pridružila sta se nič hudega slutečemu krtačarju, kateremu so je posebno dopadlo petje in sta ga končno tako navdušila, da je plačal mož še celo za par litrov vina. To njegovo dobro voljo pa sta neznanca izrabila končno tako, da sta vzela možu skoro nov nahrbtnik in pobegnila. Preiskava je ugotovila, da sta izvršila tatvino neki Mihael Dimnik, ki je bil radi tega že obsojen na tri mesečno ječo in pa današnji obtoženec, katerega so še le kasneje ugotovili, namreč France Tratar, železniški delavec od Sv. Roka pri Mokronogu. V nahrbtniku je imel Osel nekaj suhega mesa in pa 300 Din gotovine. Nahrbtnik pa, katerega je kupil dober teden pred tatvino, ceni mož na 70 Din. Obtoženec je priznal tatvino nahrbtnika, ugotavljal pa je, da je bil nahrbtnik, ko ga je on dobil v roke, že prazen. Glede te tatvine se je že vršila prva obravnava pred okrajnim sodiščem. Toda prva sodba je bila razveljavljena in je prišla zadeva pred deželno sodišče. Tu se je ugotovilo, da je bilo v nahrbtniku res 300 Din in da je tudi Tratar udeležen tatvine. Obsojen je bil končno tudi on in sicer na dva meseca težke ječe, da si bo premislil krasti po gostilnah nahrbtnike svojih sopivcev, ki mu dajejo povrh tega še za pijačo. ZaSiv^Se. Groblje ob Savinji Javna zahvala. Načelstvo gasilnega društva na Groblji smatra kot svojo dolžnost izreči tem potom vsem dobrotnikom ij Orlevasi, Grajske vasi, Gržovelj in Št. Petra, ki blagohotno darovali društvu denar, žito, les itd. o priliki ustanovitve gasilnega društva. Bog vam pla. čaj! — Načelnik gasilnega društva: Anton Kač. Poizvedovanja. Našla se je mala vsota denarja. Dobi se na Sv. Petra cesti 77. Našla se je rjava ročna torbica z manjšo vsoto: denarja. Naslov najditelja pove uprava lista. Izgubila se je včeraj temnorjava boa od pol 8 do 4: Dunajska cesta—kolodvor—Kolodvorska ulica —Sv. Petra cesta—Wolfova in Prešernova ulica.;! Najditelj dobi nagrado. Odda jo naj v trgovini moko Knez na Gosposvetski cesti. Meteorologlčno poročilo, Mubiiana 30& ni n. m. viš. l/'ttS opazovalna Ha i o* metei v mm iermo-metej v 0 1'alliruui (iitorenen v C Nebo, vetrov l./io. 21 h 742-2 15-3 05 dež. 2./10. 7 li 74 -8 12-3 0-7 obl. v. 2./10. 7 h 740-0 18 6 0-8 obl. v. l'aa»TiB» v mm 5-5 2 kolarska vajenca takoj sprejmem. - Naslov v upravi lista pod štev. 6639. Služkinja $E IŠČE, katera zna kuhati in S i v a t L - Plača dobra. Prednost imajo z dežele. -Ponudbe se pošiljajo upravi »Slovenca« pod šiiro »Poštena« štev. 6679. Pošteno dekle Iščem Za pomoč gospodinji v kuhinji in gostilni. Naslov v upravi lista pod št. 6647. Učenec B primer, šol. naobrazbo, se sprejme takoj v trgovino z meš. blagom. - Ponudbe pod šifro »PRIDEN« štev, 6656 na upravo »Slovenca«. Služkinja ki ja vajena tudi kuhanja in šivanja, se sprejme takoj na deželo. - Ponudbe na upravo pod »Takojšnji nastop 6645«. Sprejme se starejša prodajalka z dobrimi spričevali, v trgovino Z mešan, blagom na deželi. - Istotam se sprejme tudi UČENEC poštenih kmečkih staršev, z dobrim Šolskim spričevalom. — Ponudb« pod »5000« 6*71 na upravo lista. NA POSODO se išče PLANINO ali dober HARMONIJ, pozneje se event. odkupi. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod štev. 6686. ČEVLJE trpežne, najmodernejših oblik, po znatno znižanih cenah dobite pri tvrdki M. Trebar LJUBLJANA, Sv. Petra c. 6. Proti jamstvu dajem na obroke. 6651 NAJBOLJŠA REKLAMA so oglasi v »Slovencu«. 3S0- Prodam par lepih "•C psov-ptičarjev 6 tednov starih. - Naslov v upravi lista pod štev. 6646. Sladkor surovi, za ČE5ELF., ali petijot po Din 11.50, se dobi pri GOSPODARSKI ZVEZI, LJUBLJANA. 6649 Harmonij £tt<> s^i: meni, z močnim glasom, sposoben za cerkev, se proda. - Naslov pove uprava »Slovenca« pod »Harmonij 6652«. Acetilen. aparat malo rabljen — ter dobro Serr pianino Itr daj pri J. PREŽELJ, Novo mesto. 6627 Prostovoljna javna dražba novih čevljev se vrši dne 4. in 5. oktobra od 9 dop. naprej v Hrenovi ulici št. 4. Kupci sc vabijo. 6676 Restavracija s e takoj odda v Novem Vinodolu, Hrvat. Primorje, in vsa oprava za 5 sob. Potrebna glavnica 60.000 Din. Ledenica in aparat za izdelovanje sladoleda. - Več se poizve pri FISTERJU na Zaloški cesti 10, Ljubljana. Ujnn s prostim stanova-nlOfl njem (4 sobe, kuhinja, velika klet) in gospod, poslopje ter velik sadni vrt, se proda za ceno 35.000 Din v Šenčurju štev. 146 — pri Kranju. 6675 Mlinske kamne prodam: eden 10, drugi 17 col debel, zelo dobri in trdi, črne vrste — in enega kašarja, zelo lep. - ANTON AUPIČ, Č e š n j i c a , pošta Železniki. 6662 Kupim vsako množino hlodov ali sprejmem za sežaganjc. - FRAN ŠUŠTAR parna žaga — Ljubljana. Harmomj s 4 registri, zn. »Lenarčič«, v zelo dobrem stanju, je naprodaj. - Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 6687, Steklena MM—BMH—1 je zopet na zalogi pri ZDRUŽENIH OFEKARNAH D. D. v Ljubljani. nam mam »»res msmn itr^g Premog-teftiria Wolfovs uilco I.'EJ. * Telelon sJcv 56. Bawt aaesa meat:, rnimi e$85Bi aes* naRPs cs»?s! szra »siooi KUPUJEM-bukove in hrastove hlode ter bukove in hrastove parcele na stoječem za posekati v lastni režiji. Ozira se le na ponudbe z navedbo množine in cene. PRODAJAM: drva, odrezke od žage in parket po znižani ceni, dokler traja zaloga. - IVAN ŠIŠKA, tov. parket in parna žaga, Ljubljana, Metelkova 4. Pisalna miza AMERIŠKA, skoraj nova, se ceno proda. - Naslov v upravi lista pod štev, 6695. se je iemnorujava BOA v petek popoldne od pol 3. do 4. ure: Dunajska cesta, kolodvor, Kolodvorska ul., Sv. Petra cesta, Wolfova ul., Prešernova ulica. - Najditelju nagrada. - Odda naj jo v trgovini z moko KNEZ, Gosposvetska cesta. 6680 primeren prostor, lokal ali posestvo, kjer bi se lahko vodila mala trgovina. - Cenj. ponudbe na upravo lista pod »Prostor" štev. 6595. zdrava in čvrsta, se sprejme decimalka, in drugi vozovi, v trgovino z mcš. blagom. - : vse v dobrem stanju, se IVAN RAŠL, Podleknik pri prodajo. - Naslov v upravi Ptuju. 6671 1 »Slovenca« pod štev. 6696. Me in fiarmoniio n obroke in no posoda B5sendorfer, Forster, Steinway etc. — Vsi inštrumenti za bleli- in štrajh-god-bo, strune in žice vseh vrst na debelo in drobno. Alfonz BresniH, mm, Mostni trg štev. 3 (pri magistratu). Najsposobnejša tvrdka v Jugoslaviji. dobro idoča, se po nizki ceni takoj proda. Obstoji iz I.anz-lokomobile 46—50 PS, polnojarmenik 75 cm, dva cirkularja, vse v najboljšem stanu. Lesa dovolj. Zraven spada VALJČNI MLIN, na katerem se zmelje v osmih dneh vagon koruze za trgovce, kateri dajo mleti za svojo rabo. Plača se 25 par od kilograma. Stalna voda, prostora dovolj. Stanovanje: zgoraj soba, predsoba in kuhinja; spodaj soba, kuhinja, klet in delavnica. Vrt, sadonosnik, njiva, travnik in kozolec, kompletno, krasno podjetje, pri katerem se lahko zasluži. Prodam zaradi družinskih razmer in bolehnosti, ker mi ni mogoče vserfa nadzorovati. Cena vsega skupaj SOO.COO Din. Podjetje je za okr. cesto in 15 m oddaljeno od kolodvora Poljčane. Lastna električna razsvetljava. — Natančneje se izve pri MARIJI STOLEKAR — POLJČANE. -TO',! £»cr rud in kemikalij izvršujemo : točno in vestno po najboljših izkušenih močeh. Nudi-. mo vsakovrstne RECEPTE, kot za barve, ličila, kreme, pomade, kolinske vode itd. od najboljših tu- in inozemskih kemikov. Dajemo nasvete in dobavljamo vsakovrstne kemikalije ter v to stroko spadajoče stroje. V>\i%k« ' Vnovčevalnica //»(imvv patentov in izumov, družba z o. z., LJUBLJANA, Šelenburgova ul. 7, nasproti glavne pošte. V globoki žalosti naznanjamo, da je naša dobra, srčno ljubljena sestra, svakinja, teta in nečakinja, gospa Uiivika Borštnik ro). Gesirln nadučiteljeva vdova po mukapolnem trpljenju, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, Bogu udana, danes ob 12. uri mirno v Gospodu zaspala. — Pogreb blagopokojne bo v nedeljo ob pol 4 popoldne iz hiše ža'osti, Kongresni trg 5, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše se bodo brale v več cerkvah. — Nepozabno sestro priporočamo v pobožen spomin. V Ljubljani, dne 2. oktobra 1925. Fani in Ivanka Oeslrin, sesiri. prvovrstno moč, strokovno veščega, samca, sprejme takoj veletrgovina I« zahtevi Vam stavimo brezplačno proračun za črtanje in vezavo poslovnih knjig po navodilu. Knjigoveznica K-T.D. v yu*»>tijan3 Kopitarjeva utica 6. El. }e stara govorica - priznana je resnica, da sc v veliki izberi raz'ični BARHENTI, moški ŠTOFI, moško letno in zimsko PERILO, ŽEMPERJI, rujava in bela KONTENINA in v s e druge reči pri IVANU KROŠEIJ Ljubljana, na Kette-Mitrnovi (Martinovi) cesti, NAJBOLJŠE IN NAJCENEJŠE DOBI! enasni aparat za kuhanje, masažo, sušenje las, segrevanje likalnikov, inhaliranje, ogrevanje sob, obsevanje i. t. d. — Uporaba toka minimalna! Aparat je neobhodno potreben pri vsaki družini. Glavno zastopstvo za Slovenijo LmSLL.Na, KONG< ESNI! TRG Stev. 19 poleg Nunske cerkve. Aparati in posamezni deli vedno v zalogi. v občini DOL pri Hrastniku. Občina Dol pri Hrastniku namerava oddati zgradbo 1100 metrov dolgega vodovoda. Načrt in troškevnik sta na vpogled v občinski pisarni ali pa pri županu na Dolu. — Občina si pridržuje pravico, oddati gradbena dela ne glede na višino ponudbe. Županstvo Dol pri Hrastniku, 30. sept. 1925. Jakob Draksler, župan. ngenioiir Sesellsotigft, omendit. dr. tehničnih naprav industrijskih podjeti in poslopij vseh vrst in za vse namene. Oddelek I. oddelek n. strokovna mmm in interesno zastopstvo vseh vrst, za vse namene, zaur>ne izjave in ustanovitve. Oddelek III §™js Sodelovurijem naših oddelkov I. in II. najboljše zveze1 Zato dobave vseh strojev in naprav. — Prezidave. — Načrti. — Stavbeno vodstvo. Radebeul-Dresden (OeutscMand). iiinuitorifi v vsakem oziru samostojnega delavca, izučenega klju-čavničarja-mebanika in elektro-inštalaterja, s p r e j ra 4 večjo podjetje v Sloveniji — Ponudbe s spričevali n*! se pošljejo na naslov: »STROJNIK-DIESELOV MOTOR* štev. 6581 — na upravo »Slovenca« v Mariboru.