Uredništvo v Gornji Radgoni, Spod. Griz štev. 7, I. nadstropje. Rokopisov ne vrača.
izhaja vsak \ zjutraj in stš\ poštnino	vred'V
celo leto ISDin, za ieta 7-50 Din, za če ' leta 3-75 Din.
Posamssna šrsvišHa u p
25. štev.
Poštnina "	•>
M

\vini.
W o
GLASILO OBMEJNIH SLO¥E^Cif
Bsrnja Sadgsna, im 23. junija 1922.
Upravništvo v Gornji Radgoni, Spod. Griz štev. 7, I. nadstropje. Telefon štev. 7.
Inserati : Ena šest-stolpna petitvrsta (prostor 3 mm visok in 42 mm širok) 50 p. Pri večkratni objavi primeren popust.
PosEinezim številka VOp
IV. leto.
jasna beseda.
V naši slovenski politiki je toliko iskanja, toliko tipanja in ugibanja ter poskušanja. skratka sama pasivnost — nikjer ni nie aktivnega, pozitivnega, samoniklega, krepkega, odločnega. Skrajni čas je, da se slovensko ljudstvo tu ob meji zavé, da je sedaj zadnji čas, (volitve v oblastno skupščino so blizu!) da se združijo vsi treznomisleči Slovenci v eno močno fronto za Slovenstvo, križ in plug.
To bodi naše temeljno načelo: Vse kar delamo, delajmo radi blaginje skupnosti, t. j. celega naroda, vsega slovenskega ljudstva za narod. Pojm Slovenstva nam bodi nad vse vzvišen ; zato je vaša dolžnost, eia se z vso odločnostjo borimo proti onim elementom, ki radi prodali Slovenstvo za skledo leče! Če se pa borimo za Slovenstvo, se nikakor ne berimo proti svojim plemenskim sobratom Srbom in Hrvatom. Kdor dela tako, da ■slepo napada vse, kar je srbsko, naj si nikakor ne domišljuje, da s tem gradi Slovenstvo; kajti on ga ruši v temelju. Gojitev Slovenstva tudi ne obstoji v tem, ‘ da sovražimo in zapostavljamo tuje narodnosti v državi; kajti čimbolj bomo zapostavljali človeške pravice tujerodnih sodržavljanov, tembolj bomo rastli v njih očeh kot kulturno zaostali narod, ki ne zasluži spoštovanja. Res so nas napr. Nemci pod pokojno Avstrijo mučili in zapostavljali kakor vse druge nenemške in nernadžarske narodnosti. To je bilo od njih nekulturno, barbarsko. Ker pa hočemo mi biti apostoli kulture in ne barbari, zato ravnajmo z njimi kulturno in predvsem pravično. Predvsem pa je treba, da jim predočimo, kako so oni ravnali z nami in kako jim povračujemo. Poročila, ki prihajajo bodisi iz Koroške, Italije in onega dela neosvobojenega Prekmurja, ki je po zaslugi nespretnih slovenskih demokratov (a la dr. Kukovec) pripadio gladni Avstriji nam svedočijo, da Nemci še nadalje uganjajo svojo šovinistično politiko napram našim sorojakom, dasi se pri nas postopa z Nemci dosta kavalirsko, četudi to nekaterim ne ugaja. Predpogoj sporazumnega delovanja v državi je trdna vez ljubezni vseh sodržavljanov. Strankarski programi se naj zedinijo v eni temeljni točki : Vse za državo! Pota, ki vodijo k temu cilju pa naj bodo v imenu božjem različna, če že morajo biti. ^ D r-žava niso ministri, država smo mi! V tej borbi ne smemo nikdar pozabiti, da smo Slovenci, tisti Slovenci, ki smo imeli svojega kralja Sama, tisti Slovenci, katerim je skrivil valpetov bič nemških grajščakov hrbet, tisti Slovenci, ki smo bili sužnji raznih kraljev in cesarjev, tisti Slovenci, ki smo umirali na bojnih poljih za ideal Svobode . . . Priborili smo si svobodno državo v zajednici z našimi brati Hrvati in Srbi zato izženimo iz sebe suženjskega duha in bodimo resnično svobodni ljudje, ponosni na svoje Slovenstvo.
S Slovenstvom nerazdrnžen pa ie križ, simbol zmage nad smrtjo, odrešenja ... Križ je bil našemu ljudstvu v vseh časih in v vseh nadlogah rešilno zna-
menje, ki je „v srcu našega poštenega naroda pognalo globoke korenine. Kdorkoli pa hoče bodisi s previdno lažjo ali s silo" vzeti našemu ljudstvu ta svetli simbol borbe, upanja trpljenja in vstajenja, je sovražnik Slovenstva, ker sovraži najdražje, kar je našemu ljudstvu sveto, neoskrun-ljivo! S takimi bodi lahek račun! Naj napenjajo vse sile, mi pojdemo svojo pot za znamenjem križa. Kdorkoli poskuša iz src našega ljudstva izruvati vero v križ, je naš sovražnik.
Kot tretje smo rekli : za plug ! Nad 80% našega ljudstva pripada kmečkemu stanu. Simbol kmetijstva je . plug. Kmet je steber države, je močen element, ki se mora prej ali slej zavedati svoje velike vloge. Kdor zaničuje kmečki stan, ne more biti prijatelj Slovenstva, ki se je ravno v bornih kmečkih bajtah ohranilo do današnje veličine.
Vse za Slovenstvo, križ in plug je tudi naše geslo. Izvajati ga hočemo še bolj kot do sedaj in se trdno oklepati okoli svojih časopisov, ki ogrevajo ljudstvo za take ideale!
Politične špekulacija in poštenost
(Odjek „Panama škandala“.)
Pred kratkim so l?Ui malodane vsi slovenski listi polni opisovanja škandala, ki je kakor oster žaromet razsvetli skrajno umazano politiko JDS ter s tem to strankov frakokrato priporočil širši slovenski javnosti za bodoče volitve.
V	glavnem sta si stopila v lase znani milijonar August Praprotnik in sedanji ravnatelj Jadranske Ćiro Kamenarović. Listi niso štedili s prostorom in tako je dobila slovenska treznomisleča javnost dokaj jasno sliko o moralni nagoti famozne slovenske demokratske recte frakokratske stranke.
V	informacijo našim čitateljem podajemo le izvleček iz te afere. Disciplina v Jadranski banki je bila popustila ter sta bila odpuščena iz službe bivši ravnatelj August Praprotnik in Dr. Kavčnik ker sta javni kredit uporabljala v.privatne in JDS-strankarske špekulacije. Razume se, da sta bila ta dva gospoda varovanca JDS. V polemiki imenuje g. Kamenarović celo Dr. Gr. Žerjava in Antona Kristana kot „sumljive tipe“ — ker 'sta se močno prizadevala, da dobita za svoji stranki denarja... Pri vsej nečednosti je prišlo na dan, da se je s kažnjivo manipulacijo prodajanja sekvestiranega svinca oškodoval propagandni fond za, koroški plebiscit za več milijonov kron, katere je baje g. August Praprotnik (steber JDS) porabil za sebe in svoje — „prijatelje“. Z isto špekulacijo je z milijonsko svoto oškodovan tudi fond tehnične visoke šole v Ljubljani. Gg. Praprotnik in Kaučnik sta svojemu podjetju dala popolnoma nesumljiva' imena, baje potvarjala korespondenco in podpise ter na ta način znatno oškodovala Jadransko banko. To lumparijo pa je zagovarja! glavni trobentač. JDS gospod Dr. Gregor Žerjav, poznan iz dobe „Agro-Merkurja... Ker se mu ni posrečilo, dalje izrabljati Jadr. banko v strankarske namene, je proglasi!, da je Jadr. banka nam Slovencem sovražna in nenaklonjena, kljubtemu da je dober del izkupička od sekvestiranega svinca padel v izključno porabo demokratski stranki.
V polemiki, khse je potezala čez vse slovenske liste, je prišla na dan jasna resnica, da so s pomočjo g. Avg. Praprotnika in dr. Kauč-
nika dobivali pristaši in eksponenti Dr.Žerjavov politike znatne zneske. Brezdvomno je to brez-primeren škandel. Prostor 'nam ne dopušča, da bi se mi še nadalje bavili s to umazano afero. Priobčili smo isto v glavnih obrisih v pravočasen opomin našemu ljudstvu vseh slojev, da bo ob prvih volitvah vedel vsak pošteni voliiec, kje ima glavo in kaj mu je storiti. — S stranko, ki meče na sebe toliko blata nočemo imeti nobenega posla. In še več: Pošteno slovensko ljudstvo, ki si v potu svojega obraza služi grenko škorjo kruha si najodiočnejše prepoveduje, da bi ta zločjViska klika nastopala v imenu slovenskega naroda!
II. Ljubljanski veliki semenj od 2—11. septembra 1922.
Dosedaj preskrbljene ugodnosti za razstavljalce in posetnike II. Ljubljanskega velesejma.
Uprava II. Ljubljanskega velesejma, ki se bo vršil od 2.—11. septembra naznanja: Uprava velesejma preskrbela je svojim udeležencem dosedaj sledeče ugodnosti :
1.	50% znižano vožnjo za osebe in blago na vseh železnicah naše kraljevine in v vseh razredih. Za enkrat se je dovolila polovična vožnja samo za osebne vlake, vendar upamo, da se bo dovolila tudi uporaba brzovlakov. Pravico do uporabe polovične vožnje imajo vsi oni, ki se na železniški postaji izkažejo z permanentne sejmske legitimacije II. Ljubljanskega velesemnja.
2.	Carine prost uvoz in izvoz inozemskega razstavnega blaga, če je naslovljeno na naslov „Ljubljanskega velesejma“ in se tekom 6 mesecev iz naše države zopet izvozi. V slučaju, da se inozemsko blago zadrži v naši državi, se mora naknadno plačati običajno carino. Zaprosili smo, da se izjemorr dovoli tudi uvoz luksuznega razstavnega liaga za razstavo na velesejmu in za prost uvoz onega luksuznega blaga, katere naši trgovci in konsumenti naročijo za časa Ljubljanskega velesejma od raz-stavljalcev na sejmskem prostoru. Vse tozadevne kupčije pa se podvržene kontroli Ljubljanskega velesejma.
3.	Vse vizumske zadeve v inozemstvu se bodo reševale kar najhitreje.
4.	Ministarstvo pošte in telegrafa dovolilo je naiepijati kolke II. Ljubljanskega velikega semnja na vse poštne pošiljke. Ti kolki bodo zelo okusno in lepo izdelani in se dobe na željo v velesejmski pisarni v Ljubljani. Pripominjamo, da so kolki opremljeni z besedilom v osmih jezikih.
II. Ljubljanski veliki semenj izdal je pravkar I. številko svojega „Vestnika“, ki se te dni razpošilja brezplačno ;vsem sejm-skemu uradu znanim naslovom. Ako bi kdo slučajno vestnika ne sprejel, naj to izvoli potom , dopisnice javiti sejmskemu urauu, ki mu bo takoj dragevolje poslal vestnik, ki vsebuje poleg raznih informacij tudi aktualne članke in je okrašen z lepimi slikami.
Ker je začelo prostora na starem sejmišču že primanjkovati, 'opozarjamo vse one, ki so poslali neobvezne prijave in vse one, ki se riameravajo še prijaviti, naj čimpreje upošljejo prijavnice, ker se ■ bo v doglednem času začelo z razdeljevanjem prostora. Domneva sejmske uprave, da bo letos lansko sejmišče premajhno, se je potrdila. Zato je uprava pravočasno poskrbela za razširjenje in so se na novem delu sejmišča pianacijska in kanalizacijska dela že pričela. Celo sejmišče bo letos obsegale preko
50.000 m2. Predpriprave so že v najlepšem teku in bo uprava zastavila vse sile, da bo velesejem sigurno ob določenem roku otvorjem. Pri tem pa naj upravo podpirajo vsi zainteresirani krogi na ta način, da se čimpreje prijavijo. Kdor še nima prijavnice, naj jo takoj, kakor tudi vse informacije, zahteva od urada „Ljubljanskega velesejma“, Ljubljana, Gosposvetska cesta, telef. int. 140.
Prošnja.
Podpisani se obračajo tem potom na vso slovensko javnost, na denarne zavode in občine vse Slovenije s prošnjo, da priskočijo na pomoč medicinski fakulteti v Ljubljani in ji omogočijo dograditi anatomično-fiziološki institut.
Že pred dvema letoma je pričela fakulteta z gradbo, ki naj bi napravila konec razmeram, s katerimi se ima boriti fakulteta že tri leta v ozkih prostorih deželne prosekture, ki je dala v prvi sili zavetje trem medicinskim institutom. V pojasnilo teh obupnih razmer navajamo samo dejstvo, da razpolaga fakulteta samo z enim prostorom za dijake, ki služi obenem kot predavalnica in kot secijska dvorana. V tem razmeroma majhnem prostoru se predava vsako dopoldne od pol 8. naprej, popoldne pa secira v istem prostoru 30 do 4Ó medicincev. Tu se vrše rigorozni izpiti in predavanja iz sodne medicine za juriste in iz sornatologije za filozofe. Fakulteta nima prostora za številne preparate, za knjižnico in draga učila, dragi aparati leže nad leto dni v zabojih, mikro-skopične vaje se vrše na ozkem hodniku, vse poslopje je do skrajnosti prenapolnjeno ; — v neposredni bližini pa stoji nova zgradba v vrednosti več'milijonov, ki je že zdavna pod streho, ki pa se vsled pomanjkanja denarnih sredstev ne more izročiti svojemu namenu. Že od konca meseca marca t. 1. počiva vse notranje delo v novem poslopju in bo glede na skrajno skrčene postavke univerzitetnega proračuna skoraj gotovo počivalo tudi v bodoče, če ne priskoči slovenska javnost fakulteti, ki vrši tudi v teh težkih razmerah v polnem obsegu svojo dolžnost, na pomoč. Vsi poizkusi fakultete dobiti potrebne državne kredite, so ostali do sedaj brezuspešni.
Blagohotni prispevki naj se blagovolijo poslati Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani.
V Ljubljani, dne 10. junija 1922.
Zvonimir Bernot, Anton Brandner, Ivan Deržič, Andrej Kalan, dr. Vekoslav Kukovec, dr. Danilo Majaron, dr. Ljudevit Perič, dr. Anton Korošec, dr. Ivan Tavčar st., dr. Karel Triller, dr. Karel Verstovšek.
Oznanilo.
Obrtna zadruga trgovcev, krojačev, čevljarjev itd. II. skupina v Gornji Radgoni da na znanje, da se bo vršil letošnji
1. redni občni zbor
v pondeljek dne 26. junija 1922 ob 8. uri zjutraj v gostilniških prostorih gospoda Albert Horvath-a v Gornji Radgoni s sledečim
DNEVNIM REDOM:
1.	Prečkanje in odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora z dne 27. decembra 1921.
2.	Kratko poročilo o delovanju.
3.	Sprejemanje in vpisovanje vajencev.
4.	Oproščanje in skušnja oziroma preso-jevanje predloženih izdelkov listih vajencev, ki so svojo učno dobo dovršili.
5.	Izločitev trgovcev iz obrtne zadruge II. skupina v Gornji Radgoni, ter ustanovitev gremija trgovcev za sodni okraj Gornja Radgona.
Ob enem tudi preklic vseh morebiti od posameznih trgovcev podpisanih, temu nasprotujočih izjav.
6.	Slučajnosti.
Člani obrtne zadruge se vljudno vabijo, da se tega občnega zbora polnoštevilno udeležijo s pripombo, da se bo smatral vsak, ki bo izostal, solidarnim s sklepi udeležencev, posebno kar se tiče izločitve trgovcev iz obrtne zadruge II. skupina, ter ustanovitve gremija trgovcev za sodni okraj Gornja Radgona, kakor tudi preklica vseh, morebiti od posameznih trgovcev podpisanih, temu nasprotujočih izjav.
Ako ta občni zbor ob določenem času ne bo sklepčen, vršil se bo eno uro pozneje isto-tam drugi, ki bo sklepal ob vsakem številu navzočih.
Obrtna zadruga trgovcev, krojačev, čevljarjev itd. II. skupina v Gornji Radgoni, dne 14. junija 1922. Načelnik Franc Korošec, 1. r.
Ker nekatere kategorije trgovcev pripadajo k obrtni zadrugi III. skupina v Gornji Radgoni, zato se bode točka 5 obravnavala skupno z obrtno zadrugo III. skupina v Gornji Radgoni, zaradičesa sé ob enem v gorenjem smislu tudi vsi člani obrtne zadruge III. skupina v Gornji Radgoni vabijo, da se tega zborovanja zanesljivo udeležijo.
Obrtna zadruga gostilničarjev, mesarjev, branjevcev itd.
III. skupina v Gornji Radgoni, dne 14. junija 1922.	Načelnik: Janko Čirič, 1. r.
Tedenske novice
Deutsche Grenzwacht, nemško-nacijonal-no glasilo — je prenehala izhajati. To je brez-dvomno znamenje, da so prišli Avstrijci do zdravega prepričanja, da se z nacijonalno zagrizenostjo ne pride daleč. Po izjavi zelo vplivnih ljudi (Nemcev) tega lista ni škoda, ker je dejal le zdražbo na meji. „M. Straži“ pa je neštetokrat prerokoval smrt.. .
„Murska Straža“ pridobiva vedno več ugleda med obmejnim prebivalstvom’. Oglašajo se celo novi naročniki. ISfaša skrb bo tudi v bodoče, da se list, četudi skromnega obsega — prikupi še bolj vsem slojem našege narodà.
Kaj se Vam najbolje dopade pri „M. Straži“ ? Vsak naročnik naj po možnosti odgovori z dopisnico.
Zadnja številka se nam je nekoliko ponesrečila ter se je tiskarski škrat dovolil precej neljubih napak. Cenj. čitatelji naj upoštevajo neprimerno množino praznikov v tem mescu, ogromno delo v tiskarni in pičlost urednikovega časa.
Izšla je prva številka „Samouprave“.
List je vzbudil splošno pozornost — tudi pri zagrizenih strankarjih vseh barv, ki hočejo imeti vžitek od političnega zvonenja, ako se pritrkaVa samo na en sam zvon. Pameten in razsoden
človek bo vzel časopis v roke in brez predsodkov ter fanatizma odprl svoja ušesa resnici!
Nekdo, ki je javno ponudil nagrado od borih 1000 (tisoč) kron ako se mu dokaže najmanjše tihotapstvo je po objavljenem dokazu pojedel svojo besedo! Smo pa le mož!
„Naša vas“, glasilo slovenske republ. stranke je prenehala izhajati, ker jo je policijska oblast ustavila. S tem ukrepom je po mnenju visoke vlade domovina rešena in zadnji republikanec ubit...
Velike nevihte v Srbiji. Glasom vesti iz Ćuprije v Srbiji je te dni vladala tam velika nevihta, tekom katere je padala kot jajca velika toča. Vsi poljski pridelki so popolnoma uničeni. V vsem okraju so zelo narastle reke. Pri Vranji je Morava odnesla železniški most in je promet med južno in severno Srbijo popolnoma prèkinjen.
II. Ljubljanski vzorčni velesejem od 2.—11. septembra 1922. Svojo udeležbo je priglasilo že mnogo svetovnoznanih tvrdk; posebno strojne veletovarne domače in tuje bodo zastopane v častnem številu; njihovi vsakovrstni stroji, ki bodo cel čas v pogonu, bodo oživljali sejmišče. Zelo bogato bodo zastopane tudi usnjarska lesna in kemična industrija z najboljšimi svojimi izdelki. Preskrbljeno bo letos tudi sicer za vse potrebe udeležencev. Ker se je lani opažalo pomanjkanje gorkih jedil na sejmišču, bo letos uprava velesejma postavila velesejmsko restavracijo, kjer se bodo po zmernih cenah dobila tudi gorka okrepčila, od priprostih do najfinejših. — Velesejmski „Vestnik“ zbudil je splošno zanimanje in je povpraševanje po njem tako veliko, da je prva številka vzlic visoki nakladi izšla že v drugi izdaji. Koncem meseca izide druga številka, ki bo po svoji vsebini še zanimivejša in pestrejša od prve. Inserati v „Vestniku“ imajo velik uspeh in priporočamo tvrdkam, da se poslužijo te ugodne reklame prilike. Z razdeljevanjem prostorov se je deloma že začelo, zato naj vsi zamudniki čimpreje pošljejo svoje prijavnice Uradu Ljubljanskega vzorčnega velesejma v Ljubljani, Gosposvetska cesta, telef. int. 140.
Slovenščina pri cerkvenih obredih. Že pokojni sv. oče Benedikt XV. je dovolil slovenščino pri cerkvenih obredih. Na podlagi tega dovoljenja je prevzvišeni ljubljanski škof dr. Anton Bonaventura Jeglič že potrdil slovenski prevod vseh molitev pri procesiji sv. Rešnjega Telesa, ki se so prvič vršile v slovenskem jeziku. Temu prevodu bodo polagoma sledili prevodi drugih cerkvenih obredov.
Nova italijanska nasilja v Istri. Te dni so se na Voloskem vršili nabori. Hrvatski fantje iz okolice so prišli po stari navadi z godbo in petjem. Peli so seveda hrvatske pesmi. Zaradi tega so jih Italijani napadli in pretepli. Iskali so fante celo po zasebnih hišah in pretepali ženske, ako niso hotele ali vedele povedati, kje so sinovi ali bratje. Zvečer so Italijani napadli zgradbo „Zore“, zdrobili pohištvo, nato pa poslopje zažgali. Ogenj se je sicer posrečilo pogasiti, vendar ima društvo 30.000 lir škode.
Drž. dvorazredna trgovska šola v Mariboru. Vpisovanje za šolsko leto 1922/23 se vrši od 29. junija do 4. julija t. 1. vsakokrat od
8.	do 10. ure na Zrinjskega irgu 1/1. Brez sprejemnega izpita je možen vstop v I. letnik onim učencem in učenkam, ki so dovršili IV. razred srednje šole ali IV. (nastavni) oziroma III. razred meščanske šole ali IV. razred liceja ali pripravljalni razred dvorazredne trgovske šole. Nanovo vstopajoči učenci in učenke morajo razen zad-
Iskrice.
(O te tujke!) Kaj je paradoksno? Če ura, ki visi, stoji !
* *
*
V veseli družbi je bilo. Nedolžna razigra-nosi se je razvila v trpke besede. Očitki so leteli kot streli.
Naslednjega dne pridejo tovariši k razžaljenemu rojaku, oproščat se. Eden med njimi pravi: In ti praviš, da se razžaljenega čutiš. O ti prokleti osel hudičev.
Razžaljeni mu je podal roko in mu je odpustil.
* *
*
Smej se, prijatelj, preden si srečen.
Če si v svojem srcu sklenil, da se boš šele tedaj smejal, ko boš postal srečen, ti smeh nikdar ne bo razvedril obraza.
*	*
*
Ena sama ženska je govorila resnico, ko je rekla svojemu ljubimcu: — Ti si prvi možki, katerega sem poljubila.
Ime ji je bilo Eva.
*	*
*
Mir je bil tedaj na svetu, ko je Adam sam živel in ko je Noe stopil iz svoje barke.
* *
*
Bivši arestant je postal milijonar.
Tako poroča newyorško časopisje. To je vsekakor značilna stvar.	Ta svet je čuden, toda
preveč čuden pa vendarle ni.
Preveč čuden bo šele takrat, ko bo kak milijonar postal arestant.
*	*
*
Lažje se je bikom bosti, kot pa z oslom govoriti.
*	*
i	*
Frak ne napravi kavalirja, zakrpane hlače pa barabe ne.
*	*
*
— Vse smo rešili — bodo rekli srbski politiki, če bodo pustili zavezniki Jugoslaviji samo Belgrad.
*	*
*
Ženska, ki razkriva svoja ramena, ima ponavadi več pristašev kot pa ženska, ki razkriva svojo dušo.
*	*
*
Svet potrebuje ljudi, ki iz ljubezni do pravice delajo pravico, ne pa iz strahu.
*	*
*
V	Jugoslaviji sta dve vrsti državi nevarnih elementov.
Tisti, ki rušijo državo iri tisti, ki Belgradu ližejo pete.
* *
*
V	starih časih so zločince na križ obešali sedaj jim pa križe na prsa pripenjajo.
Za smeh in kratek čas.
Kako dolgo se živi brez možgan. Koliko časa bi lahko živel brez možgan? je vprašal nekdo norčevaje se zdravnika.
„Približno tako dolgo, kolikor ste vi stari“, se je glasil zdravnikov točni odgovor.
*	*
*
Pretiranost. Dva gostobesedneža sta se hvalila, kaj vse sta že videla na raznih razstavah. V pretiranosti sta kar tekmovala. Slednjič je rekel eden drugemu:
„To, kar si ti videl, še vse nič ni. Na neki razstavi sem videl stroj, v katerega so na eni strani metali grozdje, na drugi strani pa so že leteli pijanci iz njega“.
*	*
*
aijega šolskega izpričevala oddati ravnateljstvu šole tudi krstni (rojstni) list. Vnanji učenci -(učenke) naj pošljejo omenjeni listini po pošti do 4. julija. Morebitni sprejemni izpiti še bodo vršili z ostalimi izpiti vred dne 11. septembra od osmih dalje. Vsled pomanjkanja učnih prostorov je pripravljalni razred začasno ukinjen.
li sem poravnal naročnino?

O o & i s i.
Gornja Radgona. Žalostna komedija. Za nedeljo, dne 18. t. m. je bil sklican s številnimi lepaki protestni shod zoper omejitev obmejnega prometa. Udeležba je bila nad vse pričakovanje številna. Dasi so shod sklicali eksponenti Samostojne kmetijske Stranke in je prišel tudi poslanec Dobnik — je bilo vendar med poslušalci, lepo število naših zavednih pristašev. Resolucija, ki se je sprejela je v skladu z gospodarskimi interesi ljudstva. Shod sam pa je rodil žalostne dogodke, pa v neko stran tudi zabavne. — Med ljudmi, ki se radi poslužujejo medklicev je-bil tudi nekdaj slavni samostojni general g. Fr. Korošec, ki je v usodni minuti, ko je odprl usta, spoznal na lastnem telesu, kako grda je nehvaležnost tega sveta. Lastni pristaši, ki so ga svojčas oboževali, so mu dali znamenje, da je prišel danes dan, ko bo kronan za svoje „zasluge“. Pod vtisom preteče nevarnosti se je kmalu in urno odstranil ter se znašel doma. Baksus (turski duh usode) pa je hotel, da je g. Korošec ml., oborožen s samokresom prišel poslušat protestni govor. Komaj zapažen se je moral vmakniti dežju kamenja, nakar je odgovoril z revolverskim strelom in ko je bežal, je na zasledovalce zopet ustrelil, ne da bi katerega zadel. Na to se je del pristašev g. Korošca vsul po cesti navzdol proti trgovini g. Korošca. Ker je bila ista že zaprta (pred-slutnja ni domišljija) so isto s silo odprli. V času kratkih minut je sfrčalo mnogo blaga na cesto, v žepe, za plot. Šipe so žvenketale in šele prihod orožnikov, ki so nudili sliko jurišne patrole s kake polpozabljene fronte je razgnal „demonstrante“ s plenom na vse vetrove. . .
Tako so pristaši samostojne stranke kronali svojega generala v nedeljo, dne 18. junija 1922. Nikakor ne odobravamo takih barbarskih izpadov in zamoremo kot popolnoma nepristranski in neudeleženi le konstatirati, da je tako postopanje vredno vsega obsojanja. Dolžnost oblasti je, da proti hujskačem, kakor proti razgrajačem in roparjem nastopi z najstrožjimi merami, da se tako kričeči vandalizem nikdar več ne ponovi. Materijalna škoda, prizadeta ta dan g. Korošcu ni malenkostna in gotovo ne bo pripomogla k zmanšanju draginje. Radovedni smo, kaj poreče k temu „Kmetijski list“, ki je imel v imenovanem trgovcu vestnega in vnetega razprodajalca. Nastane le še vprašanje: Kdo je kriv, da se je ta škandal dogodil? Krivca sta dva: g. Korošec sam in pa — policijska oblast. Prvi je gotovo vsaj slutil, kakšno razpoloženje je med pristaši, katerim je bil vrhovni vodja in bi pametno storil, ako bi se shoda sploh ne udeležil ter bi udeležbo tudi svojemu sinu od-
Na policiji. Dva potepuha prve vrste so pripeljali na policijo.
„Kje stanujete vi?“ vprašajo prvega.
„Nimam stanovanja“, je njegov odgovor.
„In kje stanujete vi?“ vprašal njegovega prijatelja.
„Jaz pa sem njegov sosed“, se odreže potepuh,
*
Iz nekega časopisa. „S prihodom gospoda župana se je otvorila živinska razstava.“
Hi	Hi
*
Iz šole. Učitelj: „Voznik prevozi s svojim konjem na uro osem kilometrov. Tri kilometre pred njim pa se nahaja drug voznik, ki vozi le po sedem kilometrov na uro. Kje prideta skupaj ?“
Učenec: „V prvi krčmi ob cesti, gospod učitelj !“
*	*
%
Prijazen zet. „Tone, pojdi na postajo ter počakaj na mojo taščo, ki se pripelje z večernim vlakom! Za trud dobiš krono.“
„In če se tašča ne pripelje?“
”Potem dobiš še eno krono!“
*	*
*
Tudi izgovor. Žena: „Oj, ti grdi dedec! Ze zopet lezeš iz gostilne.“
Mož: „Ljuba moja! Vedno vendar ne morem ostati v gostilni!“
svetoval. Drugi pa — policijska oblast — ki je tako vneta za razne „klerikalne“ shode, ki se nikdar in nikjer brez udeležbe bajonetov ne vršijo — je pustila shod brez potrebne orožniške asistence, menda v dobri veri, da so sklicatelji brezdvomno državotvorni element. Upajmo, da bo policijska in politična oblast z vestno preiskavo popravila površnost, s katero je zakrivila nepotrebne izgrede. Najodločneje smo proti oivjaškemu razbijanju in ropanju, četudi nosi isto politično obeležje. — Vsekakor pa je ta „demonstracija“ par nahujskanih ljudi vsem treznim v resen opomin in pomislek, da je treba dobro pomisliti, s kom stopa človek v politično stranko.
Ljutomer. Kakor je bilo že v zadnji številki objavljeno, sta obhajala v Stročji vasi^ zakonska Matija in Matilda Puconja v ožjem rodbinskem krogu in prijateljev 401etnico poroke. Veseli gostje so se ob tej priliki spominjali tudi naših revnih učencev ter nabrali za Podporno društvo Narodne šole lep znesek 400 K. Odbor izreka vsem blagim darovalcem najsrčnejši Bog plačaj. Torej na svidenje pri zlati poroki! Dal Bog!
Ljutomer. Opozarjamo že v tej številki na šolarsko prireditev naše Narodne šole, ki se vrši 2. julija v telovadnici. Prosimo, da se ozirajo druga društva doma in v okolici na prireditev.
Kaj je autonomija? Če ni drugi gospodar tvoje denarnice, tvojega škednja,’ tvoje kleti in ako nimaš skrbnika (=ku~ ratorja, sekvestra) nad seboj, ampak si sam svoj gospodar pa vendar živiš v miru in spravljivosti k celo vasjo in kljubtemu gonite vsi vaščani svojo živino na isti pašnik, pijete vodo iz istega studenca in delate sporazumno preko svojih njiv in travnikov samo one ceste, ki bodo vam vsem v enako korist.
Murska Sobota. Državna meščanska šola v Murski Soboti. Vpisovanje se vrši v dneh 29. in 30. t. m. ter 1. julija t. 1. v dopoldanskih urah v pisarni zavoda. Učenci (učenke) se naj priglasijo v spremstvu starišev ali njih namestnikov ter naj prinesejo seboj zadnje šolsko spričevalo (svedočanstvo), dalje rojstni , list ali izpisek iz krstne knjige ter izkaznico cepljenih koz. V prvi vrsti se sprejmejo učenci (učenke), ki so obiskovali ljudsko šolo skozi 5 let z dobrim uspehom.
Ravnateljstvo.
Tivat. Boka Kotorska. Pošiljamo srčne pozdrave vsem cenj. bralcem lista
1.	Jugoslovanski trubači Ratne Mornarice u Tivatu: Karl K. Seršen iz Stročjevasi pri Ljutomeru ; Ivan F. Benda iz Šinkov Turn pri Vodicah; Matija F. Rižnar iz Podgradja pri Ljutomeru; Martin J. Arnoš iz Štrigove (Medjimurje; Alojz M. Velkavrh iz Žažar pri Vrhniku; Andrej A. Kla-derman jz Zg. Gamelje pri St. Vid.
Spoštovanjem
I.	Jugoslovanski Trubači Ratne Mornarice.
Tivat, 4.1 VI. 1922.
Kapela. Tukajšnjo bralno društvo ponovi, v nedeljo dne 2. julija t. 1. obe igri: „Repoštev“ in „Pri gospodi“ v gostilni g. Cobi. Začetek ob tretji uri popoldne. K obilni udeležbi vabi Odbor!
Apače. Ob priliki učitelj, zborovanja v Apačah se je nabralo 332 K za Jugoslovansko matico. Presrčna hvala darovalcem in nabiralki gdč. Berti Menhartovi.
Veržej. Marijanišče. Dne 25. jun. zadnjo nedeljo tega meseca, obhajajo Salezijanci tukaj-šnega zavoda ponovitev posvetitve božjemu Srcu Jezusovemu. Zato bo ob 5. uri zjutraj sv. maša z blagoslovi in pridiga o presv. Srcu Jezusovem; nato bo Najsvetejše do 2. ure popoldne izpostavljeno k molitvi. Sv. maše bodo sledile do pol 10. ure. Ob 10. uri slavnostna pridiga in slovesna sv. maša, ob lepem vremenu na prostem. Popoldne ob 2. uri slovesne večernice, obnovitev posvetitve zavoda in cele marijaniške družine presv. Srcu Jezusovemu, procesija z Najsvetejšim in kipom božjega Srca in slovesni blagoslov. Po končani cerkveni slovesnosti nastop domačih gojencev-telovadcev.
V Ljutomeru se je osnoval „Krajevni odbor za pomoč gladujoči Ruski deci".
Odbor si je izvolil za predsednika vodja okraj-nega glavarstva drja. Vavpotič in podpred se-dnikom župana Viktorja Kukovec. Odbor agilno deluje in je nabral do sedaj prostovoljnih prispevkov že nad 22.000 kron. Da pridobi nadaljna gmotna sredstva za predmetno akcijo, sklenil je odbor v svoji zadnji seji dne 14. junija t. 1. prirediti dne 9. julija v Ljutomeru veliko ljudsko veselico. Društva se naprošajo, da jemljejo ozir na to pri eventualnih svojih prireditvah. Pripominja se, da stoji odbor na strogo nadstrankarskem stališču, kar bodi še posebej povdarjeno. Ljutomer, dne 19. junija 1922. Za odbor: Dr. Vavpotič s. r., predsednik.
Mnogo dopisov smo radi po« manjkanja prostera odložili.
«••****"***••••••••••••••••#.	.* * *©«•••••••••a«o*••••«••••
: ••••••• •••• ©»•©«••
SLOVENCI, SLOVENKE ! j j POMAGAJTE GLADUJOČIM j j \ \ RUSKIM BRATOM! i !
Gospodarrtvo
Obrtna razstava v Celju je v popolnem razvoju. Vse dela, vse se pripravlja od blizu in daleč, da poseti to velepomembno razstavo, v kateri se bo bliščalo delo našega obrtništva. Ob tej priliki bodo obiskovalci zamogli videti uspehe 29-letne obrtniške organizacije, katero je prvo počelo ravno „Celjsko obrtno društvo“. V tej razstavi se bo pokazala žilavost in samozavest našega obrtništva, da se ne ustraši ne truda, ne stroškov, da tako pokaže neupogljivo voljo v dosego najvišjega cilja, .ki ji je, da hoče še i nadalje obdržati dober sloves solidnosti in zmožnosti. Kličemo še enkrat vse še ne pismeno prijavljene razstavijalce, — obrtnike iz cele Slovenije, da v najkrajšem času prijavijo svoje predmete, ki jih nameravajo razstaviti, ker razstava je pripravljena za največje industrijce in najmanjše obrtnike, od katerih bode vsak imel svoj dobiček. Je pa poleg dosegljivega uspeha tudi dolžnost vsakega obrtnika, da se iste udeleži, ker le s tem obrtništvo pokaže, da še ne misli izginiti iz površja, kakor se mu prerokuje, ampak da se dviga k novemu in silnejšemu življenju, in to naj se pokaže od 12. do 22. augusta 1922 na „Obrtniški razstavi v Celju“.
Dohodnina od službenih prejemkov zasebnih nameščencev za 1. 1921 in 1922. Z zakonom o proračunskih dvanajstinah za mesece marc in april 1922 se je uveljavilo načelo, da ne plačajo zasebni nameščenci dohodnine za 1. 1921 in 1922 od onega zneska, ki se plača ob enakih prejemkih pri državnih nameščencih izloči iz odmerne osnove. Pri primerjanju prejemkov se upošteva edino le višina skupnih službenih prejemkov brez ozira na kategoriji, čin ali druge okolnosti. Edino kar je poleg višine skupnih prejemkov važno, je družinsko stanjè, katero je presojati po načelih, po katerih dobivajo državni nameščenci draginjske doklade. Zaradi tega bodo davčna oblastva v najkrajšem času obnovila priredbo dohodnine za-1. 1921 in kolikor je ta za leto 1922 že izvršena, tudi za to leto. Ako bi v tem oziru rabila davčna oblastva glede ugotovitve družinskega stanja in drugih razmer nameščencev sodelovanja službodajalcev, se ti v interesu nameščencev vabijo, da pozivom oblastev čimpreje ugode. Izkazi vsled obnovitve priredbe predpisanih davčnih zneskov se razpo-lože na vpogled pri občinskih uradih in pri obra-tovališčih, ki zaposlujejo večje število zasebnih nameščencev.
Pravilno plačevanje takse. Da ssstranke izognejo občutnim kaznim vsled zakasnele prijave pravnega posla in plačila takse, se opozarja na sledeče: Po členu 131 taksnega pravilnika z dne 20. VIL 1921 Uradni list št. 268 (kos 104 ex 1921) se mora vsak pravni posel, ki je zavezan taksi iz člena'10 začasnega zakona z dne 27. VI. 1921 Ur. 1. št. 259 (kos 100 ex 1921) in ki ni v smislu člena 126 odst. 1, 2 taksn. pravilnika že ob sestavi listine za kolko-vati, prijaviti pristojnemu davčnemu uradu najkasneje 15 dan po sestavi listine. Z prijavo vred je tudi položiti odpadlo takso pri davčnem uradu, ki ne izdaje po novih predpisih posebnih plačilnih nalogov. Stranke naj tedaj skrbe zato, da bodo o priliki prijave imele za plačilo prist, pripravljeno primerna denarno vsoto. Vsaka prijava in vsako plačilo po omenjenem roku
Hranilnica in
delal®
Posojilnica v Padincšh i uspehom ob meli!
r. sscir. z neom. z.
kaznuje se s petkratnim iznosom redne pristojbine. Zelo visoke so kazni pri prenosih nepremičnin radi visokosti odpadle redne takse. Kazni izrečene po zakonih v pristojbinah, se ne morejo zniževati niti milostno odpuščati (odst. 18 čl. 131 taksn. prav. in el. 131 taksn. prav. in čl. 20 taks. zakona). Istotako se kaznuje, če pride kakšna, ne, — ali nezadostno ali nepredpisno kolkovsna listina pred oblast.
Vrednost
1 dolar . . . = 1 zlatnik (cekin) = 1 lira . . . . = 1 engl. funt . = 1 ogrska krona = 1 franc, frank . = 1 nemška marka 96 1 češka krona = 1 n.-a. krona . = 1 švicarski frank =
denarja.
245- 255‘— K 800— 820-— K 11— 12-25 K 1100—1200-— K 34 vinarjev.
22— vin — 4-50— 1*58—
23*50 K 1-— K 5-50 K 1-30 v.
49 do 50 kruna.
Poslano*)
P. n. Uredništvo „Murske Straže“ v Gornji R a d g.o n i.
Blagovolite priobčiti v Vaši prihodnji številki v pojasnilo občinstvu in oblastem sledeče:
Javnosti v pojasnilo.
Na nečuvene in razbojniške napade na mojo osebo in lastnino od strani g. F. j. si bom poiskal zadoščenje pri sodišču.
Glede trditve, da sem jaz zakrivil ustavitev prevoza sena podajem sledečo uradno izjavo tuk. carinarnice.
Glavna carinama H. reda Gornja Radgona.;
Br. 2185 dne 20. juna 1922.
Na molbu Franca Korošeca trgovca iz Gornje Radgone glavna carinarnica 11. reda u Gornjoj Radgoni izdaje mu pvo U v e r e n j e. Da isti nije ovoj carinarnici nikad stavljao kakove molbe da bi svaka stranka koja nosi robu preko granice morala plačati carinu niti da se dvovlastnicima zabrani izvoz sena.
Taksa po zakonu o taksama plačena je.
Upravnik:
(L. S.)	Em. F. Tomšič, 1. r.
„Dne 18. junija t. I. se je vršil protestni shod SKS, katerega je baje skiical g. Filip Jurkovič na svojo lastno pest pod kritjem okrajnega odbora Samostojne Kmetijske Stranke v Gornji Radgoni. Na dnevni red je postavil poročilo o borbi za obmejni promet in to baje samtf v toliko, da je lahko prišel v govoru na osebni napad na mene.
Ker je med drugim govoril, da sem jaz kriv in da jaz delam teškoče na murskem mostu, ker jaz moram carino plačati, kmet pa ne i. t. d. sem jaz kot poslušalec odgovoril, da je to laž in da to ni res, prepričajte se prej.
Na te besede je začela množica kričati proč ž njim, ubiti ga, nakar sem komaj ušel in si življenje rešil.
Proti koncu shoda pa pride moj sin poslušat, kaj bi se govorilo na shodu.
Ker pa se je bii shod ravno končal in se je začela množica razhajati, so opazili mojega sina, ter so ga takoj napadli s kamenjem in on je začel bežati, druhal pa za njim. Ko pa vidi, da se teško reši, se je obrnil proti napadalcu, ter oddal strel v zemljo v toliko, da bi postrašil zasledovalce, da bi ga pustili, ter je s tem toliko množico ustavil, da se je rešil in skril.
Druhal pa ga pride iskat na stanovanje z noži in z lopatami v rokah. Ker pa ga niso našli, je množica rekla, sedaj pa gremo na starega los in res pride cela druhal kakor je bila cesta široka proti trgovini. A vendar je en pošten mož nekaj sekund prej meni naznanil, da pride druhal z namenom, da ubijejo mene in mojo soprogo, nakar sem zaukazal vse vrata in izložbe zapret in zakleniti, ter sem takoj telefonično pozval orožništvo na pomoč. Vse eno pa je druhal prej prišla pred trgo-
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko v kolikor določa zakon.
vino, ter siioma vlomila vrata v trgovino in kričala kje je Korošec, kje je prokleti vrag, ubijmo ga, mi’ mu bodemo že pokazali itd.
Ker pa me niso našli, kakor tudi ne moje soproge, so začeli kar razbijati šipe in vse do česar so prišli, ter metati blago na cesto, kar je druhal pobirala in kradla, ter nosila proč, dokler ni prišel energičen orožniški stražmojster Skuhala s svojimi pogumnimi možmi, ki so druhal razgnali in nekaj storilcev takoj aretirali, ostale pa naprej zasledovali.
Škoda, ki se je dosedaj dognala znaša približno 30.000 K. Če nebi bila druhal hitro razgnana, bi bila škoda seveda mnogo večja.
Torej taki sad je prinesel shod sklican skoz gosp. Filip Jurkoviča, ki je kakor že omenjeno na shodu mene po imenu imenoval, ter dal tako povod do razburjanja ljudstva in za napad na mene iu mojo imetje. To smatram naravnost za hujskanje proti meni in to imam menda za zahvalo, da sem g. Jurkoviča spravil do kruha in hiše, ter preživljal njega in njegovo celo družino skozi dve leti. Sedaj sem mu spravil še glavno zalogo tobaka in še celo v mojo hišo, za kar pa me tako preganja in mi streže ceio po življenju in premoženju. Kaj tacega malokateri oče stori svojemu lastnemu otroku, kaj sem jaz storil temu človeku, ker je prišel kot majhen, ponižen, sladek siromakec, ki se mi je smilil ter sem imel dober namen siromaku pomagati.
Glej drago ljudstvo, to je sedaj hvala in plačilo. Kaj tacega si vendar nisem zaslužil.
Kaj pa se tiče mostnega in tranzitnega prometa, pa smo jaz in g. Jurkovič z merodajnimi uradi skupno prosili in delali za olajšave v splošno korist.
To lahko priča naš občinski in okrajni zastop, ter Ekspozitura okrajnega glavarstva, da smo komaj skupno toliko dosegli, da se je obmejni promet otvoril, kakor danes obstoja.
Torej kako bi jaz sedaj naenkrat sam bil tako mogočen, vse po svojem ukreniti in kako zamore gosp. Jurkovič take laži širiti, ker on to dobro zna, da tako ni res, ampak jaz sem prepričan, da g. Jurkovič ni človek na svojem mestu, ter vse drugače misli, kakor govori. On je zahrbten in zaviden, jaz Vam lahko to vsak dan dokažem, ter verjamite, da on nima pravih interesov ne za delavca, ne za kmeta in ne za obrtnika za trgovca pa že celo ne.
Njemu je le samo, da bi prišel do poslanskega mesta, kakor se je on proti meni sam izrazil, ter da bi mu ne bi trebalo delati in da bi na tuje stroške živel, kakor živi tudi sedaj, ker samo okoli beži. On je le strasten strankar in hujskač, namesto da bi ijudstvo pomirjal, izvaja indirektno boljševizem, ter na ta način spravlja veliko pravičnih in poštenih ljudi v nesrečo. Ko bi g. Jurkovič bil naš poslanec, bi zgledalo, kakor bi si-volka postavili za ovčjega pastirja kar se je sedaj izkazalo pri večih strankah, da niso imeli nigdar takega namena, ako nebi g. Jurkovič na shodu dal na indirekte način inicijativo.
Da pa sem jaz v zadevi prometa, carine prevoza blaga in sena popolnoma nedolžen, je razvidno iz uradne listine, ki je vsakomur in vsak čas pri meni na razpolago za vpogled.
Toliko torej v pojasnilo in pomirjenje, da se mi ne bo še nadalje delala krivica.
Franc Korošec, posestnik in trgovec v Gornji Radgoni.
Gornja Radgona, dne 21. junija 1922.
Zeio prijetno pri ribanju hrbta, rok, nog in celega telesa, kot kosmetikum za negovanje kože, zob in ust deluje lekarnarja Fellera prijetno dišeči „Eisafiuid“. Mnogo je močnejši in boljši kakor francosko žganje in že 25 let priljubljen. 3 dvojnate steklenice ali 1 specijalna stekleniea skupaj z zamotom in poštnino za 72 kron pošilja: Eugen V. Feller, Stubica donja, Elsatrg št. 326, Hrvaško.	aa
Kleiswlt©
vsake vrste lina v veliki izbiri vedno ceneje kot drugod na prodaj. J. Postružnik, klobučar, Sv. Jurij ob Ščavnici.
Diiilf
Pozor, - pekarji „DIAMALT“ tvornice Hauser & Sobotka, Dunaj-Stadlau v predvojni kakovosti se dobi zopet pri glavnem zastopstvu za Jugoslavijo Edvard ©Mžasisec, Sagrate, Skladliie Strassmayerjeva ui. 1C.
Izjava.
Z ozirom na to, da so se v slednjem času pojavile napram meni neutemeljene govorice, češ, da sem protivnik ožjega obmejnega prometa, da se radi mene ovira Ij idstvu prehod črez mejo, svarim slehernega prev takimi napadi, povdarjajoč, da se nisem nikdar in nikoli na kakoršen si bodi način udeležil kake t, zadevne protiakcije ter sem primoran za slučaj nezaslišane obdolžitvi napram posameznikom si na postaven način poiskati zadoščenja. Izjavo podajam javnosti v vednost, da je vsaka tozadevna obdolžitev neutemeljena ter škoduje razširjanje podlih govoric od strani nepoučenih ljudi mojemu ugledu in tvrdki. Pri-pomnjam obenem, da se ne more pod nobenim pogojem smatrati ko' soodgovornega za čine, ki so jih baje po mnenji javnosti podvzeli nekateri trgovci.
Apače, dne 19. junija 1922.
Franc KoHeritsch, trgovec.
Srnam na prodaj
tik farne cerkve gospodarsko poslopje, v kateri se nahaja trgovina, zraven kovačija, mesarija 2 minuti mlin oddaljen, ter !/4 ure oddaljeno dobro viničarijo z novim nasadom in gospodskim poslopjem, ter v Tiojički fari v Oseku posestvo z 10 orali, hiša v dobrem stanu z prešoj in mladim sadonosnikom, ki se lahko naredi do 40 polovnjakov jabolčine. Celo posestvo obsega 29 oralov. Proda se eventuelno z živinoj in poljedeljskim orodjem. Poslopji so kriti z opekoj. Posestvo se proda zaradi ne-uboglivih otrok. Cena se izve pri lastniku Franc Fišer pos. Sv. Benedikt v sl. gor.
Vi bi radi
imeli lepo obleko, perilo, kravate, nogavice, robce, čevlje, klobuk in še povrh
vedno desti denarja
za razne druge potrebščine.
To dosežete le tedaj
če bodeje kupovali vse manufakturno blago, sukno, platno, perilo, gotove, obleke za moške, ženske in otroke pri tvrdki:
1.11. Šoštarič, Maribor, Aleksandrova u. 13.
Ker le tam je najboljše blago, najboljša postrežba in najnižje cene. Železničarji in poštni uslužbenci dobijo blago tudi na obroke.
Pravo originalno
Erenyi
„Dim®“
frsamGSko vlsisfto žgange se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah-
Mala steklenica...............K	18
Srednia ......................K	50
Velika .......................K	100
granyì mma
francosko vinsko žganje
jejjnajboljši hišni prijatelj in ne sme manjkati v nobenem gospodinjstvo.
Pazimo se pred ničvrednim» ponarejanji!
Glavno zastopstvu za celo Jugoslavijo:
IaT'XÌ
(Oblastveno zavarovano!)
Jugopharmacija d. d. Diana oddelek Zagreb. Prilaz 12.
Preprodajalci dobijo velik popust. Zahtevajte cenik!
SLOVENSKU m ; I piažnica LJUTOMER
sprejema vloge na fcnfiiige In	raiurs ter lili ©Prestole p®
Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle najkulantneje in najhitreje.
4Ž|- ^2 mmaa |fj| ®[®