Goriška občina obljublja postopno odpravljanje gradbišča na Travniku ŠMLM J Mladi pianisti so s petkovim večerom uvedli letošnji niz zaključnih akademije gojencev Glasbene matice /i 8 Sport TORKOVA PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA OD 11. DO 22. STRANI Primorski TOREK, 26. MAJA 2009 Št. 123 (19.522) leto LXV. »Špricati« šolo zaradi zgodovine Dušan Udovič Osnovno marketinško pravilo, ki velja brez izjem za vsa področja, govori o tem, da je treba vsakršno pobudo znati ponuditi javnosti na primeren način. Tak primer imamo na dlani. Po velikem uspehu letošnje, pravkar zaključene izdaje goriške manifestacije eStoria lahko ocenimo, da je tridnevni festival zgodovine več kot posrečena formula. Obenem je tudi dokaz, da je mogoče okrog zahtevnega področja z izborom primernih tematik in prisotnostjo kvalificiranih gostov na mednarodni ravni pritegniti množično pozornost publike vseh starosti. Govorimo o tisočih obiskovalcev, ki bi jo lahko v pasji pripeki mahnili raje na morje ali v hribe. Tudi in morda predvsem mladih, ki so dandanes, često nemara po krivici, obtoženi nezanimanja za zgodovinska dogajanja. Mladi bi navadno »špricali« šolo, da bi lahko obiskali koncert kakega glasbenega zvezdnika; v Gorici pa jih je te dni, verjeti ali ne, kar veliko zavilo namesto v šolo, v šotora Apih in Herodot v goriškem Ljudskem vrtu. Pravi paradoks in opozorilo tistim profesorjem, ki za festival zgodovine niso pokazali dovolj posluha. Uspeh festivala kaže na dejstvo, da se za zgodovino zanima večje število ljudi, kot si lahko včasih mislimo. Gorica je v tem pogledu morda presenetila tudi samo sebe, kajti veliko ljudi bere knjige in se poglablja v zgodovinska vprašanja. Na vsak način pa je festival eStoria tudi prostor, kjer se odpirajo različne teme, a se zgodovina obravnava s strokovnimi posegi in aktualnimi pričevanji, vsekakor v varni razdalji od dnevne politike, za katero vemo, da se zgodovine rada polašča, navadno ne z najboljšimi nameni. OROŽJE Severna Koreja uspešno izvedla jedrski poskus PJONGJANG - Severna Koreja je včeraj izvedla drugi jedrski poskus, nato pa je izstrelila še tri rakete kratkega dosega. Dejanje so že obsodile številne države, pa tudi Varnostni svet ZN, ki se je sinoči zbral na izrednem zasedanju. Kot je sporočila uradna severnokorejska tiskovna agencija KCNA, je Severna Koreja jedrski poskus izvedla s podzemno eksplozijo bombe. Poskus je povzročil potres 5,3 stopnje po Richterje-vi lestvici, ki so ga zaznali seizmologi na Japonskem in v Južni Koreji. Na 29. strani dnevnik PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € ITALIJA - Predsednik deželnega odbora Lombardo odslovil vse odbornike Desna sredina na Siciliji v krizi Kljub slabšanju odnosov v koaliciji Lombardova poteza presenetila SEŽANA-ŠTEVERJAN - Deveta Mlada vilenica Pikapolonica je Jani Stekar prinesla kristalno pero Števerjanska osnovnošolka Jana Stekar s pesnikom Cirilom Zlobcem na podelitvi kristalnega peresa v Sežani; zmaga na literarnem natečaju bo malo pesnico iz Goriških Brd popeljala tudi na Irsko SEŽANA-STEVERJAN - Literarno nagrado Mlada vilenica sta letos prejeli Jana Stekar iz Steverjana in Gaja Rupnik Caruso iz Idrije, ki sta s svojima pesmima vsaka v svoji kategoriji najbolj prepričali dvočlansko žirijo. Kristalni peresi devete Mlade vilenice jima je na slovesnosti v Sežani, izročil pesnik in akademik Ciril Zlobec. Članici žirije - predsednica Maja Razboršek in članica Magdalena Svetina Terčon - sta povedali, da sta imeli letos kar nekaj težav, ko sta vstopili v otroški svet. Pričakovali sta si veliko igre, smeha, vedrine, brezskrbnosti, pristali pa sta v svetu, ki je bil zelo podoben svetu odraslih, vendar z izjemo Pikapolonice, s katero je na natečaju sodelovala Jana Stekar iz prvega razreda štever-janske osnovne šole Alojz Gradnik. Na 24. strani PALERMO - Predsednik deželnega odbora Sicilije Raffaele Lombardo je pozval vse deželne odbornike, naj odstopijo. To je storil včeraj dopoldne na tiskovni konferenci, s katero je presenetil krajevne in vse-državne politične kroge. Res je, da so njegov odbor in celotno desnosredinsko upravno večino na Siciliji že lep čas trgale ostre polemike, a nihče ni pričakoval, da bo Lombardo v tem predvolilnem času potegnil takšno potezo. Lombardo je voditelj Gibanja za avtonomije (MpA), v dosedanji koaliciji pa sta bila še Ljudstvo svobode in UDC. Na 28. strani Aprila nekaj manjši upad pretovora , V V I • , • v v v tržaškem pristanišču Na 4. strani V Dolini poslovilna seja občinskega sveta Na 6. strani Repentabor: zadnja občinska seja župana Aleksija Križmana Na 7. strani Vlak povozil dekle Sinoči je na železniški postaji v Sacileju prišlo do hude nesreče. Vlak eurostar je namreč povozil 20-letno dekle, ki je prečkalo tračnice. Dekle je pri priči umrlo, z njo je bila mati, ki so jo v šoku prepeljali v bolnišnico. ZAHTEVA SKP Lokev: Frattini naj pojasni stališče vlade TRST - Deželni svetnik Igor Kocijančič javno poziva zunanjega ministra Franca Frattinija, da pojasni navzočnost Roberta Me-nie in italijanskega konzula v Kopru na sobotnem shodu Unije Istranov v Lokvi. Zastopnik Stranke komunistične prenove sprašuje ministra, ali sta bila Menia in konzul v Lokvi v osebnem imenu ali pa sta tam zastopala italijansko vlado oziroma državo. Poslanec Zares v slovenskem parlamentu Franco Juri pa zahteva skupno raziskovanje fojb. Na 2. strani CELOVEC - Med obiskom na Koroškem kot predsedujoči skupnosti Tondo napovedal širitev skupnosti Alpe-Jadran na območje na jugu Češke CELOVEC - Predsednik dežele Furlanije-Julijske krajine Renzo Ton-do je med svojim včerajšnjim obiskom kot predsedujoči Delovne skupnosti Alpe Jadran obiskal sedež skupnosti v Celovcu in ob tem napovedal, da se zavzema za njeno nadaljnjo širitev. Ob tem je posebej izpostavil, da želi vzpostaviti stike tudi z regijami na jugu češke republike. Tondo se je v Celovcu sestal z generalnim sekretarjem delovne skupnosti Helwigom Valentinom, z deželnim svetnikom za evropska vprašanja Josefom Martinzom ter tudi s koroškim deželnim glavarjem Gerhardom Dorflerjem. Na 3. strani 2 Nedelja, 2. maja 2009 ALPE-JADRAN / POLPRETEKLA ZGODOVINA - Odmevi na soboto pobudo Unije Istranov Frattini naj se opredeli o Lokvi Juri predlaga mešano komisijo Odprto vprašanje Igorja Kocijančiča italijanskemu zunanjemu ministru TRST - Zunanji minister Franco Frattini naj pojasni navzočnost vladnega podtajnika Roberta Menie in italijanskega generalnega konzula v Kopru Carla Gambacurte na sobotni pobudi Unije Istranov v Lokvi. To od ministra v odprtem pismu zahteva vodja Mavrične levice v deželnem svetu Igor Kocijančič. Slednji se ne opredeljuje o vsebini in namenu shoda ezul-skega združenja, ugotavlja pa, da Unija Istranov odkrito nasprotuje Pariški mirovni pogodbi in tudi postavlja pod vprašaj notranje meje držav članic Evropske unije. Kocijančič vsekakor želi od ministra Frattinija izvedeti, če je bilo ministrstvo seznanjeno s prisotnostjo Menie in visokega konzularnega predstavnika v Lokvi. Eno je, če sta bila vladni pod-tajnik in Gambacurta tam v osebnem imenu, drugače pa bi zadeva izpadla, če sta v Lokvi zastopala italijansko vlado oziroma italijansko državo. Poslanec stranke Zares v slovenskem parlamentu Franco Juri pa je Zunanji minister Franco Frattini včeraj v pisni poslanski pobudi slovensko vlado pozval, naj italijanski vladi posreduje predlog za ustanovitev skupne mešane komisije zgodovinarjev, sodno-medicinskih izvedencev in speleologov. Njihova naloga bi bila ugotoviti resnično stanje oz. vsebino kraških brezen, in to na obeh straneh meje. Mešana komisija bi morala po mnenju Jurija stanje kraških brezen oz. fojb, pri katerih obstaja sum, da se v njih nahajajo ostanki žrtev povojnih pobojev, ugotoviti z natančno, obje- Franco Juri, poslanec V SLOVENSKEM PARLAMENTU ktivno in znanstveno utemeljeno preiskavo. Preiskava naj se opravi na obeh straneh meje, vključno v fojbi v Bazovici in v breznu Golobivnica, je še zapisal koprski poslanec italijanske narodnosti. Poslanec Zares se je za pobudo odločil »zaradi nedavnih shodov nasprotujočih si taborov, ki se po njegovem mnenju odvijajo na podlagi ne-razjasnjenih dejstev in okoliščin«. Juri je pri tem izpostavil sistematično izzivanje Unije Istranov oz. njihovega vodje Massimiliana Lacote. Zadnjega shoda v Golobivnici sta se udeležila tudi italijanski državni podtajnik Menia (stranka Ljudstvo svbode) in italijanski generalni konzul v Kopru, je spomnil Juri. Napetost med zagovorniki nasprotujočih se interpretacij medvojnega in povojnega dogajanja pa se po besedah Jurija z zlorabo nepreverjenih podatkov stopnjuje, kar podpihuje nacionalno in ideološko nestrpnost na obeh straneh. Juri je ob tem poudaril, da sta Slovenija in Italija v preteklosti zgledno sodelovali, saj sta imenovali skupno mešano zgodovinsko-kulturno komisijo samostojnih strokovnjakov, ki so pripravili poročilo o slovensko italijanskih odnosih. T.i. zgodovinsko poročilo je bilo končno objavljeno leta 2001. Zal so se kljub poročilu poskusi mistifikacije in manipulacije ter ideoloških in nacionalističnih razlag zgodovine nadaljevali, in sedaj spet prevladujejo, je v svojem posegu še podčrtal poslanec stranke Zares. KOPER - Univerza na Primorskem Študenti zahtevajo odstop rektorja Rada Bohinca KOPER - Študentje Univerze na Primorskem (UP) so včeraj pred pričetkom seje, na kateri naj bi komisija za nadzor nad poslovanjem Fakultete za managemenet sprejela zaključno poročilo o domnevnih nepravilnostih na fakulteti med letoma 2005 in 2007, rektorju univerze Radu Bohincu izročili odstopno izjavo. Od rektorja zahtevajo, naj nepreklicno odstopi zaradi objektivne odgovornosti za katastrofalno nizek ugled univerze. Rektorju očitajo še, da "je kršil statut UP, prikrival poročilo o nepravilnostih na Fakulteti za management, s svojim (ne)ukrepanjem dovolil, da je univerza nezakonito zaposlovala asistente, zavajala javnost, ji prek medijev lagala in se zahvaljevala medijem, ker ne poročajo o nepravilnostih." Bohinc je na obtožbe študentov odgovoril, da za pregon vodstva fakultete ni kazenskih podlag, zahtevo študentov po odstopu pa je ocenil kot pre-uranjeno in neutemeljeno. Na odstopno izjavo bo sicer odgovoril v 15 dneh, kot zahtevajo študentje. Nova ljubljanska vpadnica se bo imenovala Titova cesta LJUBLJANA - Ljubljanski mestni svetniki so na včerajšnji seji s 25 glasovi proti štirim in ob obstrukciji svetniškega kluba SDS sprejeli odlok o poimenovanju ulic v Ljubljani, ki predvideva, da se bo nova severna vpadnica imenovala Titova cesta. Po nekdanjem jugoslovanskem predsedniku Josipu Brozu Titu se bo imenoval del Štajerske ceste in nova mestna vpadnica, ki poteka od Črnuč preko Tomačevskega krožišča, mimo novega stadiona v Stožicah do krožišča Zale. "Zgodovinske resnice so napisane v različnih zgodbah, vendar pa se zgodovinskega imena in poimenovanja po taki osebnosti ne bi smeli izogibati," je komisija zapisala v obrazložitvi. FJK - Sporočilo deželnega svetnika Gabrovca Da za reformo krajevnih uprav, a ne na koži Slovencev TRST - »Reforma krajevnih uprav, ki jo deželna vlada napoveduje še pred koncem tega leta, mora nujno upoštevati prisotnost in interese slovenske narodne skupnosti,« meni deželni svetniki SSk Igori Gabrovec o podatkih, ki jih je glede snujoče se reforme včeraj objavil tržaški italijanski tiskani dnevnik in po njegovem očitno izhajajo iz pogovora s pristojno deželno odbornico Federico Seganti. »Z odbornico Segantijevo sem se prav prejšnji teden pogovarjal glede občinskih tajnikov, ki so boleča točka v številnih, zlasti majhnih, občinskih upravah, medtem ko je stanje dobesedno dramatično v primeru slovenskih občin, saj je število slovensko govorečih tajnikov povsem nezadostno,« je v tiskovnem sporočilu zapisal Gabrovec. Glede reforme krajevnih uprav, ki je nedvomno potrebna in je bila že na dnevnem redu Illyjeve uprave, pa meni, da mora vsaka sprememba upoštevati tudi potrebe slovenske narod- ne skupnosti, tako kot je, sicer preveč ohlapno, navedeno v 21. členu državnega zakona 38/2001, ki ga nato povzema deželni zaščitni zakona 26/2007 v svojem 14. členu. Odbornica Segantijeva je za tržaški dnevnik med drugim potrdila možnost črtanja rajonskih svetov in gorskih skupnosti ter zmanjšanja števila odbornikov in svetnikov v vseh majhnih ali zelo majhnih občinah. »Danes imamo Slovenci pomembno besedo v številnih dvojezičnih občinah, ki so praviloma zelo majhne, pa tudi v rajonskih svetih na Tržaškem in Goriškem ter v gorski skupnosti Ter-Nadiža-Brda. Zato bo potrebno razumeti, kako naj reforma, ki deklarativno teži k nižanju odvečnih stroškov, zaščiti tudi pravico slovenske manjšine do odločujoče soudeležbe v upravah, ki zanimajo zaščiteno dvojezično območje« je še zapisal svetnik Gabrovec in napovedal, da bo s tem v zvezi odbornici Segantijevi posredoval podroben dokument. V slovenski cerkvi v New Yorku koncert in razstava NEW YORK - Slovenska skupnost v New Yorku je v nedeljo ob ameriškem nacionalnem prazniku spominski dan počastila skupino maturantov in diplomantov s koncertom jazz skupine Lenarta Krečiča in odprtjem slikarske razstave Mateja Branca iz Pensilvani-je. Moderator Kulturne ure Sergej De-lak je predstavil Kristino Pavšič, Joha-na Hartmansgruberja, Matica Henig-mana, Johna Plečnika, Mateja Branca, ki so uspešno opravili srednješolske mature oziroma diplomirali na fakultetah. Med njimi je tudi saksofonist, in sicer vsestranski glasbenik Lenart Kre-čič, ki je na univerzi Kolumbije magi-striral iz saksofona. Njegov band v sestavi Gašper Bertoncelj (bobni), Julian Pollack (klavir) in Javier Moreno (bas) je predstavil izvirno skladbo vsakega posameznika v skupini. Na koncu so pripravili še sprejem ob odprtju razstave slik Mateja Branca. Izbrali regijska centra za predelavo odpadkov na Južnem Primorskem HRPELJE - Konec prejšnjega tedna so župani južnoprimorskih občin izbrali lokaciji za regijski center za predelavo odpadkov in regijsko odlagališče. Podprli so predlog koprskega župana Borisa Popoviča, da se prvega postavi v Srminu, v drugega pa preuredi obstoječo deponijo v sv. Antonu. Obe lokaciji ležita v Mestni občini Koper. Sklenili so tudi, da si bodo primer tudi ogledali. Gre za tehnologijo obdelave s suho paro, ki jo uporabljajo v Londonu in Manchestru, pa tudi v Rusiji in na Kitajskem. Na istem sestanku so se župani z direktorico direkto-rata za evropske investicije na MOP Bernardo Podlipnik dogovorili za dveletno podaljšanje dovoljenja za odlaganje na obstoječih deponijah. Slednjim namreč sredi julija poteče dovoljenje. (I.C.) V prometni nesreči umrla motorista KOPER - V nedeljo okoli 16.30 se je na cesti med Zazidom in Podpečjo zgodila prometna nesreča, v kateri sta umrla 26-letni voznik motornega kolesa in 22-letni sopotnik iz okolice Cerknice. Kot poročajo koprski policisti, je voznik zaradi nepravilne smeri vožnje med vožnjo zapeljal s cestišča in trčil v kamniti propust nad obcestnim jarkom. Po podatkih policistov v prometni nesreči ni bilo udeleženo nobeno drugo vozilo. Motorista med vožnjo nista uporabljala varnostnih čelad, motorno kolo znamke Yamaha XT pa ni bilo registrirano. Oba motorista sta zaradi poškodb umrla na kraju nesreče. GORIŠKA BRDA - Na spominski slovesnosti na Cerovem in pri Peternelu poudarek na obsodbi nacifašizma in na sožitju Patat: Žrtve partizanov niso bile zaman Pred 65 leti nacisti ustrelili 10 domačinov in žive zažgali 22 žensk, otrok in starejših - Krminski župan je kot slavnostni govornik poudaril, da se tisti časi ne smejo ponoviti CEROVO - V Goriških Brdih so se v nedeljo z dvema slovesnostma spomnili tragičnih dogodkov izpred 65 let. V najhujši nemški ofenzivi, ki se je začela v Brdih 22. maja 1944, so partizani Bri-ško-beneškega odreda in italijanskega partizanskega bataljona Mazzini in Mamelli sovražnikom prizadejali precejšnje izgube ob napadu na konvoj treh nemških tovornjakov, Nemci pa so se maščevali tako, da so v Gornjem Cerovem ustrelili deset domačinov, pri Peternelu pa v hiši žive zažgali 22 žena, otrok, starejših in nekaj ujetih partizanov. Po krajši prireditvi pri spomeniku v Gornjem Cerovem se je dogajanje preselilo k Peternelu, kjer je kot slavnostni govornik spregovoril župan občine Krmin Luciano Patat. Začel je z besedami, da se dogodkov pri Peternelu ne sme pozabiti: "Danes ta spomin predstavlja obtožbo barbarizma fašizma in vojne. Je tudi priložnost, da poudarimo aktualnost vrednot, za katere so se partizani borili, in da oživimo tiste ideale pravičnosti in svobode, ki so Italijane in Slovence povezali v boju proti skupnemu sovražniku. Tistim, ki teh težkih časov niso izkusili, je treba razložiti, kaj je bil fašizem in nacizem in kakšne tragedije je nosil s seboj," je povedal Patat. „Naši ljudje so prispevali veliko k zmagi nad fašizmom in nacizmom. Osvobodilni boj v FJK in tu, v Sloveniji, je bil še posebej oster, vsaj toliko kot je bila nacifašistična okupacija. Kljub zločinu, ki so ga nacifašisti izvedli 22. maja 1944 nad Brici, pa so partizani, italijanski in slovenski, dosegli veliko zmago, ki je zmaga vseh prebivalcev Brd, saj je plod solidarnosti, prijateljstva in sodelovanja, ki partizane povezuje s prebivalci Brd. Ga-ribaldinci so tu, na teh gričih našli idealen prostor za svoje bitke. Zanesli so se lahko na lokalno prebivalstvo, ki jih je oskrbovalo, varovalo, zdravilo in razumelo, da se italijanskega ljudstva ne sme enačiti s fašizmom, kljub odprtim ranam, ki jih je fašistični režim povzročil. Tu, v Brdih, sta si fašizem in italijanska država s krvjo pošteno umazali roke. Prepovedana je bila raba slovenščine, ljudem in krajem so spreminjali imena, zapirali šole, mučili, ubijali, gnali v koncentracijska taborišča vse, kar jim je prišlo na pot. In čeprav je minilo več kot 60 let, se teh zločinov ne sme pozabiti, tako kot ne smemo pozabiti, kaj je v teh krajih pomenil osvobodilni boj. Ta je postavil temelje, na katerih so Italijani in Slovenci lahko gradili in zgradili s strani fašizma porušeno zaupanje in s tem zrušili zid, ki jim ga je fašizem želel vsiliti. Danes Italijani in Slovenci živijo v dveh demokratičnih državah, ki zagotavljata svobodo in pravice. Danes ni meja, ki bi Pri Peternelu so nacisti v hiši žive zažgali 22 žena, otrok, starejših in nekaj ujetih partizanov nas ločevale, vsi smo državljani Evrope, a kljub temu ne smemo ponoviti napak. Kajti tisti časi se ne smejo ponoviti. Kar želim povedati je to, da žrtve partizanov niso bile zaman, ker smo razumeli to njihovo lekcijo in nadaljujemo njihovo zmago. Naj živi osvobodilni boj, naj živijo partizani, naj živi mir," je svoj slavnostni govor zaključil Patat. K spomeniku so sicer vence položili borci NOB, veterani vojne za Slovenijo in predstavnik VZPI-ANPI. Tamara Benedetič / ALPE-JADRAN Torek, 26. maja 2009 3 CELOVEC - Obisk predsednika FJK na sedežu DS Alpe-Jadran Tondo za širitev skupnosti na regije na jugu Češke Srečanja z generalnim sekretarjem AJ Valentinom in tudi z deželnim glavarjem Dorflerjem CELOVEC - Predsednik dežele Furlanije-Julijske krajine Ren-zo Tondo je med svojim včerajšnjim obiskom kot predsedujoči Delovne skupnosti Alpe Jadran obiskal sedež skupnosti v Celovcu in ob tem napovedal, da se zavzema za njeno nadaljnjo širitev. Ob tem je posebej izpostavil, da želi vzpostaviti stike tudi z regijami na jugu češke republike. Tondo se je v Celovcu sestal z generalnim sekretarjem delovne skupnosti Helwigom Valentinom, z deželnim svetnikom za evropska vprašanja Josefom Martinzom ter tudi z deželnim glavarjem Gerhardom Dorflerjem. Tako Tondo kot Martinz sta se izrekla za »močno delovno skupnost« in menila, da je treba Alpe-Jadran razvijati v strateško platformo za projekte, ki jih sofinancira Evropska unija. Načrtovano sodelovanje v okviru »evroregije« pa pomeni nadaljnjo krepitev tega prostora. Generalni sekretar DS Alpe Jadran Valentin je še napovedal, da bo na pobudo Koroške prišlo do konference strokovnjakov glede smernic Evropske unije glede storitev na delovnem trgu za tuje delavce. Nove smernice naj bi imele pozitivne posledice za regionalno rast gospodarstva in na področju zaposlovanja. Koroška pa bo tudi prevzela predsedstvo pri novi skupini strokovnjakov, ki bo obravnavala enake možnosti v prostoru Alpe Jadran. Svoj obisk na Koroškem je predsednik dežele FJK sklenil z obiskom neke pivovarne v Celovcu ter italijanskimi podjetji v mestu Šentvid ob Glini skupaj z deželnim glavarjem Gerhardom Dorflerjem. Oba sta dejala, da razumeta politično delo tudi v smislu krepitve gospodarskih odnosov med obema deželama. Ivan Lukan Predsedujočega DS Alpe Jadran Renza Tonda (levo) sta v Celovcu sprejela deželni svetnik Josef Martinz (desno) in generalni sekretar DS Hellwig Valentin (v sredini) dežela V četrtek brez zdravnikov TRST - V četrtek bodo ordinacije vseh splošnih zdravnikov in otroških zdravnikov v Furla-niji-Julijski krajini ves dan zaprti. Kot so sporočili z dežele, gre za zadevo, ki je predvidena v državni kolektivni pogodbi, zdravnikom poa omogoča sodelovanje na strokovnem izpopolnjevanju, ki je predvideno za četrtek. Zato tudi vsem, ki bodo v teh dneh potrebovali zdravniške nasvete ali pomoč družinskih zdravnikov oziroma otroških zdravnikov, svetujejo, da se za primer, ki niso nujni, na obisk k zdravniku podajo ali prea ali pa po četrtku. Za nujne primere pa se bodo lahko zainteresirani obrnila na službo stalne medicinske pomoči, ki bo na celotnem deželnem ozemlju v četrtek delovala od 8. ure dalje. spilimbergo Festival Folkest letos od 2. do 27. julija SPILIMBERGO - V Vili Manin se bo 2. julija začel letošnji Folkest, končal pa se bo 27. julija v Spilimbergu. Kot so poudarili na včerajšnji predstavitvi v Spi-limbergu, prispeva Folkest k ovrednotenju zunanje podobe Furlanije-Julijske krajine. Festival sta predstavila podpredsednik deželnega odbora Luca Ciriani in odbornik za kulturo Roberto Molinaro. Folkest, ki se je rodil pred 31 leti v Spilimbergiu, ni samo etnična glasba, je tudi vse drugo, je bilo rečeno. »Je glasbeno in kulturno raziskovanje, je pa tudi prireditev, ki ima globoke korenine v deželnem teritoriju in ustvarja uspešno siner-gijo z najrazličnejšimi organi in institucijami,« so poudarili na predstavitvi. Istočasno pa je festival tudi sinonim za solidarnost, in tako kot prejšnja leta tesno sodeluje z zadrugo za mentalno zdravje Itaco in Fundacijo Luchetta-Ota-DAngelo-Hrovatin. Kot je že običaj, bo festival tudi letos zajel celotno FJK kot tudi del Veneta, slovenske in Hrvaške Isrtre ter Koroške. GOSPODARSTVO - Ostre kritike nedavnemu protikriznemu paketu SKP: Dežela jemlje revnim Tarča kritik tudi Demokratska stranka, češ da ne vodi učinkovite opozicije Tondovi desnosredinski koaliciji TRST - Stranka komunistične prenove zelo negativno ocenjuje ukrepe, ki jih je proti gospodarski krizi sprejel deželni svet. Po mnenju deželnih svetnikov Igorja Kocijančiča (je tudi kandidat na evropskih volitvah) in Roberta An-tonaza (oba sodita v svetniško skupino Mavrične levice) deželna uprava s tem protikriznim paketom dejansko jemlje revnim in obenem nudi dodatne pogoje bogatejšim občanom. Namesto, da bi Dežela pomagala tistim, ki so v stiski, je večji del izrednih finančnih sredstev namenila podjetjem, kar je res nesprejemljivo, je poudaril Antonaz. To po njegovem potrjuje, da je desnosredinska koalicija predsednika Renza Tonda na strani oblastniških krogov, delavcem in upokojencem pa namenja samo drobtinice. Kocijančič je bil pred novinarji zelo kritičen do levo-sredinske opozicije, ki se je v deželnem svetu vzdržala, medtem ko je levica volila proti tem ukrepom. V tem primeru se je leva sredina odpovedala svoji opozicijski vlogi in s tem poskrbela za politično darilo predsedniku Dežele Tondu, je prepričan slovenski deželni svetnik. Mi nimamo in tudi nočemo imeti nič skupnega s takšno politično usmeritvijo, je dodal Kocijančič. To ni prvič, da prihaja do polemik v opozicijskih deželnih vrstah. V deželnem svetu imamo po volilnem porazu Riccarda Illyja in po propadu njegovega Demokratičnega zavezništva dve ali celo tri opozicije. Deželna svetnika SKP-Mavrične Igor Kocijančič in Roberto Antonaz na tiskovni konferenci kroma čedad - Do petka v gledališču Ristori 14. gledališki festival za otroke Tudi slovenske predstave Nastopili bodo učenci dvojezičnega šolskega centra iz Špetra in obiskovalci gledališke delavnice Zavoda za slovensko izobraževanje v sodelovanju z gosti iz Kobarida Jutri se bodo predstavili otroci, ki so sodelovali na gledaliških delavnicah pod vodstvom Marjana Bevka in Vide Skvor nm ČEDAD - V soboto se je začela 14. izvedba gledališkega festivala za otroke »Mittelteatro dei ragazzi per i ragazzi«, ki bo v gledališču Ristori v Čedadu potekala do petka. Priljubljeno prireditev organizira čedajska šola »Elvira e Maria Piccoli« v sodelovanju z Občino Čedad, Združenjem Mittelfest, Deželo FJK in drugimi ustanovami. Gledališkega festivala se bodo letos udeležili tudi učenci dvojezičnega šolskega centra iz Špetra in obiskovalci gledališke delavnice Zavoda za slovensko izobraževanje v sodelovanju z gosti iz Kobarida. Prvi bodo na oder stopili prav slednji. Na Mittelteatru bodo s svojo predstavo Sonce sieje nastopili jutri zjutraj (med 10.30 in 12.30). V četrtek zvečer (ob 20.30) bodo na vrsti učenci dvojezične nižje srednje šole, ki so za gledališki festival pripravili predstavo Šola za zvezdnike - scuola per star. Zadnji dan pa se bodo publiki predstavili še najmlajši. Učenci špetrske dvojezične osnovne šole bodo namreč v petek popoldne (pri-četek ob 18. uri) zaigrali igro Cirko. (NM) DESNA SREDINA Collino: Slovenija naj omogoči vstop Hrvaške v EU TRST - Slovenija naj omogoči vstop Hrvaške v Evropsko unijo. To je na včerajšnjem srečanju s tržaškim županom Robertom Dipiazzo poudaril Giovanni Collino, kandidat Ljudstva svobode na junijskih evropskih volitvah. Pomisleki, ki jih ima Slovenija do vstopanja Hrvaške v EU, se zastopniku deželne desne sredine zdijo v nasprotju s sedanjim zgodovinskim trenutkom, ki zahteva od evropskih držav večje sodelovanje in večjo kompetitivnost v globaliziranem svetu. Lepo, da se je Collino zavzel za vstop Hrvaške v EU in se navezal na sedanji zgodovinski trenutek. Glede Slovenije pa bi se moral furlanski senator tudi spomniti na velike zapreke in ovire, ki jih je njegova politična opcija postavljala prizadevanjem Slovenije za vstop v EU. Stvari so na srečo takrat ubrale smer, ki ji je desna sredina nasprotovala. Collino je vsekakor prepričan, da bo vstop Hrvaške v EU blagodejno vplival na Trst in na celotno Furlanijo-Ju-lijsko krajino. 4 Torek, 26. maja 2009 GOSPODARSTVO PRISTANIŠČA - Po podatkih tržaške Pristaniške oblasti za prve štiri mesece leta Pretovor še upada, vendar aprila nekoliko manj izrazito Skupni pretovor se je v štirih mesecih zmanjšal za 11,36%, pri kontejnerjih pa za 12,5% TRST - Upadanje obsega preto-vora v tržaškem pristanišču se nadaljuje, vendar podatki za april, ki jih je včeraj objavila Pristaniška oblast, kažejo, da se je padec glede na prve mesece leta ublažil. V prvih štirih mesecih leta so v tržaškem pristanišču pretovorili 14.019.803 tone blaga, medtem ko so ga v enakem obdobju lanskega leta pretovorili 15.816.216 ton. Upadanje obsega pretovora se torej nadaljuje, vendar se je v štirih mesecih znižal manj (11,36%) kot v prvih treh mesecih, ko je znižanje preseglo 12 odstotkov. Znaki izboljšanja so aprila prišli s področja tekočih razsutih tovorov. Čeprav primerjava z odličnimi lanskimi rezultati ostaja negativna, so bile pri tekočih razsutih tovorih aprila dosežene dobre količine, še posebno če upoštevamo sedanji težak trenutek svetovnega gospodarstva. Dobri so tudi rezultati pri prometu konvencionalnih tovorov, ki se je v prvih štirih mesecih povečal za 18,6 odstotka in dosegel 425 tisoč ton, medtem ko je bilo v enakem lanskem obdobju pretovorjeno 358 tisoč ton. Nadaljuje pa se padanje prometa z ladjami ro-ro, saj se je znatno zmanjšal tako pretovor težkih tovornjakov, kot pre-važanega blaga, oboje za približno 25 odstotkov v primerjavi z enakim lanskim štirimesečjem. Promet s trdimi razsutimi tovori je v primerjavi s prvimi štirimi meseci lanskega leta ostal na približno enaki ravni, saj se je zmanjšal le za 1,2 odstotka. Posebno poglavje pa je pretovor kontejnerjev, ki še naprej pada. Aprila so na sedmem pomolu pretovorili 23.657 kontejnerskih enot (TEU), v enakem lanskem mesecu pa 28.412 TEU, kar pomeni, da se je pretovor znižal za kar 16,7 odstotka. Manj izrazit je bil padec blaga, prevažanega v kontejnerjih (t.i. full container), ki ga je bilo v primerjavi z lanskim aprilom za 8,2 odstotka manj. Po oceni tržaške Pristaniške oblasti je to jasen znak, da se je zmanjšal prevoz praznih kontejnerjev. Približno tako kot v v aprilu, je bilo tudi gibanje pretovora kontejnerjev v prvih štirih mesecih leta: od januarja do aprila je bilo pretovorjeno 92.591 TEU, v enakem lanskem obdobju pa 105.834 TEU, kar pomeni 12,5-odstot-no zmanjšanje. Padec obsega blaga, pre-važanega v kontejnerjih, pa se je v obravnavanem obdobju omejilo na 7,7 odstotka. Kontejnerji na sedmem pomolu tržaškega pristanišča arhiv PORTOROŽ - Evropski komisar Janez Potočnik Kljub krizi ohraniti raven vlaganj v znanost in raziskovanje PORTOROŽ - Evropski komisar za znanost in tehnologijo Janez Potočnik je včeraj ob odprtju Microsoftove NT konference v Portorožu poudaril pomen informacijske tehnologije za Evropo prihodnosti. »Razvoj informacijskih tehnologij je pomemben element pri iskanju izhoda iz gospodarske krize,« je povedal Potočnik. Postati najbolj konkurenčno globalno gospodarstvo je še vedno aktualen cilj Evropske unije, po Potočnikovih besedah pa se voditelji držav članic strinjajo, da je potrebno raven vlaganj v znanost in raziskave kljub krizi ohraniti. Glede na zaostrene gospodarske razmere vlaganje v znanost in tehnologijo tudi za ceno večjega zadolževanja od predvidenega do določene mere podpira tudi Evropska komisija, je dejal Potočnik. »Zasledovati je potrebno javnofinančne interese, vendar obstajajo še druge možnosti od zmanjševanja sredstev za znanost in raziskave. Pomembno je, da so in- Janez Potočnik arhiv vesticije pametne,« je še dejal. Vlaganja v znanost in raziskave Evropska komisija po komisarjevih navedbah spodbuja z že obstoječimi programi, za kar iz evropskega proračuna namenjajo čedalje več sredstev. »Sredstva za znanost in raziskave v evropskem proračunu se do leta 2013 povečujejo realno za približno 10 odstotkov letno, kar je dober trend glede na težke čase, v katerih se nahajamo,« je pojasnil Potočnik. Države članice so se na zadnjem skupnem zasedanju sicer zavezale k spodbujanju investiranja javnega in zasebnega sektorja v znanost in raziskave. Vendar do leta 2010 najverjetneje ne bodo dosegle cilja, ki so si ga zastavile, in sicer, da naj bi delež sredstev za znanost in raziskave, znašal povprečno tri odstotke proračuna članic. Trenutno namenijo države članice za znanost in razvoj povprečno nekaj manj kot dva odstotka proračunskih sredstev. Med področja, ki se jim v prihodnosti glede informacijskih tehnologij odpira največ priložnosti, sodita po Potočnikovih besedah izobraževanje in zdravstvo, kljub gospodarski krizi pa bi bilo po njegovem mnenju potrebno nadaljevati tudi z razvojem zelenih tehnologij. Glede sprejema ponovnega mandata v komisiji, ki ji mandat v tej sestavi poteče oktobra, je Potočnik dejal, da bo še en mandat sprejel, če bosta tako želela vlada in bodoči predsednik komisije. (STA) TURIZEM - Slovenija Aprila 3-odstotni upad števila turistov V prvih štirih mesecih 11% manj tujih gostov LJUBLJANA - Aprila je slovenske turistične kraje in znamenitosti obiskalo 189.197 gostov, kar je tri odstotke manj kot v enakem mesecu lani. V prvih štirih mesecih skupaj pa so po prvih podatkih državnega urada za statistiko v Sloveniji zabeležili 633.619 turistov, kar je šest odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. V primerjavi z lanskim aprilom je precej upadel obisk tujih gostov, in sicer za štiri odstotke na 117.114. Na ravni lanskega aprila pa je ostal obisk domačih gostov, ki so jih našteli 72.083. V prvih štirih mesecih letos je v Sloveniji letovalo 281.771 domačih in 351.848 tujih turistov. Število domačih gostov je bilo v tem obdobju enako kot pred letom, medtem ko se je število gostov iz tujine zmanjšalo za 11 odstotkov. V slovenskih turističnih krajih so aprila zabeležili 523.356 nočitev domačih in tujih turistov, kar je enako kot aprila lani. V prvih štirih mesecih letos pa je bilo v Sloveniji skupaj ustvarjenih 1.956.632 turističnih nočitev, kar je v primerjavi z enakim obdobjem lani pet odstotkov manj. Iz statističnega spremljanja turističnih tokov izhaja, da se je aprila v Sloveniji mudilo največ gostov iz Italije, Avstrije, Hrvaške in Nemčije. V primerjavi z lanskim aprilom se je število hrvaških gostov povečalo za 15 odstotkov, italijanskih za deset odstotkov, medtem ko se je število nočitev gostov iz Velike Britanije zmanjšalo za 40 odstotkov. INFORMEST Dom FJK v Novem Sadu za podporo podjetjem iz dežele VIDEM - »Po zaslugi prostotrgo-vinskega sporazuma z Rusko federacijo, vlagati v Vojvodini pomeni priti na trg z več kot 200 milijoni odjemalcev,« je včeraj na predstavitvi novosadskega Doma FJK v Vidmu povedala podpredsednica goriške razvojne agencije Informest Silvia Acerbi. Dom FJK je bil uradno predan namenu 12. maja letos, odprli pa so ga z namenom, da bi ponudili podporno točko deželnemu podjetniškemu sistemu pri njegovih poslih v vzhodni Evropi. Po besedah Silvie Acerbi se bodo tam prepletali interesi vseh tistih, ki bodo želeli razvijati podjetniške pobude v tem »nevralgičnem delu Evrope«. Na predstavitvi v Vidmu je sodeloval tudi predsednik videmskih industrijcev Adriano Luci, ki je napovedal, da bodo za novo strukturo izbrali sodelavce, ki bodo nekaj dni v mesecu delali neposredno v Novem Sadu. Med gospodarskimi panogami, ki bodo lahko v največji meri izkoriščale storitve te strukture, so mehanska, lesna, gradbena in kmetijsko-živilska. EVRO 1,4010 $ +0,27 TRGOVINA - Upravno sodišče Priziv Občine Trst v zvezi z obratovalnim časom trgovin ni uspel TRST - Pristojni deželni uradi opravljajo analizo razsodb deželnega upravnega sodišča (TAR), ki so bile vložene 21. maja v zvezi z obratovalnim časom trgovin v Furlaniji-Julijski krajini. Deželni odbor je sicer odločen braniti z vsemi razpoložljivimi pravnimi sredstvi braniti zakon o obratovalnem času, še posebno, ker se sodišče ni izreklo v korist kakega nakupovalnega središča, amapk v korist trgovskih obratov, ki imajo manj kot 400 kvadratnih metrov površine. Upravno sodstvo je sprejem prizivov zasnovalo ravno na tej predpostavki, da so namreč zahteve prišle od lastnikov trgovin na drobno s trgovskimi dovoljenji, ki jih je sodišče pripo-znalo kot neodvisne od avtorizacij za nakupovalne centre.Ta vidik bi lahko občinska uprava (gre za tržaško, ki se je uprla deželnim predpisom o prepovedi prazničnega obratovanja trgovin, op.ur.) predstavila na drugačen način, če bi se prijavila k sodnemu postopku, saj se predhodna avtorizacija, ki jo je Dežela izdala leta 2005, nanaša na eno samo, enotno trgovsko avtori-zacijo. Odločitev upravnega sodišča gre v smeri razveljavitve občinskih aktov, medtem ko deželnim ukrepom sodniki niso oporekali, ugotavlja deželna uprava v tiskovnem sporočilu. Zdaj je torej na vrsti podrobna analiza utemeljitev upravnega sodišča, na osnovi katere namerava Dežela FJK zagovarjati dosedanje ukrepe Tondove uprave. Kot je znano, je Dežela sprejela nova pravila o obratovalnem času trgovin z znatno omejitvijo nedeljskega in prazničnega odprtja na vsem deželnem ozemlju. EVROPSKA CENTRALNA BANKA 25. maja 2009 valute evro (povprečni tečaj) 25.5. 22.5. ameriški dolar japonski jen 1,4010 1,3972 133,22 131,41 ruski rubel 43,4875 66,2740 43,5016 65,8220 danska krona 7,4463 0,88030 7,4458 švedska krona 10,4720 8,8620 10,4800 8,8750 češka krona 26,683 26,708 estonska krona 15,6466 280,60 2 15,6466 78,39 poljski zlot 4,4140 1,5777 4,3843 avstralski dolar 1,7924 1,9558 1,7832 romunski lev 4,1710 3,4528 4,1765 3,4528 latvijski lats 0,7090 0,7090 islandska krona 290,00 290,00 hrvaška kuna 7,2929 7,3190 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 25. maja 2009 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0,31313 LIBOR (EUR) 0,91813 LIBOR (CHF) 0,66 1,20125 1,26563 1,47188 1,53125 1,63625 EURIBOR (EUR) 0,923 1,264 1,464 1,631 ■ ZLATO ■ (999,99 %%) za kg ] | 21.950,91 € +59,67 TEČAJNO LJUBLJANSKE BORZE 25. maja 2009 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 10,50 +0,10 KRKA 68,05 +1,58 MERCATOR 23,68 166,67 -1,37 -0,49 TELEKOM SLOVENIJE 268,39 172,00 +0,74 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 55,00 AERODROM LJUBLJANA 33,16 DELO PRODAJA 29,00 -1,06 +1,87 ISKRA AVTOELEKTRIKA 32,70 +9,95 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 10,64 -2,08 -0,47 KOMPAS MTS - - PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA 40,49 13,62 -2,69 +0,15 SAVA 244,02 +0,02 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 18,91 +1,23 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 25. maja 2009 -0,27 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA 1,322 5,20 +0,53 +0,10 BANCO POPOLARE 5,92 -2,23 -0,92 BCA POP MILANO 4,6125 -3,15 ENEL 4,3275 -2,66 +0,58 FIAT 7,73 -0,36 -0,90 GENERALI 15,97 +0,05 +0,38 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,58 -0,58 LUXOTT1CA 14,80 -0,61 +1,30 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 8,50 -0,35 PIRELLI e C 1,726 0,282 -0,70 SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 17,77 +0,20 +2,36 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,0725 5,02 +0,96 TENARIS TERNA 0,994 10,34 +0,40 -0,86 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,5575 0,3795 +5,56 UNICREDIT 1,829 -0,77 -0,16 ■ SOD NAFTE L. ■ (159 litrov) ^^^^^^ ■ 61,21 $ -0,75 IZBRANI BORZNI INDEKSI 25. maja 2009 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 4.117,82 1.000,71 +0,33 +0,66 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb 1.979,53 982,27 +1,71 +2,32 FIRS, Banjaluka 1.962,67 +2,65 -2,14 SRX, Beograd 261,18 1.707,98 -2,53 +0,59 NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 15.431,63 2.167,20 +10,05 DRUGI TRGI Dow Jones, New York 8.277,32 1.692,01 -0,18 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt 887,00 941,25 4.918,45 -0,15 +0,39 -0,01 CAC 40, Pariz 4.365,29 3.236,16 2.065,08 2.065,08 +0,25 +0,54 PX, Praga 924,80 2.440,23 -0,11 +0,28 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 9.347.00 2.267,46 17.121,82 2.610.01 13.913,22 +1,31 +0,98 +0,35 +0,48 +0,19 / MNENJA, RUBRIKE Torek, 26. maja 2009 5 ISTRSKI ZORNI KOT IDZ zadovoljen z volilnimi izidi Miro Kocjan V Istri in na Kvarneru so povsem zadovoljni z volilnimi rezultati. Ponekod v Istri bodo 31. maja sicer imeli tako imenovano balotažo, toda celo marsikje v Hrvaški demokratski skupnosti (HDZ) tihoma menijo, da korenitih sprememb najbrže ne bo. Predsednik istrskega demokratskega zbora, ki je obenem istrski predsednik, Ivan Jakovčič, je dejal, da so upravne volitve bile dobesedno »plebiscit« za IDZ. Predvolilna kam-panija proti vseistrski stranki, je bilo slišati tudi v Vodnjanu, kjer je kandidiral za župana Klavdij Vitasovic, je naravno propadla. Večina županov v Istri je bila že izvoljena v prvem krogu (kar skoraj 65 odstotkov). Dokončni zmagovalci so večinoma prejeli od 55 do 60 odstotkov glasov. V Rovinju, kjer se je zlasti trudil Bruno Cuccurin kot zastopnik bogatega sloja, ki pa zna skrbeti za vse, je slavill dosedanji župan in predstavnik IDZ Italijan Giovanni Sponza. Podobni so bili tudi rezultati na Kvarneru. Prepričljivo je zmagala levica na Reki (socialni demokrati), čeprav bodo mestoma potrebne ponovne volitve. Predsedniik regije Zlat-ko Komadina, župan Reke Vojko Obersnel in Zoran Jovanovič, poslanec v saboru, so komentirali, da so doživeli čisto zmago«. Balotaža bo sicer potrebna v občinah Opatija, Cres, Rab, Matulji in Viškovo, toda prepričanje v zmago leve sredine ne popušča. Komadina je v svoji izjavi opozoril, da je HDZ izgubila v vseh največjih hrvaških mestih (Zagreb, Split, Osijek in seveda Reka), pa udi na podeželju ni zabeležila optimalnih izidov, čerprav je jasno, trdijo v Istri in na Kvarneru, da bosta morali na podeželju levica ali pa leva sredina okrepiti svoj vpliv. Marsikje, recimo v Bujah, kjer sta sicer zmagala predstavnika Istrskega demokratskega zbora in socialne demokracije Edi Andreašič (kandidat za župana) in Marjana Je-ličič Bujič (kandidatka za podžupana), vendar bosta morala v balotažo, je bilo slišati, da so v krajevni oziroma občinski politiki potrebne nove kvalitete. V Bujah sodijo, da bo treba določene zamisli jasneje «razčistiti«. Toda sklepna ocena drži. Zmaga Istrskega demokratskega zbora in socialne demokracije je nedvomna. Na otokih so bili zlasti pozorni na rezultat volitev na Lošinju. Zmagal je Gari Cappelli kot novi župan, prejel je 58,5 odstotka glasov. Cappelli sicer pripada HDZ, vendar so v Italijanski uniji zadovoljni. Predsednik Furio Radin mu je takoj čestital in ga pohvalil, češ, da le vztrajno zastopa koristi in prihodnost manjšine. Ob tem pa zasluži pozornost seja etničnega sveta v Zagrebu, ki je imenoval posebno delovno skupino ter jo zadolžil, da pripravi nove kriterije za dodelitev manjšinskih sredstev. Seveda gre za vse manjšine na Hrvaškem. Predsednik komisije, ki je zdaj Nikola Mak, je pojasnil, da nameravajo kriterije pripraviti do konca septembra in doseči, da bi stopili v veljavo že v prihodnjem proračunskem letu. Cilj je prilagoditi delitev evropskim normam, ki so zahtevne, v tem duhu pa naj bi svet poskrbel zlasti za sredstva, potrebna za ohranitev in razvoj jezika, se pravi za literaturo na sploh ter za njene specifične zvrsti posebej. Predsednik je pojasnil, da bo šlo za nova sredstva in da Italijanska unija finančno ne bo oškodovana. Včeraj pa je bila seja izvršnega sveta Italijanske unije v Momjanu. V glavnem so razpravljali o porabi proračunskih sredstev pri reški založbi EDIT, pa tudi o lanski sklepni porabi s strani Italijanske drame na Reki. Posebno pozornost pa so namenili tako imenovanemu »stalnemu programu« sredstev, ki jih Unija dobiva od Tržaške ljudske univerze in so kajpak vitalnega pomena za manjšino. Znano je, da so nedavno iz Trsta sporočili, da finančna oblast pregleduje kako Univerza izpolnjuje delitvene norme. Govor je bilo tudi o tem, kako finančno pomagati pri posodobitve knjižnice v Novigradu. Istrski časniki kar precej pišejo pa tudi komentirajo najnovejša dogajanja med Slovenijo in Hrvaško. Znano je, da je predsednik parlamenta Vladimir Šeks zavrnil predlog o sestanku s slovenskimi poslanci, češ, da ne kaže podžgati novih polemik, toda predsednica Ljudske stranke Vesna Pusič je najostreje obsodila to stališče, ki je sicer povezano z že predhodnim stališčem Sanaderja, ki je bil tudi proti omenjenemu sestanku v Ljubljani. Pusičeva je odločno dejala, da gre za neodgovorno potezo, da bi o takem stališču moral predhodno razpravljati sabor in da je s tem storjen korak, ki utegne upočasniti hrvaške napore za vstop v Evropsko unijo. Iz Umaga prihajajo novice, da namerava oblast končno preučiti kaj narediti z znanimi slovenskimi sindikalnimi počitniškimi objekti, ki so blizu obale in so jih svoj čas izkoriščali za bivanje med počitnicami. Takih objektov je kakih 30, so v izjemno slabem stanju, vsa zadevna problematika pa je že pred leti žal šla v pozabo. Samo občina Umag je nedavno poskrbela za ponovno ureditev kakih šestih ali osmih objektov, je pa to problem, ki zadeva širšo sfero. Med slovenskimi sindikalnimi objekti so tisti, ki spadajo med drugim k »Zlato-rogu«, «Stavbeniku«, »Palomi« in gradbenemu podjetju »Gorica«. Istrska občila so poročala tudi o 60.obletnici koprskega radia, nekateri komentarji pa so bili namenjeni stanju v koprski luki (seja nadzornega sveta, ki je spet ni bilo), češ, da se delavci čedalje odločneje upirajo stanju, ki med drugim razkriva, da ni potrebnega stika z upravo in da ta pogosto ravna po svoje. »Voce del po-polo« piše, da »kritika izhaja iz baze«. Časniki so prenesli tudi poročila o In-tereuropi, kjer imajo novega predsednika nadzornega sveta Bruna Ko-reliča, do spremembe pa je prišlo menda zavoljo svojevrstne politike bivše uprave v zvezi z logističnimi odločitvami v podjetju. Gre za logistične baze v tujini. Pred desetimi leti je umrl Fulvio Tomizza, istrski književnik, ki je zaslovel po vsej Evropi. Italijanski in hrvaški časniki v Istri objavljajo daljše članke o piscu, ki je kar najbolj verodostojno in človeško pričaral to deželo, opisal težave, ki so tudi v novejšem času zaznamovale njeno zgodovino, vendar je hkrati z izjemnim peresom znal naglasiti, kako je treba živeti globoko in iskreno složno pa čeprav gre za pripadnike več skupnosti. Bil je čudovit avtor. Časniki napovedujejo, kaj vse bo tudi letos posvečeno Tomizzi. V Istri pa imajo v kratkem vrsto praznikov. V Bujah in Umagu so na vrsti slovesnosti v počastitev domačih zavetnikov. V Pulju pa potrjujejo, da bo 11. junija v Rimu že zdavnaj dogovorjeno srečanje med predstavniki begunskih organizacij in vlade. Slednjo bo zastopal Gianni Letta, ki je podtajnik v predsedstvu vlade, begunske organizacije pa bodo med drugimi predstavljali Renzo Codarin, Lucio Toth, Guido Brazzoduro, Lorenzo Rovis, Massimiliano Lacota in nekateri drugi. Dnevni red še ni dokončno pripravljen, pričakujejo pa, da bo govor o zapuščenih imetjih v duhu zakona 137 iz leta 2001, o ana-grafu, o stanovanjih za begunce, o stanju pokopališč krajev, ki sojih zapustili in še kaj. Politično pa naj bi uveljavili zlasti nujo, da organizacije sodelujejo, da si ne delajo težav in da naj »realno« ocenjujejo razmere, v katerih živimo. Tudi politične. BOGATIMO SVOJ JEZIK Skorajda ne mine dan, da ne bi kdo v naših medijih zapisal ta ali oni glagolnik v množinski obliki, čeprav gre za glagolsko dejanje, ki se ne uporablja v množini. Vsi sicer vedo, da imamo v šoli branje, pisanje, učenje, prepisovanje, petje, risanje in še kaj, ko pa šole vabijo starše, naj vpišejo svoje otroke v šolo, večkrat berem, da so se začela vpisovanja. Ta nepravilna mno-žinska oblika pa se bohoti tudi ob drugih priložnostih. Izpisala sem si poved: »Svoja gledanja o polpretekli zgodovini je večkrat javno predstavila in utemeljila.« Poleg množinske oblike glagolnika je napačen tudi predlog o. Zapisati bi morali: »Svoje gledanje na polpreteklo zgodovino je...« Poleg gledanja na kaj, torej na svet, na industrializacijo ali še kaj, poznamo v slovenščini tudi gledanje česa, npr.: gledanje televizije, filmov, je moj konjiček, s čimer izražamo brezčasovnost. Poleg gledanja imamo v slovenščini tudi videnje, glagolnik od glagola videti. Večkrat sem zasledila v gledaliških kritikah zapisano: Režiserjevo videnje drame ali pa celo njegovega videnja so se izpolnila, kjer glagolnik pomeni vizijo. Pri tem gre za režiserjevo tolmačenje, in še prej za njegovo vizijo dramskega teksta, v katerih izpostavi celo elemente, ki jih avtor ni zabeležil in večkrat niti nakazal ni. Največkrat gre za reinterpretacijo avtorjevega besedila, kar je posebno značilno za moderno gledališče polpretekle dobe. V zgornjem primeru bi torej lahko rekli: »Svoje videnje polpretekle zgodovine je...predstavila in utemeljila.« Namesto obeh glagolnikov pa pisci večkrat zapišejo samostalnik pogled, v našem primeru bi brali: »Svoje poglede na polpreteklo zgodovino je večkrat predstavila in utemeljila.« Tokrat je pogled nekaj, kar se pojavi v naši zavesti kot rezultat gledanja, zaznavanja. Zato rečemo: pogled na mesto ga je prevzel; pogled v razmetano sobo ga je vznemiril. Ta samostalnik nam z različnimi predlogi ponuja velike izrazne možnosti, lahko pa stoji tudi brez predloga, npr. pogleda vreden prizor; fant bistrega pogleda; skriti se radovednim pogledom; kamor nese pogled, povsod so... V SSKJ bomo našli pod geslom pogled kar celo stran primerov, manj jih je, seveda, v SP. Poglejmo nekaj takih s predlogom na: imeti enotne ali različne poglede na kaj; razložiti poglede na kaj; novi pogledi na umetnost; mračen pogled na življenje; na pogled bi mu prisodil petdeset let; na pogled nerazumljivo dejanje; ljubezen na prvi pogled. Pogled lahko izjemoma povežemo tudi s predlogom o, ki je na splošno zelo redek. Zabeležil ga je Šlenc v svojem Slov.-ital. slovarju, kjer piše: o vrsti vprašanj imajo različne poglede. Tudi v tem primeru pa bi lahko rekli, da imajo različne poglede na vrsto vprašanj. SSKJ navaja publicistično rabljeno zvezo; razčistiti (izmenjati) poglede o različnih problemih. V knjižnem jeziku bi rekli: razčistiti, izmenjati poglede na kaj. Lelja Reha Sancin PISMA UREDNIŠTVU Mostovna, Mesto mladih ali zabava po novogoriško V tem začetku poletja je Klub goriških študentov organiziral festival Mesto mladih, obeta pa se nam menda bogata »glasbena« sezona v mladinskem centru Mostovna v Novi Gorici. Želim izraziti nekaj misli kot občanka mesta Gorice, ki živi blizu meje in ki je bila proti svoji volji v času Mesta mladih prisiljena, da je cel teden poslušala glasbo, ki ji ni všeč in ki je trajala vsak dan do jutranjih ur. Glasbeni ansambli so vsak večer začenjali izvajati svoje skladbe približno ob 23. uri, seveda z najvišjo možno glasnostjo. Vmes je občasno kdo nekaj kričal, običajno v angleškem jeziku. Najbolj hrupen je bil koncert na trgu Evrope (za staro Gorico še vedno trg Transalpina). Ne vem če je šlo za dogovor med županoma in med policijskimi organi. Mislim da ne, ker je zadeva presegla vse meje dostojnosti. Ko sem šla pogledat, kaj se dogaja, je bilo na prizorišču nekaj poslušalcev, ki so pili ogromne količine alkohola. Po tleh je bilo še in še praznih steklenic, tisti ki so jih pili, pa so komaj stali pokonci. Posledice na trgu so še danes vidne. Tla so vsa mastna in pomazana, najbolj pa so umazana vhodna vrata v želežniško postajo, kjer si lahko samo prestavljamo, kaj se je vsega dogajalo. Kultura? Zabava? Izobraževanje? Kot pravijo predstavniki Kluba goriških študentov! Ker zgleda, da se bodo taki koncerti nadaljevali čez celo poletje v Mo-stovni, si postavljam nekatera vprašanja. Kaj je to zabava in kultura, ki jo zna Nova Gorica »izvažati« v staro Gorico! Mislim da so ob teh koncertih kot jaz besni vsi prebivalci severnega dela mesta, ker ni mogoče, da se take zabave vlečejo do zgodnjih jutranjih ur. Vemo, da mladi iz Slovenije in Italije pijejo na takih zabavah industrijske količine alkoholnih pijač. Ker so lahko posledice zelo težke zaradi cestnih in drugih nesreč, skušajo v Italiji omeje- HA vati ta pijančevanja s tem, da je prepovedano prodajanje alkoholnih pijač po polnoči in da mladoletniki teh ne smejo kupiti. Kaj pa v Sloveniji? In končno, zakaj se morajo te pretirane novogoriške zabave dogajati prav na meji. Na meji so Livarna, Mostovna in trg Evrope (oz. Transalpina) kot vizitka Nove Gorice za obiskovalce iz Italije. Ne vem, če se župani treh obmejnih občin še srečujejo in če pobude kot Mesto mladih in Mo-stovna spadajo v skupno programiranje. Vsekakor predlagam županu Mirku Brulcu, da poseže, da bo Nova Gorica res univerzitetno mesto, ne pa le mesto hazarda in nekontrolirane zabave. Nadja Fabris, Gorica ISTRA IN KRAS - Na MOP pripravili poročilo o potrebah do leta 2062 Dodatne akumulacije za oskrbo s pitno vodo niso potrebne LJUBLJANA - V preteklih 20-ih letih je bilo za reševanje problematike oskrbe Istre in Krasa s pitno vodo obdelanih osem variant, ki omogočajo rižanskemu, kraškemu in ilir-skobistriškemu vodovodu načrtovane potrebe po vodi do leta 2062, so v poročilu zapisali na slovenskem ministrstvu za okolje in prostor (MOP). »Ugotovili smo, da je stična točka za občine Divača, Hrpelje-Kozina, Komen, Miren-Kostanjevica, Sežana, Koper, Izola, Piran in Ilirska Bistrica vodohran na Rodiku, ki je tako rekoč križišče vseh sedanjih vodovodnih sistemov in hkrati izhodišče za distribucijo ustreznih količin pitne vode proti Istri, Krasu in Ilirski Bistrici. Dodatno še preverjamo možnost koriščenja vodnega vira Malni, kar pa pomeni, da se bosta, če bo to potrebno, v projekt vključili tudi občini Postojna in Pivka.« Svoje ocene so utemeljili s podatki, ki na območju v letu 2062 predvidevajo porabo vode na 19.709.568 kubičnih metrov na leto (m3/leto). Pri tem bodo potrebe Rižanskega vodovoda skoraj 13,9 milijonov m3/leto, Kraškega skoraj 3,9 in ilirskobistriškega 1,8 milijona m3/leto. Da bi zadostili tem količinam, bo potrebnih dodatnih 700 litrov vode na sekundo (l/s)). Pri ocenjevanju vodnih virov so na MOP preverjali zadostnost in kvaliteto vode, potrebnost izgradnje tranzitnih vodovodov, energetsko bilanco sistema, grobo oceno investicije in zahtevo po izdelavi dodatnih prostorskih dokumentov za posamezno rešitev. »Iz dokumentacije izhaja, da je na voljo dovolj kvalitetnih vodnih virov. Tako nudi Bresto-vica najmanj 500 l/s vode, Ilirska Bistrica pa 70 l/s. Na razpolago je še voda iz akumulacij Klivnik in Mola ter zajetja Malni. Ker imajo navedeni vodni viri dovolj vode, ni potrebno graditi dodatnih akumulacij.« Za vse obravnavane variante, z izjemo dovoda vode iz sosednje Italije, je bila v preteklih letih že izdelana projektna dokumentacija, izgradnja novih akumulacij pa bi bila predraga (Pinjevec v dolini Dragonje bi stal 40, pregrada na Padežu v Brkinih 81 milijonov evrov). Kot še pišejo na MOP, velja enako, čeprav so cenejši, za cevovode iz Malnov, Bre-stovice in Ilirske Bistrice (42, 44 in 34 milijonov evrov). Zato bodo na MOP še dodatno proučili izgradnjo tranzitnega vodovoda Brestovica-Rodik (40 kilometrov), možnost dobave pitne vode iz Malnov in koriščenje vode iz zajetij Klivnik in Mola. Ob Reki bo potrebno zgraditi tudi čistilno napravo in tranzitni vodovod do vodohrana Ro- dik (10 kilometrov). »Po naši oceni je potrebno v vsakem primeru navedene tranzitne vodovode dograditi, saj so v večini primerov iz azbestnih cevi in nezadostnega profila.« Za dodatna pojasnila smo zaprosili direktorico direktorata za evropske investicije na MOP Bernardo Podlipnik, ki je povedala, da so se že pogovarjali tudi z občinama Pivka in Postojna. V omenjenih občinah že vodijo evropski projekt hidravlične izboljšave vodovoda Pivka-Postojna, da pa so zainteresirani za vključitev v projekt celovite oskrbe Istre in Krasa s pitno vodo. Podlipnikova je še povedala, da bodo občine, po ozemljih katerih bo tekel vodovod, morale podpisati medsebojno pogodbo o nakupu in prodaji vode, ravno tako pa se bo potrebno določiti upravljavca oziroma koncesionarja. Po mnenju Pod-lipnikove bi bilo najbolje, če bi občine ustanovile samostojen zavod. Na MOP so poročilo oddali v pregled skupini strokovnjakov v Bruselj, z njimi naj bi se v juniju tudi srečali, ravno tako pa bo potreben še sestanek z župani sodelujočih občin, saj morajo ti izreči zadnjo besedo. Na MOP so prepričani, da je na podlagi vseh razpoložljivih dokumentov možno projekt dokončati do konca leta 2013. Irena Cunja 6 Torek, 26. maja 2009 2 3 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu DOLINA - Zadnja seja občinskega sveta Prijateljski pozdravi in poslovilne sadike belice Poklon občinske uprave odbornikoma in svetnikom, ki ne kandidirajo na upravnih volitvah Prisrčna zahvala vsem, ki so se v zadnjih petih letih zavzemali za razvoj lokalne skupnosti, in prijazen poziv tistim, ki ne kandidirajo več, da še naprej dajo svoj doprinos. To je bilo v ospredju na zadnji seji dolinskega občinskega sveta, ki je bila včeraj dopoldne na dolinskem županstvu. Skupščina je zasedala v sproščenem in prijateljskem vzdušju, za dva odbornika in štiri občinske svetnike, ki ne kandidirajo na upravnih volitvah, pa je občinska uprava pripravila prijetno presenečenje. Sicer se je županja Fulvia Premolin uvodoma javno zahvalila Elli Mazzo, ki je dobrih 37 let upravljala lekarno v Bo-ljuncu. Ganjeni gospe so podarili knjigo in šop rož ter se ji zahvalili za vnemo, s katero je toliko let služila krajanom. Županja je nato vprašala občinske svetnike, ali imajo kakšno nujno sporočilo za prihodnjo občinsko upravo. Načelnik svetniške skupine Oltre il Polo Giorgio Jer-cog je upravo pozval, naj nadaljuje boj za zaščito okolja, od gradnje petega transportnega koridorja do uplinjevalnika in naftovoda SIOT. S tem v zvezi je povedal, da bodo v kratkem obnovili vodstvo. Kaže, da bo naftovod »prepuščen sam sebi«. Nadaljevati je treba »vsi skupaj« tudi na ubrani poti ločenega zbiranja odpadkov, je dodal Jercog. Načelnik svetniške skupine Združeni za Dolino Sergij Mahnič je poudaril, da je po končani gradnji dveh predorov na hitri cesti skrajni čas, da se prepove promet za tovornjake na cestah v dolinski občini. Še se namreč dogaja, da peljejo mimo Bor-šta ali skozi Ricmanje. Skupščina je nato odobrila 15 zapisnikov s prejšnjih sej in dve spremembi proračuna za leto 2009. Županja Premolin se je po končani seji zahvalila vsem, ki so v zadnjih petih letih sodelovali v interesu skupnosti. Sestava občinskega sveta bo v prihodnosti drugačna, saj nekateri ne kandidirajo več. Županja se jim je toplo zahvalila za opravljeno delo in jih povabila, naj v prihodnosti še sodelujejo v korist skupnosti. Za slovo je občinska uprava podarila vsakemu oljko, to je simbol miru. Sadiko belice je Premolin izročila podžupanu in občinskemu odborniku za zdravstvo, socialno službo, urbanistično načrtovanje in zasebne gradnje ter za civilno zaščito Mauriziu Sigoniju, ki je dobrih deset let Oljko so prejeli (z leve) Maurizio Sigoni, Sergij Mahnič, Mihele Di Donato, Giorgio Jercog, Igor Tul in odsotni Tomaž Petaros. Na sredi županja Fulvia Premolin kroma sedel v občinskem svetu oz. odboru, občinskemu odborniku za ekonomske in finančne vire, premoženje, osebje, zunanje storitve in javne lokalne storitve Igorju Tulu, svetniku Giorgiu Jercogu, svetniku Demokratske stranke Micheleju Di Do-natu in »starosti« občinskih svetnikov Sergiju Mahniču, ki je v občinski svet prvič stopil leta 1980. Oljko bodo na dom dostavili svetniku Združenih za Dolino Tomažu Petarosu, ki je bil na seji odsoten. Odbornika in svetniki so se vsi odzvali na vabilo, da bodo v prihodnosti še aktivni v korist skupnosti. Še zlasti Sigo-ni je ponudil svojo razpoložljivost, predvsem v vrstah civilne zaščite. Toplo se je zahvalil vsem občinskim uslužbencem in vodstvu oz. osebju lokalnega zdravstvenega okraja, s katerim je dolgo let sodeloval. Mahnič je spomnil, da je včeraj zaključil pet mandatnih dob. Povedal je, da je vselej delal »za vseh nas«, tako Slovence kot Italijane, in poudaril, da mora to veljati tudi za prihodnje člane občinskega sveta oziroma odbora. A.G. Danes zvečer baklada proti zakonu o varnosti Za resnično varnost! Tako se glasi geslo protestnega shoda, ki bo danes ob 18.30 potekal pred prefekturo na Velikem trgu, ob 19.30 pa mu bo sledila še baklada po mestnih ulicah. Dogodek prirejajo Acli, Arci, Agi, Cgil, Cisl, Uil, Odbor za mir, sožitje in solidarnost Danilo Dolci, tržaški odbor Noi non segnaliamo, skupnost San Martino al campo, Csi, tržaški Emergency, Ics, Demokratska stranka, tržaški Vzpi-Anpi, mreža za pravico do državljanstva, gibanje Levica in svoboda ter deželno omizje za mir. Tarča protestnikov bo zakonski predlog o javni varnosti, ki je po mnenju prirediteljev sporen, saj vsebuje celo vrsto določil, ki nikakor ne koristijo državi, pač pa posredno spodbujajo k nezakonitosti in hkrati k rasističnim oz. ksenofobnim izpadom. Po novem bodo v sprejemnih centrih nezakonite priseljence zadržali do 6 mesecev, nezakonito bivanje bo kaznivo dejanje, za dovoljenje za bivanje bo treba plačevati od 80 do 200 evrov (kar nemalo vpliva na stroške družine), slednje pa bo veljalo le za krajše obdobje. Težave pa bodo priseljenci imeli tudi v primeru poroke in v primeru, da bi se želeli spet združiti z družino. Kdor želi pristopiti k pobudi, se lahko javi na naslov trieste@fvg.cgil.it ali po faksu na številko 040/772474. Pobudniki tudi pozivajo, naj vsakdo s seboj prinese baklo. CONFCOMMERCIO - Likovni natečaj mladih podjetnikov ■ ■ V • š V« v I •• Uspesni tudi nasi šolarji Med avtorji dvanajstih izbranih risb za koledar je tudi več učencev slovenskih osnovnih šol Stoštirideset učencev tretjega letnika dvanajstih osnovnih šol iz Trsta in okolice je sodelovalo na likovnem natečaju, ki ga je sekcija mladih podjetnikov združenja trgovcev Confcommercio razpisala z namenom, da pri osnovnošolskih otrokih spodbudi pozornost in radovednost do podjetništva in tretjega sektorja. Ocenjevalna žirija je prejete izdelke pregledala in izbrala dvanajst najboljših, ki bodo krasili koledar mladih podjetnikov Confcom-mercio za leto 2010, precej izbranih risb pa je izpod peresa (oz. barvic ali čopičev) učencev slovenskih šol. Nagrajevanje je potekalo v nedeljo dopoldne v Ul. Torri v mestnem središču v okviru t.i. Praznika pomladi, ki so ga mladi podjetniki združenja Confcommercio priredili v sodelovanju z občino Trst ter pod pokroviteljstvom pokrajine Trst in občin Repentabor, Zgonik in Devin-Nabrežina, medtem ko so pobudo podprle razne druge ustanove in podjetja. Praznika, med katerim ni manjkalo priložnosti za igro in družabnost, so se udeležili mali sodelujoči likovniki v spremstvu staršev in učiteljev, ki so v spomin prejeli majice in druge spominke. Naj omenimo, kdo so najboljši risarji: to so Marta Bonetti (Osnovna šola Dante Alighieri), Paola Ciani, Zoe Faiman in Alice Fantoni (vse OŠ Ruggero Manna), Mattia Constantin (OŠ Virgila Ščeka iz Nabrežine), Elisa Di Fiore (OŠ Sci-pio Slataper), Filip Malalan (OŠ Pinka Tomažiča iz Trebč), Andrea Mandic (OŠ Josipa Ribičiča-Karla Široka od Sv. Jakoba), Giacomo Palcini (OŠ Domenico Lovisato), Jan Sedmak (OŠ Alberta Sirka iz Križa), Kathrin Susanj (OŠ Frana Milčinskega s Katinare) in Petra Udovič (OŠ Frana Saleškega Finžgarja iz Barkovelj). Tako izbranih dvanajst kot ostale risbe so v teh dneh (do nedelje) na ogled v trgovskem središču Il Giulia. POKRAJINA Posegi v korist starostnikom Tržaška pokrajina, zdravstveno podjetje, tržaška, miljska in devin-sko-nabrežinska občina so podpisale protokol o soglasju za izvedbo vrste posegov za »razvoj družbenega omrežja za ostarele«. Podpisniki bodo nadaljevali in nadgradili sporazum, podpisan pred tremi leti. Odločili so se za nove predloge in nove načine sodelovanja. Pokrajinska uprava bo še posebej promovirala vrsto prireditev in pobud za ostarele, združene pod skupni naslov Živo srebro v pokrajini. Pri njej bodo sodelovala pokrajinska odbor-ništva za socialne zadeve, za kulturne zadeve in za kraško območje. Prva pobuda, družabnost za ostarele z glasbo, bo 5. junija v kavarni Caffe degli specchi. Julija bodo organizirali izlete z ladjo po Tržaškem zalivu, ogled gledaliških predstav revije Gledališča v gledališču, zatem bodo priredili udeležbo na Kraški ohceti, oktobra pa bodo ostareli deležni posebne pozornosti na prireditvi Okusi Krasa. VOLITVE - Kandidat Italije vrednot-Zelenih za župana Doline Dino Zappador Tudi mi smo v levi sredini Progam predvsem posvečen zaščiti okolja in sociali - Pripravljeni na sodelovanje s Premolinovo V dolinski občini se bo na upravnih volitvah prvič predstavila stranka Italije vrednot, ki bo povezana z Zelenimi. Županski kandidat je Dino Zappador, po rodu iz Kopra, ki od leta 2007 biva v Lako-tišču. Po poklicu je zavarovalni agent, v zadnjih letih pa se je že ukvarjal s politiko, prej z Oljko in nato z Dipietrovim gibanjem. Z njim smo se pogovorili ob navzočnosti nosilca liste kandidatov Rossana Bibala iz vrst Zelenih. Zakaj kandidirate za župana Občine Dolina? Glede na kraj bivališča že dolgo let sledim dogajanju na tem območju, še zlasti v zvezi s problematiko okolja. Dolinski županji Fulvii Premolin sem hvaležen za opravljeno delo in smo z Zelenimi tudi izdelali načrt za sodelovanje v koaliciji, ki jo podpira, saj pripadamo levi sredini. Toda kasneje smo odločili, da se predstavimo sami. Zakaj ne v koaliciji? Na ta način bodo prišle do izraza naše značilnosti in naša specifičnost. Kaj boste v tem smislu storili, če boste izvoljeni? V tem primeru nameravamo upravljati v okviru široke koalicije. Kaj pa, če se spet uveljavi Premo- lin? Pripravljeni smo na sodelovanje. Tu so odprta pomembna vprašanja, od petega transportnega koridorja do uplinjevalnika in ločenega zbiranja odpadkov. Kakšen je vaš program? Krajane zelo zanima zaščita ozemlja, mi pa nameravamo vseskozi sodelovati z njimi. Pri upravljanju je namreč zelo pomemben posluh do občanov. Kaj menite torej o gradnji petega koridorja? Zelo smo zaskrbljeni, ker ni jasno, na kaj lahko naletijo med kopanjem oz. vrtanjem predorov. Sicer sploh ni rentabilen in bi bilo boljše obnoviti že obstoječe železniške povezave. Ločeno zbiranje odpadkov? Tudi tu je stanje zaskrbljujoče in je treba stvar boljše urediti. Dogaja se namreč, Dino Zappador da nekateri pozabljajo pustiti zaboje pred domom, ali se zaboj prevrne in poškoduje kak avtomobil. Kdo je za to odgovoren? Kaj predlagate? Skupaj je treba priti do rešitve. Ločeno zbiranje odpadkov mora vsekakor upravljati občinska uprava in ne zunanja podjetja. Kakšni so drugi problemi v dolinski občini? Probleme imajo nedvomno priletni, ki imajo težave z zdravjem. V občini primanjkujeta namreč dom za ostarele in zdravstveni dom. V sodelovanju z zdravstvenim podjetjem bi ju lahko odprli v dveh zapuščenih kasarnah v Krogljah oziroma v Mačkoljah. Postavlja se tudi problem zračnega onesnaževanja, ki ga povzročata naftovod Siot in sežigalnica v industrijski coni. Problem so tudi hišne številke. Kako to mislite? Sistem oštevilčenja stavb je treba izboljšati, seveda v sodelovanju s prebivalci. Zgodilo se je, da voznik rešilca službe 118 enostavno ni vedel, od kod je prišel poziv. Sploh pa je treba občane udeležiti v vse pomembne ukrepe občinske uprave. Na primer? Agenda 21 mora veljati ne le za dolino Glinščice, temveč za vse. Posamezni predeli dolinske občine bi morali sami odločati, kaj z javnim denarjem. Kako? Občinski proračun bi moral nastati v skladu s potrebami prebivalcev posameznih vasi. Tako bi skupaj z njimi odločali, kako potrošiti denar. A.G. / TRST Četrtek, 28. maja 2009 7 REPENTABOR - Med sinočnjo zadnjo občinsko sejo »Zlata vredna beseda« župana Aleksija Križmana Zahvale za opravljeno delo v dobrobit občine in občanov - Odobren obračun 2008 Repentabrski prvi občan Aleksij Križman je sinoči na poslednji občinski seji spravil pod streho še zadnji obračun svojega dolgega županovanja. Potem so prišle na vrsto zahvale. Županove svojim sopotnikom na upraviteljski poti, svetnikom, tajniku, občinskemu osebju in občanom; svetniške pa županu za trud in potrpežljivost, ki sta zaznamovala Križmanovo župansko izkušnjo. Med vsemi so najbolj markantno odjeknile besede načelnika svetniške skupine Slovenske skupnosti Andreja Berdona. Križmanu se je zahvalil za držano besedo, dano pred petimi leti: »Tista beseda je bila zlata vredna!« je podčrtal, in ocenil, da je politični dogovor v levi sredini ob občinskih volitvah dobil že renome »modela Repenta-bor« in postal zgled, ki se obnavlja tudi v drugih občinah, »čeprav ne vseh«, je pripomnil. »Sporazum obstaja in se bo obrestoval, to je tisto, kar naši občani želijo, zadovoljni smo s to politično upravno izkušnjo,« je upravo pohvalil Ber-don. Križman je ob zahvali izpostavil pozitivno vzdušje v občinskem svetu, umirjene razprave v prid celotne občinske skupnosti, brez polemik. Župa-novanje je bilo zato po tej plati enostavno, čeprav so morda nekateri pričakovali še več rezultatov. Križman je nato pogledal v prihodnost in zaželel, da bi »drugi znali imeti enako potrpežljivost do vseh ljudi, da bo občina tudi v bodoče tako kakovostno živela.« Županovo zahvalo je pozdravil aplavz vseh odbornikov in svetnikov, razen predstavnika Nacionalnega zavezništva Franca Guerre, ki je tudi posegel, njegov poseg pa je bil edina razglašena nota sinočnje občinske seje. Po njegovem mnenju je Križman slabo upravljal, dokaz za to pa naj bi bilo dejstvo, da je donedavni odbornik Alberto Zenič zapustil upravo in kandidira na listi Severne lige, podžupan Marko Pisani pa tudi kandidira proti županovi Napredni listi. Guerra očitno je »spregledal« dogovor med Napredno listo in listo Skupaj za Repentabor, mu je odrezavo odgovoril župan. Po zahvali svetnika Angela Bara-nija (ki pa je še pred volitvami pozval prihodnji občinski odbor, naj se zavzame za rešitev vse bolj težavnega položaja na »njegovih« Fernetičih) se je podžupan Pisani zahvalil »Aleksiju za dolgotrajno razdajanje v dobrobit občine, za zgledno sodelovanje in iskreno prijateljstvo.« PO SHODU V LOKVI Promemoria namerava tožiti Lacoto Društvo za zaščito vrednot proti-fašizma in protinacizma Promemoria namerava tožiti predsednika Unije Istranov Massimiliana Lacoto, ker je v svojem tiskovnem sporočilu predsednika društva Promemoria Sandija Volka označil za »negacionista«. To piše v društvenem sporočilu za javnost po žalni svečanosti, ki jo je društvo priredilo v soboto v Lokvi v odgovor na »romanje« ezulov k jami Golobivnici. Promemoria opozarja, da sta se shoda Unije Istranov udeležila tudi odgovorni za Milje neofašistične stranke Movimento sociale - Fiamma tricolore ter tržaški glasnik organizacije Veneto fronte skinheads Stefano Odorico, ki je 25. aprila letos na shodu pri bazov-skem šohtu pozdravljal s fašističnim pozdravom, tokrat pa je nosil majico evropskega neonacističnega in rasističnega gibanja Blood and honour (Kri in čast): »Vsak naj si pa sam razloži, kaj pomeni, da je ta človek (ki ni bil edini tak) sodeloval na provokativni slavnosti skupaj z uradnimi predstavniki italijanske države,« piše v sporočilu Promemorie. REPEN - Županska kandidata Ljudstva svobode in UDC Optimizem desne sredine Zigante v Zgoniku, Gomizelj na Repentabru - Na predstavitvi na repenski domačiji brez slovenske besede »Lista Ljudstva svobode in UDC ima 51 odstotkov možnosti za zmago na občinskih volitvah v zgoniški občini in 55 odstotkov v repentabrski.« Tako je na včerajšnji predstavitvi županskih kandidatov Denisa Ziganteja (Zgo-nik) in Dorjana Gomizlja (Repentabor) napovedal namestnik deželnega koordinatorja Ljudstva svobode Piero Tononi. Zigante je bil še bolj optimist: »Zmaga bo 100-od-stotno naša, ker bodo ljudje razumeli našo novost.« V Zgoniku naj bi novost predstavljal nov županski kandidat in mladi kandidati (ob načelniku liste, dosedanjem svetniku Nicoli Guarinu, sta se predstavila še Michele In-vernizzi in Marino Pestel), na Repentabru pa prav Dorjan Gomizelj, edini »novi obraz« med ostalimi »starimi« županskimi kandidati. Tako Zigante kot Gomizelj se v svojih programih zavzemata za boljšo kakovost življenja, za izboljšanje občinskih storitev, za zaščito kraškega okolja, za boljšo uporabo sredstev. Gomizelj (prisotna sta bila še sedanji svetnik Franco Guerra in kandidat Giuseppe Gui- do) je izpostavil svoje »mlado zanimanje« za politiko. Omenil je, da po »vodil projekt sodelovanja med slovensko in italijansko skupnostjo, brez razlike«. Poudaril je ovrednotenje terana in repenskega marmorja ter še posebej stare železniške povezave s Postojno, »ki bi jo lahko izkoristili v kulturne, turistične in gospodarske namene.«. Predstavitev je potekala na Gomizljevi domačiji v Rep-nu, pri Batkovih, kjer ob Kraški ohceti mama Ana Marija ponuja gostom osmice najboljše kuhane štruklje. Gomizelj se je predstavil s slovenskim volilnim plakatom, na katerem pa je mama takoj iztaknila nedoslednost: »Tudi napis L'ora del PDL, l'ora di cambiare, vpisan v uri na stilizira-nem zvoniku cerkve na Tabru, bi morali prevesti.« Vsa predstavitev italijanskega županskega kandidata Ljudstva svobode in UDC v Zgoniku in slovenskega na Re-pentabru je potekala v italijanščini. V slovenščini, niti besedice. Niti dober dan. M.K. Pred tem »zahvalnim delom« je občinski svet soglasno odobril odlok o dodelitvi sinočnjih sejnin prizadetim v potresu v Abrucih, z glasovi večine (in nasprotnim glasom Guerre) pa obračun za leto 2008. Obračun je predstavil odgovorni za finančno službo Vojko Lovriha. Lan- sko poslovno leto se je zaključilo z upravnim presežkom 139.421,50 evra. Pomeni, da je občina zabeležila določen obseg prihodkov, ki je bil večji od predvidenih stroškov. Med tekočimi stroški so izstopali nudene storitve (458 tisoč evrov), stroški za osebje (456 tisoč evrov), nakup dobrin (56 tisoč evrov). Za službo za čistočo okolja je občina odštela 172 tisoč evrov, za šolstvo 147 tisoč evrov, za socialni sektor 128 tisoč evrov, za kulturo 38 tisoč evrov, za cestne povezave 31. tisoč evrov, za krajevno gospodarstvo 20 tisoč evrov, za šport 12 tisoč evrov. M.K. ZNANOST - Projekt Prosit: zmagoviti Trst lahko nazdravi S projektom Prosit Trst lahko nazdravi. Vendar tu ne gre za kako enoga-stronomsko pobudo, ampak za projekt, ki je sad koordiniranega dela tržaške občine, univerze in glavnih znanstveno-razi-skovalnih ustanov in je zmagal na razpisu Evropske komisije, kot so sporočili včeraj na tržaškem županstvu rektor univerze Francesco Peroni, predsednica pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat, občinska odbornika za velike pobude in šolstvo, Franco Bandelli in Giorgio Rossi, ter predstavniki znanstvenih ustanov. Prosit je kratica za Project for science in Trieste (Projekt za znanost v Trstu), s katerim je Trst zmagal na razpisu Evropske komisije za organizacijo manifestacije Noč raziskovalcev 2009. Gre za pobudo, ki jo Evropska unija podpira že od leta 2005, njen cilj pa je državljanom približati lik raziskovalca in svet raziskovanja ter s tem dokazati, da so tudi znanstveniki navadni ljudje. Trst se je - prvič v svoji zgodovini - na razpis prijavil lani, potem ko so občina, univerza in znanstvene ustanove leta 2007 podpisale protokol o sodelovanju, h kateremu so se pozneje pridružile še pokrajina Trst, Trgovinska zbornica in nekatere druge ustanove, kot npr. Jadranski zavod združenega sveta iz Devina in konservatorij Tartini. Projekt Prosit se je moral pomeriti z drugimi 75 projekti iz vse Evrope in zmagal, s čimer si je skupaj z drugimi tremi italijanskimi projekti (Say iz Frascati-ja, Re-party iz Piemonta in EdScience iz Bologne) prislužil finančna sredstva za izvedbo manifestacije. Noč raziskovalcev bo potekala v Trstu (in sočasno v drugih štiridesetih evropskih mestih) 25. septembra zvečer, ko bo javnost imela priložnost se od blizu seznaniti z znanstvenimi dejavnostmi. Na sporedu bodo vodeni ogledi arhitektonskih znamenitosti mesta, pogovori med univerzitetnimi študenti in občinstvom o aktualnih temah, kot so obnovljivi viri energije, trajnostni razvoj in podnebne spremembe, dalje predstavitev znanstvenih raziskav in njihovega učinkovanja v vsakdanjem življenju, ogledi razstav in filmov, športne tekme z raziskovalci, vožnje z Zelenim delfinom skupaj z astrofiziki in biologi, glasbeni nastopi in predstavitev znanosti najmlajšim preko igre. Na sporedu bo tudi posebna pobuda in sicer tekmovanje v pripravi reklamnih lepakov za naslednjo Noč raziskovalcev 2010: najboljše tri lepake, ki bodo izdelani v Trstu, bodo posredovali Evropski komisiji, ki bo potem izbrala lepak, ki bo predstavljal naslednjo Noč raziskovalcev. VOLITVE - Dolinski kandidat Združenih v tradicijah Gombač proti vsem »Ne vidim nič slabega v tem, da sem v življenju zamenjal več strank in političnih koalicij« Lista Gombač (podnaslov Uniti nelle tradizioni-Združeni v tradicijah) proti vsem. Proti levi sredini, ki je slabo upravljala dolinsko občino in obenem tudi proti desni sredini, katere lokalni zastopniki v glavnem ne poznajo dolinske stvarnosti. Boris Gom-bač neke vrste prosti strelec torej, kar velja tudi za njegovo listo. Njeni kandidati, zagotavlja Gombač, vsi dobro poznajo probleme dolinske uprave. Kaj je torej v resnici Lista Gombač, če je tako kritična do leve in desne sredine? Mi smo občani slovenske in italijanske narodnosti, ki smo združeni v tradicijah za upravne volitve. Naše osnovno načelo je, da domače probleme lahko rešujejo le ljudje, ki te probleme dobro poznajo. Torej prav nobenega političnega ali ideološkega predznaka? Če bi se odločili za takšen ali drugačen predznak, bi se izneverili našim načelom in ne bi dosegli volil- nega uspeha, ki ga gotovo bomo. Vaša petletna opozicija upravi županje Fulvie Premolin je bila zelo ostra, tako, da smo marsikdaj imeli občutek, da je bila v bistvu sama sebi namen. Je bilo tako? Ne. Opozicija je bila res ostra, a ne zato, ker je bil to naš namen. Mi smo samo zahtevali, da bi se občinski svet ukvarjal s problemi, s katerimi se vsakodnevno soočajo naši občani. Ali ni bilo tako? Pri nas v Dolini še ni pravega dialoga v občinskem svetu. Tu nimamo občinskih komisij. Pri nas žal sploh manjka smisel za demokracijo. Ste vam ne zdi, da pretiravate? Ne, sploh ne pretiravam. Skupaj s kandidati moje liste sem prepričan, da dolinska občinska uprava razen vi-sokodonečih načrtov in sloganov ni naredila nič za občane. Ne verjamem, da Premolinov odbor v petletnem mandatu ni od- Boris Gombač obril enega za skupnost koristnega ukrepa... Če sem iskren, bi vam z veliko težavo navedel nekaj koristnega iz delovanja te občinske uprave. Vsi veliki problemi so namreč ostali nerešeni. Politično pot ste začeli v KPI, nakar Slovenska skupnost, nato Severna liga, potem Pol svoboščin in sedaj še Lista Gombač. Še kar pisano politično in strankarsko življenje, mar ne? To je pot marsikoga, ki se dolgo let ukvarja s politiko in ki ima moja leta. Podobno se je zgodilo marsikateremu komunistu, ki je iz KPI izbral druge, tudi desno in liberalno usmerjene opcije. To je smisel demokracije in v tem ne vidim prav nič nenavadnega. Pred petimi leti je bila vaša lista Združeni v tradicijah, sedaj pa prednjači naziv Lista Gombač. Kako to? V Italiji in tudi drugod se soočamo s personifikacijo politike, ko vsak lider izpostavlja svojo osebnost in svoja politična gledanja. Zato se mi zdi prav, da kot občinski svetnik, ki je toliko truda vložil v svoj petletni mandat, imam za seboj listo z lastnim imenom. Kakšen bo prvi ukrep, ki ga boste sprejeli v primeru izvolitve? Za polovico bom zmanjšal stroške za smetarsko službo in ukinil pobiranje smeti »od vrat do vrat«. S.T 8 Torek, 26. maja 2009 TRST / GLASBENA MATICA - V cerkvici sv. Silvestra Mladi pianisti uvedli letošnje zaključne akademije Klavir je še vedno med najbolj popularnimi instrumenti, o tem priča število profesorjev in učencev Glasbena matica obhaja 100-le-tnico ustanovitve, zato imajo letos tudi zaključne akademije bolj slovesen značaj. Ravnatelj Bogdan Kralj je na prvem večeru nagovoril občinstvo, ki se je zbralo v cerkvici sv. Silvestra, ter izpostavil značilnosti programa, ki je bil posvečen izključno klavirskemu oddelku, prisotne pa je povabil tudi na dve naslednji prireditvi, namenjeni solistom in komornim skupinam. Klavir je še vedno med najbolj popularnimi instrumenti, o čemur priča število profesorjev in učencev, ki prekaša vse ostale oddelke: začetniku nudi klavir kaj kmalu drobna zadoščenja, kajti ni mu treba skrbeti za intonacijo; tudi kakovost zvoka je v glavnem odvisna od glasbila, zato je vežbanje dokaj hvaležna zadeva. Pri teh ugotovitvah pa moram takoj dodati element, ki je delno pokvaril kakovost večera: izposojeni klavir je bil dokaj nizke kvalitete, zvok je bil posebno v višjih legah kovinski ter je v glasnejših pasažah zelo moteče izstopal. Res škoda, kajti poslušali smo vrsto pianistov, od pripravniških razredov do zadnjih letnikov, ki bi verjetno ob boljšem instrumentu dosegli lepši rezultat. Šola GM je želela prikazati kakovost in resnost dela vseh svojih profesorjev, zato smo poslušali več učencev, ki so na produkcijah in akademijah že razveseljive stalnice, pridružila pa so se jim tudi nova imena. Ob splošnem občutku, ki je ob poslušanju in gledanju najmlajših glasbenikov vsekakor topel in razveseljiv, pa so se predramili tudi nekateri pomisleki glede izbire skladb, s katerimi so učenci pokazali svoj napredek: nekateri avtorji so še pretrd oreh- mislim še posebej na Chopina, Beethovna, delno pa tudi na Mozarta in Schuber-ta, kajti tudi navidezno preproste skladbe so polne intelektualnih izzivov, ki jim mlad, največkrat premlad in še ne dozorel pianist ne more biti kos. Seveda je vsekakor pozitivno, da pedagogi seznanjajo svoje učence z vrhunci svetovne literature, in morda so ravno največji skladatelji najboljši preizkusni kamen, ki mentorju in izvajalcu pojasni, katere so pomanjkljivosti in kaj bo treba še piliti in poglabljati, da bo izvedba bolj prepričljiva. Večer je otvorila najmlajša pianistka, Helena Lupinc, ki je s prof.Clau- Oblikovalci prve zaključne akademije kroma dio Sedmach naštudirala Galop v C-Du-ru op.39 in Berkovičeve Variacije v e-molu na rusko temo ter jih pogumno in smelo odigrala. Berkoviča je za svojega nadebudnega učenca Roka Dolenca izbrala tudi prof.Tamara Ražem in Rok je dokaj zahtevne Variacije na Paganini-jevo temo zaigral mestoma rahlo zaskrbljeno, a še vedno dovolj samozavestno, predvsem pa živahno in muzikal-no. Dve učenki sta zastopali goriško podružnico GM, ki po kvaliteti nekoliko zaostaja za tržaško: Ivana Nanut iz razreda prof.Agnese Plesničar je zaigrala Schumannovega Jezdeca, Gaja Tomšič iz razreda prof.Erice Zavadlal pa Ga-dejev Capriccio. Nežno in ljubko mu-zikalnost je pokazal Matej Jazbec, učenec prof.Verenke Terčelj, ki je najprej zaigral Griegov Valček v a-molu op.12, nato pa briljantno Kamarinskajo Petra Iljiča Čajkovskega. Poznoromantične skladbe so zamikale tudi Saro Tence, ki je s prof.Sed-mach naštudirala Lajovicevo Sanjarijo, Samantha Gruden pa s prof. Ražem Griegovo Pomlad. Nekoliko preveč ambiciozna, sicer pa hvalevredna je bila izbira Chopina za Nikolasa Merkuja, ki obiskuje 3.razred pri prof.Vesni Zuppin, ravno tako tvegana je tudi odločitev za Liszta, ki terja zrelega interpreta, ki se zna izogniti osladnosti- z njegovo Consolation se je soočila Rebecca Jark, učenka prof. Mojce Šiškovič, nato pa se je predstavil Matjaž Zobec, že več let redni gost Akademij, ki pri prof. Xeniji Brass lepo razvija svoj talent. Kot že prej pri Chopinu, je kvaliteta klavirja v marsičem izničila pianistov trud, in Mozartova Sonata v G-duru KV 283 je izgubila lesk in lahkotnost, delno pa lahko tudi pianistu očitamo izbiro nekoliko prepočasnega tempa. Edini pianist, ki je s primernim prstnim dotikom nekoliko omilil kovinsko komponento klavirskega zvoka, je bil Matija Dolenc, sicer po letih že nekoliko zrelejši učenec prof.Aleksandra Rojca: v prelepi Beethovnovi Sonati št.6 v F-Duru op.10 št.2 je dokazal zrelost, ki znatno prekaša nivo 5.razreda, zraven pa tudi dovolj koherenten miselni tok, s katerim je smiselno izpeljal izvedbo. Lepo dozoreva tudi Alenka Cer-gol pri prof.Beatrice Zonta : Schuber-tov Impromptu v B-duru op.142 št.3 je predstavila muzikalno in ko bi ji instrument dovolil, bi lahko zaokrožila svojo interpretacijo tudi z bolj preta-njenimi elementi. Večer je zaključila pianistka, ki že leta pobira lovorike na mednarodnih tekmovanjih in zdaj obiskuje 9.razred pri prof.Ražem: Jana Zupančič, nedvomno med najbolj nadarjenimi pianistkami GM, se je tokrat želela preizkusiti z Beethovnovo Sonato št. 27 v e-molu op. 90, ki stoji na pragu poslednjega «trascendentnega »obdobja: glede na rezultate, ki jih je dekle doseglo v prejšnjih letih, lahko računamo, da nas bo Jana kmalu znala prepričati tudi v Beethovnovih skrajno zahtevnih skladbah, zaenkrat pa je bil njen pristop še nekoliko nezrel- lahko smo le zaslutili proces osvajanja forme, ki potrebuje kar nekaj časa, da se izkristalizira. Vsi pianisti in njihovi profesorji si vsekakor zaslužijo pohvalo, kajti glasbena umetnost je tudi trdo delo, ugotavljanje in pre-moščanje napak, ki vodi na pravo pot..tisto, ki je sicer odprta le najbolj nadarjenim in vztrajnim. Katja Kralj Na Opčinah jutri Potres!!! Jutri bo na Opčinah zanimiv tematski večer s preprostim, a pomenljivim in aktualnim naslovom Potres!!!. Tla v Abrucih so se v začetku aprila katastrofalno stresla in popolnoma uničila dosedanjo podobo L'Ac-quile in njene širše okolice. Vsi smo preko medijev sledili poročilom s potresnega območja, ki še dolgo ni mirovalo, vse do danes. Veliko izvedencev je posredovalo svoje znanje, veliko prostovoljcev pa svojo pomoč. Tudi z naših krajev, kot je poročal Primorski dnevnik. Zato si je Skd Tabor zamislilo večer, ki naj bi združil domače izvedence in prostovoljce ter istočasno večer namenil zbiranju prispevkov za potresence, o katerih se zadnje čase bolj malo sliši, ki pa še vedno živijo v težkih razmerah. Vabilu so se vljudno odzvali dr. Peter Suhadolc, inž. Borut Ples-ničar ter prostovoljki Sara Fer-luga in Maša Stranj, ki bodo, vsak s svojega strokovnega in izkustvenega področja v besedi in sliki, orisali nastajanje potresov, proti- in popotresno gradnjo ter vlogo civilne zaščite in njenih prostovoljcev na potresnem območju. Srečanje bo ob ob 20.30 v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. Lulanje ju bo stalo Tržaška občinska policija nadaljuje z borbo proti ljudem, ki se ne zmenijo za predpise in za dostojnost ter tako mirno opravljajo malo potrebo kar na mestnih ulicah. Tako so prejšnji petek agenti v civilu zasačili mlada triindvajsetletna Tržačana, ki sta lulala v Ul. Ombrelle in na Malem trgu. Kljub nadzoru in strogim kaznim (naj spomnimo, da je za opravljanje male potrebe v javnosti predvidena kazen v višini petsto evrov) se število takih primerov ni zmanjšalo, saj vsak konec tedna občinski policisti zasačijo določeno število ljudi (mladih in manj mladih moških, a tudi žensk). Občinska policija pazi tudi, da ne pride do mazanja pročelij stavb z napisi in podobnim (kazen za to je sedem tisoč evrov), a v tem koncu tedna ni ugotovila nič. SKUPINA 85 - Poklon Tomizzi Sprehod in dokumentarec Po sprehodu dokumentarec: gre za pobude, ki jih ob desetletnici pisateljevi smrti pod skupnim »klobukom« Forum Tom-izza prireja več združenj. Skupina 85 je tako v vročem sobotnem popoldnevu priredila sprehod po sledeh romana Mladoporočenca iz Ulice Rossetti (na sliki udeleženci na začetku sprehoda, KROMA), sprehod sta vodili Patrizia Vascotto in Stella Rasman. Kot je znano, gre za tragično življenjsko zgodbo Danice Tomažič in Stanka Vuka. Sinoči pa so v avditoriju muzeja Revoltella predstavili video dokumentarec, ki sta ga na osnovi romana pripravili že omenjeni Patrizia Vascotto in Stella Rasman. Jutri pa bosta v dvorani Tessitori osrednja tržaška simpozija Foruma Tomizza. DOLINA - Didaktično ravnateljstvo Dolina Bogat prikaz otroške ustvarjalnosti in dejavnosti vrtcev in osnovnih šol V okviru bogatega programa dolinske majence je bila v Mladinskem krožku tudi letos več dni na ogled razstava, ki jo prireja Didaktično ravnateljstvo Dolina. Svoje izdelke so razstavljali slovenski otroški vrtci Kekec, Miškolin, Palčica, Pika Nogavička, Mavrica in italijanska vrtca iz Doline in od Domja, slovenske osnovne šole Albina Bubniča, Mare Samsa in Ivana Trinka Zamejskega, Frana Ventu-rinija ter Prežihovega Voranca, pa še italijanska osnovna šola Anna Frank in osnovna šola Oskarja Kovačiča s Škofij. Bogati prikaz otroške ustvarjalnosti in razvejanih dejavnosti, ki se uresničujejo v krajevnih vzgojnih in šolskih ustanovah, se odvija že štirinajsto leto zapored. Izdelki otrok so ob prvi izvedbi bogatili občinsko razstavo domačega ekstradeviškega olja v dolinski torklji leta 1995, svojo pot pa je pobuda ubrala že v naslednjih letih s prikazom izdelkov na razne teme, predvsem okoljske in etnografske. Pogostoma so razstavljeni plakati prikazali dolgoročno uresničevanje rav-nateljskih učnih in vzgojnih načrtov v sodelovanju z raznimi ustanovami in strokovnjaki. Lani je bila razstava posvečena dvoletnemu evropskemu čezmejnemu Interreg projektu Eko-navade. Letos so slovenski otroški vrtci prikazali svoje pisane in domiselno oblikovane stvaritve na temo »Voda, naše bogastvo«. Ta je bila v zadnejm dvoletju skupna in vodilna tema okoljske vzgoje v omenjenih vzgojnih ustanovah in so jo vzgojiteljice razvijale ob zanimivih vodenih ekskurzijah h gozdnim stražam, v akvarij in k bližnjim mlakam ter z raznimi dejavnostmi v vrtcih. Osnovne šole so na plakatih prikazale raziskave, ki so bile izvedene med letošnjim šolskim letom v med-predmetni obliki, z vodenimi izhodi ter v okviru projektnih dejavnosti . Razstavljenih je bilo tudi veliko zanimivih, izvirnih ter skrbno izdelanih fotografij, likovnih izdelkov ter ročnih del, ki so nastali v likovnih in ustvarjalnih delavnicah, tudi ob dragoceni pomoči umetnikov in strokovnjakov. Na razstavi so bile vse dni prisotne vzgojiteljice in učiteljice, ki so številnim obiskovalcem posredovale še dodatne informacije o razstavi sami in o delu, ki ga izvajajo v naših vrtcih in šolah. (GK) / TRST Četrtek, 28. maja 2009 9 IZLET - Podporno društvo Rojan in krožek Krut Odkrivanje Kanalske doline Organizatorji so se povezali s SKS Planika, katerega predsednik Rudi Barthalot je tudi vodil izletnike diabetiki - Združenje Predavanje in načrtovanje izleta Tržaško združenje diabetikov je pred nedavnim v prostorih združenja Generali v Ul. Trento št. 8 priredilo srečanje za člane in simpatizerje. Na srečanju sta govorila Marino Vocci, ki je predsednik tržaškega združenja in profesor Ulderico Bernardi, ki je sicer zgodovinar. Govor je bil o tem, koliko lahko diabetikom koristi lep sprehod ali tudi potovanje. Glavno besedo je imel dr. Bernardi, po mnenju katerega je lepo in prav, da hodijo diabetiki na sprehode, na potovanja in da si tako privoščijo tudi nekaj posebnih doživetij. Dvorana je bila lepo zasedena, saj so na omenjenem zasedanju spregovorili o bodočih dejavnostih. Tako so predstavniki združenja povedali, da združenje 27. maja organizira izlet v Cittadello pri Padovi, tako da bodo imeli člani priložnost, da se bolje spoznajo in da vidijo tudi nove kraje. Za izlet se je v kratkem prijavilo lepo število članov. udeleženci predavanja pa so bili tudi zadovoljni s srečanjem, kar je porok za nadaljevanje delovanje združenja diabetikov. (NL) Spoznavanje bližnje okolice, krajev in ljudi je bilo vodilo nedeljskega izleta, ki sta ga skupaj priredili Podporno društvo Rojan in krožek Krut. Člani in prijatelji obeh društev so se tako odpeljali proti Kanalski dolini z namenom, da obiščejo te odmaknjene kraje,mimo katere se včasih peljemo, redkokdaj pa se odločimo za postanek in ogled. To pa je bila tudi priložnost, da se še nadalje utrjuje sodelovanje s tamkajšnjim SKS Planika, katerega predsednik Rudi Bar-talot je pričakal izletnike na Tablji. Med vožnjo je obrazložil zgodovinsko dogajanje v tamkajšnjih dolinah, ki je močno zaznamovalo splošno nazadovanje, predvsem pa onemogočilo rast slovenstva, zaradi česar je slovenska beseda v marsikaterem kraju že izumrla. Program je predvideval obisk Naborjeta, kjer so si izletniki ogledali lepo restavrirano in opremljeno »Casa Oberrichter«, kjer je bil sedež nekdanje oblasti in ječa v podzemlju in je sedaj preurejena v delavnico in restavracijo družine Gioitti. Sledil je ogled Beneške palače, center tamkajšnjega kulturnega delovanja. Stavba je last Gorske skupnosti, kjer je med drugim urejen naravoslovni in etnografski muzej. Popoldne je bil predviden ogled vasi Rajbelj, ki je nekdaj štela okrog dvatisoč prebivalcev, sedaj pa jih ima le še približno 450, kar je razumljivo, saj se je kraj razvjal vzporedno z rudnikom svinca in cinka, ki je predstavljal z gospodarskega vidika izjemno važno zaposlovalno možnost za prebivalce. Od februarja je možen voden ogled dela rudnika, kjer se obiskovalec dejansko vživi v trde pogoje, ki so dan za dnem uravnavali delo rudarjev. Sledila je še vožnja do spodnjega Belopeškega jezera, kjer je bilo časa za sprehod ob robu jezera ali posedanje na klopcah s pogledom na delno zasneže Julijske Alpe z Mangartom v ospredju. Včeraj danes Danes, TOREK, 26. maja 2009 DRAGICA Sonce vzide ob 5.23 in zatone ob 20.41 - Dolžina dneva 15.18 - Luna vzide ob 6.53 in zatone ob 23.19 Jutri, SREDA, 27. maja 2009 JANEZ VREME VČERAJ: temperatura zraka 26,8 stopinje C, zračni tlak 1018,1 mb ustaljen, veter 6 km na uro severo-za-hodnik, vlaga 74-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 23,4 stopinje C. Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. mí Kino CI3 Lekarne Do sobote, 30. maja 2009 Lekarne odprte tudi od 13. do 16. ure Ul. Rossetti 33 (040 633080), Ul. Mas- cagni 2 (040 820002). Opčine - Nanoški trg 3/2 (040 211001) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Rossetti 33, Ul. Mascagni 2, Borzni trg 12. Opčine - Nanoški trg 3/2 (040 211001) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Borzni trg 12 (040 397967). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) AMBASCIATORI - 16.30, 18.50, 21.15 »Angeli e demoni«. ARISTON - 17.00, 18.45, 21.00 »Il canto di Paloma«. CINECITY - 16.00, 17.00, 18.00, 19.00, 20.00, 21.30, 22.00 »Una notte al museo 2: La fuga«; 17.30, 20.00, 22.20 »Vincere«; 16.00, 18.00, 19.15, 21.15, 22.00 »Angeli e demoni«; 16.00, 18.10, 20.10 »17 again - Ri torno al liceo«; 15.50, 18.00, 20.10, 22.20 »San Valentino di sangue«; 15.50, 22.05 »Star Trek«. FELLINI - Dvorana je rezervirana. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.00, 18.00, 20.10, 22.20 »Vincere«. GIOTTO MULTISALA 2 - 17.45, 20.00, 22.15 »Angeli e demoni«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »State of play«. KOPER - KOLOSEJ - 16.40, 19.00, 21.20 »Noč v muzeju 2«; 17.10, 19.30, 21.50 »Slepota«; 17.00, 18.50, 20.40 »Čiva-va z Beverly Hillsa«. NAZIONALE - Dvorana 1: 18.20, 20.15, 22.15 »X - Men, Le origini«; Dvorana 2: 16.30, 18.30, 20.20, 22.15 »17 again, ritorno al liceo«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Star Trek«; Dvo- rana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Una notte al museo 2«; 16.50 »Il to-pino Despereaux«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45, 20.30 »Angeli e demoni«; Dvorana 2: 18.30, 21.15 »Angeli e demoni«; Dvorana 3: 17.40, 20.00, 22.00 »Una not-te al museo 2: La fuga«; Dvorana 4: 17.40, 19.50, 22.10 »Vincere«; Dvorana 5: 20.00 22.10 »17 again - Ritorno al liceo«; 17.30 »Earth - La nostra terra«; Kinemax dAutore: 17.40, 20.00, 22.00 »Katyn«. H Šolske vesti UČENCI IN UČITELJICE OŠ F. BEVKA vabijo na zaključno prireditev ob 30-letnici poimenovanja, ki bo danes, 26. maja, ob 17. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. ZDRUŽENJE STARŠEV O. Š. FRAN MILČINSKI organizira naslednje poletne tabore: Naravoslovni »Živijo Kekec« v Kranjski Gori od 14. do 20. junija (od 1. do 5.raz.), Biološki »Morska zvezda« v Piranu od 21. do 26. junija (od 4.razreda dalje), Jezikoslovni »Krpanova kobila« v Sevnem od 29. junija do 4. julija (od 10 do 17 leta) slovenščina in jahanje, Kulinarični »Mizica pogrni se!« v Sevnem od 29. junija do 4. julija (od 10 do 17 leta), Kra-soslovni »Netopir« v Postojni od 05. do 10. julija (od 7. do 12 leta), Kemijski »Čarobni napoj« v Ljubljani od 12. do 17. julija (od 3. razreda dalje), Jadralni »Z vetrom« v Portorožu od 19. do 25. julija optimist in windsurf (od 7. leta dalje), Jadralni »Z vetrom« v Portorožu od 26. julija do 01. avgusta optimist in windsurf (od 7. leta dalje), Angleški »Jezikajte!« v Postojni od 23. do 28. avgusta (od 8. do 17. leta), Delavnico »Mišk@« v Trstu od 31. avgusta do 04. septembra (od 3. razreda dalje) računalnik, šah in fotografija. Za dodatne informacije in prijave sem Vam na razpolago na mobi: 3202717508 (Tanja) in po e-pošti: fran-milcinski@gmail.com. M Izleti SK BRDINA organizira v nedeljo, 7. junija, avtobusni izlet v Gardaland. Vpisovanje poteka na sedežu društva (Repentaborska ulica 38 - Opčine) od 19.30 do 21. ure. Informacije: 3475292058 ali 040-2171189. Vpisovanje se zaključi danes, 26. maja. Vljudno vabljeni. TPPZ P. TOMAŽIČ v sodelovanju s turistično agencijo Adriatica organizira od 30. maja do 2. junija izlet v Auschwitz, Birkenau in Mathausen. Na razpolago so še štiri mesta. Informacije na tel. št. 380-3584580. KD OTON ŽUPANČIČ obvešča udeležence izleta v Umbrijo, da bo avtobus startal v soboto, 30. maja, ob 6. uri iz pilošča pri domu A.Budal v Štandre-žu in ob 6.30 iz Sesljana. Za informacije Tamara 340-3447695. SPDT vabi v nedeljo, 31. maja, na zelo razgleden hrib Cuar (1476 m), ki se nahaja na vzhodnem robu Karnijskih Predalp in na ogled jezera Cornino. Z osebnimi avtomobili, na razpolago bo tudi društveni kombi, se bodo udeleženci podali do sedla Quel di Forchia (884 m), od koder se bodo povzpeli na vrh. Predviden je 4-urni pohod. Za rezervacijo v kombiju pokličite na tel. 040/220155 (Livio) ali na tel. 040/2176855 (Vojka). ŠOLSKE SESTRE DE NOTRE DAME vabijo v torek, 2. junija, na romanje na Zasavsko Sveto Goro in v Vače, kjer imajo božji grob iz stekla. Avtobus bo odpotoval: s trga Oberdan ob 6.35, iz Se-sljana ob 6.50, iz Sv. Križa ob 6.55, s Proseka ob 7. uri in z Opčin ob 7.10. Za vpis in dodatne informacije pokličite na tel. št. 040-220693 ali 347-9322123. IZLET NA BRIJONE organizira društvo Igo Gruden iz Nabrežine, in sicer v nedeljo, 7. junija cel dan. Prevoz, obroki, pijača, glasba, dobra družba. Za info in rezervacije pokličite sledeče tel. št.: 328-0636541 (Petra), 339-1115880 (Petra) ali 333-8478462 (Milena). PARTIZANSKI KLUB BOLJUNEC prireja v nedeljo, 7. junija, izlet v Dobrovo - Goriška Brda ob priliki praznika češenj. Odhod ob 8. uri iz glavnega trga v Boljuncu. Podrobnejše informacije v klubu ali na tel. št. 040-228050. 38. SREČANJE OBMEJNIH PLANINSKIH DRUŠTEV - v nedeljo, 14. junija, bo v Šentjanžu v Rožu na Koroškem, v organizaciji SPD Celovec, 38. srečanje obmejnih planinskih društev. Predvidena sta dva pohoda: krajši, dvourni po Šentjanških Rutah in šti-riurni pohod na Sinski vrh. SPDT prireja ob tej priliki avtobusni izlet in vabi člane in prijatelje, da se čimprej prijavijo na tel. 040/220155 (Livio) ali na tel. 040/2176855 (Vojka). 0 Prireditve SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, vabi danes, 26. maja, na zaključni nastop glasbene delavnice osnovne šole F. S. Finžgar. Vodja Aleksandra Pertot. Pri klavirju Beatrice Zonta. Pričetek ob 19. uri. SLOVENSKI KLUB vljudno vabi na predstavitev knjige »Kratka zgodovina Judov« ob prisotnosti direktorja Mohorjeve založbe Martina Lisca bo o pomenu dela in razsežnostih raziskave govoril avtor Klemen Jelinčič -Boeta danes, 26. maja, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani (Ul. sv. Frančiška 20/II). GALERIJA MILKO BAMBIČ s prispevkom Tržaške pokrajine vabi do 28. maja na razstavo »Kamni, zidovi in hiše, trate, steze in rastje na Planoti« slikarke Mirelle Schott Sbisa. Urnik: od ponedeljka do petka od 10. do 12. in od 17. do 19. ure, na Opčinah (Prose-ška ul. 131). SKD BARKOVLJE, ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete prireja v petek, 29. maja, večer z diapozitivami. Botanik Slavko Polak bo prikazal «Živi svet Avstralije«. Začetek ob 20.30. Toplo vabljeni! ŽUPNIJA SV. JERNEJA IN CPZ SV. JERNEJ vabita na tradicionalni šmar-nični koncert Marijinih pesmi, ki bo v župnijski cerkvi na Opčinah v soboto, 30. maja, ob 20.30. Koncert oblikujejo: MlDPS Vesela pomlad, VK Vesela pomlad, MePZ in MoPZ Sv. Jernej. Priložnostno misel bo podal P. Vidau, spored pa bo povezovala U. Šinigoj. Po sv. maši ob 19. uri bo ogled videa Marijine božje poti od Jadrana do Alp. Pričakujemo vas! OBČINA REPENTABOR vabi na občinski praznik v Repnu. Vsak dan možnost poskusa jezdenja konja. Na ogled bo razstava del Društva likovnikov Logatec v galeriji kraške hiše s sledečim urnikom: sobota, 30. maja, 16.00-19.00; nedelja, 31. maja, 11.00-12.30 in 15.00-17.00. SKD IGO GRUDEN gosti Beneško gledališče z igro »Kozja koža« (Ugo Bet-ti-Marina Cernetig) v soboto, 30. maja, ob 20.30 v društveni dvorani v Na-brežini. SOMPD VESELA POMLAD vabi v nedeljo, 31.maja, ob 18.uri v Finžgarjev dom na Opčine na predstavitev DVD-ja »Srečanje s pesmijo«. Video posnetek je nastal na koncertu ob tridesetletnici delovanja Vesele pomladi. Sledi družabnost. Vabljeni! OBČUTENA VSEMANJŠINSKA PROSLAVA NA BAZOVIŠKI GMAJNI se bo letos odvijala v nedeljo, 6. septembra, ob 15. uri. Zbori bodo skupno zapeli pesmi Žrtvam, Bazovica, Stoji tam v gori partizan in Vstajenje Primorske. Notno gradivo je na razpolago na tržaškem sedežu ZSKD, ul. San Francesco 20, tel. št.: 040-635626. Prispevki V spomin na nepozabnega moža Sto-jana daruje Alma 50,00 evrov za SKD Barkovlje. Ob 1. obletnici smrti dragega očeta Stojana daruje Sandra z družino 50,00 evrov za Mešani mladinski pevski zbor Trst. Ob 1. obletnici smrti dragega očeta in nonota Stojana darujejo Magda, Da-ša in Domen 50,00 evrov za SKD Barkovlje. V spomin na Krasuljo Simoniti-Suha-dolc darujeta Neva in Franka 30,00 evrov za TFS Stu ledi. V spomin na Genko Sossa darujejo Marina, Elena in Tamara z družino 50,00 evrov za KD Prosek-Kontovel, 100,00 evrov za ŠD Kontovel. Ob 30. obletnici smrti Rikca Malala-na daruje Karla 50,00 evrov za vzdrževanje spomenikov padlih v NOB na Opčinah. Namesto cvetja na grob drage Brune Gardelin por. Zudek darujeta Pierina in Miran Batič 25,00 evrov za ŠKC v Lonjerju. V spomin na kolegico gospo Bruno Zudek daruje Anica 15,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na očeta Justa Kluna darujeta sin Argeo in hči Egle z družinama 200,00 evrov za VZPI-ANPI, sekcija Domjo. V spomin na napozabno mamo Ireno Pegan daruje hčerka Daria 100,00 evrov za AŠD Sokol. V spomin na mamo Rozo Grgič - Križ-mančič daruje Vojko Križmančič z družino 50,00 evrov za MePZ Lipa. V spomin na Genko Sossa darujeta Sonja in Igor 25,00 evrov za ŠD Kon-tovel. V spomin na dragega strica Darkota Starca darujejo Marina, Elena in Tamara z družino 100,00 evrov za ŠD Kontovel in 50,00 evrov za KD Pro-sek-Kontovel. V spomin na Jušto Sedmak vd. Cibic darujeta Rado in Marjan Nabergoj z družinama 120,00 evrov, v spomin na Darka Starca 120,00 evrov, v spomin na Emilio Sossa 60,00 evrov za KD Prosek-Kontovel. Ob smrti Ninija Fabrisa izreka iskrene sožalje ženi Mileni, hčeri Dunji in ostalim svojcem SKD SLAVEC Ricmanje-Log Ob izgubi dragega vaščana Ivota Šir-ce izrekajo Piji, Mateju in Tomažu ter ostalim sorodnikom iskreno sožalje Jusarji iz Praprota in Trnovce 10 Torek, 26. maja 2009 TRST / -Al *¡f. ¥ REGISNE AUTONOMA FRIULI VÉNIÍZIA GIUUA tti F-ÍÍOVINCIA dl TRIESTE 4§jMZSTÁVÁ VIÑ V ZGGTs[lkU DANES, 26. ob 20.30 PETEK, 29. Ob 18.00 Ob 18.00 Ob 19.00 Ob 20.00 MAJA 2009 MAJA 2009 V bivšem kamnolomu v Repniču, srečanje na temo KULTURA PONUDBE SUHIH MESNIN IN VINA Gost večera bo dr. Stanko Renčelj V vinoteki uradno odprtje prireditve in fotografske razstave Odprtje kioskov Na šoli 1. maj 1945 odprtje razstave "Kmalu bo ohcet..." Ples z ansamblom 3 PRAŠIČKI SOBOTA, 30. MAJA 2009 Od 16.30 do 18.30 Eksperimentalna likovna delavnica USTVARJAMO SKUPAJ Ob 18.00 Odprtje kioskov Ob 20.00 Ples z ansamblom KRAŠKI KVINTET NEDELJA, 31. MAJA 2009 Ob 15.00 POHOD PRIJATELJSTVA - odhod iz Pliskovice Ob 16.30 Odprtje kioskov Ob 17.30 Kulturni program in nagrajevanje vinogradnikov Ob 19.30 Ples z ansamblom VENERA V SOBOTO IN NEDELJO Od 18.00 do 21.00 Vodeno jahanje in ogled sušilnika, Od 16.00 do 19.00 Brezplačni ogled botaničnega vrta Carsiana Urnik razstav v vinoteki in na šoli od 18. do 21. ure Na dvorišču šole "1. maj 1945" razstava kmetijske opreme in orodja. ¿j Čestitke Ob prestopu sedemdesetice, iskreno voščimo velikemu borcu za naše pravice. Dragi SAMO: »Še na mnogaja ljeta!« Vodstvo in člani vseh podružnic DPD Edinost. Ü3 Obvestila 45. RAZSTAVA VIN - občina Zgonik in pokrajina Trst vabita na tematski srečanji v Sprejemnem centru pri bivšem kamnolomu v Repniču. Danes, 26. maja, ob 20.30 »Kultura ponudbe suhih mesnin in vina«. Gost večera bo dr. Stanko Renčelj, predstavil ga bo Davorin Devetak, tajnik Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, koordinator pobude Okusi Krasa. Udeleženci večera bodo prejeli zapiske o predavanju. ODBOR KRAŠKE OHCETI v sodelovanju s kulturnimi društvi iz Brega vabi na informativni sestanek »Kraška ohcet 2009« danes, 26. maja, ob 20.30 v centru Anton Ukmar Miro pri Domju. Sestanek je namenjen vsem, ki se nameravajo v nošah udeležiti poročnega mimohoda in vsem tistim, ki želijo na katerikoli način pripomoči k urejanju nedeljskega sprevoda. TPPZ PINKO TOMAŽIČ obvešča pevce, da je zbirališče za pogreb Devane Pizziga ob 15.30, danes, 26. maja, pred glavnih vhodom na pokopališče pri Sv. Ani. Zvečer ob 20.45, na sedežu na Pa-dričah, redna pevska vaja. V soboto, 30. maja ob 4. uri (zjutraj) odhod avtobusa iz Padrič za izlet na Poljsko. TRŽAŠKA KNJIGARNA, ZALOŽBA MLADIKA IN ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA prirejajo dneve slovenske tržaške knjige. Do 6. junija bodo v Galeriji Tržaške knjigarne z ugodnimi popusti v prodaji knjige obeh omenjenih založb. V sklopu knjižnih dnevov vabijo danes, 26. maja, ob 18.30 v Tržaško knjigarno na praznik tržaških avtorjev. Sodelujejo: David Bandelj, Marij Čuk, Adi Danev, Fedora Ferluga, Aleksander Furlan, Vesna Guštin, Magda Jevnikar, Jasna Jurečič, Marko Kravos, Ace Mermo-lja, Jolka Milič, Boris Pahor, Marija Pirjevec, Vilma Purič, Alenka Rebula, Mario Šušteršič, Evelina Umek, Irena Zerjal. Nastopa glasbeni trio Last minute trio (Martina Feri, Luka Car-li, Ciro Galeone). ORGANIZACIJSKI ODBOR ZA MISI-JON vabi v okviru priprav na srečanje z Vincencijevo konferenco (prof. A. Štefančič) in s škofijskim Karita-som (zakonca A. Selj in K. Martelanc) v sredo, 27. maja, ob 17. uri v Peter- KONZORCIJ ZA ZAŠČITO KONTROLIRANEGA POREKLA VIN "KRAS" CONSORZIO PER LA TUTELA DELLADENOMINAZIONE DI ORIGINE CONTROLLAIA DEI VINI "CARSO" V sodelovanju s Tržaško Pokrajino in Konzorcijem Collio vabi vse vinogradnike na strokovni posvet o ZLATI RUMENICI karantenski bolezni vinske trte ki bo na Opčinah dne 27.05.2009 ob 18.00 uri v sejni dvorani Zadružne Kraške Banke, Ulica Recreatorio, 2 VABLJENI! Tržaška knjigarna, ZTT in Založba Mladika v sklopu dnevov slovenske tržaške knjige vabijo danes na srečanje z avtorji Mladike in Založništva tržaškega tiska ob 18.30 v Galeriji TK linovi dvorani, ul. Donizetti 3 (1. nadstropje). SKD TABOR prireja v sredo, 27.maja, ob 20.30 tematski večer »Potres«. Sodelovali bodo: dr. Peter Suhadolc, inž. Borut Plesničar ter prostovoljki civilne zaščite Sara Ferluga in Maša Stranj. Istočasno bomo zbirali tudi prispevke, ki jih bomo namenili obnovi potresnega območja. Vabljeni, da se pridružite! SPD KRASJE vabi v četrtek, 28. maja, ob 20.30 na pevski večer v trebensko dolino. Prvič bo nastopil v Trebčah čezmejni dekliški zbor Krasje pod vodstvom Matjaža Ščeka. Sodelovala bo ženska zasedba MePZ Ipavska iz Vipave. Ko pridete do trebenskega ka-la bodite pozorni na smerokaze za »koncertno« dolino. Pričakujemo vas! ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA-ONLUS vabi na predavanje v četrtek, 28. maja, ob 17. uri, v galerijo Narodnega doma Ul. Filzi št. 14, v Trstu, na temo »Alzheimer«. Predaval bo nevrolog David Štokelj. OBČINA DOLINA razpisuje postopek primerjalnega ocenjevanja na podlagi naslovov in razgovora za dodelitev naloga usklajenega in trajnega sodelovanja za dobo 6 mesecev za upravne dejavnosti v okviru projekta agenda 21 »Partecipassieme - Sodeluj skupaj« med občino Dolina,občino Milje in pokrajino Trst pri Oddelku za investicije, okolje, evropske projekte in civilno zaščito na občini Dolina. Interesenti morajo predložiti vlogo za kandidaturo in življenjepis v eni sami kuverti najkasneje do 13. ure dne 29. maja. Informacije: www.sandorligo-dolina.it ali na tel. š.: 040-8329.231. POLETNA CENTRA V SLOVENSKEM DIJAŠKEM DOMU S. KOSOVEL za otroke 1-3 let in 3-6 let se bosta odvijala od 29. junija do 11. septembra. Možna je izbira tedna. Za informacije in vpis se lahko javite v pisarni Doma od 8.30 do 16.30, od ponedeljka do petka ali tel. št.: 040-573141. UPRAVA OBČINE DEVIN NABREŽI-NA prireja julija in avgusta poletno središče za otroke, ki obiskujejo otroški vrtec in osnovno šolo. Prijavnice so na razpolago v občinskem Uradu za šolstvo v občinski knjižnici v Na-brežini št.102. Izpolnjeno prijavnico je treba oddati v zgoraj omenjenih uradih do petka, 29. maja. Za podrobnejše informacije se lahko obrnete na Urad za šolstvo, tel. št.: 0402017370. TABORNIKI RODU MODREGA VALA organizirajo celodnevni izlet po kraških poteh, ki bo v nedeljo, 31. maja. Zbirališče ob 9.30 v Gročani, konec akcije ob 16.00 prav tako v Gročani. Taborniški srečno! ŠPORTNA ŠOLA TRST v sodelovanju s ŠZ Bor obvešča starše otrok, ki obiskujejo sobotno telovadbo, da v soboto, 31. maja, bo zaključni izlet s tri-cikli in bicikli. Zbirališče na kmetiji Lenart v Bazovici ob 9.30. Izletu bo sledila družabnost. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV IN KNJIŽNICA DUŠANA ČERNETA vabita v ponedeljek, 1. junija, v Peterlinovo dvorano v Ul. Donizetti 3 v Trstu, na odprtje dokumentarne razstave «Ivan Rudolf in padalci«. Spregovorili bodo načelnik Vojaškega muzeja Slovenske vojske polkovnik doc. dr. Tomaž Kladnik, avtorja razstave doc. dr. Gorazd Bajc z Univerze na Primorskem in kustos dipl. zgod. Blaž Torkar iz Vojaškega muzeja ter član »Rudolfove skupine« primorskih padalcev Ciril Kobal iz Kopra. Časnikar Saša Rudolf bo predstavil video prikaz o življenju očeta Ivana, na ogled pa bo še dokumentarec iz vojnih dni o Jugoslovanskem gardnem bataljonu na Bližnjem Vzhodu. Začetek ob 20.30. O.N.A.V. - tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina prireja v sredo, 3. junija, ob 20.15 na svojem sedežu na Lonjerski cesti št. 267 predstavitev kleti Montemoro iz slovenske Istre z degustacijo olja in vina. Vabljeni vsi člani in prijatelji! Informacije in prijave na spletni strani www.onav.it, ali na tel. št.: 3334219540 (Luciano). SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR vabi svoje člane na redno sejo, ki bo v sredo, 3. junija, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. Sv. Frančiška 20. Obenem obveščamo člane in prijatelje, da bo v četrtek, 4. junija, ob 18. uri na ogled v Kulturnem domu v Gorici (Ul. Brass 20) razstava znamk in fotografij stare Gorice. Pričakujemo vas. AŠD SK BRDINA sklicuje v petek, 5. junija, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju, v Domu Brdina na Opčinah redni občni zbor. Vljudno vabljeni vsi člani. ZSŠDI razpisuje likovni natečaj namenjen učencem osnovnih, ter literarni natečaj namenjen dijakom nižjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom na temo športa z naslovom »Drobci iz športnega sveta 2009«. Najboljši prispevki bodo objavljeni v letnem Zborniku slovenskega športa v Italiji, avtorji del in njihovi mentorji pa bodo ob predstavitvi Zbornika tudi nagrajeni. Rok za predstavitev prispevkov zapade 5. junija 2009. Podrobnejše informacije na www.zssdi.it. XI FESTIVAL KITARE KRAS v sodelovanju z Glasbeno matico, s Turističnim društvom Škocjan ter s SKD Primorec, vabi na delavnico »Easy guitar«, ki bo potekala od 15. do 19. junija v Ljudskem domu v Trebčah. Delavnice se lahko udeležijo otroci od 6. leta dalje, ki si želijo kreativnega druženja. Vodja delavnice Dario Viviani bo uvajal začetnike in glasbenike, ki že obvladajo kak instrument v igranje na kitaro in spoznavanje angleškega je- zika s pomočjo petja, likovnega in gledališkega ustvarjanja. Rok za prijave zapade 7. junija. Prijavnica in informacije na www.guitarfestivalslo.net. AŠZ SLOGA prireja pod pokroviteljstvom ZSŠDI odbojkarski kamp za deklice in dečke letnika '97 in mlajše. Tečaj bo potekal od ponedeljka, 15. junija do srede, 24. junija. Informacije in prijave do 9. junija na telefonski številki: 040-635627 (ZSŠDI) ali na mai-lu: sloga.info@gmail.com. NK KRAS organizira pod pokroviteljstvom občine Repentabor »Nogometni kamp« (letniki 1997-2003) na nogometnem igrišču v Repnu, od 15. do 20. junija. Vsak udeleženec prejme ob vpisu dres (majčka in hlačke). Prijave in informacije sprejemamo do 10. junija na tel. št.: 333-2939977 (Roberta), 328-9518440 (Maurizio), 3280350533 (Srečko). AŠD POLET IN ZSŠDI prirejata tradicionalni košarkarski kamp 2009 v Prosvetnem domu na Opčinah v dveh izmenah, prva od ponedeljka 15. do petka, 19. junija in druga od ponedeljka 22. do petka, 26. junija. Informacije in prijave na tel. št. 3385889958 (tudi sms) ali na naslovu: ma-rinaandrej@alice.it. JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih štiri 10-dnevne jadralne tečaje na jadrnicah optimist. Tečaji so namenjeni otrokom, ki so rojeni od leta 1996 do 2000 in znajo plavati. Tečajniki imajo poskrbljeno jadrnico, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v F.I.V. Tečaji se odvijajo od ponedeljka do petka, od 9. do 17. ure. Prvi tečaj od 15 do 26. junija; drugi tečaj od 22. junija do 3. julija; tretji tečaj od 6. do 17. julija in četrti tečaj od 20. do 31. julija. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure in ob sobotah, od 16. do 18. ure, na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, oziroma na tel./fax: 040-299858, e-mail info@yccupa.org, in na spletnih straneh www.yccupa.org. POLETNI CENTER V SLOVENSKEM DIJAŠKEM DOMU S. KOSOVEL za otroke 6-12 let se bo odvijal od 15. junija do 31. julija. Možna je izbira tedna. Za informacije in vpis je na razpolago pisarna Doma od 8.30 do 16.30, od ponedeljka do petka ali tel. št.: 040-573141. TPK SIRENA IN ZSŠDI organizirata poletne jadralne tečaje za otroke od 6. do 18. leta starosti. Nudimo teorične in praktične tečaje v razred u Optimist in Laser. Potrebna pogoja za vpis sta dobro poznavanje plavanja in zdravniško spričevalo. Klub nudi tečajnikom vso opremo, vpis v Jadralno zvezo in spremstvo na plovbi. Datumi tečajev Optimist za otroke od 6 do 11 let, urnik od ponedeljka do petka od 7.45 do 17. ure. 1. tečaj: od 15. do 26. junija; 2. tečaj: od 29. junija do 10. julija; 3. tečaj: od 13. do 24. julija; 4. tečaj: od 27. do 31. julija. Datumi tečaja Europa-Laser za otroke od 12 do 18 let, urnik od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure, od 6. do 17. julija. Vpisovanje: najkasneje 7 dni pred začetkom vsakega tečaja. Info v tajništvu pomorskega sedeža, Miramarski drevored 32 ob ponedeljkih in petkih od 18. do 20. ure ter ob sredah od 9. do 11. ure, tel. 040-422696, e-mail: tpkcntsirena@libero.it. POLETNI CENTER PIKAPOLONICA -Slovenska prosveta in Študijski center Melanie Klein obveščata, da so na razpolago še zadnja mesta za poletni center, ki se bo odvijal od 6. julija do 28. avgusta, v prostorih otroškega vrtca v Bazovici. Središče je namenjeno otrokom med 2. in 10. letom starosti. Vpisovanje je možno vsako soboto do 20. junija, med 16. in 18. uro, v ul. Cicerone 8. Informacije na www.melanie- klein.org ali tel. 328-4559414 (vsak dan od 10. do 13. ure in ob sobotah med 16. in 18. uro). KOLONIJA PRI MORJU ŠPADIČI V ORGANIZACIJI SLOV. DIJAŠKEGA DOMA S.KOSOVEL se bo odvijala od 19. do 27. julija. Za informacije in vpis je na razpolago pisarna Doma od 8.30 do 16.30, od ponedeljka do petka ali tel. št.: 040-573141. JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih tečaje windsurfa za odrasle in otroke, ki so že dopolnili 11. leto starosti. Tečaji bodo celotedenski in ob vikendih. Vršili se bodo v sledečih izmenah: 1. tedenski od 27. do 31. julija, od 10. do 16. ure; 2. tedenski od 3. do 7. avgusta, od 10. do 16. ure. Datumi tečajev ob vikendih: 1.: 26.,27.,28.junij, 4.,5.julij; 2.: 10.,11.,12.,18.,19. julij; 3.: 24.,25.,26.ju-lij, 1.,2.avgust. V petek zvečer teorija, sobota in nedelja na morju od 10. do 16. ure. Možne so individualne ure windsurfa in po dogovoru organiziramo tečaje tudi v drugih terminih. Za vpisovanja in info: tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure, ob sobotah od 16. do 18. ure, na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, oziroma na tel./fax: 040-299858 ali po e-mailu info@yccupa.org in na spletni strani www.yccupa.org. 0 Mali oglasi ČOLN elan, 4 m dolg, z vso opremo, v dobrem stanju, prodam za 500,00 evrov. Tel. št.: 340-8640721. DAJEM V NAJEM lepo opremljeno, klimatizirano stanovanje. Tri spalnice, kopalnica, dnevni prostor z balkonom. centralno ogrevanje. Najemnina znaša 450,00 evrov mesečno. Informacije na tel. št.: 348-5289452. DAJEM V NAJEM prostor 85 kv.m, Al-pinska ulica 87 - Opčine, primeren za trgovino ali urad. Za informacije pokličite na tel. št.: 338-1966768 ali na 340-3338082. IZGUBILA SE JE 7-mesečna zlata prinašalka. Poštenega najditelja čaka nagrada v višini 700,00 evrov. Tel. 3355291181. IŠČEM DELO - z lastno kosilnico oz. motorno žago kosim travo in obrezujem drevesa. Tel. št.: 333-2892869. KUHARICA s 25-letno izkušnjo išče delo v gostinstvu, gospodinjstvu ali negi ostarelih oseb. Tel. št.: 320-3557811. LJUBITELJU ŽIVALI podarimo simpatičnega malega mucka. Poklicati na tel. št.: 040-228382 ali 335-8478333. MLADIČ ZLATEGA PRINAŠALCA z rodovnikom nujno išče gospodarja. Tel. št.: 349-5252201. ODDAM V NAJEM študentom z enoletno pogodbo opremljeno trosobno stanovanje pri Sv. Ivanu v bližini stadiona 1. maj. Telefonirati v večernih urah na tel. št. 040-274995 ali 3475469662. PRODAM motokultivator ('freza') ni-bi diesel lombardini, 12 k.s. Poklicati od 13. do 17. ure na tel. št.: 040231984. PRODAM nov ročno plisiran črn ške-denjski kamižot. Tel. št.: 040-227006. PRODAM PAŠNIK v Boljuncu (stenice), 1.300 kv.m. Poklicati na tel. št.: 040-280910. PRODAM na novo vezene naramne rute s čipkami za kraško nošo. Tel. 040299820. PROSTORE male trgovine v centru Opčin dajemo v najem tudi za urad. Tel. št.: 040-420604 v večernih urah. H1 Osmice DARJO IN JELKA sta odprla osmico v Ricmanjih. Vljudno vabljeni. DRUŽINA PERTOT (Špjlni) ima odprto osmico v Nabrežini, stara vas 10. Vabljeni! OSMICO sta odprla v Saležu Sandra in Jožko Škerk. OSMICO JE SKUPEK ODPRL V KO-LUDROVCI. OSMICO so odprli Ivan in Sonja Colja v Samatorci 53. Tel. 040-229586 ali 340-1461778. OSMICO sta v Medji vasi odprla Paolo in Robi. Točita belo in črno vidno ter nudita domač prigrizek. Tel. 040 - 208726. PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico. ROBERTO ŠAVRON je odprl osmico v Zgoniku št. 34. STANKO je na Opčinah odprl osmico. Jadranov košarkar Francesco Coco športnik maja 2009 / 13 V Štandrežu in Doberdobu preko 500 osnovnošolcev Predsednik Jadrana Adriano Sosič o sezoni, načrtih in želji, da bi dobili svoj pravi dom Bport ^L torkova priloga P Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu torkova priloga Primorskega dnevnika NOGOMET - Nepričakovano napredovanje v visoko promocijsko ligo »Čudež« v Sovodnjah Napredovanje belo-modrih je tudi zmaga tistih, ki so zaupali domačim nogometašem POGLED Z VEJE Nehvaležnost in spodnjice Marij Cuk i Športna diplomacija j fe Večkrat je že šport posegel tam, kjer je politika ostala praznih rok. Nenazadnje tudi v Pekingu, kjer sta se na zmagovalnem odru objeli ruska in gruzijska tekmovalka. Tokrat sta v ospredju ZDA in Iran: vezna nit zbliževanja bo nogometna tekma, ki naj bi jo reprezentanci odigrali jeseni v Teheranu. Državi sta se sicer med seboj pomerili že dvakrat, prvič na SP v Franciji, kjer so se v znak zbliževanja igralci obeh ekip skupaj postavili pred fotografske objektive. 4 Polona Hercog 18-letna Mariborčanka se je prvič v karieri uvrstila v glavni turnir za grand slam. V Parizu je včeraj v 1. krogu nadaljevala niz zmag in v treh nizih odpravila Rusinjo Aliso Klejbanovo. Danes jo na igriščih Roland Garrosa čaka Francozinja Aravane Rezai. Prva nosilka Dinara Safina in veliki favorit Rafael Nadal, ki naskokuje peti zaporedni naslov, sta se v Parizu brez težav uvrstila v drugi krog. V višjo ligo so napredovali še Sovodenjci. V promocijsko ligo so se vrnili po dvanajstih letih. V brk vsem tistim, ki s(m)o jim očitali, da ne predvajajo ravnokar najbolj spektakularnega nogometa. Trener Claudio Sari je »konservativec«, pooseblja konkretnost. Dobro pokrita obrambna vrsta in dolga žoga na napadalca. To se je izkazalo za zelo učinkovito. Predvsem zato, ker so be-lo-modri imeli v napadu dva hitra in spretna igralca kot sta Portelli in Reščič (dosegla sta 29 golov). Sovodenjsko napredovanje je tudi zmaga tistih, ki so zaupali domačim nogometašem. V širšem izboru be-lo-modrih je namreč polovica slovensko govorečih (Re-ščič je sicer iz Nove Gorice). Stebra ekipe sta domačina Saša Tomšič in Simon Feri. Kaj pa v prihodnji sezoni? Klubsko upravo čaka težko delo. V prvi vrsti bodo morali namreč poiskati mlade igralce. Več bo stroškov. V promocijski ligi bomo tudi v novi sezoni imeli tri ekipe naših društev (Sovodnje, Juventino in Vesno). Občuteni derbiji torej. Predvsem med Štandrežem in So-vodnjami. Znova pa se bomo, upam ne samo mediji, spraševali, čemu toliko naših ekip v eni ligi. Štandrež in Sovodnje menda loči le dober poldrugi kilometer. (jng) Sonce pripeka in jaz sem utrujen. Lahko bi bil naslov popevke, ki bi bila prav gotovo na vrhu svetovnih hit lestvic, saj smo vsi povprek utrujeni, prej duševno kot fizično, stalno pod pritiskom, vedno pod vijakom zahtev, kritik, izsiljevanj. Sonce pripeka in njegovi žarki merijo prav tja, kjer je človek najbolj občutljiv - v glavo in srce. Strokovnjaki so namreč ugotovili, da je energija vira vsakršnega življenja, ognjene krogle, ta čas zelo škodljiva, kar se je oprijemljivo čutilo v nedeljo na italijanskih nogometnih igriščih, predvsem v Milanu. Tam je del navijačev celo izžvižgal dolgoletnega kapetana moštva Maldinija, ki je bil ekipi zvest več kot dve desetletji, a sta revma in artritis opravila svoje, prišel je čas slovesa, starost trka na vrata, obesiti je treba nogometne čevlje na železni klin. Enkratnemu športniku bi bilo treba izkazati vsaj malo hvaležnosti, a vemo, da hvaležnost in razumevanje nista več del našega sveta. Maldini pa ni bil edina tarča. Razjarjeni ljubitelji usnjene žoge so se lotili tudi in celo človeka, katerega imena si ne upam zapisati. Samega predsednika kluba! Nič čudnega, da se je stadion znašel v popolnem mrku in predsednik je bil bolj mrk od samega popolnega mrka. Njegov svetniški sij je načelo brezvezno majsko nedeljsko nogometno popoldne. A ve se: nekje je nevihta, drugje jasno nebo. To se je razpotegnilo nad Sovodnje, kjer so proslavljali prehod v promocijsko ligo, česar pred začetkom prvenstva ni slutil nihče, saj bi bil že obstanek velik dosežek. Spet verjamem v čudeže! Mogoče je vanje zagledan tudi tajnik demokratske stranke Franceschini?Naj mu takoj pristrižem peruti. Če se je dogodil čudež v Sovodnjah, bo treba na naslednjega, na primer volil- nega, počakati kar nekaj časa, do takrat trdo delati in blažiti poraze, kot na primer ferrari v kneževini na Azurni obali, ki se je končno približal, a le približal vonju zmage. Tudi to je nekaj in nekaj je boljše od nič, čeprav o tem niso vsi prepričani. Še pregovor pravi, da kdor visoko leta nizko pade in dalje- srednja pot najboljša pot, ker prazna pest ne drži v svojem primežu niti črnih muh, kaj šele bele. Vsi bi se radi povzpeli na goro, si ustvarili udobno bivališče na vrhu, a do tja je treba prehoditi dolgo pot, si olupiti kolena do krvi, se splaziti in priplezati, še nikoli ni prišla gora do nas, razen mogoče do Mohameda, a ta je imel nadnaravne lastnosti. Takih brez dvoma nima Triestinin trener Maran, še manj njegovi nogometaši. Hotenje je eno, resničnost pa popolnoma drug svet. Kdor se tega zaveda, kdor se zaveda svojih sposobnosti bo živel v miru, sicer ga bo vedno razganjalo notranje ognjeno nelagodje. Zamejska in mednarodna športna sezona se na mojo srečo, Franca in Francke (edinih mojih bralcev, ki ju v kratkem ne bom več moril) bliža svojemu naravnemu zaključku. Na vratih našega bivanja se kaže čas, ko se bomo, upam, posvetili drugačnim športom: poležavanju, spanju, ša-gram, brezdelju in praznemu besedičenju, ki pa ni nobena novost. Popolnoma norim ljudem bo šinila v možgane celo pregrešna misel prebrati kako knjigo. Odsvetujem. Miru pa ne bo! V to sem prepričan. Poletje bomo opremili s kupoprodajno borzo, s kovanjem načrtov, ki naj bi vodili novim uspehom naproti. Kdor čaka dočaka, pravi ljudska modrost. K temu pa bi dodal svojo modrost: kdor predolgo čaka, si bo moral zamenjati spodnjice. Z naravo se namreč ne gre šaliti... £? Sastreju morda najtežja etapa VSE NAJBOLJŠE ! SPORT ZA VSAKOGAR /M3 Napredovanje Sloginih od-bojkarjev v C-ligo je bilo eno od presenečenj letošnje sezone Na 18. strani 12 Torek, 26. maja 2009 ŠPORT ROKOMET - Trener Tržačanov Fredi Radojkovič o uspešni sezoni »Tudi s sedanjo igralsko zasedbo bi lahko nastopali v elitni A-ligi« Tržaški rokometaši se po enem letu igranja v peklu (beri A2-ligi) in enem letu v vicah (beri A1-liga) vračajo v elitno A-ligo, torej med najboljših osem ekip v Italiji. Odločilna je bila sobotna tesna zmaga (31:30) proti Anconi. Prav s pogledom na sobotno tekmo se je začel naš pogovor s trenerjem Pallamana Trieste, Slovencem Fredijem Radojkovičem: »Ne bi rekel, da je bila zmaga težja od pričakovanega. Tretja tekma je pač odločilna in naboj je drugačen, čeprav smo na papirju gotovo kvalitetnejši. Nekateri fantje niso bili pač vajeni na tako pomembne tekme in so to občutili. Tekma je bila zelo napeta, napak je bilo veliko, a želja je bila ogromna. In na koncu mislim, da smo zasluženo zmagali.« Kateri pa je bil ključ za sobotno zmago in na splošno za uspešno sezono? »Mislim prav ta homogenost in velika želja, kljub trenutkom, ko nismo igrali najbolje. Takrat smo strnili vrste v obrambi in pomagali našemu vratarju. V soboto je na primer Mestriner na svoji poslovilni tekmi branil odlično.« Po samih dveh letih se torej vračate v elitno ligo. Morda si ne bi nihče upal napovedovati tako bliskovitega preporoda. »Nedvomno. Nihče ni pričakoval, da nam bo uspelo. Jaz sem po tihem upal, čeprav nisem točno vedel, kateri je nivo v teh nižjih ligah. Moja želja je bila seveda, da se čim prej vrnemo tja, kjer smo bili.« Med lanskim in letošnjim prvenstvom, katero je bilo težje? Morda s psihološkega vidika celo lansko, saj so igralci, ki so vedno igrali v najvišji ligi, bili primorani igrati dve ligi nižje, čeprav na igrišču niso izpadli. »Morda je res tako. Sploh ne veš, kje si, s kom moraš igrati, kaj se dogaja. Nimaš nobenega podatka, nasprotnikov sploh ne poznaš. Ni enostavno. Na začetku smo imeli kar nekaj težav, potem pa je le šlo. Letos je bilo približno isto. Na začetku smo bili v težavah, nato pa smo nanizali sedemnajst zaporednih zmag, ki so nas popeljale do tega končnega uspeha.« Kateri posamezniki pa so vas najbolj pozitivno presenetili? Vem, da Tudi trener Tržačanov Fredi Radojkovič je v soboto stiskal pesti kroma za očeta ni nikoli enostavno oceniti nastop sina, a nihče si ni pričakoval, da bo Jan Radojkovič odigral tako kakovostno prvenstvo, saj je bila to zanj prva sezona na članski ravni. »Odkrito povedano je tudi mene zelo pozitivno presenetil. Sploh nisem pričakoval, da bo igral na taki ravni in v bistvu skoraj brez nihanj v igri, kar je za mladega igralca presenetljivo. Prvič letos je igral v članski ekipi in predal sem mu pomembno vlogo organizatorja igre, kar je zahtevno za starejšega igralca, kaj šele za mladega.« Na zadnjih tekmah je bila pomembna novost tudi Visintin v vlogi zunanjega igralca, saj smo ga bili vedno vajeni videti na krilu. »Na takih tekmah, ko je kroženje igralcev v določenih vlogah zelo pomembno, nisem imel na razpolago toliko kakovostnih igralcev. Visentin pa ima take značilnosti, ki mu omogočajo, da je lahko učinkovit tudi v drugih vlogah, ne samo na krilu.« Veselite se napredovanja, a avtomatično gre pogled že na naslednjo sezono. Igralci so dokazali, da si nastop v elitni A-ligi zaslužijo, tako da bi bila res težko prebavljiva nova odpoved. Do konca junija mora društvo potrditi nastop v najvišji ligi. »Bila bi res velika škoda, ko bi se društvo odločilo, da ti fantje ne bodo igrali v elitni ligi. Tudi v taki zasedbi, če bi trenirali kot je treba, ne bi izpadli iz prve lige. Strokovnjaki, ki so spremlajli naše nastope, so mi potrdili, da smo dovolj kvalitetni in tudi po kakovosti igre smo primerljivi s prvo ligo.« Morda pa bi le potrebovali okrepitev v vlogi krožnega napadalca. Sar-doč je bil izredno koristen v teh dveh sezonah, a ko je imel opravka z bolj postavnimi nasprotniki, se je povsem razumljivo znašel v težavah. »Vsekakor, a če bi imeli denar bi potrebovali še kako drugo okrepitev. Nedvomno pa smo imeli v napadu kar nekaj problemov s krožnim napadalcem.« Zdaj pa odhajate na zaslužene počitnice, seveda v pričakovanju pozitivnih novic glede vpisa v elitno A-ligo. »Še mesec dni bomo trenirali dvakrat tedensko, potem pa bomo šli na počitnice. Srčno pa upamo, da bodo novice res pozitivne.« Iztok Furlanič A-LIGA DAN POTEM Stranski interesi trikrat brez moči Dimitrij KriZman Žalostno v Turinu: domači nogometaši po tekmi napadli »nenačrtovane« zmagovalce ansa Čeprav sem sam pristaš živahnega, pisanega in zakaj ne tudi zbadljivega navijanja, delim mnenje mnogih, da so v Italiji številne navijaške skupine prevzele v roke preveč... pristojnosti ter nekatere klube pahnile v položaj, iz katerega se je težko izviti. Minuli vikend je vseeno postregel s kar nekaj primeri, za katere upam, da bodo postali redni in stalni. Že v soboto je v Parmi navijač Vicenzepadel nekam 5-6 metrov globoko, bil prepeljan v bolnico v kritičnem stanju, zaradi tega pa so navijači celo zahtevali, naj se tekma ne odigra do konca. Ob vsem sočustvovanju do 19-letnika, ki je nato izgubil življenje, se mi zadeva zdi nepojmljiva. Če jefant na tak način nekam padel, gotovo ni ne sedel, ne stal in niti živahno navijal, temveč se je na meni dobro znanih pregradah, ki ločijo gostujoče navijače od ostalih, preizkušal z kdove katerimi akrobacijami. Torej: kaj menite, če bi recimo za 12 ur žalno zaprli avtocesto, ker se je na njej poškodoval avtomobilist, ki je drvel 250 na uro? Drugi primer je slovo Maldinija, kateremu je del navijačev hudo zameril besede, ki jih je izrekel o obstoju ''stranskih" interesov, ki obstajajo na curvi. Te njegove besede so svojčas sprožile dokaj blede odzive, kar kaže na to, da so morda celo mnogi novinarji v določeni meri ujetniki nadzora, ki ga izvajajo organizirane skupine navijačev. Odlično, da se Maldini niti na svoji zadnji tekmi na San Siru ni uklonil tistim, ki so na stadionu zaradi stranskih interesov. Mimogrede, groba in vulgarna vabila Berlusconi-ju, naj proda klub, se mi zdijo vredna razmišljanja brez vklopa niti ene same možganske celice. Kdo pa je Milan iz povprečnega stagnirajočega kluba naredil najmočnejši klub na svetu - in to ne toliko z galaktičnimi nakupi, temveč predvsem z določeno vizijo, ki je vključevala zaupanje v neznanega Arriga Sacchija? Tretji primer, kako so neracionalne in brezglave zahteve navijačev doživele nemajhen udarec, je navidez že vnaprej odločena tekma med Torinom in Genoo. Genoa brez nikakršne potrebe po točkah, Torino do vratu v težavah, navijači obeh moštev pa "pobrateni". Ni ga bilo po mojem junaka, ki bi si upal predvideti različen scenarij od že stokrat videnega: tam nekje v začetku drugega polčasa vodstvo Torina (tako da ima vsaj en polčas videz poštenosti), do konca pa ne-zainteresirano podajanje žoge daleč stran od obeh kazenskih prostorov. Nič od vsega tega, tekma je bila napeta, golov skupno pet in celo končni izid popolnoma nepričakovan. Zdaj bodo nekateri novinarji (tisti, ki jim vodje navijačev povejo, kaj morajo pisati) najbrž poročali o grozoti konca "pobratenja"! No, na to, da so igralci Torina po koncu tekme pobesneli na tekmece, ki so pač odigrali pošteno, spada itak med popolnoma pričakovana dejanja. (dimkrizman @gmail. com) SLOVENCI V DRŽAVNIH LIGAH Jasmin Handanovič in Zlatko Dedič sta si zagotovila obstanek Nogomet Udinese je v Genovi proti Samp-dorii izenačil 2:2 in tako prekinil niz šestih zaporednih zmag, ki je vsekakor nov rekord v zgodovini kluba. Zaradi istočasne zmage Rome pa so Furlani brez možnosti za uvrstitev v Evropsko ligo (nekdanji pokal Uefa). Samir Handanovič je bil odličen in z izrednimi posegi rešil svoje pred porazom (ocena 7). V B-ligi je Frosinone po novi zmagi (1:0 proti tekmecu v boju za obstanek Cittadello) rešen. Zlatko Dedič je igral del drugega polčasa in ni povsem za- dovoljil (ocena 5,5). Prav tako so se obstanka veselili v taboru Mantove, ki je slavila z 2:1 v Piacenzi. Enega od golov je dosegel Godeas, medtem ko je Jasmin Handanovič zadostno branil (ocena 6). Košarka V A1-ligi je v nedeljo na tretji če-trtfinalni tekmi Lottomatica iz Rima Sa-nija Bečiroviča (19 točk) in Primoža Brezca (8 točk) izgubila 85:67 v Bielli, ki je tako prisilila Rimljane na peto in odločilno tekmo, ki bo drevi v Rimu. V drugi tekmi je Milan premagal Teramo 70:69 in se tako že uvrstil v polfinale. DRŽAVNE LIGE Nogomet A-liga IZIDI 37. KROGA: Atalanta - Palermo 2:2, Cagliari - Inter 2:1, Catania - Napoli 3:1, Chievo - Bologna 0:0, Lazio - Reggina 1:0, Lecce - Fiorentina 1:1, Milan - Roma 2:3, Sampdoria - Udinese 2:2, Siena - Juventus 0:3, Torino - Genoa 2:3; VRSTNI RED: Inter 81, Juventus in Milan 71, Fiorentina 68, Genoa 65, Roma 60, Palermo 56, Udinese 55, Cagliari 53, Lazio 50, Atalanta 47, Sampdoria 45, Siena, Napoli in Catania 43, Chievo 38, Bologna in Torino 34, Reggina in Lecce 30. Vaterpolo A2-liga IZIDI 21. KROGA: Chiavari - Bologna 9:9, Quinto - Modena 8:3, Torino - Como 4:7, Arenzano - Padova 10:12, Trst - Imperia 9:12, Camogli - Bergamo 5:9; VRSTNI RED: Imperia 57, Camogli 47, Como 40, Bergamo 35, Quinto 34, Pa-dova 30, Chiavari in Torino 27, Trst 24, Modena in Bologna 21, Arenzano 3. KOŠARKA - Končnica B2-lige Jutri druga »match-žoga« AceagsAps v nedeljo ni uspel zmagati v Rivi del Garda Tržaškemu AcegasAps-u ni uspel podvig, da bi v samih treh tekmah odpravil Rivo del Garda in si priboril napredovanje v amatersko A-ligo. Tržačani so bili sicer lep del tekme v vodstvu, v začetku tretje četrtine celo za 13 točk, a so nato popustili in dovolili domačinom, da so v zaključnih minutah obrnili izid tekme v lastno korist. Pri tem ima največ zaslug Ivorjanec Cisse, ki je poleg 17. točk zbral še 16 skokov. V vrstah Tržačanov je zadovoljivo zaigral le Benevelli (17 točk, 7:12 iz igre), medtem ko je tokrat razočaral Lenardon (samo 3:9 iz igre), ki je eden glavnih nosilcev igre Bernardijeve ekipe. Njegova izgubljena žoga je dejansko zapečatila usodo Tržačanov. AcegasAps ima sedaj enkratno priložnost, da pred lastno publiko proslavi - po nekaj letih suhih krav - ponovno napredovanje. Na jutrišnji tekmi v tržaški športni palači (pričetek ob 20.30) bo predvidoma odsoten poškodovani Bocchini, zato pa bo odločilen doprinos mlajših igralcev, ki jim je Bernardi v teku leta že večkrat zaupal. Že uveljavljeni Spanghero, Zurch in Coronica so lahko jeziček na tehtnici jutrišnjega srečanja, navkljub prepričanju mnogih, da v končnici odločajo izkušeni igralci. Zainteresirani lahko kupijo vstopnice v preprodaji v uradu Ticket Point (Korzo Italija 6/c) do jutri do 18.30, blagajna v tržaški palači Palasport pa bo odprta jutri od 19.00 dalje. Oštevilčena mesta stanejo 13 evrov, neoštevičena pa 10 evrov (za abonente pa 8 oziroma 5 evrov). Vstopnica za otroke do 12. leta starosti je brezplačna. V nedeljo pa je padla še zadnja odločitev v boju za obstanek: Monza je še tretjič premagala Varese in ga obsodila na izpad. Nedeljski izid: Cartiere Riva del Garda - AcegasAps 81:71 (16:23; 36:45;59:61) Riva del Garda: Cisse 17; Sammoggia 16, Bor-gna 13, Di Salvatore 8, Pastori 2, Pignatti 16, Scodavolpe 6, Giroldi 3, Di Stazio, Bumbli n.v. . AcegasAps: Benevelli 17, Lenardon 12, Marisi 10, Di Gioia 10, Pigato 4, Spanghero 13, Zurch 4, Gennari 1, Bocchini, Coronica. Marko Oblak NOGOMET - Triestina Končnica splavala po vodi, vendar ne v soboto v Empoliju Možnost končnice je za Triestino splavala po vodi (razen spodaj omenjene kombinacije). Časa za analize celotnega prvenstva in razlogov, zakaj se je navsezadnje uspešno prvenstvo zaključilo z grenkim priokusom, bo še precej, a vsekakor lahko načnemo zadevo. Triestina si ni zapravila končnice v soboto v Em-poliju. Zamujene priložnosti so druge...in žal jih je kar precej. Od treh zaporednih porazov proti Vicenzi, Trevisu in Grossetu do zapravljenih točk v prvem delu prvenstva, ko je bila ekipa v formi, a trener in posledično igralci so se zadovoljili s točko, ki naj bi bila pomembna v boju za obstanek. Skratka, pri Triestini so se prepozno zavedali, da je bil v letošnjem prvenstvu obstanek že dosežen in, da je bilo potrebno najti nove cilje. En primer nad vsemi: v prvem delu so se na domači tekmi proti Trevisu zadovoljili s točko, ko bi morali ciljati na celoten izkupiček. Res je, Trie-stina je izgubila proti vsem tekmecem za napredovanje, a osvojila je le 1 od možnih 6 točk proti pepelki prvenstva! TEORETSKE MOŽNOSTI - Triestina sicer ni še matematično izločena iz boja za končnico. Obstaja kombinacija, ki bi omogočila Tržačanom, da zaključijo redni del na šestem mestu in si torej zagotovijo igranje končnice, a gre res za znanstveno fantastiko. Triestina mora seveda premagati Modeno, Grosseto pa bi moral izgubiti na domačem terenu proti že rešenemu Fro-sinoneju. A ni še dovolj. Sassuolo ne bi smel premagati Parme, ki je že napredovala v A-ligo. Tudi če bi Triestina dohitela Gros-seto, bi bila vseeno za Toskanci, saj bi odločala medsebojna srečanja (poraz in neodločen izid). V primeru, da bi Grosseto, Trie-stina in Sassuolo prvenstvo zaključili z enakim številom točk pa bi, vedno zaradi medsebojnih srečanj, končnico igral Sassuolo. Skratka, prava utopija v katero nihče več ne verjame. Prav zato nas ne bi čudilo, ko bi Modena v Trstu slavila, saj nujno potrebuje točke v boju za obstanek. Saj vemo, kaj se običajno dogaja v Italiji. Igrati na zmago je lahko celo nevarno. O tem vedo marsikaj povedati igralci Genoe... (I.F.) / ŠPORT Torek, 26. maja 2009 1 B ŠPORTNIK MAJA - Francesco Coco »Pri Jadranu sem bil praktično doma« Sin Novogoričanke in Goričana se je v klubu spet približal slovenščini »Berem vaš dnevnik. Kupujemo ga skoraj vsak dan. No, večkrat besedila nekako sam interpretiram, sicer pa vprašam pomoč prevajalko - mamo,« se posmeh-ne zgovoren in nasmejan Francesco Coco, za soigralce enostavno "Franc". Junak zadnjega krogaplay-outa v košarki državni C-ligi, v katerem je Jadran dvakrat premagal ekipo iz Benetk in tako dosegel obstanek, je sin Novogoričanke in Goričana: »Votroških letih sem govoril slovensko in italijansko. Potem pa sem slovenščino pozabil. Obiskoval sem italijanske šole in igral pri italijanskih društvih, v družbi pa so me kot otroka večkrat zasmehovali. Tako sem slovenščino opustil, še vedno pa jo razumem. Lažje mi je, ko govori mama, ker govori počasneje,« pojasni, »Ko govori trener Po-povičpa je nekoliko težje. On govori namreč zelo hitro. Med treningi sem sicer večkrat interpretiral kar sam besede, sicer pa so mi težja navodila prevajali soigralci. «Francesco sicer še vedno govori slovensko, predvsem s sorodniki v Sloveniji: »Govorim pač tako, da me drugi razumejo,« se nasmehne. Sedaj je košarkarju, ki se je letos pridružil Jadranu, žal, da je slovenščino opustil. »Zdajle se sploh ne sramujem, prej nasprotno: ponosen sem na svoje slovenske korenine.« Prav zato, ko so ga lani avgusta odborniki Jadrana poklicali, je bil nad povabilom zelo navdušen. Tudi zaradi jezika. Slovenski svet mu je bil namreč znan. VPodgori, kjer živi, je v stalnem stiku s pripadniki slovenske manjšine, zato se je v novi ekipi hitro znašel: »Bil sem praktično doma! To mi je omogočilo, da sem se ponovno vključil v slovenski ambient in bil prisiljen ponovno govoriti slovensko. Doma namreč govorim z mamo italijansko. Zanimivo pa je, da se je mama odlično naučila italijansko, oče pa slovensko. Že od devetdesetih let vodi trgovino v Mariboru.« Treningi so tako postali priložnost, da je Coco poslušal slovenščino in včasih tudi kaj povedal. Soigralci so se sicer z njim pogovarjali v italijanščini. Slovenski pogovor je tako stekel včasih v slačilnici, na igrišču pa redkokdaj. »V igri moraš hitro reagirati: poznal sem nekaj slovenskih ukazov, ampak večinoma so stekli pogovori med igro v italijanščini,« je potrdil 32-le-tni Francesco. 32-letni košarkar iz Podgore je športno zrasel pri društvu Pallacanestro Gorizia, še lani pa je igral za Ardito kroma »Franca« je Jadran poklical 19. avgusta: »To je bil drugi dan priprav. Tega klica sploh nisem pričakoval. Jadran je bil zame od vedno pravi simbol košarke nižjih kategorij v naši deželi. Spremljal sem ga, ko je igral v višjih ligah. Seveda sem ponudbo takoj sprejel, brez pomislekov. Večino igralcev sem že poznal, zato sem vedel, kam stopam,« je opisal začetek. Za Francesca, ki je košarkarsko dozorel pri Pallacanestro Gorizia, kjer je nastopal v vseh mladinskih prvenstvih, je bila to tretja izkušnja v državni C-ligi. V višji ligi je nastopal samo leta 2001 v Čedadu v B2-ligi, kot mladinec pa je nekaj minut odigral v A2-ligi (pri Pallacanetro Gorizia). Lani je nastopal pri Arditi v deželni C-ligi, s katero se je razšel pred pol-finalnimi obračuni (Jadran Mark je lani polfinale igral prav z goriško ekipo, op. a.) »Ker so razlike med deželno in državno ligo precejšnje, sem imel na začetku nakaj težav. Soigralci in trener pa so me hitro »posvojili«. S trenerjem sem se zelo dobro ujel, bil je skoraj drugi oče. Soigralci pa so me tudi hitro sprejeli v skupino,« ugotavlja Coco, ki prvo izkušnjo v slovenski ekipi ocenjuje zelo pozitivno. Prijateljske vezi je spletel z vsemi soigralci, najbolj pa s Christianom Slavcem in Ale-nom Semcem. »S Christianom imava nasploh veliko skupnih zanimanj. Tudi značajsko sva si najbrž zelo podobna,« še dodaja. »Res bi mi bilo žal, da naslednje leto ne bi bil več član ekipe. Pogrešal bi vse soigralce!« S prihodom Petra Sosiča januarja letos je Coco imel 1