IX. leto Poitnlna platana v gotovini. Štev. 23. V Ljubljani, dne 20. avgusta 1927. Glasilo Zveze državnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani, Cena posamezne št. 1*50 Din. „NAS GLAS“ izide vsakega desetega, dvajsetega in zadnjega v mesecu. Celoletna naročnina . . . Din 40 •— Polletna naročnina .... „ 20-— Četrtletna naročnina. . . . „ 10-— Za inozemstvo je dodati poštnino. -..... Oglasi po ceniku. ......- Uredništvo: Anton Adamič, Ljubljana, Bohoričeva ulica štev. 12. Rokopisov ne vrača, ako se ne priloži znamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane in zadostno frankirane. Rokopise je a dresirati le na urednika. Upravništvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se pošilja po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št. 5/1. Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad. — Pošt. ček. rač. št. 11.467 Zveza drž. nemeštencev za Slovenijo. Št. 603/27 VABILO na izredni občni zbor ki bo v nedeljo, 18. sept. 1.1. ob 9. uri v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani. DNOVlNil iRBD: 1. Odborovo poročilo; a) nagovor načelnikov, to) poročilo tajnl-nikovo, c) poročilo blagajnikovo. 2. Poročilo pregledovalcev računov. 3. [Razprava in sklepanje o točkah 1' in 2 ter eventualna razrešnica. 4. Sklepanje o predlogih (čl. 9. točka 2. in čl. 13. pravil). 1 5. Volitve novega odbora in pregledovalcev računov (čl. 15. in >li8. pravil). « Dosedanji odbor, ki je bil le provizornega značaja, je uvidel potrebo, da se morajo v njem udejstvovati tudi zastopniki drugih, po članstvu močnih organizacij, ki so pristopile k Zvezi tekom ^leta. Zato je sklenil na seji dne 30. julija t. L, dai se skliče 18. sept. t. 1. izredni občni zbor, kj bo absolviral poleg običajnega dnevnega reda tudi volitve novega odbora. Opozarjamo vse strokovne in stanovske organizacije, ki so včlanjene pri Zvezi, na določbe čl. 13. bi 15. pravil.* ter jih prosimo, da zlasti glede nominiranja delegatov (čl. 13) pravočasno vse potrebno ukrenejo. Ker bo izredni občni zbor več ali manj informativen tudi za člane organizacij, ki še niso včlanjene pri Zvezi, je udeležba dopustna tudi za te člane. V Ljubljani, 17. avgusta 1927. Za odbor: Joža Bdiš, Anton Svetek, t. č. tajnik. načelnika t. č. J. namestnik. Kontrolne knilge. Nihče jih ne omenja več, kakor da bi jih ne Mio. Odredba vladte, s katero jih je uvedla, je povzročila sicer v vrstah državnih nameščencev nekoliko prahu, k) ptt se je kmalu polegel. Pač najboljši dokaz, da smo se že docela vživeli v položaj, ki so ga nam namenili im postopoma ustvarili krmarji na- še države. Privadili smo se povsem že vetru, k» veje od zgoraj proti palm: Razne odredbe, totredbe in uredbe,' Id posegajo V naSe šltji-fleno razmerje in nam nalagajo vedno nove ukinjajo pa1 če stare pridobljene »ravice, niso miti v stanu premakniti nas Jz vs*danje mvntidtiSnosti, kaj Šele, da M "Ndfll na kaka obrambna sredstva, 's kateri-bi parirali Udarce okt zgoraj in ščtitilt Svo-* btooshovjiejše pravice, izvirajoče iz na- * Pravda so bte «Mavbata v »Našem Glase«. šega službenega razmerja. To je za nas žalosten uspeh politike, ki jo vodijo proti državnim nameščencem naše vlade po geslu monarhije: Divide et impera! Znano je sicer, da ne uživamo državni uslužbenci pri onih čmiteljih, kj nam režejo kruh, nobenega zaupanja in nobenega uvažavanja in dia nas smatrajo le za neko potrebno zlo, ki bi se ga najrajši otresli, ako bi mogli na kak drug način vzdrževati državno upravo. S tem pa, da so uvedli kontrolne knjige, kjer se,do minute natančno zapisuje prihod in odhod posameznika dz službe, so nam zabrusili svoje vsestransko nezaupanje javno in očitno v obraz in ponižali še ono malo dostojanstva, kolikor smo ga imeli, na nivo tovarniških delavcev. Toda gotovo so morali imeti vzroke za to, da so smatrali za potrebno, uvesti o izvrševanju naših službenih dolžnosti posebno kontrolo. Priznajmo jim te vzroke in priznajmo tudi, da so med nami garjeve ovce, ki nam v izvrševanju svojega poklica ne delajo baš časti. Ali vprašanje nastane, ako je vlada s to kontrolo pogodila žebelj na glavo- Ali res nj imela drugih sredstev na razpolago, s katerim; bi prisilila take nameščence, da točno in vestno izvršujejo svoje dolžnosti? Preden odgovorimo na to vprašanje, si najprej oglejmo, kako se ta kontrola izvršuje v praksi. Predvsem je treba ugotoviti, da vlada ni izdala k svoji naredbi, s katero Je uvedla kontrolne knjige, nobenega obrazca za take knjige, niti’ ni predpisala načina, kako naj se kontrola vrši. Že radi teh dveh nedostat-kov je bila praktična vrednost take naredbe vnaprej dvomljiva. Tozadevni ministrski razpis le zabičuje uradnim starejšinam, naj pri vsaki priliki kontrolirajo delo podrejenih uslužbencev in naj strogo gledajo na to, da se minimalni predpisan? delovni čas popolnoma izrabi. Kakšne naj so kontrolne knjige im kdb maj jih vodi, to so prepustila ministrstva popolnoma uvidevnosti far prevdarku posameznih uradnih predstojnikov. Nič čudnega potem, ako ne najdemo v celi državi morda niti dveh enakih kontrolnih knjig. Vodijo jih pa ponekod vratarji, drugje žamdar-ji, tu sluge, tam najnižji uradniki itd. Premotrimo sedaj s strogo nepristranskega stališča objektivnost in zanesljivost takih zapiskov. Ali SL moremo misliti v naši razvpiti dobi korupcije (nepodkupljivega nižjega državnega organa, ii vodi kontrolno knjigo, da ne bi za malo nagrado spregledat svojemu tovarišu recimo polarne zamude, ako to lahko pred letom prikrije? AJ| sl moremo misliti mlajšega uradnika, id bt tipal točno zabeležiti vsakodnevni «akademski četrt» višjega uradtoika, nekakega podšeto, kateremu je v Interni službi podrejon la e» katerega položaj morda aspirira? Ponekod zapisujejo menda nameščenci santi vsak za- se v to knjigo čas prihoda im odhoda. Vprašam: Koliko jih je, ki bi bllj map ram samim sebi tako nepristranski, da bi si sami zapisali evantuelno zamudo, ako vedo, da jim to Pri letni oceni ne bode v korist? Ali imajo taki zapiski sploh kak pomen in vrednost? Marsikdo skuša nadoknaditi zamujeni čas koncem uraidnih ur. Zopet druge sili delo, da prihajajo predčasno v urad in odtajajo po uradnih urah še v službi. Ako smo zabeležili zamudo, moramo biti tudi toliko pravični, da zabeležimo tudi nadurno delo. Kdb naj to zabeleži; če recimo tisti nameščenec, ki vodi kontrolno knjigo, ni vratar in nima toliko dela, da bi bil tudi on prisiljen hoditi predčasno v urad in ostajati tam čez ure? Ali mam čut pravičnosti dopušča, da prisilimo tega nameščenca, pa naj si bode najnižji uradhik ali sluga, da pride tudi on predčasno v službo samo radi tega, da lahko kontrolira prihod drugih in da ostane v uradu toliko časa, da zabeleži! odhod poslednjega, z dielom preobremenjenega uslužbenca? Upamo, da takih uradnih predstojnikov ni, k; bi bili v stanu, isvojega podrejenega uslužbenca k temu prisiliti. Pa vzemimo, da so ti organi, ki vodijo kontrolne knjige, res vzorni uslužbenci, nepodkupljivi in nepristranski. Kako naj izvršujejo to delikatno nalogo, ako niso slučajno vratarji? Ali naj se tak uslužbenec postavi pol ure pred pričetkom uradnih ur k vhodu im naj tam čaka tako dolgo, da bo poslednji nameščenec prišel v službo? In ob zaključku uradinih ur naj se zopet postavi pol ure prej k izhodu? Ali naj hodi vsak hip od pisarne do pisarne gledat, če je ta ali oni že prišel, ali je že odšel itd.? Ako bi tako gubil čas, bi bil končno res prisiljen, da ostane vsak dan preko uradnih ur v Službi, če hoče zmagovati svoje redne vsakdanje posle, ki tvorijo njegov glavni delokrog. In končno: Kakšen glas in ugled uživa tak vesten uslužbenec, ki hoče točno zadostiti vladni naredbi, pri svojih tovariših in pod rejenih, ako je s svojimi zapiski morda marsikomu nehote poslabšal njegovo letno oceno z’ Ali ga ne smatrajo vsj za ovaduha; špijona, denuncijanta in ne vem kaj še? to niti v samih očeh pravega šefa ne more imeti tak nameščenec posebnega ugleda, «Jasi temu ni on kriv, temveč le delikatnost to značaj dodeljene mu službe. Se na eno okolnost je treba opozoriti, Id onemogoča v praks} Izvrsnost kritikovane naredbe. Mnogo je državnih zavodov to ustanov, v katerih so zaposleni uslužbenci, ki opravljajo zeflo različno službo. Za vse te nameščence je radi značaja nühove službe povsem nemogoče predpisati na splošno tnak delovni čas. Ponekod je služba permanentna, drugod se zopet nameščenci izmenjava» V partijah ob različnem dnevnem a* nočnem času Itd. Kdo naj vse to kontrolira, da se ndfcamur krivica ne zgodi to da oc nastane v kontrolni knjigi kaos? Baš to je povzročilo, da se pri takih uradih, kjer je več vrst uslužbencev, kontrolna knjiga ni uvedla za vse osobje, ampak le za tisto, glede katerega velja običajni pisarniški umik in katerega kontrola ne povzroča posebne težave in kompliciranosti. In tako se je zgodilo, da so se 'marsikje izmuznili kontroli ravno oni, za katere bi ibila v resnici potrebna; za one pa, ki se kontroli tudi brez kontrolne knjige itak ne morejo izogniti, se je podvojila. — Sedaj, ko smo vse to dobro premotrili, si lahko odgovorimo na vprašanje: Ali so kontrolne knjige dosegle svoj namen? Odgovor nam je po gornjem razmotrivanju miren in siguren: Niso ga! iKontrolne knjige bi bile dosegle svoj pravi namen le v tem slučaju, ako bi jih vodili uradni predstojniki osebno. S tem pa nočemo reči, da jih morajo voditi, ali da maj jih vodijo oni. Ker so šefi že po svoji službi poklicani, da nadzorujejo podrejeno jim osobje in vršijo to svojo dolžnost že od nekdaj, je to najboljši dokaz, da ne potrebujejo v ta namen prav nobenih kontrolnih knjig. Pa še iz drugega razloga so kontrolne knjige nepotrebne. Pri vsakem uradu obstoje službeni predpisi, službeni ali opravilni red, kjer je natančno določen službeni čas, ki se ga mora vsak nameščenec v izogib posledicam disciplinskih predpisov točno držati. In disciplinski predpisi so taki, da tvorijo danes edino še neizpremenjeno poglavje uradniškega zakona, kar menda dovolj jasno dokazuje, da ustrezajo svojemu namenu. V čl. 164. ur. zakona je pod 5. točko kot disciplinski pogrešek izrecno navedena malomarnost in nered-nost v prihajanju na službo. Uradni starej-šine imajo torej dovolj možnosti in zakonitih" sredstev na razpolago, da postopajo proti onim uslužbencem, ki prihajajo neredno v službo. S tem, da smo zabeležili eventuelno zamudo v knjigo, dotičnega uslužbenca še nismo prav nič napotili k točnosti in poboljšanju, ako istočasno ne uporabimo proti njemu zakonitih disciplinskih predpisov. Če vse to dobro premislimo, moramo priti do zaključka, 'da so kontrolne knjige popolnoma nepotrebne in da so z ozirom na način, kako se vrši kontrola, docela izgrešile svoj namen. Izgrešile so ga pa tudi vsled tega, ker se ne vodijo za vse kategorije državnih na- F. R.: Slovstveni pogovori. (Nadaljevanje) »Vem, vem. Pri majhnih stvareh gre hitro, z velikimi je drugače. Napredovanje je odvisno od razpoloženja duševnih moči. Napenjati, dražiti in šiiti te moči k delu ni dobro. Večkrat je treba z delom prenehati, da se duh počije, ker sicer se utrudi in otopi, ako mora riti in glodati dolgo le na eni stvari. Včasih je tudi koristno, da se med odmorom poseže po kakem drugem majhgem in lahkem delu alj pa da se nekaj časa popolnoma preneha z vsakim duševnim delom in se da telesu in duši primernega razvedrila in pbčitka. Slikarji in. kiparji pravijo: Pri našem delu se ne sme vprašdti, koliko časa izdelujemo kak umotvor, ampak se mora le gledati na to, kako je umotvor narejen in dovršen. To pravilo velja tildi za velika pisateljska dela.« : »Dobro si povedal. Odgovoril si namesto mene,« se je nasmehnil mladi pisatelj. »Tako ■sem delal in bom delal tudi jaz. S prvimi in zadnjimi poglavji bom kmalu gotov, v sredini mi. bo pa treba večkrat počivati. Nič ne de.-Mlad iseim še. Čim dlje bom delal; tem boljše bo. Vsaj upam tako.« s čutih sem se jako počaščenega in srečne-«a, da sem bil prvi, ki je dobil v pregled tako znamenito novo slovstveno delo. Česar je pa polno scce, to tudi .usta rada govore, ihudi. jaz.bi. rad naznanil svojo srečo svojim rSnilonjitoi (>j ß&y .un c »X J>Ji n i.i-' . > - r . 9M ai topau . c/uhi 'j ■ .ib! meščencev, kar tvori zopet en posrečen člen v verigi vladnih naredb po uvodoma citiranem geslu. Brez dvoma so merodajni činitelji videli največ takih primerov, ki so jim dali povoda za uvedbo kontrolnih knjig, ravno v svojih najbližjih uradih. Saj smo že čuli o klobukih, ki vise od mesec v pisarni na obešalniku, njihov lastnik pa pride v urad samo prvega. Ravno tako gotovo pa je, da se bo to kljub kontrolnim knjigam dogajalo še naprej. Saj za velike grešnike vendar niso bile vpeljane, marveč le za male, za tiste, ki zamude po 3—5 minut.... Uporabljajte zakonite disciplinske predpise in zavijte korupciji vrat; kontrolne knjige, ki so samo smešna birokratična navlaka in nepotreben balast za tiste, ki jih vodijo, pa spravite v muzej, da bodo še poznim rodovom pričale o modrosti politikov XX. stoletja! Žalorten primer strankarske nestrpnosti. Predsednik Saveza državnih nameščencev za Bosno in Hercegovino premeščen — ker kandidira. — In — pri nas?! V naši državi si čul tudi dosedaj le redko kdaj o strpljivosti, korektnosti in žentelmen-stvu v poUtični borbi. Prej bi se moglo govoriti o vsem drugem, samo o teh lastnostih ne. Kakor popreje, tako je tudi sedaj. Ravnatelj I. gimnazije v Sarajevu, znani nacijonalni in prosvetni pijonir, predsednik profesorskega društva, sekcije Sarajevo, predsednik Saveza drž. nameščencev za Bosno lin Hercegovino in kot tak član širše uprave Glavnega Saveza, g. Milan Čukovi]č je bil določen za kandidata neke opozicijo-nalne liste za okraj Travnik, Bosna, čuković je že od prvega dne svojega nastopa odkrit pristaš svoje stranke in je bil že za prejšnje državnozborske volitve na kandidatni listi. Zbog svojega velikega znanja in korektnosti vživa v vseh krogih, tudi pri političnih nasprotnikih velik ugled in spoštovanje. Kot gimnazijski ravnatelj je že sedimo leto na svojem mestu. Sedaj m sicer za časa šolskih počitnic so pa čukovilča nenadoma premestili iz Sarajeva v Bihač. Ta premestitev se ne more ljubim rojakom in tudi škodoželjnim narodnim sovražnikom onkraj krivične meje na jugu in severu. Zato sem poprosil na odhod se pripravljajočega pisatelja za dovoljenje, da smem spisati o njegovi bodoči knjigi primeren članek in ga poslati v kak slovenski list v objavo. Na .moje veliko presenečenje; pa je ostal trdovraten in mi na vse moje prigovarjanje in ponovne prošnje ni hotel dovoliti. »Kaj je treba že zdaj bobnati in zvoniti z velikim zvonom, ko stvar še dolgo ne bo dokončana in sploh še ne vem, kakšen bo njen končni uspeh. Mordal varam samega sebe s svojo nado in bo ves moj trud zaman. Ko delo popolnoma dovršim in se vsestransko prepričam, da je vredno mojega požrtvo-vanja in mojega imena, potem pa naj pišejo o pjem ljudje, kar hočejo, a tako dolgo naj ostane za javnost tajnost!« Začudil sem se tem šepavim odbijalnim razlogom prijatelja: »Ej, mladi umetniški modrijan, te tvoje besede se pa ne strinjajo s tvojim dejanjem. Kje je doslednost? Izročil si mi z, zaupanjem svoje delo v pregled. Slišal si mojo oceno. Kako moreš zdaj še dvomiti o veliki vrednosti svojega velikega dela? Če sebi ne varjameš, verjemi menil če pa tudi meni ne verjameš in- ne zaupaš, čemu si nri .pokazal svoj spis?« Vsekal-sem ga. Zmedel se je ia hip in til vedei, kaj bi- odgovoril. Nato je zastokal: »Imaš'prav, prijatelj, imaš. prav! Vendär.je moja resna želja,. da ostane moj spis nekaj \ £1 ‘UQ/ l» S itpd i/Z IDii« , It» . . i A? 1 .l« . - . !»V*£)tUI >i 2 • j utemeljiti s službeno potrebo. Menda ni potrebno, da bi naglašali stvarne motive, 'ki so dovedli merodajne do takega izrednega postopanja napram našemu odličnemu prijatelju in izvrstnemu sodelavcu v uradniškem pokretu. V oči bije težnja, da se otežkoči čuko vicu kot uradniku priprava za volitve in da se mu zmanjšajo šanse za volilni uspeh. 'Nikdar se nismo vtikali in se tudi sedaj ne vmešavamo v strankarske in partizanske boje. Naš list je v najbolj čistem zmislu besede samo stanovsko glasilo, strogo nevtralno in preko strank. In zato tem bolj odločno in energično protestiramo proti tej krivični in neopravičljivi premestitvi g. Čukoviča, ki se ga hoče tem potom prikrajšati za osnovne državljanske pravice. Prilika jim je dobro došla, ker imajo opraviti z uradnikom. In baš ta dokaz žalostne partizanske nestrpnosti nas revoltira. Kakor da je uradnik v naši državi državljan druge vrste! Poleg tega je g. čuković iz stroke, ki mu ni po nikakšnem zakonu zabranjeno, da ne bi smel kandidirati za narodnega poslanca. »No izgleda, da se želelo .pokazati g. Čukoviću, a uz njega i svima njegovim prijateljima, koji ga u ovoj prilici prate svojim simpatijama, i uz koje si t mi najsvesrdnije pridružujemo, da su u našoj zemlji djudi i Jkarpisi pojedinaca uvek jači nego i najjasniji zakonski propisi,« zaključuje »čin. glasnik« št. 131, po katerem smo posneli to alarmantno vest. In pri nas? — Dožnali smo, da je tudi pri nas neki državni uradnik, g. R-r, premeščen po službeni potrebi iz K. v — Kačenik ob albanski meji. Ima že dekret v rokah. Tudi g. R-r je nosilec neke kandidatne liste... Iz sejnih zapisnikov. 6. redna odborova seja sc je vršila 25. junija t. t. Načelnik g. Paternoster, jo otvori ob 20.15 ter ugotovi sklepčnost. Za overovatelja sejnega zapisnika sta imenovana gg. Škulj in Jakše. 1. Zapisnik zadnje redne odborove seje z dne 25. junija t. 1. se prečita in brez izpremembe odobri. 2. G. prof. Raič opozori na izvajanja v zapisniku z dne 4. maja t. 1„ v katerem se trdi, da je v negativnem smislu nastopil proti Glavnemu časa še skrit pred javnostjo. V naših tovariših je preveč kramarstva in sebične, zlobnosti. Vsi so vražji. Imam izkušnje. Lahko bi mi še kaj pokvarili in mi razdražili že tako prenapete živce. Privošči mi mir, da v njem delam do konca!« Spoznal sem, da z lepa nič ne opravim pri njem. Zato sem se poslužil zvijače. »Življenje je boj in vsako delo, ki ima opraviti z življenjem in se izvršuje zaradi življenja, je večji ali manjši del tega boja. Tak življenski boj je pa nam jako koristen in se ga ne smemo strašiti. »Ne plaši se znoja, ne straši se boja, saj moško dejanje krepčuje moža, a pokoj mu zdrave moči pokonča!« Tako vzpodbuja Gregorčič. In res. V boju si utrjujemo in vežbamo telesne in duševne moči ra končno zmago. Tudi tebi .bo le v korist, ako tvoje novo delo spozna naša javnost žo pred dovršitvijo in izreče svoje mnenje. Več;ijudi vedno več ve in tako boš prav po ceni dobil mnogo dobrih novih na-s vetov!« »In mnogo škodoželjnih zafrkovanj,«- Je dostavil in prijel za klobuk, da bj se p.eiktU in odšel. . i T0 . •/> t »Stoj, prijatelj,« sem ga- zadržal. »Nisem še pri koncu. Opozoril bi te rad še na -nekaj. Dovršitev tvojega novega romana se lahko zavleče še do-iieidoglediuega časa, kakor saJH priznavaš. Kaj, če bi. med tem tudi- komu drugemu prišla, na utp. .tvoja, ideja imbiJudi Savezu. Njegova izvajanja so bila pogrešno reproducirana, ker n; imel v mislih nikakšnega napadalnega namena proti Glavnemu Savezu, marveč je le v splošnem kritikoval razmere, ki so Pri njem vladale do zadnjega časa. Tajnik torej takrat njegovih izvajanj ni pravilno tolmačil, vsled česar prosi, da se vzame njegova današnja naknadna izjava na zapisnik. Poročilo tajnikovo. a) G. načelnik Paternoster poroča, da *e je 15. maja t. 1. vršil v Celju redni občni zbor Sekcije Saveza finančne kontrole, ki je nadvse dobro uspel. Občni zbor je soglasno odobril pristop celokupnega članstva te sekcije k Zvezi. Na vabilo sta se občnega zbora udeležila on in fiekš ter prosi, da se njuni potni stroški odobre. Odobreno. b) Nato poroča o prvi anketi za zgraditev Doma državnih nameščencev v Ljubljani, ki se je vršila dne 211. IVI. t. 1. Na tej anketi, kateri so Prisostvovale po svojih zastopnikih vse gospodarske in večje strokovne organizacije, se je sklenilo, da je treba v prvi vrsti pridobiti za zgradbo primerno stavbice s centralno lego. V Principu so bili vsi zastopniki za to, da se posveti vprašanju vsa pažnja, vendar pa nikdo izmed njih ni mogel podati obvezne izjave, v koliko bi to akcijo podpirala organizacija, ki jo zastopa. Cim bo preskrbljeno za primemo stav-bišče, naj Zveza skliče drugo anketo, ki naj pristopi rešitvi tega vprašanja bližje. c) Za Zvezo je nad vse potrebna lastna pisarna, ker je nemogoče, da bi se vedno rastoči Posli mogli obavljati za dogledni čas na sedanji način. Zveza je v pogajanjih z Učiteljsko tiskarno, ki bi imela v ta namen primerno sobo na razpolago. Ožji odbor se pooblašča, da v okviru gotovih proponent vse potrebno ukrene. Za nabavo inventarja s pisalnim strojem vred se odobri kredit v znesku 10.000 Din. č) Jutri, dne 26. junija t. 1. se bo vršil v Semi dvorani. mestnega magistrata občni zbor društva maturantov p. t. t uradnikov. Zveza se va£>i k udeležbi in se sklene, da se občnega zbora udeležita načelnik Paternoster in tajnik B e k š. d) Pokazala se je potreba, naj skliče Zveza čimpreje Izredni občni zbor, na katerem bi sedanji odbor podal ostavko ter s tem nudil možnost, da se v odboru udejstvujejo tudi zastopniki večjih organizacij, ki so od 2. januarja t. 1. dalje Pristopile k Zvezi. Predsedstvo se pooblašča, da skliče izredni' občni zbor koncem septembra ali v začetku oktobra t. 1. Začel pisati roman, podoben tvojemu. Ali bi he bilo v takem primeru, ki ni nemogoč, tvoje delo skvarjeno ali celo uničeno? Zato ie jako potrebno, da čim prej izve javnost za tvoj najnovejši spis in si na ta način brez-dvomno zagotoviš prvenstvo.« To ie pomagalo. Po kratkem' premisleku ie rekel: »Vidim, da se ne otresem tvoje časnikarske izrabljivosti. Ugodim tvoji prošnji in ti dajem popolno svobodo s pridržkom, da mora ostati moje ime strogo tajno.« Obljubil s^m mu pod častno besedo, da v sanjali ne bom vedorna nikdar izgovoril njegovega imena, voščil sem mu k dovršitvi fnnogo'sreče in najlepši uspeh, toplo se zahvalil za velikodušno dovoljenje ter iskreno stisnil njegovo roko v slovo, nakar sva se t^zšla. üj v; Z novim velikim zadovoljstvom in zado-Sverijem v srcu sem nato začel hoditi po svoji ^hokani pisarniški delavnici in si zbiral misli a to prvo književno poročilo. Ko sem ga z r'slimi obdelal v glavnih potezah, sem za-J/ vrata, da se ni slišal nepokoj iz kuhinje, ‘del k1 mizi in moje pero je začelo urno drst ',p&Papirju. Poročilo bo pač kmalu se-z 'Ujeno in prepisano. Toda potem se. zopet Štv|le križeva pot ž njim po uredni- z 1'• Ker je poročilo popoprano in zabeljeno ho eP0i,itnimi resnicami, sem prepričan, da moralo, odteci še mnogo, mnogo vode iz e fazane Ljubijančice, preden bofti na- se .bo O.nec.)' e) Društvo javnih nameščencev v Celju in društvo državnih nameščencev in upokojencev v Mariboru sta imela izredna občna žbora, na katerih so bila sprejeta nova pravila po Zvezinem načrtu. Poročilo gospoda načelnika se vzame odobruje na znanje. Društvo državnih upokojencev ■ in upokojenk v IMariboru je predlagalo Zvezi, naj prouči vprašanje osamosvojitve državnega nameščenstva v političnem oziru ter samostojni njegov nastop prilikom prihodnjih volitev v Narodno skupščino. Zveza naj v ta namen vse potrebno ukrene in odredi. Ker se je pojavil ta pokret tudi v Ljubljani (sestanek železničarskih organizacij dne 22. junija t. 1.), je potrebno, da zavzame Zveza k temu vprašanju oficijelno stališče. Po debati, ki vanjo posežejo gg. M ahk o v e c, L i 11 e g, Jakše in P a t e r n o s t e r, se sklene, da Zveza po svojem ustroju ne more dati za politični pokret nobene inicijative. Razlogi: Četudi je naloga Zveze, da se poslužuje v dobrobit svojega članstva vseh legalnih sredstev, k] jih določajo njena pravila, bi vendar predlagana akcija v sedanjih časih mogla Zvezi več škodovati, nego koristiti. V ostalem M tila ta akcija usmerjena samo lokalno, ker od Glavnega Saveza absolutno ni pričakovati, da M za vso državo prevzel inicijativo. Vladni režim bj naš pokret prav lahko tolmačil po svoje, vsled česar ni izključeno, da bi sledil temu pokretu razpust Zveze m vseh pri njej včlanjenih organizacij. Zveza Pa seveda po drugi strani obsolutno ne moro braniti, da vrše njeni neposredni člani po ustavi zajamčene državljanske pravice. Urednik »iNašega Glasa« g. Adamič predlaga, naj Zveza objasni svoj današnji sklep z oficijelno izjavo v »Našem Glasu«. Ta /predlog se odkloni. Tajnikovo poročilo. a) Društvo javnih nameščencev in upokojencev v Konjicah opozarja za svoje območje nevzdrž-nost naše okrožnice z dne 12. maja t. 1. štev. 344. Ako bi se moralo članstvo okrožnih skupin per-lustrirati na način, ki ga želi Zveza, potem bi manjše okrožne skupine riskirale, če ne Že avtomatično razdružitev članstva, pa prav gotovo občutno razredčenje. Sklene se, da Zveza vstraja načelno na svojem stališču, k; ga je bila obrazložila okrožnim skupinam radi reorganizacije v svoji okrožnici z dne 12, januarja t. 1. vendar pa je treba postreči okrožnim skupinami še z na-nadaljnimi smernicami. b) 12. maja t. 1. je Zveza pod štev. 347/27 izdala vsem včlanjenim strokovnim organizacijam in okrožnim skupinam propagandno okrožnico za širjenje našega tiska. c) Z okrožnico z dne 13. maja t. 1. št. 367/27 smo pozvali vse svoje članice, naj podpro Hranilni in posojilni konzorcij javnih upokojencev v Ljubljani s tem, da nalože pri tem zavodu vsa momentano razpoložljiva denarna sredstva. č) Na poziv Glavnega Saveza bo treba ustanoviti posebni odsek, ki naj bi se bavll z izpre-minjevalnimi predlogi k uradniškemu zakonu in k uredbi o razvrstitivl. Tajnik prosi, naj se člani tega odseka že dartes nominirajo. V odsek so izvoljeni gg.: dr. Stegenšek, Paterno- ster, iR u s, Stavec, L i 11 e g, Svetek, P e-tročnik, Zupanec, Jakše in zastopnik sekcije Saveza finančne kontroli e, ki ga naj ta sekcija sama nominira. Prva seja tega odseka naj bi se vršila že 2. julija t. I. d) Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani nam je na našo prošnjo z dne 4. maja t. 1. štev. 266/27 odgovoril, da uprava tega zavoda državnim nameščencem popusta pri ambu-latorlčnem lečenju oziroma pri zdravniških konzultacijah urädovih zdravnikov ne more dovoliti. e) Društvo konceptnih uradnikov politične upravo se je obrnilo na oba velika župana s prošnjo, naj v primeru, ako bi &e stanovanjski zakon ne podaljšal, skrbi za to, da se cene stanovanj v novem pravnem položaju ne bi prekomerno zvišale in da ne bi zrasle zasebne posredovalnice za stanovanja, ki bi se brez dvoma okoriščale pred vsem na škodo šibkejših in nepoučenih. Brez prejudica za naše načelno stališče, ,da sč ipora-stanovanjški zakon ppdatjšžitt preko J. tib.* vembra t. L, smo se v enakem smislu tudi mi obrnili na oba velika župana in na Glavni Savez. f) Društvo slovenskih sodnikov nam je sporočilo na naš dopis, da je njegov občni zbor 8. maja 1927 v IMariboru sklenil, da za enkrat na pristop tega društva k Zvezi ni misliti. g) Radi oprostitve 10% gostaščine je Zveza -podvzela prfčetno akcijo s tem, da se je obrnila na Udrugo javnih činovnika u Zagrebu s prošnjo, da ji preskrbi potrebne /podatke. Udruga je prošnji ugodMa in bo Zveza prihodnje dni vse potrebno ukrenila. h) 113. junija 1927 • smo pod številko 403/27 predočili Glavnemu Savezu 6 zahtev našega strokovnega sveta z dne 8. maja t. 1. Čim prejme Zveza odgovor, bomo vso korespondenco priobčili v strokovnem glasilu. i) Glede raznolikosti prj uračunavanju službene dobe za napredovanje državnih nameščencev, je Glavni Savez na -našo zahtevo z dne 25. maja 1927 štev. 352 -reagiral ter nam s pismom z dne 10. junija t. i. sporočil, da je naše podatke registriral v evidenci za izpreminjevalne predloge k zakonu o civilnih državnih uradnikih. j) Društvo državnih uslužbencev in upokojencev v Mariboru nam- javlja z dopisom z dne 21. maja t. L, da ie v smislu naše okrožnice z dne 12. maja 1927 štev. 344/27 imelo 4. aprila t. 1. občni zbor, na katerem so bila sprejeta nova društvena pravila. Podvzelo je tudi potrebne korake, da se peri us traci ja članstva v najkrajšem času završi. k) Društvo vpokojenih javnih nameščencev v Ljubljani je z dopisom z dne 25.,-junija t. i. št. 54/27 opozorilo Zvezo, da kronski vpokojenci navzlic glasovom v javnosti še niso prevedeni na dinarske pokojnine. Zveza -bo v prihodnjih dneh storila potrebne korake pri Glavnem Savezu. Tajnikovo poročilo vzame odbor odobruje na znanje. 6. Častni odbornik g. L i 11 e g opozarja, da se nam po vesteh beograjskih dnevnikov (»Politika«, »Pravda« itd.) obeta s 1. avgustom ponovna redukcija draginjskih doklad. Tajništvu se naroči, da dožene avtetičnost teh vesti potom Glavnega Saveza. iKoliko-r je znano oficijelno Zvezi, da njen načelnik g. Paternoster g. Dimniku pojasnilo glede nadaljenga izplačila razlik za čas od 1. oktobra 1923 do 1. maja 1924. G. častni odbornik L i l i e g prosi, naj Zveza urgira rešitev na dopis, v katerem je -Glavnemu Savezu predočila sklepe strokovnega sveta z dne 8. maja t. 1. Ker je dnevni red izčrpan, zaključi načelnik g. Paternoster sejo ob 23. uri. Dodatek. Blagajnik g. Rus poda blagajniško stanje Zveze z,dne 25. junija t. 1., ki kaže zadovoljivo sliko: prejemki 40.399.97 Din; izdatki 31.109.69 Din; ostanek 9.290.28 Din. Poročilo vzame odbor odo-bruje na znanje. Vestnik. Seja uprave Saveza nabavlj. zadrug. Upravni in nadzorni odbor Saveza se je v svoji plenarni seji dne 2., 3. in 4. julija konstituiral nastopno: za predsednika upravnega odbora je bil izvoljen dosedanji predsednik, g. Dušan Letica, generalni direktor finančnega ministrstva, a za predsednika- nadzomega odbora g. Mihajlo Cocić generalni inspektor drž. hip. banke. Za tem je upravni- odbor pretresal v zmislu letošnjega skupščinskega sklepa predloge, prošnje in pritožbe zadrug in sklepal o njih. Poleg ostalih važnih stvari je odbor razmišljal tudi o reorganizaciji dela. Naročilo se je odseku, da pripravi konkreten predlog za prihodnjo sejo. Pozvali so vse ostale zadruge, da pošljejo Savezu svoje želje in predloge, odm. spremembe obstoječe uredbe in potrebne reforme za bodoče uspešnejše delovanje. Ker je ministrstvo za železnice ukazalo, dt morajo likvidirati vse železniške konzumne organizacije in je prizadetemu osobju danif na prosto voljo, da Si osiiuj e konzumne zadruge z lastnimi sredstvi toda na osnovi obstoječih £akonoy, je odbor sklenil, da zahteva od -pristojnih faktorjev: Železniško osobje mora .osnovati giabax^ Ijalne. zadruge drž. 'nameščencev, 1 kakor to otjr vezno propisuje uredba o teh zadrugah za vse državne'nshtžbence. v&?..a e läiMilS&iMteÄdl NAS QLAS Štev. 23. Stran 4. Strokovni izpiti za uradnike ministrstva za vere. V ministrstvu za vere je izprememjen in dopolnjen pravilnik o polaganju strokovnih izpitov za nameščence tega ministrstva. Hkrati s temi izprememlbami so določene tudi nagrade za izpraševalne komisije. Pravilnik o organizaciji šumarske službe. V ministrstvu za šume in rudnike se ureja gradivo in izdeluje pravilnik o organizaciji šumarske službe. Pravilnik je že domala gotov. Poštno telegrafska šola. Minstirstvo za pošto in telegraf razpisuje konkurz za prejem učencev v letošnjo poštno telegrafsko šolo. Učencev bode sprejetih prav toliko ko lani. Šola prične s poukom začetkom septembra. Uredba o učiteljskih disciplinarnih sodiščih. Vrhovni prosvetni Savct je ponovno pretresal in ocenil uredbo o učiteljskih disciplinarnih sodiščih ter je osvojil neke spremembe po zahtevi našega učiteljstva. Spremembe so predložene ministrskemu svetu. Ustanovitev »Zveze za Južno Srbijo«. Novi statut glavne zveze je dal možnost uradnikom iz Južne Srbije, da ustanove svojo posebno zvezo (pokrajinsko). Neumorni energiji in požrtvovalnosti nekoliko tovarišev iz Skoplja, v prvi vrsti bivšega podpredsednika tomošnje organizacije, in sedanjega predsednika nove zveze g. Nove Vug-deliča, inšpektorja Glavne kontrole, je nova zveza ustanovljena ter je pričela z intenzivnim delom na organizaciji uradnikov v vseh krajih Južne Srbije. Na skupščinski sej; Zveze se je izvolil sledeči odbor: preds. Nova Vugdelič, inšpektor Glavne kontrole, podpreds. Dragomir Savič, ape-lac. sodnik, tajnik Branko Djordjevič, tajnik duh. sodišča, odborniki: Svetozar Teodosijevič, ravnatelj gradbenega ravnateljstva, Boža Marovčevič, šef odseka gradbenega ravnateljstva, Aleksander Stojkovič, prof. učiteljišča, Radisav Nikolič, zva-ničnik okrož. fin. uprave. Namestniki: Panta Jovanovič, ravnatelj trg. akademije, Drag. Vuliče-vič, -obl. monop. inšpektor, iMiladin Simič, upokojenec, Vesela Tomaševička, pošt. uradnica. Nadzorstvo: Dragotin Stojanovič, želez..ur,, Rada iLajtmanovič, ravnatelj podružnice Drž. Hipotekarne banke, dr. Milivoj Pavlovič, vseučiliški docent, prota Stojan Atanackovič, upokojenec, Valentin Fuks, knjigovodja okr. fin. uprave. Pozdravljamo novi odbor zveze v Skoplju s toplo željo, da bo njihovo delo plodno in koristno in z upanjem, da bodo storili vse v dosego uspehov. P. Zahteve ameriških uradnikov, naslovljene na predsednika republike. Uradniški ameriški list »Federal Employee«’ prinaša, pismo, naslovljeno na predsednika Co-olidge, iz katerega prinašamo sledeče: »V svojstvu zastopnikov več stotisoč zveznih uradnikov Vas prosimo, da v prihodnjem zasedanju parlamenta izvolite predložiti zakon, s katerim bi se popravile sedanje pomankljivosti v statusu drž. uslužbencev. Državni uslužbenci so več prispevali k izboljšanju gospodarskih pogo- jev kot katerikoli drugi stan, a pri vsem tem je kupovna moč njihovih plač danes nižja kot je bila pre udeleži. Hektograpični aparati, zvitki, masa, hekto-grafični trakovi vedno in najceneje v zalogi LUD. BARAGA, Ljubljana! Šelenburgova ulica 6. Telefon 2980. C J Hamann Vam nudi naisolidnejši vir nakupa perila* opreme nevest, Sm naieieiieif novorojenčkov, perja in modnih potrebščin. Ljubljana Predtiskarija modernih ročnih del. I i E. Škilil! Ljubljana. Anton Skol priporoča toaletne predmete kakor: milo, zobne krtačice, razne glavnike, škarje, žepne nože itd. vse v veliki izbiri in po nizki ceni. Ljubljana Pred škofijo 16. Najboljši š vami stroji in kolesa znamk Mim H Ml« ter švicarski pletilni stroii Jlobitd' za rodbino, obrt In industrijo JHäSSRS Pouk i vezenju brezpliton. Večletni giraoille «e villko u Modna trgovina Peter Šterk Ljubljana, Stari trg št. 18. se priporoča. ■ajnlije solidne cene. Dežniki Ä5» HajBiije tene! Solidna io tofna poslretla Poprarolla, preobleke. Cenejše kot pri , razprodajah se dobi vsakovrstno manufakturno blago pri 1. TRPIN, Maribor Glavni trg Stpv. 1?. Priporoča »e l. ČERNE Ljubljana, Dunajska cesta 28 Zaloga pohištva In tapetništvo. Ivan Jelačin. Ijijam Uvoz kolonijalne In špecerijske robe. Tvrdka ustanovljena leta 1888. pV Solidna in točna postrežba. "WH veletrgovina. a blago. »like cene Obiščite novo urejeni oddelek za gospotfe Trpežno blago Najnižje cene Modna trgovina za dame in gospode A. Šinkovec Dasl. K. Soss Ljubjana, Mestni trg 18, 19. vi n*vvw «p.wü v» u hauyly , t/ipjšjjg f m öslamljm 1.1889 Telefon štff. 2.016 r/------------------------------ Stanje vloženega denarja nad 277 milijonov dinarjev. HEiT!M HRAHILIHCA UUBLJAASÄA "1 (GRADSKA ŠTEPIOHICft) LJUBLJANA Prešernova ul.ca fnovo^xr Tf’nvfn1 rrr^ OitiBoiljina 1.1889 Poštni ček 10.533 n---------------------------------------^ Stynjft denarja pad 1.108 milijonov kron. sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun, in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. Htfpilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu n§jvišje mogoče obresti. • • Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugpd, ker jamči zanjp poleg • Ä letnega iranilničriega prenjogenja &' m$$to Ljnblfona z vsem prempženjem ter davčno močjo. Vprav W f F F radi tega nalagajo pri njej sodišča denar nedoletnih, župnijski uradi cerkveni in občine občinski denar. F w T0W X Mjagajo syoj$ prihranke največ v naši hranilnici, kfc d^r $u ppp,plpqipa yar«!‘ Udaja Zraa državnih nameščencev sa Slovenijo v Ljubljani. Odgoneet nradnft Anton Adamič. Za Nerodno thkaroo Pr. Jesesšek. Vat v Ljot#w«