Vabilo na občni zbor......,113 Čebelarska tečaja.......114 III. kongres jugoslovanskih čebelarjev 114 Še enkrat: „Moj izvirni način narejanja rojev."........115 Prezimovanje v medišču . . . . 116 To in ono iz moje čebelarske prakse 118 Ajdina paša na Ljubljanskem polju 120 Čebelarsko pismo.......121 Pri g. župniku Zahiji na Rabu . . 123 Opazovalne postaje......124 Vesti iz podružnic.......126 Drobiž . ..........127 Listnica uredništva. G. J. P. iz V. Glede vožnje v Beograd najdete vse potrebno na 2. strani današnje številke. Upam, da bodo prireditelji kongresa v Beogradu preskrbeli brezplačno stanovanje, vsaj obljubljeno je bilo na zadnji seji Saveza v Zagrebu. Lepo bi bilo, ko bi se tudi nekaj slovenskih čebelarjev udeležilo kongresa. Take prilike ne bo kmalu, da bi se za ta denar prišlo v Beograd. Torej le na noge! čimveč nas bo, tem prijetnejša bo vožnja in bivanje v prestolnici. Pozorl Čebelarji z A. Ž. panji. Pozor! Najhitrejše in najlažje odvzemanje medu — z najmanjšo muko za čebelarja in čebele dosežete, če uporabljate za ometanje čebel najboljši sipalnik „IDEAL" (opisan in narisan v 7. štev. lan. »Čebelarja".) Založila in prodaja jih a 120'— Din: Čebel. podr. za Ljubljano In okolico na Miklošičevi cesti št. 9 — sodnija — v pisarni ravnatelja ljubljanske jetnišnice. Prodam čebelnjak z praznimi panji 18 novih panjev Neisserjevega sistema še nerabljenih z vsemi pritiklinami. Vseh 18 panjev je ena celota, zato se posameznih panjev ne more prodati. Čebelnjak je z opeko krit. Cena po dogovoru! Franc Stajnko, posestnik in čebelar v Ljutomeru. DOMAČI VRT Praktičen navod, kako ga uredimo, obdelujmo in krasimo. Priredil M. Humek. Cena Din 48'—, vezano Din 60'—. Kdor hoče obdelovati svoj vrt tako, da mu bo prinašal največ dobička, naj si to knjigo omisli. Preizkušeni nasveti te knjige mu bodo mal izdatek za njo stotero nadomestili. Knjiga je bogato ilustrirana in obsega 69 podob v besedilu in 2 barvni tabeli. — Knjiga se naroča v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. GLASILO ČEBELARSKEGA DRUŠTVA ZA SLOVENIJO V LJUBLJANI. Urejuje M. Humek, višji sadjarski nadzornik v Ljubljani, Tobačna ulica štev. 21. Letnik XXVII. Ljubljana, dne i. avgusta 1924. Štev. 8. VA BI LO na redni letni občni zbor v »Čebelarskega društva za Slovenijo", ki bo v soboto, dne 16. avgusta t. L ob 10. dopoldne v Marijanišču, soba št. 54, v Ljubljani. Dnevni red: 1. Pozdrav in otvoritev občnega zbora po predsedniku. 2. Tajnikovo poročilo. 3. Blagajnikovo poročilo. 4. Volitev novega odbora. 5. Volitev dveh preglednikov računov. 6. Slučajnosti. Eventuelne predloge in nasvete je poslati najkasneje do 10. avgusta t. 1. društvenemu odboru. Odbor. Čebelarska tečaja. Čebelarsko društvo za Slovenijo priredi ob priliki občnega zbora dva enodnevna čebelarska tečaja in sicer: 1. Tečaj za čebelarje začetnike bo v petek 15. avgusta od 9. do 12, ure dopoldne in od 15. do 17. ure popoldne. 2. Tečaj za napredne čebelarje, ki so že kolikor toliko izvežbani v čebelarstvu, 'bo pa v nedeljo 17. avgusta od 9. do 12. ure dopoldne in od 1.5. do 17. uro popoldne. Oba tečaja se bosta vršila v Marijanišču v čebelnjaku društv. predsednika ptič. g. prosta A. Kalana, j j-1 ~ y j ) — r r — r rfu^nvi" r r r ---"r<*r ~r ~ vv,^"1 . ■■ — ■ III. kongres jugoslovanskih čebelarjev bo tekoče leto v Beogradu dne 23. do 25. avgusta. Spored: 23. avgusta ob 16. uri glavna skupščina delegatov Saveza jugoslovanskih čeblarskih društev. (Skupščine se udeleže le delegati.) iJ?.. . 24. avgusta ob 8. uri dopoldne otvoritev kongresa, potem začetek razprav in sicer: J. Antonioli' — Dalmacija: O prikladnem panju. A. Žnideršič — Slovenija: Skupna jugoslovanska mera. Popoldne od 16. ure dalje nadaljevanje razprav: M. Ljubic — Slavonija: Načrt za čebelarsko šolo. Sv. Džordževič: Načrt delovanja Saveza in njega društev. 25. avgusta: Sklep kongresa in event. izleti. Udeleženci kongresa imajo pravico do polovične voznine v vseh razredih in na vseh železnicah kraljevine ,SHS. Kdor se bo torej kongresa udeležil, naj si kupi pri odhodu celo vozovnico do Beograda. Vozovnice pa pri izstopu ne sme oddati in naj se sklicuje na odlok ministerstva saobračaja z dne 29. junija t. 1. št, 12.706. Na kongresu bo dobil vsakdo izkaznico, da se je prireditve udeležil. Na podlagi te izkaznice in vozovnice do Beograda, se bo vozil domu brezplačno. Vozni stroški III. razreda bodo znašali iz Ljubljane v Beograd in nazaj v potniškem vlaku 201 Din, v brzovlaku pa 402 Din. Kdor bi se hotel peljati s potniškim vlakom, bi moral iz Ljubljane najkasneje 22./VIII. ob 18-40 <% na 7 zvečer), v Beograd Sbi prišel drugi dan popoldne ob 16. (ob 4.). Udeleženci, ki bi se hoteli peljati pa z brzovlakom, bi se morali odpeljati iz Ljubljane najkasneje 22./VIH. ob 17. (ob 5. popoldne), v Beograd bi prišli drugi dan ob 8. uri zjutraj. Vse udeležence, ki se nameravajo udeležiti kongresa, vabimo, da se osebno ali pismeno čimpreje prijavijo pri uredništvu »Slov. Čebelarja«, da se jim bodo oskrbela brezplačna stanovanja in event. druge ugodnosti in olajšave. Kdor bi prišel sam v Beograd, naj se zglasi pri poljoprivrednem društvu, Nemanjina ul. št. 11. Tam bo izvedel kje se 'ho kongres vršil. 3. Vprašanja prezimovanja nadomestnih matic pa nisem načel v svojem članku, ter opozarjam na protislovje pomislekih štev. 7., kjer pravi gosp. Jug, da se dajo tri take male družine združiti v krasen plemenjak. Ako se to stori, potem vprašam, kje so pa one male druži-nice, iz katerih naj napravim narejeni roj po načinu 1. gosp. Juga. V svojem članku sem samo to napisal, da mi ne kaže čez zimo in pomlad rediti slabiča, da iz njega napravim še-le tekom leta narejen roj. Panj za prezimovanje takih malih družin z nadomestnimi maticami sva že 1. 1915. sestavila jaz in gosp. nadučitelj Kašča v Tolminu, kar lahko potrdi g. Kašča. Gotovo se zgodi vsakemu čebelarju, da mu ostane spomladi nekaj nadomestnih matic neporabljenih. Lahko torej napravi iz njih kakorkoli pleme-njake, a namenoma ne bi gojil slabičev za razširjenje čebelarstva, to sem napisal. Toliko k pomislekom! V 6. štev. »iSlov. čeb.« je gosp. Jug opisal drugi način narejanja rojev, katerega imenujejo Nemci: Sammel-Brut-Ableger, katerega je izumil sloveči Moravski čebelar Skarytka. Priznam rad, da je ta način jako dober, najboljši izmed vseh dosedanjih, zlasti, ako ga v toliko izpremenimo, da uporabljamq samo pokrito zalego, ki jo ob tistem ča3u dobimo v mediščih, ker je s tem izključeno, da bi čebele mogle staviti matič-mike, in so prisiljene sprejeti oplojeno matico. Dokler nisem narejal rojev po svojem izvirnem načinu, sem uporabljal ta način, a danes ime je izkušnja napotila do tega, da narejam roje po svojem izvirnem načinu, ker se mi boljše obnesejo. Namen teh vrstic ni, zapostavljati gosp. Juga, nasprotno želeti je, da bi tudi drugi čebelarji objavljali svoje izkušnje, ker čebelarimo v različnih razmerah, a tega ne sme nihče storiti, da bi obsodil novost v čebelarstvu, ne da bi jo prej temeljito preizkusil. Koliko dragocenega časa in denarja so zapravili še enkrat: »Moj izvirni način narejanja rojev.« H. Peternel. — Češnjice. Letos so se opisovali v »Slov. čeb.« trije načini narejanja rojev: v 5. št. gospoda Juga, v 6. štev. moj izvirni in drugi gosp. Juga. Sodbo o dobroti teh načinov prepuščam vsem tistim čebelarjem, ki so bili dovolj vneti za napredek čebelarstva, in napravili poizkuse. Ti so naprošeni, naj poročajo o svojih izkušnjah. Na pomisleke gosp. Juga pa naj mi bo dovoljeno odgovoriti, v kolikor se ne ujemajo s tem, kar uči izkušnja. 1. V obče se v Sloveniji prevešajo A.-Ž. panji sredi majnika, malo prej ali poslej, kakor je letina. Taki panji so v navadnih razmerah zreli za točenje medu začetkom do polovice junija, vsekako pred lipovim cvetom. Prevešajo se A.-Ž. panji vedno predno imajo družine ma-tičnike, ker drugače je uspeh prevešanja zmanjšan, ker družine, ki so namenjene rojiti, ne razvijajo one pridnosti, ki je potrebna, da se polni medišče. Sredi junija je tisti čas, ko najdemo v plodišču že matičnike pri tistih družinah, katere imajo namen rojiti. Zgodaj spomladi silijo običajno na roj le rojive družine ali take, ki imajo staro matico. Ako tedaj napravim roj ob času, ko jemljem med, po opisanem načinu, ni vzroka, da bi ne mogel tak narejen roj si nabrati zaloge za zimo, saj si jo morajo nabrati tudi plemenjaki, ko jim odvzamem poletni med. Po mojem načinu narejeni roj je že od začetka krepak, saj ima same mladice in oplojeno matico. 2. Med se jemlje čebelam takrat, ko je dobra tretjina satnika že pokrita. Tak med je gosto tekoč in zrel, se ne pokvari, ako je posoda, v kateri se hrani, zaprta. Ako se pa hrani med v vlažnih kleteh ali sobah v loncih, ki so pokriti le s polo papirja, se gotovo na površini začne ki-sati, tudi ako je iztočen iz popolnoma pokritih satnikov. Nemci s svojimi predsodki proti širokemu satiriku. Namesto, da bi si bili nabavili panje s širokimi satniki in jih preizkušali, so vodili proti njim skozi desetletja peresni boj, dokler ni izkušnja posameznikov vendar prebila skorjo sive teorije. Tudi glede dobrote mojega izvirnega načina narejanja rojev naj odloči iz kušnja onih čebelarjev, ki so letos nare-jali roje po tem načinu. Torej pero v roke gospodje, in popišite kako se vam je obneslo! Prezimovanje v medišču. Fr. D. Jug. Nimam navade, da hi se poprijel takoj vsake novotarije, a p r e z i m o v a -n je v medišču me je tako zanimalo, da -sem se že predlansko jesen lotil tega načina prezimovanja. Nekaj plemenjakov v A.-Ž. sem prezimil v mediščih, kar se mi je prav dobro obneslo. Zato sem se v minulem letu z največjim zanimanjem zavzel za ta način prezimovanja in priznati moram, da je to velevažen napredek v čebelarstvu. Preizkušnjo sem pač sijajno prestal v hudi in dolgotrajni zimi. Vsi plemenjaki so mi tako lepo p r e z i m i 1 i, da nisem i me i prav nobene izgube. Zato sem se odločil da malo podrobneje opišem svoje praktične izkušnje v tej zadevi. Praktičen čebelar mora skrbeti najprej, da bodo imeli plemenjaki pravočasno vrejena zimska gnezda v plodiščih. Mnogo se je razpravljalo tekom let v čebelarskih listih o vredbi čebelne družine v plodišču. Nekateri so tega strogega mnenja, da naj si čebele same po svoje vrede gnezdo za zimo, čebelar naj jih pusti v miru. To je že res, da ni dobro in koristno vedno brskati po plodišču, pa vendar spretna čebelarjeva roka mora včasih le poseči vmes, toda le o pravem času. Ko mine pri čebelah naravna rojilna doba, koncem julija meseca ali začetkom avgusta, se čebele izaeno pripravljati za zimo. Med in obnožino, ako je paša bolj slaba, nosijo le v plodišče, v medišče le tedaj, ako spodaj zaradi preobilne zalege ni prostora. Tedaj mora skrbeti čebelar, da iso panji, ki jih misli prezi-miti, z a d o s t i m o č n i. Slabičem je treba pomagati na ta način, da jim damo po en sat pokrite zalege iz najmočnejših panjev. Slabičev v A.-Ž. panju ne kaže prezimovati, ker čez zimo preveč oslabe in spomladi se ne morejo dovolj hitro razvijati, ker mala družina ne more ogrevati tako velikega prostora v panju. Če imamo več slabičev raznih naravnih rojev, (ki niso v tem času zadosti razviti, je najbolj pametno, dva ali tri združiti v eno družino. Ako pa le hočemo nekaj malih družin ohraniti čez izimo zaradi matic, tedaj jih kaže spraviti na manjši prostor. Najbolj praktičen je za to navadni eksportni panj na 7 ali na 9 Satnikov. Tega predeli po sredi z ločilno desko, mu priredi dve izletnici, ter razdeli lin loči žrelo. V tako vrejen panj deni dve družini, vsako na 3 ali na 4 sate. Na ta način prav lepo prezimijo in jalko malo porabijo. Spomladi se 'take druži-nice v malem prostoru hitro razvijejo, ker imajo dovolj toplote. Ko jim je aprila ali v začetku maja meseca prostor pretesen, jih prestavi v večje navadne panje, kjer se do jeseni razvijejo v prave orjaške plemenjake.. Ko tima čebelar svoje panje, ki jih misli prezimiti, zadosti močno obljudene, jim mora vrediti gnezda v plodišču. Vsak plemenjak mora imeti 5 do 6, do tal izdelanih satov s samimi čebelnimi celicami. Sat, ki ima zgoraj in spodaj lepo čebelno satje, na sredi pa širok pas trotovine, ni za gnezdo, ta mora priti na stran, ali pa v medišče. Na vsako stran peterih ali šesterih satov prideta po dva sata iza med in obnožino. Ta dva pa imata lahko od spodaj ali pa na voglu nekaj trotovih celic. Ako je slučajno v plodišču preveč takih satov, ki imajo trotovirio, ali pa takih, ki niso do tal izdelani, pa so zaleženi, si jaz pomagam na tale način: Dotični sat, kadar je zalega pokrita, prestavim kar v medišče. Paziti je treba, da bi ne bila slučajno matica :na njem, da jo ne prenesem v medišče. Zato je -boljše prej čebele omesti s :sata v plodišče. Na to poiščem v mediišču lepši sat, ki je cel in s čebel-nimi celicami, ter ga prestavim v plodišče. To revizijo" je t r e ib a na vsak način izvršiti še p r e d jesensko pašo. Ko imajo čebele vrejeno gnezdo za zimo, tedaj pa jih pustimo lepo v miru, dokler ne mine jesenska paša, to je do sredi septembra. Sedaj šele pridem do točke, o kateri hočem govoriti, torej do p režim o-vanja plemenjakov v medi-š č u. Po končani jesenski paši, dva do tri dna pred točenjem preostale zaloge, se lotim tega opravila. Dan mora biti miren, brez vetra in hladen, da čebele preveč ne nagajajo. Ko pripravim kožico, panj odprem in zadelam s papirjem spodnje okence v plodišču, da se čebele ne razburjajo. -Zgornje okence pa odstranim in zložim vse sate s čebelami vred iz medišča na kožico. Nato vzamem primerno lepenko in ž njo pofcrijem rešetko, da čebele ne prihajajo iz plodišča. iSedaj s čebelarskim nožem osnažim strop in stene medišča vseh prezidkov voščin in zadelavine. Vse to se zbira na lepenki, ki jo potem odstranim in stresein trelbež v posebno posodo. Nato odstranim še spodnje okence v plodišču ter začnem satje po vrsti prestavljati iz plodišča v medišče v istem redu kakor stoji v p 1 o 'd š č u. Pri tem opravilu pa je treba prepričati se, ali ima plemenjak zadostno zalogo živeža za zimo. Prva leta sem vsako gnezdo zložil s kožico vred na vago, da sem se laže prepričal o teži. Sedaj pa ne delam več tako, ker je prezamudno in pa nevarno za ma- tico. Vsak sat, ki ga potegnem iz plodišča, •kar v rokah precenim koliko tehta. V satu, ki je do polovice pokrit, računim 1% kg medu, tisti pa, ki je do 1/8 pokrit, ima 1 kg čistega medu. Ako p r e -računim na 9 ali 10 sati h 11 do 12 kg medu, potem je p 1 e -m e n j a k p r e s k r b 1 j e n z žive-ž e m d o m a j a m e s e c a. Med iz medišča, bom iztočil, ali pa dodal drugim plemenjakom, ki jim kaj manjka do popolne zimske zaloge. Na ta način ie lahko izravnajo vsi panji. Ko sem tako zložil celo plodišče v medišče, zaprem zgornje okence in ga zadelam s papirjem. >Sati iz medišča s čebelami vred, ki stoje na kožici, naj še malo počakajo. Sedaj pride na vrsto snaženje plodišča. Na palice v plodišču položim lepenko. Nato primem z obema rokama za okvir rešetke, jo pritisnem navzdol in jo potegnem iz panja, vzamem nož ter jo temeljito osnažim okoli in okoli. Nato osnažim še stene plodišča in ostržem tla, tako da je ves panj očiščen. 'Sedaj pa rešetke ne potisnem več do kraja, ampak tako daleč, da ostane do 2 cm odprtega prostora med njo in sprednjo steno, da imajo Čebele čez zimo prosit prehod do spodnje izletnice v plodišču. Izle t n i -ca v plodišču pa mora biti od sedaj1 naprej odprta. Sedaj šele pridejo na vrsto sati iz medišča, ki čakajo na kožici. Ako ima dotični panj v gnezdu zadostno zalogo živeža za zimo, potem jih kratkomalo zložim v plodišče. Ce so vmes sati, ki so lahki, da jih ne bo vredno devati v točilo, jih postavam v sredino pod 'gnezdo. Sate pa, ki so dovolj težki, zaznamujem s svinčnikom, da mi ni treba, ko bom točil, zopet pregle-davati, kateri sat je za točilo in kateri ne, ampak potegnem iz panja samo tiste, ki so v ta namen že zaznamovani. Ko sem zložil vse sate nazaj v plodišče, zaprem še okence. Ta pamj je sedaj gotov ter ga za sedaj zaprem. Tako ravnam z vsemi panji. Kakemu drugemu panju. ki mu morebiti manjka medu v gnezdu, pomagam na ta način, da mu dopolnim zalogo iz lastnega medišča in če to ne zadostuje, pa iz drugih medišč. Teh dopolnilnih satov pa ne devam v čebelno gnezdo, ki ga ne smem odslej nič več razdirati, ampak spodaj v plodišče. Zadelan med moram pa odpreti, da ga čebele prenesejo v izimsko gnezdo, ki je sedaj zgoraj v medišču. Če bi bila tako slaba jesenska paša, da bi vsi skupaj ne imeli zadosti, potem je pa trdba poseči po medeni zalogi, katero smo jim vzeli čez leto ter jim pokladati razredčen med ali pa sladkor v steklenicah talko, kakor se navadno poklada A.-Ž. panjem. Ko dmamo panje na ta način vre-jene, jim damo 3 do 4 dni popoln mir, da se čebele na izpremembo v panju privadijo, zlasti na nov izhod iz plodišča, ki je sedaj zgoraj. Matica in mlade čebele niti ne čutijo te izpremembe, ker se v gnezdu ni nič izpremenilo, pač pa so nekoliko izbegane čebele, ki izletavajo, a se temu hitro privadijo. Na ta način čebelne plemenjake v/i-miti ni baš tako težko. Ima pa to naše delo še posebno dobro stran, da dobimo natančen pregled o stanju družine in o x zimski zalogi. Največje težave utegne kdo imeti, kadar jemlje rešetko iz panja, 'ker v panjih kakršne so prej delali, je navadno rešetka na nosilca tako prilepljena, da je ni mogoče izvleči. Jaz imam vse A.-Ž. panje tako vrejene, da rešetke nimajo nič nosilcev, kakor je bilo opisano v 12. štev. lanskega letnika »iSl. Čeb.« na str. 189 v članku »Gibljiva rešetka v A.-Ž. panjih«. Kdor bi hotel svoje stare panje tako preurediti, bi tudi šlo, samo bolj s težavo in s precejšnjo zamudo, !ker čebele rade precej nagajajo. .Še najlaže bi se opravilo, ako bi zložili satje s čebelami iz plodišča in medišča na dve kožici. (Konec prihodnjič.) To in ono iz moje čebelarske prakse. A. L u n a 6 e k — Št. Rnpert. Neprijeten občutek sem imel vselej, kadar sem matice — v svrho pridevanja ali zamenjave deval v tiste ozke pločevinaste kletke, kakoršne so sedaj splošno v rabi. Prvič mrzla pločevina z redkimi malimi lulknjicami, drugič tesen, ozek prostor, kjer se matica ne more kretati, Je s težavo obračati, to pač ne more dobro vplivati, in ne ostati brez slabih posledic. In 24 ali celo 48 ur naj bo to nežno, najdragocenejše bitje v kraljestvu čebel, zaprto v mrzlem, tesnem kovinastem prostorčku! In zgolj zaradi tega, da zavzame matičnica čim manj prostora in ni treba rezati sata. Primerilo se mi je že, da najboljša, najplodovitejša mlada matica, ki sem jo bil zamenjal e staro s pomočjo take ozke pločevinaste kletke, — v novem bivališču ni odgovarjala več mojemu pričakovanju. Vzrok pripisujem premajhni pločevinasti kletki. Zato zadnja leta pri pridevanju ali zamenjavanju matic postopam tako, da je matica le nekaj ur zaprta. Še isti dan, ko jo pridenem v kletki, proti večeru zamenjam zamašek s krhko voščenino. Kmalu čez noč je matica svobodna in brez obotavljanja sprejeta. Zaradi pičle tukajšnje čebelne paše in zaradi drugih važnejših poslov sem obrat skrčil. Puščam čez zimo le deset plemenjakov, A.-Z. seveda. Ker sejejo tukaj ajdo, žal da izključno le sivko, sem po petnajstletnih izkušnjah in vsestranskih poizkusih prišel do prepričanja, da se tu pridobi največ medu, ako pustim spomladi plemenjake rojiti. Izrojenci se do jeseni okrepe in pridobe ob ajdini pasi zadostno zimsko zalogo, dasi sprejemam od njih tudi drujce. Roji, ki jim dajem izdelano satje in jih jeseni raztrgam, mi pa dajo mnogo večji donos, kakor plemenjaki, 'katerim se rojenje zabrani. Izdelanega satovja imam zadostno zalogo. Vendar je potrebno, da vsako drugo, tretje leto pridobim nekaj novega in Odstranim prestaro, neralbno. Tudi •lani sem dal peterim rojem — prvcem -satnice namesto izdelanega satja. Nenavadno lepo so to satje izdelale. Plemen j akom že več let ne pride-vam jeseni čebel iz (kasiranih panjev, ojačujem jih koncem julija An začetkom avgusta z zaleženim satov jem iz panjev, določenim za trganje. Ta mlada zalega bi prav 'nič ne koristila poginu določenim rojem, ker bi v času ajdine paše izlegle čebelice ne bile 'sposolbne za delo, za nabiranje medu, pač pa ta mladina, sposobna za zimo, ojači plemenjake za prihodnje leto. Tudi se mi dozdeva, da jeseni iz razdrtih panjeV plemenjakom pridružene stare in mlade čebele preveč vznemirjajo plemenjake. Sicer pa že ojačeni in jeseni krepki plemenjaki ne potrebujejo še tujih čebel. Zato brezskrbno uničim itak le stare čebele v panjih, ki jih razderem. Da mi roji, določeni za trganje, brez potrebe ne množijo mladih čebel avgusta meseca, jim že koncem julija v sredo plodišča postavim ločilno desko, četudi moram za njen prostor odvzeti en 'sat, saj je pri tukajšnjih, ne baš ugodnih pašnih razmerah zadosti prostora za odlaganje medu v mediščih. Matica ima tedaj le na štirih satih prostor za zalego, medtem ko ostala polovica plodišča poveča medišče in so ti sati ob času trganja brez vsake zalege. Kako naj dosežem, da se tudi v teh štirih satih, kjer biiva matica, iznebim vsaktere zalege, ki mi jeseni po izvršenem točenju kvari sate, ker jo moram izrezali? V prejšnjih letih sem zaradi tega in v pričakovanju večjega donosa uničeval matice pred začetkom ajdine paše. Pa nisem zapazil, da bi mi ti panji dajali kaj prida več, donosa nego oni, katerim sem pustil matice. Pri nekaterih se je pa med pašo izlegla nova matica, brzo oplodila in pred trganjem že zopet zalegla nekatere sate. Zato sem opustil uničevanje' matic pred ajdino pašo in matice z ločilno desko omejim na majhen prostor. Ko sem lani po štirinajstdnevni odsotnosti 22. avgusta, ob času glavne paše došel domu, .me je vznemirjalo vprašanje: Kako naj v panjih, določenih za trganje, kjer so se matice svobodno kre-tale le še na štirih satih, popolnoma omejim zaleganje? V kletko z maticami! Toda matice v teh ozkih pločevinastih kletkah v treh, štirih, petih dneh poginejo. Panji postanejo ob glavni paši brezmatični, vznemirjeni, pospeši Se ropanje. Kaj, ko bi matice priprl v velike kletke"? Kdo jih ima, kje jiih dobim? Nikjer! Brž mrežo, kakršno imajo okenca, in kos ročaja zlomljenih grabelj v roke in kmalu je bilo iz te mreže narejenih 10 velikih kletk. Med tem, ko imajo ■kupljene pločevinaste kletke premer 15 mm, ga imajo te hitro napravljene 25 mm, dolge so pa 6 do 10 cm. 24. avgusta je bilo že vseh 10 matic v panjih, določenih za trganje v teh kletkah. Ker je postala ločilna deska nepotrebna, sem namesto nje postavil prazen, star, ne dosti prida sat, ki ga ni bilo škoda, ko sem mu izrezal za večjo matičnico potreben prostor. Dosegel sem svoj namen. .Nadal j-na zalega je 'bila preprečena, matice v prostornih kletkah in v živem stiku s čebelami so prav vse ostale žive in čile do časa trganja. Nobenega vznemirjenja med pašo in po paši in ob točenju. V zadnji tretjini, septembra so (bili vsi sati čisti, brez zalege. Nauk: V panjih, določenih za trganje, devajte matice, bodisi nekaj dni pred začetkom ajdine pase ali tudi med pašo, v velike mrežaste kletke! Trapilo me je še vprašanje, koliko časa bi pač živela v taki kletki priprta matica. Ker pa nisem hotel za ta poizkus tja v zimo obdržati takega panja s priprto matico, in (ker sem minulo jeseti pri polovici plemenjakov uzimil čebele v me- diiščih,* v glavnem pay da vidim, če in koliko časa bo živela v talci veliki kletki matica v tujem panju, sem dne 25. septembra položil tako veliko kletko z matico v plodišče plemenjaku, ki sem ga po navodilu g. Kosija prezimil v medišču. Čez tri dni pogledam. Matica živi v kletki, ki jo prijazno obdaja trop čebel, vzlic temu, da ima plemenjak svojo matico zgoraj v medišču. Začetkom oktobra je bilo več dni hladno deževno vreme, čebele tudi niso izletavale, potegnile so se gor v zimsko gnezdo. 9. oktobra pogledam v pričakovanju, da bom našel dodano matico zapuščeno in mrtvo. Toda bila je še živa in zdrava in taka je ostala, negovana od nekaj čebel do 15. oktobra, ko 'sem jo uničil. Velike važnosti so tedaj prostorne redlko-mrežaste matičnice! Ali Ibi čebele negovale v kletki priprto tujo matico tudi v gnezdu? (Naj-brže ne! Op. uredn.) Ajdina paša na Ljubljanskem polju. J o s. V e rib i č. — Ljubljana. Na- Ljubljanskem polju sejejo leto za letom minogo ajde, ki 'dobro medi in prav radi pripeljavajo čebelarji tu sem svoje čebele v pašo. Pripeljavanje se vrši kakor še dandanes povsod, tako tudi tukaj brez 'vsakega načela in sporazuma, na slepo srečo. Zato so pa tudi uspehi malokdaj zadovoljivi. Kako se to pasišče neprimerno izrablja, nam kažejo sledeči podatki. Ljubljanski čebelarji vozijo svoje čebele v Medvode, Vodice, pod Krim, v Veliko Loko na Dolenjskem in še bog ve kam. Gorenjci in Dolenjci pa jih vozijo Ljub- * O prezimovanju čebel v medišču prihodnjič. Že sedaj rečem: ne uzimujte čebel v mediščih A.-Ž. panjev! (Primerjaj tozadevni članek »P r e z i m o v a n j e v medišču« na str. 116. Op. uredil.) ljančanom pred nos: v Dravlje, na Ježi-co, v Dobrunje itd. — Narobe svet! Kako porazdele panje, vidimo sleherno leto najboljše na Ježici. Pri »Urbanč-ku« stoji večkrat pO 900 ali več panjev in v neposredni bližini v Klečah ne veliko manj. Pasišča v Štepanji vasi, Hrušici itd. so pa večkrat popolnoma prazna. Slabe posledice tega nevrejenega izkoriščanja 'so: 1. Mnogi čebelarji (v tem slučaju Ljubljančani) si s predolgo vožnjo pove-čavajo stroške. 2. Preveč čebel na enem mesitu ne dobi dovolj beriva in donos je premajhen. 3. Paša se ne izrabi popolnoma, ker ostane marsikatera njiva zaradi oddaljenosti od stojišča čebel neizkoriščena. 4. Nastaja nevarnost, da človek izgubi čebele. To se je pokazalo posebno lansko leto, ko so na nekemu pašišču domači čebelarja zamašili pripeljanim panjem žrela. V sledečem hočem dati nekaj migljajev, kafco bi se ti nedostatki odstranili, posebno z ozirom na ljubljansko čebelarsko podružnico. Oglejmo si najprej lego in velikost pasišča. Del Ljubljanskega polja, ki hodi tu v poštev, leži na severni, severovzhodni in vzhodni strani Ljubljane in je omejen od črte, ki veže Ljubljano, Štepanjo vas, Dobrunje, Zalog in gre ob 'Savi navzgor do Tacna in Vižmarjev in od tu ob vznožju Polhograjskih gora do Ljubljane. Po približni cenitvi meri ta svet okoli 5200 ha. Vprašajmo 'se sedaj, koliko panjev s pridom izrabi določeno velikost pasišča. Pri odgovoru se ne moremo opirati na lastna opazovanja in za ajdino pašo jih menda sploh ni. Nemške izkušnje «e nanašajo le na navadno reso. Ker drugih ni, hočemo te vzeti za podlago pri izračunavanju naših količin. V koliko bodo odgovarjale našemu slučaju, bo pokazala izkušnja. Po dr. Zanderju računajo na severno nemških resiščih ob Labi, ki so peščena in nerodovitna, z zelo enostavno in enakomerno rastlinsko odejo, to je z navadno jesensko a zelo medečo reso in travo pokrite ravnine, po eno čebelno družino na 2—3 ha zemlje. če pomislimo, da na Ljubljanskem polju ni ves svet obdelan, da se nahajajo na njem gozdi, stavbene parcele in da ni niti polovica polja posejanega z ajdo, morali bi odkazati vsakemu panju 3 ali 4 ha zemlje. Ljubljanska čeb. podružnica ima po podatkih, ki mi jih je preskrbel njen podpredsednik g. Ivo Verbič: mesto Ljubljana 450 velikih in 40 malih občina Zg. Šiška 160 „ „ 30 „ „ St. Vid 60 „ „ 120 „ „ Ježica 150 „ „ 70 „ ,, Cernuče 90 „ „ 50 „ ,, Moste 130 „ „ 60 „ „ Dobrunje 80 „ „ 60 „ „ Devica M. v P. 150 „ „ 80 „ skupaj 1270 „ „ 510 „ Na ajdino pašo na ljubljanskem polju so navezani tudi čebelarji iz občine Vič, ki imajo 180 velikih in 70 malih panjev, torej imamo v celoti 1450 velikih in 580 malih panjev, ki je v njih 2030 čebelnih družin. Ako porazdelimo te družine na 5200 hektarov, pride na eno družino na ljub. polju okroglo 2V2 ha. Za silo bi torej to pašišče zadostovalo za čebele, fci jih imata ljubljanska in vičanska čebelarska podružnica. Za druge čebele pa tukaj ni prostora. Zadevo je treba pogledati še z drugega stališča. Če bi hoteli pravilno izkoristiti pašo, bi morali namestiti vsak panj v sredino prostora, obsegajočega 2\i> ha; ker je vsled nepraktičnosti, pre-male varnosti in prevelikih stroškov tako porazmeščanje panjev neizvedljivo, treba bi jih bilo postaviti v več malih skupin, recimo po 50 panjev in vsaki skupini odkazati okrožje te poiumerom 1—IV2 km na vse strani, če (bi nakazali prostor po eni taki skupini na severni periferiji mesta Ljubljane, v Zg. Šiški, v Dravljah, na Trati, nad Št. Vidom, na Ježici, v Stožicah, Tomačevem, za iSv. Križem, v Šmartnem, v Hrastju, v Za-dobrovi, Zalogu, pri D. M. v Polju, v Do-brunjah, Hrušici, Mostah in v Štefanji vasi, preskrbeli bi 2000 panjem primerna mesta. Imenovani kraji, ki imajo sami več nego 50 panjev, bi poslali nadštevilne družine v druge kraje, ki so manj obljudeni. 10 CO co -t 'S n uioSaus s i t i i i i i i i i i r i i i i i iii qtnA9zap i— CO I rt O OC os O rt CO CO OS CD O rt rt rt oo O rt 4)1 rt o co inmapi o m m IM O co 35 IN Ol IN co O as as CM o co O CO 05 CM os CN O eo O CO CM IN O CO o co os (N ca it oo " C- + + m 05 rt "f N « C i '5? p ra >5° '3 o o r- + OS + o + CO + lO + 00 + oo + oo + (N r-i + 00 + 4)1 + co oo + o T—t + O + CD + 03 + O 00 co y—" + + + u. o f- i B? C ce co co + co + co + co + t- t- IN IN + + 00 CM + lO IN + lfS o CM CO + + O co + co co + co CO + M CO + 05 CM + CM CM + CO + 00 CM + oo CM + čo + © o © 3 T3 t- IN (M I> IN os t- CM o CM g CM o co T- O co CM o CM 1 1 o co -- a a "H "C a in O O m lO ^ lO os o -t o os O CD l£S l> O o CM o o TU o os rt IO rt o CO IO as T-f o o rt O 00 O CM rt 1 1 in co 3 u © tn © E > 1 V to >3 t| o ca o lO lO o co 1 1 0 r^ 01 irs IO 4JI CO o co O IO 00 CM O co CM rt 1 m CM O lfS co IO co o CM O os 1 1 o oo « C > co 1 o lO 00 o rt O co rt o OS O lO % 1 O 00 rt O CM OJ 1 o oo CM 4)H 00 ICS co O o o !N 1 m CM CM 1 4) 1 bjO N ca 5s IC o l> o oa T4 m co iN O co o CD lO m o IO 1 1 O 05 CM O 00 05 o co lO oo O 8 CM 1 B ett r-i a •pa o —H o lO O <33 O rt o os 1 1 o co 1 O o O o CD o 00 CM IO co 1 S 1 1 O O co 1 O. > CO -t-j '3 >o © g CO o la S ia m o !> g o CM CM o o l> s o g CM us CO 1 lfS 00 t> l> co o IO co o co rt O 4f co 1 1 o o co S o •a c4 03 © S lO o lO lO lO ics rt O l> g O CD rt o m o (N CO O o 00 rt O CO to l£S o m m ! lfS rt lO IO o t- 1 1 o CM CM u a TH 1 o CD 1 lO rt o co O oo >N >N >N >N >N >N 1 1 1 >N « >N1 >N >N >N >N i ^ i i i i < 1 <5 < < < N to s o J«! in O B o CC eS C CS s ss OS 00 a as w 2 o > S ifl o W S S 00 <5 CO 0 iS 1 'S5 e. 2 CS 3 .S ^ A M S s co co CO H t> s s o S?6 6 E S co t> co as ** co -—' CS M O cs 5C O Ji! >03 /*—v s o o t- «3 os CS C XI b > CO o 3 S w o o co ® s tsfi M o ® >J s ® o ,3 CS o- s o a o ai X SH 1-4 d ® s ® M sse o s > > ~ s m m £ s ® a O Ll o ho ® (H O 3 g >« o S 5 CD £ rD s - d O 64 -a ® ® e >s o > tf do (M 3 IO 64 rci o .a • rt ^ CS 3 CJ s cs >N a a. rn 05 CS > o 03 > O X) S >N O J ® 64 a, o m i-i co oo co e s ^ p &D »C > > CS fi "S •a ° CS cs c a cs ® 3 S O £ > O CO s - ^ po. o 64 o bfi 3 (4 ® s e ° s 4-* cs .5, S hJ >oc T3 fe ° a a. —= c ® ® >N O 64 CS > H več in boljšega medu nego kostanj in proti koncu meseca so že prvič točili. Pri odvzemanju medu so čebelarji zopet preizkusili Stojkovičev sipalnik »Ideal« in so polni hvale o njem. Pri prevažanju čebel smo opazovali več kričečih nedostatkov s slabimi posledicami. Nekateri začetniki so prepe-ljavali A.-Ž. panje spredaj in zadaj popolnoma zaprte. Sami so krivi, da so se jim čebele podušile. Drugjij so pustili okenca pritrjena z navadnimi zapahi. Ni čudno, da so se zaradi tresenja zrahljala in da se je satje porušilo. Hojev med so imeli tudi v 'Strugah pri Dobrepoljah in pri Sv. Gregorju pri Ortneku. Zadnja postaja je izkazala že drugi mesec najboljši donos. Cvetlični med so pridelali v Rožnem dolu. Povprečno ga je prišlo na en panj po 11—12 kg. Slabo se je godilo čebelarjem na Gorenjskem, Novomeščanom in onim ob Muri. Novomeščani so prepeljali svoje čebele v Mirno peč v kostanj. Postaja Rožni dol je prodajala letošnji med na debelo po 20 Din, na malo po 22-50 Din. Slišali smo, da so ga Vrh-ničani ponujali po ljubljanskih slaščičarnah in v prodajalni ljubljanske čebelarske podružnice celo po 17-50 Din, torej pod ceno sladkorja. To ne bi smelo biti. Ni toliko medu, da bi ga morali tako zametati. V Šmihelu pri Novem mestu so opazili gnilobo čebelne zalege. Svetujemo vsem, ne samo prizadetim čebelarjem, temveč tudi okoličanom, da z ozirom na svojo lastno korist skrbijo, da se bolezen takoj in popolnoma iztrebi. Končno naj še omenimo, da more tudi najbolj izkušenega čebelarja doleteti nezgoda. Našemu veščemu poročevalcu v Krtini se je zadušil najmočnejši A.-Ž. panj. Trotje so ponoči žrelo tako zamašili, da je čebelam zmanjkalo zraka. Bliža se zadnji up čebelarjev: ajda. Posamezniki in podružnice razmišljajo, kako bi se ajdina pasišea popolnoma in z najmanjšimi stroški izrabila. Ljubljanska čebelarska podružnica je konsta-tirala, da ima z viško podružnico, ki pride tudi tukaj v poštev, dovolj panjev, da po imenovanih načelih izkoristi njej naj-prikladnejše. pasišče, to je oni del Ljubljanskega polja, ki se nahaja na severu, severovzhodu in vzhodu od Ljubljane in sicer od Št. Vida ob Savi do Zaloga. Sklenila je razdeliti imenovani svet v okrožja s polumerom IV2 do 2 km in v vsakem postaviti približno po 50 panjev. Število domačih panjev v dotičnem okolišu se bo upoštevalo. Skušala bo v najem vzeti vse razpoložljive čebelnjake in tekom časa nabaviti provizorične lope, ki se bodo postavile na mestih, kjer ni čebelnjakov. — Velik napredek našega čebelarstva bi bil, ako bi druge podružnice slieno postopale. M VESTI IZ PODRUŽNIC 1 Iz Škofje Loke. Upam da mi ne odre-čete prošnje in objavite teh par vrstic v našem priljubljenem glasilu. Tukajšnja podružnica je priredila dne 15. junija pri čebelnjaku podpisanega pol dnevni tečaj in predavanje, katerega je vodil g. Okorn. Zbralo se nas je lepo število čebelarjev starih in mladih in vsi srn.y z zanimanjem sledili izvajanjem g. predavatelja. V-4 urneiffc. -predavanju nam je obrazložil pomen dobre in slabe matice za panj, najboljši način za izbiro in vzgojo dobrih matic in nam tudi razkazal vso pripravo za prašenje (prašilčkov). Po predavanji! se je vnela živahna debata posebno glede prepeljave čebel v ajdovo pašo. Kakor opažamo pri vseh naših prireditvah, tako se je tudi tukaj, da novinci, ki so najbolj potrebni pouka, imajo naj-§iaiij zanimanja za tečaje in jih tudi najprej zapuščajo. Z letino se tudi pri nas ne moremo hvaliti. Kranjiči so rojili neredno in malo, iz A.-2. so pa bili roji izjeme. Točilo se letos bolj malo rabi, pa upanje imamo še na ajdo. Kakor povsod, tako se tudi pni nas vedno bolj širi racijonelno čebelarstvo, kar je najtoplejše pozdravljati. — Čebelarski pozdrav! I. Žontar. Iz Vojnika. V nedeljo, dne 10. avgusta t. 1. je v osnovni šoli v Vojniku po prvi sv. maši čebelarski shod, na katerem predava učitelj g. Levstik iz Celja o letošnji čebelarski nezgodi. — K obilni udeležbi vabi odbor čebelarske podružnice. (G. predavatelja uljudno prosimo, da bi to nezgodo, o kateri smo že nekaj slišali, na kratko opisal tudi v »Čebelarju«. — Op. uredn.) Čebelarska podružnica za Savinjsko dolino. Na praznik sv. Reš. Telesa je imela naša podružnica ob treh popoldne dobro obiskan čebelarska shod pri Franc Oblaku v Grižah, kjer je navzoče najprej pozdravil domači g. naduč. Voglar, na kar je poročal naš vneti čeb. mojster g. Piki o letošnji kritični zimi, ki je pomorila premnogim čebelarjem skoraj vse čebele, zlasti onim, ki so čeble prezimovali v me-diščih. Nato je poročal poročevalec o počasnem razvitku čebel v letošnji spomladi in o vzroku, da je letos tako malo rojev. Radovednim čebelarjem pa je odgovoril na slednje vprašanje, da je šel vsak zadovoljen in potolažen s hoda. Hvala mu! Poročevalec. DROBIŽ Ljubljanski čebelarji prirede v nedeljo dne 3. avgusta 1924 v Podkraju pod Krimom pri gosilničarju g. »Anzelcu« domačo veselico. Dopoldan ob 10. uri bo sv. maša pri sv. Janezu v Podkraju, nato poljudno predavanje o čebelarstvu in popoldne domača veselica. K tej zabavi so vljudno vabljeni vsi čebelarji, prijatelji čebelarstva in narave. Na krivih potih. (P. Močnik.) Snideva se z uglednim posestnikom in vnetim čebelarjem L. iz K., ki se je bas vračal od zaupniškega sestanka svoje stranke. Imenovani je bil dolga leta član čebelarske podružnice, toda letos ni maral več pristopiti. Pihal sem mu na dušo, kakor sem vedel in znal. Nekaj časa se je izgovarjal, da je članarina previsoka, potem zopet, da ne vidi čitati in ko sem vse izgovore ovrgel, je prišel še-le s pravim vzrokom na dan. Rekel je: »Kaj rabimo »Sadjarja« in »Čebelarja«, naš najboljši list je ..... ............... v njem je toliko gospodarskega, kolikor potrebujemo kmetje.« Proti taki sodbi seveda nisem mogel nastopiti, to tem manj, ker se je mož ravno vračal od sestanka zaupnikov. Z žalostjo v srcu grem svojo pot! Je li Čudo, ako od samega politiziranja in politične nestrpnosti tudi na gospodarskem polju ne pridemo nikamor in da pri nas politika daje gospodarstvu smer, namesto obratno! Ako bo prevladala ta smer, potem bo kmalu konec naših strokovnih listov! Rojevina. (P. Močnik.) Na železniški postaji v Guštanju raste drevo z rdečimi pokonci stoječimi storži, ki močno spominjajo na bar. Listi so podobni jerebiki, le malo večji so, vejevje pa je krivo. Bota-niško se imenuje Rhus typhina, slovenski (po Wolfovem slovarju) roj ali rojevina, nemški Essigbaum. Drevo je sorodno z oranžo in limono, toraj prineseno iz juga, kar se vidi že iz cele rasti drevsa. Kako drevo imenujejo na jugu mi ni znano. Tudi po parkih se često vidi. Pa zakaj to pripovedujem! Na cvetočih storžih sem namreč junija opazil vse polno čebel, po 15—20 na enem*, ki so se kar gnetle po drobnem, rumenem cvetju in kadar je veter močneje potegnil, so težke popadale na tla. Pregledal sem spise medonosnih rastlin, a te rastline nisem našel med naštetimi. Mogoče je kaj enakega opazil še kak drug čebelar, ali pa je to le posebnost letošnjega leta, tako kakor so lani čebele močno letele na pšeničen cvet, predlanskem pa na koruzni. Čebele na smokvah (figah). G. župnik Zahija na Rabu mi je pravil sledečo zgodbo. V Vrbniku na otoku Krku, kjer je on doma, gojijo na veliko smokve. Kadar so smokve močno zrele, se pokaže na vrhu (pri muhi) vsakega ploda kapljica prav sladkega soka. Čebele to hitro zavohajo in trumoma oblegajo smokve ter nosijo sladek sok domov. Kmetic Luka Mihalič je šel nabirat * ime rojevina je torej zelo umestno. smokve. Na drevesu začuje velik šum, toda se ne briga dalje za ta pojav in hgče trgati zrele plodove. Toda gorje! Čebele se zapraše vanj kot besne in ga preženejo z lastnega zemljišča. Rad ali nerad se je moral vrniti s praznim košem in pustiti svoje smokve tujim čebelam. Za plačilo ga je pa tatinska družba še neusmiljeno opikala, da se je moral več dni doma zdraviti. Vrhutega so se mu pa še smejali hudomušni sosedje, ki so gledali smešni prizor. Ojstrica pri Dravogradu. Naj opišem izreden slučaj, ki sem ga letos doživel pri nekem A.-Ž. panju. Pri prvem spomlad-nem pregledovanju najdem vse v redu; živeža zadosti, mnogo živali, precej najlepše zalege, matica iz 1. 1922. To je bil sploh moj najboljši panj. V drugi polovici majnika hočem prevešati, ker vidim vse sate obsedene. Ko pa jemljem sat za satom iz plodišča, najdem samo trotovsko zalego in na enem satu odprt matičnjak z ostrim robom, iz česar sklepam, da so čebele prelegle ali pa sem pri prvem pregledovanju matico pritisnil in zmečkal, in da je mlada matica že izlezla. Toda odkod trotovska zalega! Odgovor je lahek: Ker še ni bilo trotov, se mlada matica ni mogla oploditi in zdaj zalega kot trotovka samo neoplojena jajčeca. Kaj sedaj! Ker je bilo še dosti čebel, sem hotel dodati iz drugega panja en sat z jajčeci in mlado odprto zalego, da si. vzgoji novo matico. Toda tisti dan nisem utegnil več in sem moral odložiti delo na drugokrat. Deloma zaradi slabega vremena, deloma zaradi velike zaposlenosti (škofijska vizitacija in birma je bila pred durmi), se je to opravilo zavleklo v prvo polovico junija. Lotim se dela. Najprej nameravam poiskati in uničiti matico tro-tovko. Ali glej! Ni več duha ne sluha o trotovski zalegi, na satih vidim najlepšo čebelno zalego, večinoma še odprto, deloma pa že pokrito; matica je torej oplojena! Doslej sem vedno mislil, da se mlada neoplojena matica, ki je že začela zalegati, ne more več oploditi. Ta slučaj pa me je drugače poučil. Na vsak način se mi zdi ta slučaj zanimiv in se gotovo redkokdaj zgodi. Ali se pa da morebiti ta pojav razložiti še drugače! Ulr, Hafner, župnik. Op. u r e d n. Mogoče je tudi to, da je bila trotova zalega od stare matice, ki jo je zalegla predno so jo čebele odstranile. Dobrova pri Ljubljani. V našem kraju se goji razmeroma mnogo čebel. Dela se pa še vedno po starem načinu s kranjiči, rojiči in slabiči. Ni čuda torej, ako ni uspehov. Nekateri so se že začeli oprijemati modernih A.-Ž panjev. In vsakdo, ki je ta panj poizkusil, ga hvali. Seveda ni dovolj za čebelarja, če si omisli te panje, ampak znati mora z njimi tudi pravilno ravnati. Poznani čebelarja, ki si je napravil kranjiče s premakljivo stavbo. Pa kaj je dosegel z njimi? Nič! Med staro šaro jih je vrgel in tožil, da so moderni panji za nič, ter čebelari naprej s kranjiči. Iz tega sledi, da so novodobni panji res koristni le za tistega, ki hoče napredovati. Starokopitnež, ki se mu zdi škoda dati par dinarjev za kako čebelarsko knjigo ali pa ki je tako malomaren, da se mu ne ljubi priti na kak tečaj, ne bo dosegel z njimi ničesar. Čebelarski pozdrav! Ivo Makarovič. Lep prostor za ajdino pašo v ljubljanski okolici dam v najem. Poiizve se na Dunajski cesti št, 47 (za Bežigradom) pri Fr. Kristanu. Kam smo prišli s ceno medu. Sirovo maslo je po 70—75 Din, sadna marmelada po 50 Din, sladkor po 21—.23 Din, medu pa čebelarji ne morejo prodati niti po 18 do 20 Din. — Kdaj bo imel med zopet isto ceno kakor sirovo maslo? — Nikdar več! Letos se v splošnem obeta slaba letina. Tudi vnanja poročila niso kaj ugodna. Ako bo še jesenska paša tako slaba kakor je bila spomladna in poletna, bi to utegnilo vendarle vplivati kolikortoliko na ceno medu. Vse tiste srečne čebelarje, ki so vsaj nekaj pridelali, opozarjamo, naj ne silijo z medom na trg. Počakajo naj vsaj do konca septembra, da vidimo kaj bo dalo jesenska paša. Ko bi mogli vzdržati ceno medu vsaj na 25 Din pri prodaji na veliko in na 30 Din pri prodaji na malo. Po sklepu lista je došlo: Čeb. podružnica Polje. Ker se je na dne 20 julija pismeno sklicani čeb. shod ponesrečil zaradi slabega vremena, se s tem sklicuje ponovno čebelarsko poučno predavanje na dan 24. avgusta od 1. do 3. ure popoldne. ^Predava gosp. Jurančič. K obilni udeležbi vabi Odbor. Lastnik „Čebelarsko društvo za Slovenijo" Tiskarna J. Blasnika nasl. v Ljubljani. ki jih Ima v zalogi blagovni oddelek Čebelarskega društva za Slovenijo v Ljubljani, Jugoslovanska knjigarna, Pred Škofijo (poleg stolne cerkve). Predmet Cena Din P 300 325 — 24 O — O 7 _ 35 ' — 60 _ 50 — 42 28 — 40 — 5 _ 60 — 120 — 12 — 15 — 3 — 85 — 18 — 16 — 200 — 50 — 180 o — o 18 PO 2 50 200 — 135 — 100 — 76 — 25 — 20 — 32 — 150 — 7 — 6 — 900 — 12 — 18 — 10 — 3 1100 — 58 — 100 — 38 — 5 _ 2 — 5 — 9 5 — 6 — 3 —- 60 — 4 — 1 — 28 — 1 — 15 A.-Ž. panj na 9 okvirov najnovejšega sestava: kompleten z vsemi pritiklinami (s pripravo za prevažanje)..... Isti na 10 okvirjev, najnovejši in najpreciznejši izdelek........ Baloni, za 1 ali 2 litra Din 16— ozir................. Deska za pritrjevanje satnic................... Euskol zavitek ..................... . . . . Garnitura za vdelavo satnic (dvojni topilnik za vosek, cevka za lepljenje) Kadilnik ............................ Kapa, čebelarska, za odpirati s tkanino .............. „ „ s tkanino (navaden) .... ........... Klešče za okvirčke....................•. . . . Klešče za okvirčke v topli stavbi................. Kolesce za vtiranje žice ..................... Zaklopna kožica za odlaganje obljudenih satnikov.......... Matičnice (kletke) raznih vrst od 3 do 15 Din............. Ista z oddelkom za hrano za razpošiljanje po pošti .......... Mreža žična za okenca (pocinkana) a m2............... Nastavek s taco za odkrivanje satja ob točenju medu......... Nož za izpodrezovanje satja.................... Nož za odkrivanje satja..................... Odvijač za vijake........................ Pipe čebelarske .................... , , , , Pitalnik za A.-Ž. panj Din 10-—, iz bele pločevine.......... Posode za med, pločevinaste a 4 kg................ Iste za 55 kg.......................... Iste (leseni sodi) za 50 kg..................... Posoda za čiščenje medu z dvojnim sitom......_........ Ravnalec (priprava za uravnavanje satnikov v A.-Ž. panju....... Razpršilnik za škropljenje čebel z medeno vodo........... Razstojišča pločevinasta mesto kvaeic za 9 ali 10 okvirčkov...... Rešetka matična močna (nemškega fabrikata) za m2......... Rešetka matična šibkejša................... , , Rokavice, čebelarske....................... Satnice 39 X 23 cm, pr. kg..................... Sipalnik lesen za A.-Ž. panje na 9 in 10 satnikov........... Sito za čiščenje medu, leseno................... Isto pločevinasto ........................ Solnčni topilnik......................... Spone za rokave I. vrste par ................... Iste II. vrste par ................... Stiskalnice za umetno satje .................... Strgnlja za snaženje A.-Ž. panjev................. Šablona jeklena in zabijač (priprava za pritrjevanje kvačic)...... Ščetica za ometanje čebel.............■........ Šilo za vrtanje luknjic...................... Točilo za med, pločevinasto za 3 okvire 27 X 41 cm. ........ Topilnik s svetilko in žličko za lepljenje satnic.......Din 48-— in Topilniki za voščine ....................... Vilice za odkrivanje satja..................... Zapahi za žrela: a) kovinski enostranski Din 5-—................ b) leseni (Trinkov sestav) . .................. Znaki .............................. Žica v klobčiču dkg Din 1 —................. , , , Kovinska garnitura za A.-Ž. panj: a) 6 palic 40 X 8 mm (nepocinkano železo)............ b) 2 nosilca za matično rešetko................. c) 2 tečaja za vratica a Din 3-—................ d) 4 tečaji za bradi št Din —'75................. e) mreža za okenca po m2................... f) zapahi za okenca p. Strgar a Din 1-—............. g) 2 zaporici za zaklopnico a Din —"50.............. h) kvačice iz železne žice, kilogram............... i) 1 kljukica za vratica, večja................. j) kos matične rešetke 33 X 25 ............... Gospodarske knjige: Janša, Nauk o čebelarstvu. Humeh, Praktični sadjar. Slovensko kuharico. Sadje v gospodinjstvu. Tretja izdaja. Priredil Frančišek Rojina. Z dodatkom Albertijev-Žnidaršičev (A.-Ž.) panj. M. Humek. Din 24-—. Zbirka najvažnejših sadjarskih naukov, pojasnjena s 24 barvanimi prilogami in 92 slikami v tekstu. Vezana Din 120'—. Priredila S. M. Felicita Kalinšek. Velika izdaja s slikami v besedilu in 33 barvanimi tabelami v naravnih barvah. Sedma izdaja Vez' Din 220 —. Kratek navod o ravnanju s sadjem, o domači sadni uporabi in o konserviranju sadja in zelen-jadi. Za gospodinje in dekleta priredil M Humek. Pojasnjeno s 13 barv. prilog in 42 slik. Din 30. Navodilo za vsa v domačem gospodinjstvu važna opravila. Priredila S. M. Lidvina Purgaj. S 156 slikami. Zdravstveni del spisal Dr. Fr. Dolšak. Din 40' — . Za vsako gospodarstvo in gospodinjstvo vele-važna in koristna knjiga. Priredil I. Majdič. Din 32'—, vezana Din 48'—. Navod, kako ga izdelujmo in kako z njim ravnajmo, da dobimo okusno in stanovitno pijačo. Z 42 pod. Sestavil M. Humek. D. 20. Nasveti za hišo in dom. Sadno vino ali sadjevec. Breskev in marelica. Naše gobe. ||||||Sm||m Hiniiniri v novi meri s Pridejano naštevanko do 100. Pregledna lEU1JILIIti I ULulIlLu in Prakj'čna strokovna knjiga za posestnike in lesne tr- Navodilo, kako ju vzgajajmo in oskrbujmo. Z 22 slikami in 2 barvanimi tabelami. Sestavil M. Humek. Din 12—. Navodilo za spoznavanje užitnih in strupenih gob. S 75 barvnimi tabelami. Sestavil Ante Beg. Slike izvršil Dragotin Humek, ravnatelj meščanske šole. Vezana Din 100'—. Ročunor Zemljepisni atlas govce. Sestavil Janko Dolžan. Vezana Din 20'—. v kronski in dinarski veljavi. Hitri računar.) Vezan Din 30' kraljevine S. H. S Izdalo društvo slovenskih profesorjev. Sedem podrobnih zemljevidov. Izvršil ing. Viktor Novak. Din 48'-. Zemljepisni, zgodovinski, politični, kulturni, gospodarski in socialni pregled. Napisal Fran Erjavec. Vezan Din 60 —. Slovenci. Gospodarska geografijo. Parni kotel. Ojačen beton. (Zgodovinski razvoj trgovine in prometa Naravni pogoji in človek Produkcija Trgovina. Promet in njegova sredstva.) Sestavil dr. Vinko Šarabon. Vezana Din 48' . Navodila kurjačem, posestnikom parnih kotlov itd. Spisal ing. Gvidon Gulič. Din 30' . Učna knjiga za stavbne šole in za stavbne obrtnike. I. del. Izračunavanje konstrukcij za visoke stavbe iz ojačenega in neojače-nega betona. Spisal ing. Jaroslav Foerster. Din 30'-. 05447670