PRIMORSKI DNEVNIK J,0^3 * * * * * * Plačana v gotovini »a i. **• ^taie i gmppo - Cena 90 lir Leto XXVII. Št. 263 (8051) TRST, »reda, 10. novembra 1971 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknem, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskarni «Slovenija» v gozdu pod Vojskem pri Idriji. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRI TEDNE PO ZAGONETNI UGRABITVI Policija odkrila morilca treh deklic iz Maršale M-letni Michele Vinci, stric Antonelle Valenti, priznal krivdo po deveturnem zasliševanju - Trupli Ninle in Virginie Murchese, ki stu bili ubiti tokoj po ugrabitvi, še vedno iščejo na dnu nekega zapuščenega kamnoloma — Začelo se je šali |eD “eianje tragedije v Mar-• Po dveh tednih je krivec tJrr’ da je ugrabil in nato JZ?*, tri deklice, Antonello Va-« in sestrici Ninfo in Virgi-Marehese. Morilec je 30 letni Antonelle, Michele Vin-iavn- na* potem ko ga je dr-Pravilnik dr. Terranova ur zasliševal. te ^nc* i® Povedal, da v .""‘dne 21. oktobra povabil Vf«s J ayt° tri deklice, ki so se i, Je ,*z šole domov. Deklice st»*iBi a P°vabilo z veseljem Pogs®j so Vincija že dolgo fev n popile so torej v Vinci-bele barve in s tem j^atde svojo usodo. Ve.St?*1’ s katerimi razpolage > »i se popolnoma jasno, kaj theje Zg0^*° s sestrama Marko]*^'* Povedal, da se ju je tali je ugrabitvi .znebil, tako, da 1 , ^rgel na dno zapuščenega Karabi°ma. v kraju Santa Venera, te Sa.iIe.r^’ a«enti javne varnosti ka«mni,CI 80 takoj odšli pregledat let n, 1!®’ ki je globok kakih de-V’ doslej pa še niso našli Niti ni • , 111 se jasno, kdaj je Vinci ""•»1111,1, •udira G * Parizu audi , ,2. — Indijska predsedni- •teltov^'j3 Gandi je na današnji •L. konferenci na sedežu indij- javiu ''^Poslaništva v Parizu iz-te^da je treba iskati rešitev te Zahodne Bengalije s sti-telji .L Pakistansko vlado in vodite je vS*a deša». Dodala je. da W"»&vUena sestat; s paki-ldtii J® Predsednikom Jahja Kalila o aa samo *ato. da bi govo-te 0 Jr^PStranskih vprašanjih, ne te Oot-I^ašanju «bangla deša*. ki **dev_ r1^a vprašanje Pakistana ter “teiitr^PPiio samo zaradi pritoka Jivojj? Gandi je tudi izrazila za-u jih j p zaradi poteka pogovorov. te^J* 1Inel s francoskim pred-telsL , Pompidouiem. s predsed-z zpftan”a<^e Ghaban Delmasom in °uprav .nm ministrom Schumannom, tild Pojasnila, da stališča obeh Uiaiaj ^^PPtljivo niso povsem Nstak r 88 -ie indijska predsednica N*n s, ptsateljem Andrejem Mal-Ni, , ,se ie pred kratkim po- ubil Antonello. Sam je povedal, da jo je, potem ko se je »znebil, sestric, peljal v zapuščeno šolo, kjer so pozneje našli njeno truplo, še prej je deklici nadel lepilni trak na oči, da ne bi spoznala kraja. Tu jo je menda držal nekaj časa ter ji tudi dajal hrane, nato pa jo nbil. Vzroki te nesmiselne tragedije niso znani, saj niso objavili podrobnosti Vincijevega zasliševanja. Zvezni tajnik za informacije o Mejakovem intervjuju «Delu» BEOGRAD, 9. — V zvezi z intervjujem bivšega člana zveznega izvršnega sveta inž. Mirana Mejaka v ljubljanskem «Delu» 6. novembra o delu zadnjih dveh vlad, v katerih je Mejak sam sodeloval, je tajnik za informacije zveznega izvršnega sveta Budimovski na današnji tisko\>ni konferenci izjavil, da je ta intervju neobičajen v praksi jugoslovanskih političnih delavcev. Budimovski ni želel komentirati ocenitve Mejaka o delu Špiljko-ve in Ribičičeve vlade, izjavil pa je, da Mejak ni bil s strani republike Slovenije predložen za člana nove vlade in da prav tako predsednik Bijedič ni ponudil Mejaku, da ostane v njegovi vladi. Avstrijski predsednik Jonas o obisku v Italiji Čudno zagovarjanje nacističnega klavca majorja Rederja DUNAJ, 9. — Avstrijski predsednik Jonas je danes govoril italijanskim in avstrijskim novinarjem o svojem bližnjem obisku Italije, ki bo prvi obisk predsednika avstrijske republike predsedniku italijanske republike. Jonas je mnenja, da so se odnosi med Avstrijo in Italijo normalizirali in da lahko njegov obisk prispeval k utrjevanju političnega, gospodarskega in kulturnega sodelovanja. Rešitve so bile že najdene s »paketom* in z »operativnim koledarjem*, kar je prispevalo k pomirjen ju. Jonas je nato govoril o pomembnosti človeških odnosov, ki prihajajo do izraza s turizmom in da osebno dobro pozna predsednika Sa-ragata. Nato je govoril o vrsti po- „da bi se kot prostovoljec bo ^ 13 * strani .bangla deša*. '•»»niiniiiuii,, n,nm, mn n, imiHnuimiiiiimiiiiniiiiHiiiiiiiiiiinniiniiiiiiiMinin ZIS sprejel osnutek *r®dnjeročnega razvoja Osnovne naloge razvoja do leta 1975 na*ega dopisnika) 1 razvoja se predvideva relativno hi- VTreD. 9. _ Zvezni izvršni1 razvoi energetike, prometa, osnutek ki bo dnevi sprejel razvoja, ki uu v J*Vo. n^edtožen skupščini v raz-» °stal/nutek še ni popoln, ker še nekatera si-S,'ieI'ašanja (devizni in zu-JSei* ' režim, sistem in po-pomoči nezadostno A v Peeročjem, nekatera vpra-k.rja nif^i. z izkoriščanjem in * ^ je i biozemskih kreditov), l^PubliL-***** rešiti sporazumno i.?1®'1 in pokrajinami pred ^jet. * ta’ 110 mora biti osnutek tota i97Cna'°Se razvoja do kra so med drugim nadalj-lamoupravnih, sociali-nogospodarskih odno-večanje življenjskega ^1975 Stl, "eniio. • *»“=u ugiui j ^ samoupravnih, social’.-ik! lujjjšbenogospodarskih odno V^ai-riT10 li * večanje življenjskega tazajP^bivalstva, hitrejši razliko n °stoo razvite pokrajine h>sti, ^ajinje povečanje zapo-b3**tva Trememba strukture pre-iv, JbnfRt.1' krepitev v obrambi in ho j dežele. Izpolnitev teh e ^fdnosov z inozemstvom da se primanjkljaj plačil-1975 zmanjša za o-Sk jajetl?0 v primerjavi s prh " Sred ^ *anskem letu. V o eQnjeročnega družbenega trejši razvoj energetike, prometa, proizvodnje surovin, osnovne kemije, industrije cementa, celuloze, živinoreje in drugih izdelkov, ki bodo omogočili večji izvoz in prispevali k zmanjšanju uvoza. V prihodnjih petih letih se bo nadaljevala politika hitrejšega razvoja nezadostno razvitih področij, posebno pokrajine Kosovo, tako da bo njihov razvoj za 25 odstotkov hitrejši od poprečnega razvoja v Jugoslaviji. Po predloženem osnutku se predvideva med drugim, da se bo število zaposlenih do leta 1975 povečalo za okrog devetsto tisoč, da se bo realni osebni' dohodek letno večal za pet odstotkov in da se bo zgradilo za okrog 770 tisoč stanovanj. B. B. jasnil, do katerih je prišlo z razčiščevanjem odnosov med ZDA in Pekingom, z napori Sovjetske zveze za evropsko konferenco in da je pri tem Dunaj pripravljen nuditi svoje gostoljubje. Zlasti za nas pa je nekoliko čudno zvenel odgovor avstrijskega socialdemokratskega predsednika republike, češ da bo zelo verjetno govoril o «primeru majorja Rederja (ki je v italijanskem zaporu obsojen na dosmrtno ječo, zaradi pokola v Marzabottu) in o katerem je prejel osebno ter njegova vlada na desetine pisem*. V tej zvezi je avstrijski predsednik govoril o svojih izkušnjah in o tem, da je bil zaprt in da mu je žena nekega italijanskega policista prinesla v zapor knjigo Silvia Pellica «Le mie prigioni*. CARACAS, 9. — Venezuelska policija je danes ujela gverilskega voditelja Maximilia Canalesa in Ju-lia Bonetta. Jetnika bo sodilo vojaško sodišče. MANILA, 9. — Med poskusom pobega filipinskih jetnikov je prišlo do ostrega spopada, ki je terjal kar 11 smrtnih žrtev med jetniki. Ostalim jetnikom je uspelo zbežati. BRITANSKO VOJAŠKO LETALO STRMOGLAVILO V MORJE PRI LIVORNU 52 ITALIJANSKIH IN BRITANSKIH VOJAKOV UMRLO PRI NESREČI V letalu ccHercules C. 130», ki bi se moralo udeležiti vojaške vaje na Sardiniji, je bilo 46 italijanskih padalcev in 6 članov posadke britanskega letala Prednji kolesi britanskega vojaškega letala, ki je strmoglavilo v morje pri Livornu z 52 vojaki na krovu (Telejoto ANSA) LIVORNO, 9. — Danes zjutraj se je nad otokom Meloria nekaj milj od obale pri Livornu pripetila najhujša vojaška letalska nesreča. Iz še neznanih vzrokov je britansko vojaško letalo .Hercules C.130», ki je imelo na krovu 6 članov posadke britanskega vojnega letalstva in 46 italijanskih padalcev brigade «Folgore», strmoglavilo v morje. Po izjavah nekaterih očividcev, zlasti pa še po ugotovitvah strokovnjakov se je nesreča pripetila ob 5.51 saj je letalo vzletelo z vojaškega letališči pri Piši ob 5.45. «Hercules» je vzletel z britansko posadko in italijanskimi padalci letališča pri Piši v okviru kombinirane vojaške vaje med italijansko vojsko in vojaškimi silami članic atlanstke zveze. Nekaj minut po vzletu se je prekinila radijska zveza med letalom in nadzornim stolpom letališča pri Piši. Po mnenju vojaških strokovnjakov je prišlo do nesreče nenadoma in v trenutku ko so bili padalci še privezani na svojih mestih, ker je bilo letalo še vedno v fazi vzleta. To potrjuje tudi dejstvo, da so potapljači vojne ladje, ki je ena od prvih prišla na področje nesreče, najprej našli prednje kolo letala, ki ga pilot baje še ni utegnil potegniti v trup. To naj bi dokazovalo, da letalo, ko je strmoglavilo, še ni doseglo kote varnosti. Takoj po nesreči so odplule številne ladje in helikopterji, ki so začeli preiskovati področje morja, »niiininnimmmmmr-im.................................................mini.. PRISRČNO SLOVO Nfl PEKINŠKEM LETALIŠČU OB PRISOTNOSTI ČUENLAJfl Kitajski delegati na poti v New York Danes se bodo ustavili v Parizu, kjer se jim bo pridružil kitajski poslanik v Kanadi PEKING, 9. — Kitajska delegacija v OZN, ki jo vodi namestnik ministrskega predsednika Čao Kuan-hua, je odpotovala danes z letalom iz Pekinga v New York. Skupina šteje devet visokih funkcionarjev fer kakih dvajset uradnikov in časnikarjev. Na letališču so se od predstavnikov v svetovni organizaciji poslovili sam ministrski predsednik Čuenlaj, vršilec dolžnosti zunanjega ministra Či Peng-fej in druge visoke kitajske osebnosti. Prisotnih je bilo tudi več kot tri tisoč ljudi, ki so zelo prisrčno pozdravili delegate. Tako delegati kot spremljevalci so bili videti odlične volje, letališče pa je bilo polno transparentov z gesli o .veliki zmagi diplomatske linije predsednika Maocetunga«. Odhod je prenašala tudi kitajska televizija. Skupina funkcionarjev se bo po prvem postanku v Šanghaju ustavila v Parizu, kjer se ji bo pridružil tudi sedanji veleposlanik v Ottawi Huang Hua, ki je bil imenovan za stalnega predstavnika v varnostnem svetu. V New Yorku pa vzbuja veliko pozornosti prva skupina kitajskih diplomatov, ki je že včeraj dospela v ameriško velemesto. Kitajci so se nastanil v hotelu Roosevelt v neposredni bližini steklene palače, kjer so tudi rezervirali sobe za ostale ddegate. Kakih petdeset ameriških časnikarjev je Kitajcem stalno za petami, funkcionarji pa niso preveč zgovorni. Tajnik delegacije Kao Liang je danes skupaj s tremi sodelavci in v spremstvu nekega albanskega diplomata odšel na sedež OZN, kjer je imel pogovor s šefom urada za protokol OZN Uvnanom Korlejem. Opazovalci so ugotovili, da se je prvič po 21 letih zgodilo, da je neki predstavnik komunistične Kitajske prestopil prag steklene palače. Kao Liang ima nalogo pripraviti vse dokumente ter rešiti vse praktične probleme v zvezi s prihodom kitajske delegacije v New York. Ameriški tisk zabeležuje vsak korak kitajskih funkcionarjev ter navaja celo, koliko so plačali za sobe v hotelu Roosevelt. Ameriški diplomati v OZN pa so že dobili navodila, kako naj se obnašajo do kitajskih kolegov: po navodilih veleposlanika ZDA v svetovni organizaciji Georgea Busha bodo morali biti odnosi, «ne samo korektni, ampak čim bolj normalni in umirjeni*. Bush je tudi opozoril, da so ZDA dejansko omogočile vstop Pe- kinga v stekleno palačo, «kar neka- teri pogostoma pozabljajo*. Kljub tem izjavam pa ostaja vstop Kitajske v OZN eden največjih di- plomatskih porazov ZDA, zaradi če- sar ni čudno, da so v številnih krogih povsem negativno reagira- li na izid glasovanja v generalni skupščini. Tako so danes objavili rezultate neke preiskave javnega mnenja, iz katere je razvidno, da je samo 45 odst. Američanov zadovoljnih zaradi vstopa Pekinga v stekleno palačo, 38 odst. pa na to gleda dokaj skeptično. 30 odst. anketiranih se je zavzelo za to, da bi ZDA zmanjšale finančni prispevek svetovni organizaciji, 8 odst. pa je celo mnenja, da bi morale ZDA izstopiti iz OZN. Negativnih reakcij ne manjka niti v parlamentarnih krogih: 54 članov predstavniškega doma je podpisalo danes osnutek resolucije, ki zahteva izključitev Bjelorusije in Ukrajine iz OZN kot povračilni ukrep za izključitev Formoze. Podpisniki, ki pripadajo tako demokratski kot republikanski stranki, pripominjajo, da nimata ti dve dr; žavi nobene pravice, da bi bili članici svetovne organizacije. Kitajski ministrski predsednik Čuenlaj je danes ponovno komentiral glasovanje v generalni skupščini na nekem uradnem sprejemu, ki so ga priredili v Pekingu na čast kam-boškemu predsedniku v izgnanstvu Sihanuku. Predsednik kitajske vlade je v svojem govoru ugotovil, da se mednarodni položaj razvija v smeri, ki je ugodna za narode sveta, neugodna pa za imperializem in za reakcionarje iz vsega sveta. .Države hočejo neodvisnost, narodi svobodo, ljudstvo pa revolucijo*, je med drugim dejal Čuenlaj, ki je dodal, da je to težnjo nemogoče ustaviti. To se je pokazalo tudi pri glasovanju o kitajskem vstopu v OZN, pa tudi na, nedavni .konferenci 77* v Limi ter na vrhu v Moga-dišu, ki so se ga udeležili predstavniki držav srednje in vzhodne Afrike. Predstavniki CK ZK Makedonije gostje deželnega vodstva KPI Na povabilo deželnega komiteja KPI Furlanije - Julijske krajine je včeraj dopotovala v Trst delegacija CK Zveze komunistov Makedonije, ki jo vodi sekretar sekretariata CK ZKM dr. Slavko Milosav-levski. Pričakal jih je deželni taj- ■ nejšega sodelovanja med nik KPI Silvano Bacicchi z drugi-1 ZKJ. mi predstavniki deželnega komiteja in tajniki federacij KPI iz Gorice, Vidma in Trsta. Makedonski komunisti se bodo danes razgovarjali s predstavniki dež. komiteja KPI, popoldne pa bodo obiskali občinske upravitelje v Miljah in Dolini. V četrtek in petek pa bodo gostje goriških in videmskih komunistov. S tem makedonska delegacija vrača obisk komunistom iz naše dežele, ki so se mudili v Skopju prejšnji mesec. Istočasno pa se to srečanje uokvirja v širši razplet stikov med republiškimi komiteji Zveze komunistov Jugoslavije in deželnimi vodstvi KPI, kar je trden dokaz čedalje globljega in tes-KPI in kjer je strmoglavilo letalo. Doslej še niso mogli ugotoviti točnega kraja, kjer je letalo izginilo v valovih razburkanega morja. Močan veter in visoki valovi so ovirali delo reševalcev, ki je bilo prekinjeno, ko se je stemnilo. Umrli italijanski padalci so bili na poti na Sardinijo, kjer bi se morali udeležiti skupno z drugimi člani brigade «Folgore» vojaške vaje pod imenom «Gold stream*. Vest o nesreči je prišla v Livorno šele okrog 7. ure. Takoj nato so od- plule iz pristanišča nekatere vojne ladje, z letališča pri Piši pa so vzleteli proti kraju nesreče helikopterji in težka vojaška letala, ki so takoj začela raziskovati morsko gladino, da bi našla morebitne preživele ponesrečence ali pa vsaj njihova trupla. Do večera pa je bilo vse iskanje zamanj. Vojne ladje in letala niso našli nobene ga vojaka. Našli so samo nekaj razbitin letala, prednje kolo in gumijasti rešilni čoln, ki se avtomatično odpre, ko se ga vrže v morje. Ko so našli rešilni čoln, so u-pali, da bodo v njem našli tudi kakega preživelega vojaka. Ko so čoln potegnili na krov ladje pa so ugotovili, da je prazen. Reševalci so našli v morju tudi nekaj kosov obleke ponesrečenih vojakov. Vsi najdeni predmeti so močno zaudarjali no gorivu, ki' se ie razlilo po morski gladini, ko je letalo nenadoma treščilo v morje. Načelnik tiskovnega urada vojaškega področja za Toscano in Emi- lio je ltoel danes v Livornu tiskovno konferenco, na kateri je pojasnil, da se je vojaške operacije udeležilo deset letal «Hercules C 130* britanskega vojnega letalstva, ki so prispela na letališče pri Piši pred štirimi dnevi. Letala so začela vzletati z letališča v presledku 15 sekund drugo za drugim. Ponesrečeni .Hercules* je vzletel četrti, in sicer točno ob 5.45. Takoj za njim so vzletela še štiri druga letala. Vest o nesreči je prišla, kot je povedal polkovnik Gervasio, kmalu po vzletu osmega letala. Vest so sporočili z nadzornega stolpa vojaškega letališča pri Piši, ter so hkrati pojasnili, da na področju, kjer se je pripetila nesreča, piha veter okrog 70 km na uro. Karabinjerji s postaje v Marina di Piša so obvestili poveljstvo le- iiiiiiiiiiiiiiiniimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimiimuimiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimnuiiimiiiiiimiiiiiiiiimi 11111111 LELIO BflSSO NI BIL IZVOLJEN Zfl ČLANA USTAVNEGA SODIŠČA Zaostritev odnosov med socialisti in demokristjani Izjave predstavnikov strank, ki se sklicujejo na ustavo RIM, 9. — Dopoldne je parlament ugotovil, da bo moral ponovno glasovati za ustavnega sodnika, saj tudi tokrat Lellio Basso ni bil izvoljen: prejel je 353 glasov, belih glasovnic je bilo 328, dve so razveljavili, 12 pa jih je bilo razpršenih. Za izvolitev je potrebno 634 glasov, na osnovi ustavnega zakona od 22. novembra 1967 št. 2. Pri četrtem glasovanju bo potrebnih tri petine glasov parlamenta ali 570 glasov. Glasovanje, ki ni povedalo nič novega, ali bolje rečeno, glasovanje, ki je še zaostrilo obstoječa MiiiiiiiiMiiiiiiiiHiiiti»MiiiiiiMliWiiwii»iiminiiilwllMt»»Miiiiiliii«iMiiiiiiiitiiiiiiii»iiiiiiiiuniiniuiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiimiiiiiiwinmiimiiiiiiiiiuiiiiiii»mi»»iuiiiiiiiiii»»Hii»iH»ini»»»»»»»»»»u»»u»H»»i»»» PROTI MLADIM ANTIFAŠISTOM _ Politična procesa v Španiji in na Portugalskem MADRID. 9. — Mario Onaindia Natxiondo. član baskovske protire-žimske organizacije ETA, ki je bil decembra lani na zloglasnem pro cesu v Burgosu obsojen na smrt, je ponovno na zatožni klopi, pa čeprav osebno ni prisoten, na procesu. ki se je začel danes pred madridskim sodiščem za javni red proti drugim sedmim baskovskim rodoljubom. Obtoženci so 26-letna računovod kinja Francisca Aurea Goicochea. 22 letna računovodkinja Maria H ziar Lamnriano. 27 letna delavka Maria Dolores Soraluce. 23 letni ri sar Juan Francisco Aguirre, 23-let-ni študent Jose Martin Etxezarra, 22-letna študentka Maria Arana Le cuona in 24-letni risar Jorge Saga-rua. Javni tožilec jih je obtožil nedovoljenega združevanja in neza konite propagande ter ie zanje zahteval zaporne kazni od 6 mesecev do treh let. Glavni argumenti tožilca so, da so vsi obtoženci imeli tesne stike z Mariom Onaindio. ki je na procesu v Burgosu priznal svojo pripadnost organizaciji ETA. Na procesu bi moral biti prisoten kot obtoženec tudi Onaindia. ki ie sedaj v zaporu v Caceresu. vendar so oblasti sklenile, da ga za sedaj ne bodo poslale v Madrid, predvsem iz strahu, da ne bi proces izzval preveč hrupa. Kot ie znano, je Onaindia na procesu v Burgosu odrekel sodnikom pravico, da bi mu sodili, ter med drugim izjavil, da bi morali prav sodniki sedeti na zatožni klopi. Tedaj so proces nemudoma prekinili ter ga nato nadaljevali za zaprtimi vrati, sam proces, kot tudi pogumno zadržanje obtoženca, -i sta izzvala v vsem demokratičnem javnem mnenju zelo močne reakcije, ki se jih je Francova vla-rin močno prestrašila. Procesi proti demokratom so na dnevnem redu tudi v sosedni Portu galski: v Lizboni se ie danes začel sodni postopek proti sedmim ose bam, ki so obtožene .prevratniškega delovanja proti državni varnosti po dvodstvom portugalske komunistične partije*. Na zatožni kliajd sedijo štirje študentje in dve študentki ter neki diplomiranec na pravni fakulteti. Med obtoženci sta tudi predsednik in podpredsednik a-kademskega združenja pravne fakultete lizbonske univerze. Obtožnica govori o .zarotniškem združevanju, razpečevanju časopisov in letakov portugalske KP na univerzi ter pri padnosti komunistični partiji*. nasprotja med socialisti in demokristjani, med laično levico in med «konfesionalci* in ki nič dobrega ne obeta za razprave o nadaljnjih pomembnih dogokih, kot sta volitev predsednika republike in referendum o razporoki. Načelnik socialistične skupine Bertoldi je po glasovanju dejal, da demokristjani zavirajo izvolitev Bassa, kar pomeni nevarno izbiro proti desni, ki lahko povzroči resna nasprotja, ali poskuse, da krščanska demokracija za vsako ceno pritegne svojo umirjeno desnico. S tem pa bo onemogočila koalicijo, o kateri govori, da jo hoče oživiti. Riccardo Lombardi je mnenja, da je stališče KD nesprejemljivo za socialiste in da gre za skrajni primer že tako težavnih odnosov sodelovanja demokristjanov in socialistov. Demokristjanom je znano, da nimajo nobenega upravičenega razloga, da zavrnejo socialistično kandidaturo in torej očitno iščejo spor. Nihče ne more pričakovati od socialistov, da bodo sprejeli režim .omejene suverenosti*, ko naj bi demokristjani pogojevali njih kandidature. Oscar Mammi je dejal za PRI: .Dober dan se vidi od jutra in tokrat kaže že slabo in lahko predvidim .oblačno* za volitve predsednika republike*. Nadaljeval je, da je treba usmeriti vse napore v to, da se premosti zaostritev s strani KD. Predsednik komunističnih poslancev Pietro Ingrao je izjavil: .Krščanska demokracija je samo del volivcev in njeni voditelji ne morejo pričakovati, da bodo vsilili svoje izbire drugim političnim silam. Če pričenjajo razpravo o volitvah predsednika republike z istimi namerami .integraloma* in .strankarstva*, kot so to dokazali pri glasovanju o Bassu, se motijo. Vedno bolj je jasno nujnost enotnosti .vseh levic*, ne gre pa samo zato, temveč za interes vseh ustavnih sil od katoličanov do vseh drugih, da ne bomo hodili po napačni poti.* Načelnik socialdemokratske skupine Orlando je mnenja, da današnje glasovanje potrjuje zaprtost demokristjanskih skupin, kar naj bi pomenilo, da pričakujejo, da bo PSI zamenjala svojega kandidata, češ da je prispevek demo-kristjanske desnice odločilen. Videmski poslanec Loris Fortuna je mnenja, da je prišlo do povečanja števila glasov proti Bassu, čeprav se je v preteklih dneh mnogo govorilo o notranjih raprtijah v kraščanski demokraciji. Očitno je KD enotna kadar gre za spor z laiki in očitno gre tudi za stali šča o referendumu in za negativne posledice govoric o .globalnih pogajanjih*. Danes se je sestalo vodstvo PSI, ki je obžalovalo, da je krščanska demokracija ponovno zavrnila kandidaturo socialistov za izvolitev u-stavnega sodnika. Nato so razpravljali o reformi univerz in so izrazili mnenje, da je treba zakon čimprej sprejeti. Govorili so o zdravstveni reformi in določili delegate za kongres PRI. tališča pri Piši, da je 36-letni Alberto Giovanm, ki je zjutraj šel na lov ob morska obali videl, kako je štirimotomo letalo začelo padati in strmoglavilo v morje. Polkovnik Gervasio .ie izjavil, da je poveljnik brigade general Branili takoj po nesreči ustavil odhod zadnjih dveh letal, hkrati na ie naročil ostalim letalom, naj nadaljujejo z vojaško vaio. Ob 7.10 se je začel zračni desant na Sardiniji, ki se je zaključil ob 7.30, nakar so se letala vrnila na letališče pri Piši. Ob 17.30 je iskanje ponesrečenih vojakov prenehalo in se bo nadaljevalo jutri zjutraj. Po'eg omenjenih delov letala in rešilnega čolna ter nekaj kosov obieke, niso do večera našli nič drugega. Zvečer so prišli v Livorno prvi svojci ponesrečenih vojakov. Predsednik republike je poslal preko obrambnega ministrstva svojcem ponesrečenih italijanskih in britanskih vojakov svoje najgloblje sožalje. Ob začetku današnje seje poslanske zbornice je predsednik Pertini izrazil prizadetim družinam sožalje vseh poslancev. Pozneje je v poslanski zbornici obrambni minister Tanassi poročal o letalski nesreči, pri kateri je zgubilo življenje 52 vojakov. Enako poročilo je minister Tanassi podal senatu, kjer je počastil spomin na ponesrečene vojake predsednik Fanfani. Senatorji neodvisne levice, PSIUP, PSDI, PLI in KD so vložili na predsednika vlade in obrambnega ministra vprašanja v zvezi z hudo vojaško letalsko nesrečo pri Livornu, v katerih zahtevajo, da vlada napravi strogo preiskavo in da se ugotovijo morebitne odgovornosti. Britanski obrambni minister Lord Carrington je danes sporočil v gornjem domu, da je bila že imenovana preiskovalna komisija, ki bo v najkrajšem času odpotovala v Italijo, da preišče vzroke letalske nesreče britanskega vojnega letala .hercules*. V britanski poslanski zbornici so nekateri konservativni in laburistični poslanci vprašali podtajnika za obrambo za podrobnosti o nesreči. Po pogajanjih v Bruslju težave za razširitev EGS BRUSELJ, 9. — Tukaj se je danes nadaljevala konferenca zunanjih ministrov Evropske gospodarske skupnosti in štirih držav (Vel. Britanije, Irske, Danske in Norveške), ki se pogajajo za vstop v EGS. Včerajšnje in današnje srečanje naj bi bilo odločilno glede vstopa v gospodarsko skupnost štirih novih članic. Dejansko pa je prišlo do precejšnjega nesoglasja, ko so začeli obravnavati vprašanje skupnega ribiškega tržišča bodoče razširjene skupnosti. To vprašanje predstavlja zlasti za Norveško in Irsko največjo oviro pri pogajanjih z evropsko šesterico. Predstavniki EGS so predlagali, naj bi to vprašanje odložili za deset let. V prvih petih letih naj bi se ničesar ne spremenilo, ob koncu drugega petletja pa nai bi zadevo dokončno uredili. Medtem ko ie britanski predstavnik pokazal glede tega vprašania precei dobre volje in ni nobenega dvoma, da se bodo na prihodnjem srečaniu 29. novembru dokončno dogovorili za vston Vel. Britanije v EGS. je norveški zunanji minister odločno zavrnil vso predloge šesterce glede ribolova. Izjavil je, da njegova vlada ne rt**-re sprejeti načela .prehodnega otv dobja* ob koncu katerega, naj bi Norveška popolnoma sprejela vse pogoje gospodarske skupnosti. Norvežani dejansko nočejo, da bi ribiči drugih držav skupnosti ribarili v njihovih vodah. Norveški zunanji minister je izjavil, da je ribolov vprašanje življenjske važnosti za Norveško in da je rešitev tega vprašanja bolj politične, kot gospodarske narave. Pogajanja so se danes še bolj zapletla, ko je tudi irski zunanji minister poudaril, da je ribolov tudi za Irsko eden glavnih virov dohodka prebivalstva in zaposlitve. Predsednik ZIS Bijedič bo obiskal Avstrijo BEOGRAD, 9. — Predsednik zveznega izvršnega sveta Džemal Bijedič je sprejel danes avstrijskega veleposlanika v Beogradu dr. Pein-sirpa, ki mu je izročil pismeno va bilo avstrijskega kanclerja Kreiske ga, da obišče Avstrijo. Džemal Bi jedič je vabilo sprejel, datum obi ska pa bo določen po diplomatski poti. RIM, 9. — Predsednik vlade Co-Iombo je danes sprejel na poslovilnem obisku jugoslovanskega veleposlanika v Italiji Srdjana Pričo. TRŽAŠKI DNEVNIK NEZASLIŠANE TRDITVE ODGOVORNIH ZA LJUDSKO ŠTETJE Upajo si trditi, da nas sploh ne bodo popisali! Grožnje trem popisovalcem, ki so samo zahtevali pismena navodila - Kdo je Cosmelli, da bo sodil, če 5. člen posebnega statuta velja ali ne! • Mi smo svojo dolžnost storili, ko smo pravočasno izpolnili slovenske pole: če jih hočejo, naj pridejo ponje Na tržaški občini dobro vedo, da Slovenci imamo prav, ko se sklicujemo na naše osnovne jezikovne pravice in člen 5 posebnega statuta londonskega sporazuma, ki jih jamči. Zato tudi molčijo in nočejo odgovoriti na vprašanja, ki jih iz dneva v dan ponavljamo. Nočejo objaviti točnega besedila brzojavke rimskega ISTAT, nočejo pa tudi povedati, če zanje 5. člen posebnega statuta velja ali ne. Za notranjega ministra Restiva velja, saj se bralci gotovo spominjajo, da je kar v dveh parlamentarnih aktih potrdil njegovo veljavo in celo zagotovil poslancu Škerku, da je dal ustrezna navodila vsem periferičnim oblastem, naj ga skrbno spoštujejo, prefekturi pa naročil, naj pazljivo nadzoruje njegovo izvajanje v praksi. Člen 5 posebnega statuta londonskega memoranduma torej velja za Restiva, za vso italijansko vlado, ki je nudila jugoslovanski u-strezna zagotovila (verjetno je Rim dal beograjskim oblastem nreois »skrivnostne* brzojavke ISTAT), skratka za vse najvišie italiianske oblasti, a ne za tržaško občino, ki hladno in trmasto vztraia pri svojem šovinističnem stališču ne meneč se za proteste vse slovenske in demokratične javnosti. Tudi danes nas je več bralcev opozorilo na diskriminacije, ko popisovalci niso hoteli sprejeti popisnih gol. Vsekakor pa je najhujša vest, ki smo jo včeraj zabeležili med razgovorom s pristojnim funkcionarjem dr. Mestronijem. Razgovor smo si skoraj dobesedno zapisali. Vprašali smo ga, če je te dni prejel nova navodila in če ve za zagotovila italijanske vlade jugoslovanski. »Ni novih navodil, prejšnja na sem vam že povedal. O rimskih zadevah pa ne vem nič, to so druge stvari...» Vprašali smo ga tudi, če ve, da so popisovalci sprejeli pri urednikih našega dnevnika samo slovenske popisnice brez ugovarjanja. Čemu taka dvojna mera? »Za to ne vem. Vsekakor so tisti fantje imeli ... kako naj rečem, dober nos, kajne? Sicer pa glede tega ni težav. Teh ljudi, ki so oddali samo slovenske pole ne bomo preštevali. To je pa vso Tako torej? Slovenci, ki uresni- 80 let Leopolda Plesa zavednega Devinčana Danes praznuje 80-letnico rojstva Leopold Ples, doma iz Devina. Danes živi kot upokojenec, za seboj pa ima razgibano in ustvarjalno življenje. Naš slavljenec izhaja iz ugledne družine, ki je dala edinega slovenskega sodnika, Leopoldovega brata dr. Ivana, ki je pred prvo vojno služboval v Tržiču. Njun oče Miroslav je bil pod Avstrijo župan devinsko - nabrežinske občine. Mladi Leopold je končal realko v Gorici, trgovsko akademijo pa v Trstu. Še pod Avstrijo se je zar poslil v ladjedelnici Cosulich v Tržiču. Kot mlad avstrijski oficir se je bojeval v Galiciji, kjer so ga zajeli in odpeljali v rusko ujetništvo. Revolucionarni val ga je pripeljal v Rdečo armado, na strani katere se je boril še po končani prvi svetovni vojni. V septembru leta 1920 se je vrnil v svoj rojstni kraj in se ponovno zaposlil v ladjedelnici. Ko so fašisti pritiskali nanj, naj se vpiše v fašistično stranko, se je temu uprl in izgubil službo v ladjedelnici. Po očetu Miroslavu je nato prevzel znano Plesovo gostilno. Zelo hitro se je pridružil narodnoosvobodilnemu boju, zavoljo česar so ga aretirali in odpeljali na prisilno delo v Nemčijo. Po osvoboditvi so ga ozvolili za predsednika Osvobodilne fronte v Devinu. Od prvega dne izhajanja je naročnik Primorskega dnevnika. Leopold Ples izhaja iz narodno zavedne družine in je v tem duhu vzgojil tudi svojo edino hčerko Tatjano, ki jo je v fašističnih ju mu domači in znanci kličejo še Ob današnjem zavidljivem jubileju mu domači in znanci kličejo še na mnoga leta. čestitkam našega zvestega naročnika in bralca se prtdntžuje tudi naš Ust. OSTALE VESTI KA ŠESTI STRANI čujejo v praksi svoje pravice, katere jamčita ustava in mednarodni sporazumi, ne bodo niti prešteti? Ne obstajamo, torej? Zanimiva logika, ki bi jo tudi sprejeli, če bi šlo — recimo — za plačevanje davkov. Zakaj pa nas tedaj upoštevajo, če nas ne ... preštevajo. V resnici je odgovor dr. Mestro-nija le izraz zadrege za popis pristojnih oblasti, ki bodo morale — prej ali slej — upoštevati tudi naše pole. V nasprotnem primeru bodo morale poslati v Rim netočne in pomanjkljive podatke. Čemu torej vse to izigravanje? Zadrego oblasti dokazuje tudi drug primer. Na Proseku je rajonski uradnik Oskar Coloni zahteval od treh popisovalcev, naj zavrnejo ponujene slovenske pole. Popisovalci Slava S., Radoslav N. in še neki fant italijanske narodnosti so uradnika prosili, naj jim da pismena navodila, da bi jih pokazali prizadetim, tudi zato, da bi ti ne mislili, da gre za njihovo o-sebno pobudo. Uradnik Coloni seveda pismenih navodil ni hotel dati. Boje se pač, da bi ostal kak pismen dokaz o teh diskriminacijah. Besede pa lahko vsak prekliče in vali krivdo na drugega. Trije popisovalci so zato odšli v osrednji urad za štetje v mestu in zahtevali razgovor z dr. Mestronijem. Ni ga bilo, zato pa jih je sprejel neki Cosmelli, baje Me-stronijev namestnik. Fantje so mu obrazložili, da so javni funkcionarji in da morajo kot taki spoštovati zakone. Zato pa bi radi imeli pismena navodila, istočasno pa želijo vedeti, če 5. člen posebnega statuta londonskega s por ciz uma velja ali ne. Cosmelli: »Ukazali smo vam, da slovenskih pol ne smete sprejemati, in dovolj! Pismenih navodil nismo dajali in jih tudi ne bomo dali.» Radoslav N.: »Toda kot javni funkcionar poznam tudi 5. člen posebnega statuta...» Cosmelli: »O kakšnem memorandumu pa sploh govorite. Kaj pa vi veste? V Trstu ni dvojezičnosti, sicer bi imeli popisnice kot na Južnem Tirolskem!* Radoslav N.: »Kaj pa naj napravimo s slovenskimi popisnicami, ki smo jih sprejeli tistega popoldneva, ko smo prejeli pozneje preklicano navodilo? Nekatere pole pa so nam ljudje prinesli na dom. Kaj z njimi?» Cosmelli: »Ljudi bi lahko tudi kaznovali. Sicer pa jih sploh ne bomo popisovali.* Cosmelli je fanta še nadrl, češ da bere »Primorski dnevnik*, nato pa zahteval njegovo ime. Ker mu je fant odvrnil, naj za ime povpraša rajonskega uradnika, je Cosmelli še dodal: »Dovolj. Ljudem odnesite nazaj pole, vi pa se ne vtikajte v te tehnične pro-bleme.» Radoslav N.: »Poznam jih že dovolj. Sicer pa bom v kratkem diplomiral na univerzi.* Cosmelli: »Vi se še morate najesti polente!* Poleg kopice neslanosti je ta birokrat po pričevanju prizadetih tudi grozil našim ljudem. Opozarjamo ga, naj se ne igračka z besedami. To so grožnje, ki so nezakonite. Če bi koga morali kaznovati, to niso naši ljudje, temveč tržaške popisne oblasti, ker ljudsko štetje namenoma zavirajo. Naj tudi ve, da ni ustrašil treh popisovalcev, niti z grožnjami, še manj pa, ko jim je onemogočil, da bi telefonirali v naše uredništvo. Še manj pa je ustrašil tržaške Slovence. Mi smo svojo dolžnost storili. Odgovorili smo na postavljena vprašanja. Na slovenske pole. Sedaj naj jih nekdo pride iskat, če hočejo. Sicer pa jim pole lahko tudi vrnemo po pošti, toda to stane skoraj 500 lir in ni prav, da moramo za svoje pravice tudi plačevati. Če ne, pa naj pole ostanejo kar doma. To ni naš popis. Novo vodstvo sekcije PSI v Rocolu Vodilni svet rocolske sekcije PSI je imenoval za tajnika sekcije Tul- lia Luzzata, za podtajnika Paola Stu-rarija, za administratorja Luciana Meulo, odgovorni z organizacijo bo Aldo Zannini, za tisk in propagando pa Fabio Petrucco. Na seji so sklenili, da se bodo čimprej sestali, da bi dejavnost sekcije kmalu spet oživela. Opozorilo Kmečke zveze vinogradnikom Kmečka zveza opozarja svoje čla-ne-vinogradnike, da je treba prijavit: pridelek vina. Kdor ne bi izpolnil in oddal prijave, ne more potem dobiti dovoljenja, da vino lahko proda, ali sam toči na os miti. Po zaKonu so predvidene stroge kazni za tiste, ki bi vina ne prijavili (od 100 tisoč do 1 milijona lir globe). Prijave je treba napisati na posebnih obrazcih. Rok za njih oddajo zapade neprekiičmo 27. novembra. Ni torej moč računati na možnost prijave po tem roku. Zato naj se vinogradniki zglasijo na tajništvu KZ, da jim izpolni in vloži prijavo. Tajništvo KZ SINOČI V KINODVORANI V SKEDNJU Štokovi «Trije tički» za smeh in dobro voljo Skedenjsko kulturno društvo in njegova knjižnica poimenovana v «Dom Jakoba Ukmarja» oziroma ^Knjižnico Jakoba Ukmarja^ Po dveh predstavah v Doberdobu vmesnih komentarjev. Režiserju A- drijanu Rustji. nastopajočim članom SG pa seveda tudi vsem ostalim sodelujočim od scenografa Demetrija Ceja. kostumografke Vidauove, avtorja pesmi Miroslava Košute, prireditelja glasbenih vložkov Svetka Grgiča do tehničnega osebja, gre vse priznanje, da so se te skromne burke lotili z vso nujno potrebno poklicno resnostjo in pripravili igro, ki je v svojem žanru na dostojni profesionalni ravni in ki bo nedvomno odlično služila svojemu poglavitnemu namenu: zabavati in po možnosti ogreti za gledališče nov krog naših ljudi. V posameznih vlogah so z veščino in posluhom za ljudski humor ter mero. kakršno zahteva burka, nastopili Stane Starešinič kot gostilničar Jarm. Zlata Rodoškova kot njegova žena Špela. Linij Bogateč kot krojač Iglač, Alojz Milič kot piskro-vez Jožko Štrmencelj, Adrijan Rusija kot urar Zajec, Dušan Jazbec kot sodnik in Danilo Turk kot sodni sluga Peter. Na začetku predstave, je škedenj-ski kaplan g. Dušan Jakomin v imenu odbora Škedenjskega kulturnega društva, ki je bilo gostitelj SG. sporočil, da je odbor društva na svoji seji 7. t.m. med drugim sklenil poimenovati društvo z imenom «Dom Jakoba Ukmarja», knjižnico, ki je nastala v Domu na pobudo in s prispevkom uglednega pokojnika, pa z imenom «Knjižnica Jakoba Ukmarja». Sporočilo je naletelo na odobravanje zbranega občinstva. j. k. nimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiin in ponedeljski zaključeni predstavi za športno mladino v Kulturnem domu, je bila sinočnja predstava Štokove burke «Trije tičkh v ške-denjski kinodvorani prva za občinstvo na Tržaškem. Slovensko gledališče je z njo odgrnilo zastor svojega «Ljudskega odra», s katerim namerava obiskati vse kolikor toliko ustrezne podeželske odre in približati gledališče širšemu krogu naših zamejskih ljudi, tistemu, kateremu je naša osrednja gledališka hiša preveč oddaljena in morda tudi preveč zahtevna. Za Skedenj to sicer ne velja v tolikšni meri, kot za druge kraje, saj so mnogi Skedenj ci redni obiskovalci predstav v Kulturnem domu. toda nrav sinočnji nastop SG v njihovi kinodvorani je pokazal, da more prireditev v njihovem domačem kraju vendarle privabiti še mnogo več gledalcev, kot pa jih zahaja v Kulturni dom, zlasti se, če je taka prireditev ubrana na strune neposrednega sprejemanja in sodoživljanja igrane zgodbe. In Štokovi «Trije tički» so prav taka zgodba, ustvarjena sicer za čas, ki ga ni ■več. a še vedno živa. prepojena z nedolžnim besednim in situacijskim humorjem, ki mu tudi danes, ko smo z ljudskim humorjem v gledališkem smislu na psu, ni odrekati prvinskosti. V izvedbi poklicnega gledališča ta ljudski humor lahko samo še pridobi na svoji odrski plastičnosti, kot je dokazala tudi sinočnja predstava, ki je občinstvo v dobro zasedeni dvorani na moč zabavala, saj je bila poleg sproščenega smeha deležna tudi glasnih TOKRAT NEKOLIKO BOLJ SVEČANO V Kopru se je pričelo zasedanje komisije o videmskem sporazumu Predsednik koprske občine Kocjan za še kvalitetnejše in bolj ustrezne rešitve maloobmejnega prometa - Pooblaščeni minister Ferrara o vprašanjih, ki jim mora komisija posvetiti posebno pozornost za izmenjavo dobrin in «čustev» Včeraj se je v Kopru pričelo XVU. retino zasedanje Jugoslovansko - italijanske stalne mešane komisije za izvajanje videmskega sporazuma, s katerim se urejuje promet oueo po &npuem in po morju med oomejiuma ouinocjema ooen arzav. rrvotrat se je zgouno, da je' pnšlif Oo' ičga zasedanja v Kopru in morua je Dii zaraui tega pn-cetett iieitomto svecanejsi not o-nicajno. Ciane obeh komisij je pozdravil predseoniK Koprsne ljudske saup-scine Miro Kocjan, ki je dejal, oa se tokrat zasedanje vrši v Kopru, v mestu, ki sum po svoji zgodovini, po svojih znamenitostih, v kraju, ki je pomemt>no kulturno središče in ki je bilo dolga stoletja važno stičišče narodov kulturnih in drugih tokov. Koprski župan je nadaljeval, da je za Koper in za «kraje na tej obali, kjer enakopravno žive in delajo z nami tudi pripadniki italijanske etnične skupnosti značilno, da doživljajo v zadnjem času velik razmah tudi na gospodarskem področju. Narodni dohodek pri nas je dosegel že skoraj milijon novih dinarjev, dohodek na prebivalca pa skoraj 14.000 dinarjev letno, kar pomeni, da smo med prvimi v jugoslovanski in slovenski lestvici.* Kocjan je nadaljeval, da predstavlja »naša obala pomemben del tudi v osebnem prometu med Jugoslavijo in Italijo* in ugotovil izreden vrvež enega izmed najbolj obiskanih blokov v Evropi, to je bloka na Škofijah, na katerem beležimo vsako leto na milijone in milijone prehodov. Predsednik koprske občine je nato dejal: »Stalna mešana komisija za izvajanje videmskega sporazuma o-pravlja nadvse pomembno delo. Verjetno se ne motim, če rečem, da je bila ta komisija prva, ki je po podpisu londonskega memoranduma o soglasju, široko in konkretno odprla pot za vse večje sodelovanje med Jugoslavijo in I-talijo tudi na številnih drugih področjih. Tudi zato ima ta komisija opravka ne le s sprotnimi konkretnimi nalogami, marveč je tudi nosilka pomembne zgodovinske vloge za krepitev stikov na teh območjih in, razumljivo, tudi pri nadaljnjem poglabljanju odnosov med dvema sosednjima, prijateljskima deželama. Komisija uspešno rešuje svoje naloge, menim pa, da Di bilo prav, če bi pričeli razmišljati in proučevati načine, kako doseči nove, da tako rečem še kvalitetnejše, življenjsko še bolj ustrezne rešitve v maloobmejnem osebnem prometu. Ne govorimo zastonj, tako z naše, kot z italijanske strani, da smo na najbolj odprti meji v Evropi. Doseči bi morali, da bi tudi posamezna določila iz videmskega sporazuma bila takšna, da bi v celoti ustrezala tej utemeljeni in dokazani trditvi. Komisija naj bi zato bila ne le sicer marljiva spremljevalka obmejnih gibanj, marveč tudi pobudnik novih, še pomembnejših rešitev.* Predsednik italijanske delegacije, pooblaščeni minister Renato Ferrara, je nato odgovoril s prisrčnimi izrazi zahvale na dobrodošlico koprskega župana. Gre za vprašanja, ki zanimajo obe jezikovni skipnosti in ki so značilna za obmejna področja. Italijanski predstavnik je nadaljeval, da mora mešani odbor tudi na sedanjem zasedanju posvetiti posebno pozornost povezavi med ljudmi, izmenjavi blaga, izmenjavi dobrin in tudi »čustev*. Trudili se bomo, da rešimo obstoječe probleme, saj moramo ta vprašanja reševati in prepričan sem, da je to možno v o-zračju obstoječega iskrenega sodelovanja.* Po uvodnih besedah je namestnik šefa jugoslovanske delegacije (dr. Zvonko Perišič je bil službeno odsoten) dr. Ivo Murko, svetovalec izvršnega sveta skupščine SR Slovenije, povabil člane obeh delegacij, da prično delo. Včerajšnje zasedanje je imelo očitno bolj manifestativni značaj, komisija pa bo zasedala predvidoma 10 dni v Izoli. Mali oglasi ZARADI OPUSTITVE dejavnosti proda po nizki ceni vso zobozdravniško opremo. Trst, Soncini 80 — tel. 815-250. SINOČI V ROSSETTIJU Piran detlova « Če pica s kraguljčki» Tržaško Stalno gledališče je sinoči pripravilo svojemu abonmajskemu občinstvu drugo predstavo v letošnji gledališki sezoni. Po Molierovem »Don Juanu* v izvedbi tržaškega gledališča, so to pot nastopili gledališčniki iz Catanie, združeni v tamkajšnji Teatro Stabile, predstavili pa so Pi-randellovo dvodejanko »čepica s kra-guljčki*. Glavno vlogo pisarja Ciampe, enega od značilnih predstavnikov Piran-dellovega gledališča, je tolmačil Turi Ferro. v ostalih vlogah pa je nastopila še sedmerica drugih igralcev. Igro je režijsko pripravil Romano Bernardi, scene pa pripravil Mauri-zio Monteverde. O predstavi bomo še poročali. | Predsednik koprske občine Kocjan Je včeraj pozdravil člane masnega odbora za Izvajanje videmskega sporazuma. Poleg Kocjana oba poslorodeča predsednika: dr. Murko in oiioluuinočeul minister Ferraro Predavanje prof. Marušiča v Slovenskem klubu Sinoči je v Slovenskem klubu predaval prof. Branko Marušič, direktor arheološkega muzeja v Pulju, o temi «Naseljevanje Slovencev v Istri v luči arheološkega gradiva». Gregorčičeva dvorana je bila polna občinstva, ki je zelo pozorno poslušalo predavatelja, katerega je pozdravit in predstavil predsednik kluba prof. Vladimir Turina. Prof. Marušič, ki se je rodil v Planini pri Rakeku, je diplomiral v Ljubljani, od leta 1948 pa živi v Pulju. V svojem strokovnem in znanstvenem delu je posvetil glavno pozornost vprašanju slovanske naselitve Istre in avtohtonih tradicij v preteklosti Istre. Svoje študije je že ob jami v raznih stro-kovnih publikacijah ter je predaval na znanstvenih kongresih v Jugoslaviji in v tujini. Prof. Marušič temeljito pozna snov in jo podaja na zanimiv način. Omenil je prvo dobo naseljevanja in vdor Slovanov ter Avarov v Istro, kjer so Slovani prišli do Pulja v letih 590-610. Nato je s pomočjo diapozitivov prikazal grobišča in grobove od 7. do 9. stoletja, ki so jih odkrili strokovnjaki puljskega arheološkega muzeja v zadnjem desetletju v srednji ter zapadni Istri. Grobišča in razni predmeti, ki so jih odkrili pri izkopavanjih, so prvi dokazi o naselitvi Slovanov v Istri. Ljudska prosveta VABILO NA OBČNI ZBOR PD BARKOVLJE ki bo v nedeljo, 14. novembra 1971 ob 17. uri v društvenih prostorih. DNEVNI RED: 1. Otvoritev 2. Volitev volilne komisije 3. Poročilo nadzornega odbora 4. Razprava 5. Čitanje in odobritev pravU 6. Volitve novega odbora 7. Slučajnosti Na ta važni občni zbor so vabljeni tako dosedanji člani, kakor tudi nečlani društva, predvsem pa vsa barkovijanska mladina, ki je voljna delati in prispevati k poživitvi prosvetno kulturnega delovanja v Barkovljah! Nadzorni odbor PDB SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU KULTURNI DOM V petek, 12. t. m. ob 21. uri v soboto, 13. t. m. ob 20.30 v nedeljo, 14. t. m. ob 16. uri v sredo, 17. t. m. ob 20.30 v četrtek, 18. t. m. ob 20.30 Premiera (Abonma red A) (Abonma red B) (Abonma red C) (Abonma red D — mladinski v sredo (Abonma red E — mladinski v četrtek) JOVAN STERIJA POPOVIČ SKOPUH ALI KIR JANJA komedija v treh dejanjih Prvič v slovenščini Prevod: Vasja Predan in Borut Trekman Scena: Dorian Sokolič Kostumi: Ružiča Nenadovič - Sokolič Režija: VLADIMIR VUKMIROVIC Osebe: Kir Janja Juca, njegova soproga Katica, Janjeva hči s prvo ženo Mišič, notar Kir Dima Petar, domači hlapec Jožko Lukeš Bogdana Bratuževa Miranda Caharijeva Anton Petje Stane Raztresen Silvij Kobal Vstopnice so na razpolago v Kulturnem domu, tel. 734265, vsak delavnik od 12. do 14. ure ter eno uro pred začetkom predstav: ob nedeljah in praznikih eno uro pred začetkom predstav. SLOVENSKO AMATERSKO GLEDALIŠČE V TRSTU priredi v soboto, 13. in v nedeljo, 14. t. m. SEMINAR 0 ODRSKEM GIBANJU Vodila ga bosta sodelavca Zveze kultumo-prosvetnih organizacij Slovenije, režiserja Jože Vozny m Marjan Belina. Program seminarja je naslednji: V soboto v dvorani p. d. »Ivan Cankar*, Ul. Montecchi 6, od 18. do 21. ure: osnove odrskega gibanja: V nedeljo v Gregorčičevi dvorani, Ul. Geppa 9, od 8. do 13. ure: razčlembna, bralna in lektorska vaja ob nekem delu. Seminar je namenjen vsem ljubiteljem gledališke umetnosti. Nečlani SAG morajo ob vpisu plačati 500 lir. Vpisovanje v Tržaški knjigarni. PROSVETNO DRUŠTVO IVAN GRBEC IZ SKEDNJA vabi člane in prijatelje društva na MARTINOVANJE ki bo v četrtek, dne 11. t.m. ob 20.30 v društvenih prostorih. Danes, 10. novembra ob 20.15 v društvenih prostorih v Ul. Machiavelli 22/11, bo predaval prof. Slavko Bratina o temi: »Hodil po zemlji sem naši...*. Predavanje bodo spremljali barvni diapozitivi z glasbo. Vljudno vabljeni ! Slovenska prosvetna matica Odbor za postavitev spomenika žrtvam NOB iz Skednja, s Kolonkovca in od Sv. Ane ima v petek, 12. t m. ob 20. uri sejo v prostorih Prosvetnega društva Ivan Grbec v Skednju. Zaradi važnega dnevnega reda prosimo za polnoštevilno udeležbo. • * • V šoli na Katinari bo nocoj preda val staršem katinarskih učencev prof. Ivan Theuerschu. Predavanje bo ob 19.30. Pol ure prej, t. j. ob 19. uri, naj se zberejo starši učencev prvega razreda. Včeraj-danes. Danes, sreda, 10. novembra ANDREJ Sonce vzide ob 6.57 in zatone ob 16.41. — Dolžina dneva 9.44. — Luna vzide ob 0.00 in zatone ob 13.25. Jutri, četrtek, 11. novembra MARTIN Vreme včeraj: najvišja temperatura 18,6, najnižja 14, ob 19. uri 18,6 stopinje, zračni tlak 1002,9 nestalno pada, veter 13 km jugovzhodni, vlaga 60 odst., padavine 0,6 mm. nebo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 15,2 stopinje. ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 9. novembra 1971 se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo je 13 oseb. Umrli so: 85-letna Francesca Miletič vd. Berci, 78-letni Giovanni Miot-ti, 73-letni Massimiliano Hrovatin, 78-letna Amedea Mathes por. Nigris, 69-letni Ottone Godina, 85-letna Mad-dalena Kralj por. Carli, 67-letna Giu-seppina Kavs por. Lazar, 85 letna Teresa Toso por. Stefanut, 79-ietna Vittoria Cesarco, 83-!etna Maria Ri-rievec por. Rovtar. 81-letna Mercede Brandani vd. Bunnanotte, 88-letna Brigida Elinaudi vd. Barosso, 74-let-na Anna Messner. V petek, 12. novembra ob 20.30 bo prof. France Habč predaval v prosvetnem društvu »Slavko Škamperle*. Tema predavanja «Slovenski Kras in njegov razvoj» Predavanje bodo spremljali barvni diapozitivi. Vljudno vabljeni člani in prijatelji društva, zlasti dijaki. Darovi in prispevki Ob osmi obletnici smrti dragega očeta Jakoba Žagarja iz Bazovice daruje hči Zora z Opčin 3.000 lir za spomenik padlim v Bazovici in 3.000 lir za spomenik padlim na Opčinah. V spomin pok. Ninčija Uhana daruje za spomenik padlim partizanom na Opčinah Emil Badalič 5.000 lir. Namesto cvetja na grob pok. Ninčija Uliana daruje družina Celesteja Daneua 10.000 lir za spomenik padlim partizanom na Opčinah. V počastitev spomina pok. Otona (Ninčeta) Uliana darujeta družini Gulič in Wilhelm 6.000 lir za spomenik padlim na Opčinah. V spomin pokojnega Ninčija Uliana, prijatelja openske mladine, darujejo za š.d. »Polet* Marta in Celeste Daneu 2.000, družina Ostrouška 5.000, družina Marcela Malalana 3.000, družina Kraus 3.000 in družina Švagelj 5.000 lir. Gledaljšča GLEDALIŠČE VERDI Kot že večkrat javljeno, se bo na sezona gledališča Verdi * jutri, 11. t. m. ob 20.30 predstavo Verdijeve opere Boccanegra* pod vodstvom Giannadrea Gavazzenija. Pr®“ ^ bo za abonente reda A za Parte lože in B za galerije in balkon-V glavnih vlogah bodo nastopl/_,) ro Cappuccilli (Simon BoccaMPJ Ileana Meriggioli (Amelia), co (Fiosco), Gianfranco (Gabriele Adomo) in Alessandro sis (Paolo Albiani), v stransMJ Vito Susca in Raimondo ®°tteKj) Pri gledališki blagajni (tej- j, nadaljujejo s prodajo vstopnic ^ proste sedeže. Blagajna je “t t razpolago za dvig abonmaje® . informacije o letošnji operni V"' POLITEAMA ROSSETH Današnja, druga ponovitev deilijevega dela »Beretto a se bo začela ob 21. uri. ^ bodo do 22. in ne 21. t. m. bilo javljeno v prejšnjih dnw- Nazionale 15.30-22.10 »Le 24 ^ Mans*. Steve McQueen, dersen. Barvni film • ^ Penice 15.00 »...Continuavano a ^ marlo Trinita*. Terence bul ^ Spencer, Jessica Dublin, Har« rey jr. Barvni film. Eden 15.30 «11 Decamerone*. ^ film. Strogo prepovedan ni pod 18. letom. .. gt Grattacielo 16.00 «Addio frateu ^ dele*. C. Ramplinc, F. Tesy ^ bodno povzeto po tragediji .' ^ da. Režiser G. Patroni Gru vni film. Prepovedano mla< i8. letom. .Bori Excelsior 15.30, zadnja 22.iv ^ bene», Nino Manfredi, Vima Senta Berger, Franco Eabihi-, vni film. Prepovedan nala 14. letom. jj pt Ritz 16.00 «Detenuto in attesa ^ dizio*. Alberto Sordi. Barvi ^ Alabarda 16.30 »Sei gendan« ^ ga*. Barvni film. Louis De .j $ Filodrammatico 16.30 »Riuscir i ^ stro amico a impalmare ^ dolce meta?*. Alberto Sordi. jj Ma* dolce meta?*. Alberto le Morgan. S. Koščina, Mastroianni. Barvni film' ^ioi-Aurora 16.00 «11 merlo technicolor, prepovedano pod 14. letom. . f- Impero 16.30 »Anonimo genezi ^ Bolkan, T. Musante. Barv ^ Prepovedano mladini pod ' Jnsi* i e or, .r. llUD*"^ zgodba, technicolor. 0* Capitol 16.30 »Paperino StOT*’ Disney, technicolor. p Moderno 16.30 »Le pillole le*. Nino Manfredi, S. Kos $ Vittorio Veneto 16.15 »B 6'ar poi*' Finzi Contini*. Barvni nique Sande, Lino Capol'cC fj*if Ideale 16.00 »Mediterraneo ' 9 me*. Barvni film. Costas Olga Palitou. (a l# Astra 16.30 «5 bambole pircpov^’ d'agosto». Barvni film, no mladini pod 18. letotm-Abbazia 15.00 «Corbari». film. Giuliano Gemma. Na dan 9. novembra je po zelo kratki bolezni prenehalo plemenito srce našega dragega strica OTONA (NINČIJA) ULIANA Globoko užaloščeni sporočamo vest sorodnikom, Pr'jate*^ in vsem tistim, ki so ga ljubili in so cenili njegovo nesk°?„|(c dobroto. Zahvaljujemo se prijateljem zdravnikom, ki so se 7^ požrtvovalno trudili, sestram, bolničarkam in vsemu osebju *“ vilišča Sanatorio Triestino. _ PIA, MARIO in GIANN1 GEV Pogreb dragega pokojnika bo danes, 10. novembra ob 1®'1 hiše žalosti, Opčine, Narodna ulica 55. Opčine, 10. novembra 1971 — Žalovanju se pridružujejo zvesti nameščenci open! kinematografa ter njihove družine. Nadalje se pridružujela žalovanju Božica ter Mirka 1 iške*" žinama. d N' — Ginjen se pridružuje globoki žalosti zvesti Emil B^8^ — Livio Zorzin in njegova družina se pridružujeta velild tosti, ki je doletela družino pokojnika. ^ — žalovanju družine se pridružujeta tudi Valerija Kre in Loredana Carli. Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapusti* dragi brat OTON (NINČI) ULIAN Pogreb bo danes, 10. t.m. ob 15.15 iz hiše žalosti na Narodna ulica 55. , to Žalujoči brat Pio z ženo sinovoma Sergijem In Fran*® Opčine, 10. novembra 1971 DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Dr. Gmeiner, Ul. Giulia 14; Manzn ni, Largo Sonnino 4; INAM Al Ce dro. Trg Oberdan 2; Ai Gemelli, Ul. Zorutti 19/c. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Ali'Angelo d'Oro, Trg Goldoni 8: Cipolla Ul. Belpoggio 4; Ai Due Lucci, Ul. Ginnastica 44: Miani, Ml ramarski drevored 117 (Barkovlje). Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil8 draga nona AMALIJA ZOBEC vd. SANCIN Pogreb bo jutri, 11. t. m. ob 15. uri iz kapele glavne nišnice na boljunsko pokopa lišče. Žalujoči vnuki In drugo *°r Domjo, Boljunec, Trst. 10. novembra 1971 bol' 8. L m. nas je za vedno zapustila MARIJA MAGDALENA KRALJ Žalostno vest sporočajo mož Štefan, hčere Dlna, Mil*®* Ana, zetje, vnuki, pravnuki in drugo sorodstvo. Pogreb bo danes, 10. t.m. ob 15.15 iz kapele glavne bol Trst, 10. novembra 1971 ,lni^ A GORIŠKI DNEVNIK KONZULTAM SO DALI SAMO EN TEDEN ČASA Konzulte ne morejo oceniti občinskega proračuna 1972 Seja svetoivanske konzulte ■ Zavrnjen predložen osnutek, ker je brez navedb krajevnega značaja - Stališče KPI občinska uprava je skle-osnut i ati rajonskim konzultam flaTf.k Proračuna za leto 1972 z tedna10m’ . nai 6a v roku enega a vrnejo s svojimi pripombami. Dra ?h[berajšnj i m je o njem raz-in .m , . konzulta pri Sv. Ivanu o da Je vsaka razprava jd oblikovanem osnutku nesmi-ie _ teVake v proračunu so namreč ocne *)lran€ Pavšalne, brez no-dPi, kvarne navedbe za katera oo4Jtsdatke) gre in kje jih veda8 .Predvideva. Jasno je, se-ije ’ aa rajonske konzulte, ki so D)e_ .krajevnega prebivalstva in jjtj6 | . arteresov, ne morejo da-■j, Plosnih ocen o proračunu, saj huje pHfka uprava tudi ne potre-»ile hi pa d' konzulte rade oce-Pod,: vPTOračuna t*n posamezna (j^.vja). ki zadevajo njihovo po- vidno" “ osnutka pa to ni raz- sj^01vanska konzulta je nato brc, a. vrniti osnutek proračuna pa PHPomb. V posebni resoluciji vanirra4a tak način «posveto-kat„. ln dodaja, da bi bilo vse-va * 1*» če bi občinska upra-. asaia za mnenje konzult še y lzdelavo osnutka proračuna, ku razpravo o predloženem osnutek pei6 naiPrej oglasil predstav-hflskn Stefani. Kritiziral je ob-itioSl. • uPravo, ker dejansko one-s 1, a demokratično posvetovanje Ha .^vnimi organi. Pridružil se “i rBTiiberalec Alessi. Predstsv-osnutk,/ P.ečar Pa Je dejal, da o \i n, U ne bo diskutiral, ker Upoštn ^ razvidno, če so bile Tudi rojanska konzulta vrnila proračun 1972 Sinoči je bila seja rajonske konzulte za Barkovlje in Rojan, na kateri so razpravljali v glavnem o občinskem proračunu za leto 1972 ter o petletnem načrtu 1967-71. Kot se je zgodilo tudi pri svetoivanski konzul-ti, so imeli svetovalci na razpolago samo šest dni, da bi proračun proučili. Svetovalec KPI Tribuson je ugoto- min odločno prekratek, ter da so vprašanja, ki jih obravnava preveč splošna ter ne zadevajo od blizu problemov Rojana, Grete in Barkovelj. Resolucijo v tem smislu je predstavil vodja skupine KD Cerchiani, ki so jo soglasno sprejeli. Na seji je bil prisoten, in to je razveseljivo dejstvo, tudi prevajalec za slovenščino, ki tokrat ni bil tajnik konzulte, ki je že itak preobremenjen z delom, temveč provizorično g. Možina, ki bo zelo verjetno odslej prevajalec pri konzulti za Skedenj. Prihodnjič bi morala priti na sejo rojanske rajonske konzulte Mara Debeljuh-Poldini, uradna prevajalka pri tržaški občini. “Poštev, tj^j.^l^dročja Lonjer in Katina- Poseh Vi*-e • zabteve rajona in še J*a . “ aaa Crevatin (KPi) pa je osnutt038’ da ne more oceniti najk.i.a. Proračuna. Lahko bi bil ne v JS1, J® rekla, toda mi tega anali-010, ker nimamo proračunske videnih del1040663 Pr°grama pred- je^‘‘w; demokristjcin De Petris se raapr In-‘a* s premaganim načinom svojia. m ^1 uspeiia niti med odohr-n- ko.egi. Dejansko so vsi ti Predloženo resolucijo. Pro-nJ!. S^sova ko se je en svetovalec I»edtp'ai0va^ samo De Petris (KD), KD v™, -ko se je en y arzal glasovanja. dj^Poiemiko o načinu, kako si je Ra uprava omislila posveto-Poseei 2 rajonskimi konzultami je Kpj a utudi svetovalska skupina nam ,• Plinskem svetu. Pos ali so tizL/ZJ?v°. v kateri najprej kri-^ska 26 sam° dejstvo, da je ob-n^> uPrava dala konzultam sa-kpf n ..teden časa, posebno še, dalj J' ni zdelo potrebno, da bi svetni, i en “ved osnutka vsakemu nosi J!* Glavna krivda, ki jo da nska uprava, pa je v tem, jeti)) ,sP°štovala predhodno spre-vedla0Dvez- da bo v osnutku na-v . Predvidene občinske posege k*S*®>ih rajonih. S tem so izty.i artl onemogočili, da bi se Kpj' občin,tzat° obtožuje levosredinsko tačnnir° Upravo. da zaradi volilne vwe ,zavira dejavnost konzult ta pr P^meru, kakor tudi ko gre do slovenskih svetovalcev rhrfj ania. preko tolmača, ki ga :Va čl. 5 statuta konzult. vil v svojem posegu, da je ta ter- SINOČI NA POBUDO PSI SPOMINSKI VEČER PO MSGR. UKMARJU Lik teologa in znanstvenika, spoštovanega in neustrašnega slovenskega duhovnika, je orisal prof. Rebula, nakar je prof. Peterlin prebral pokojnikovo pridigo iz leta 1931 Prostori DS1 v Ul. Donizetti so i in molili v slovenščini k bogu. ki Pr^de ""'"Ulil bili v ponedeljek zvečer• nabito polni s tržaškimi izobraženci iz mesta in okolice, ki so se zbrali, da bi se poklonili spominu msm. Jakoba Ukmarja. Že veliko število navzočih je dokazovalo, kolik je bil ugled, ki ga je pokojnik uživaj ne samo med sovaščani ali med ške-denjskimi rojaki, temveč v celotni slovenski javnosti, ne samo v katoliških krogih, temveč med vsemi demokrati. Najprej so navzoči prisluhnili besedam pokojnika, ko se ie zahvalil profesorskemu zboru ljubljanske teološke fakultete za častni doktorat iz bogoslovja, ki so mu ga poklonili leta 1970. Pokojnikov lik je nato orisal prof. Alojz Rebua. ki je neustrašnega slovenskega duhovnika izredno dobro poznal, saj mu je celo pomagal pri popravljanju nekaterih del. Prof. Rebula je z iskre, nimi besedami prikazal osebnost msgr. Ukmarja, pri katerem je predstavljala osnovno potezo značaja aloboka človečnost. Ta se ie izražala seveda pri vsem njegovem delu in je tudi vplivala na odnos, ki ga je imel do vernikov in nasprotnikov. do prijateljev in neznancev. Prof. Alojz Rebula je nato govoril o knjigah, ki jih je msgr. Ukmar napisal. Še posebej se ie ustavil ob drugem še nenatisnjenem delu esha-tologije. ki ga je msgr. Ukmar končal in popravil tik pred smrtjo Govornik ie tudi orisal pridigo, ki jo je nato prebral prof. Jože Peterlin. Pridigo je msgr. Ukmar pripravil in prebral marca leta 1931 italijanskim škedeniskim vernikom V knjigi je bila objavljena v slovenščini. poseben pomen in vrednost pa pridobi pridiga zaradi obdobja fašističnega zatiranja, v katerem jo je msgr. Ukmar s pogumom. ki mu je bil lasten, prebral. V pridigi obsoja nacionaliste in tiste. ki ne dovoljujejo Slovencem, da bi poslušali slovenske vridige I m I je umrl za celotno človeštvo m ne samo za en narod. V isti pridigi msgr. Ukmar poziva farane, naj ljubijo bližnjega kot samega sebe S pokojnikovo pridigo, torej z njegovimi besedami, se je zaključil večer. ki je v navzočih obudil spomin na človeka, ki so ga poznali in ljubili zaradi izredne globine in skromnosti. razumevanja in trdnosti. Vesti s Koprskega V Kopru so ustanovili obalno skupnost za varstvo okolja. Za predsednika so izvolili direktorja Splošne plovbe Gregorja Tršarja. Ustanovnega sestanka so se udeležili številni ljubitelji narave, ki niso bili samo za simbolično podporo številnim zamislim, ampak tudi za konkretne akcije. Obalna skupnost je namreč že na ustanovnem sestanku formirala razne komisije, ki se bodo na razne načine prizadevale preprečevati onesnaženje okolja ter ohraniti ravnotežja v naravi. Obalna skupnost za varstvo okolja se bo tudi povezala z vsemi organizacijami, ki se bavijo z gospodarskim načrtovanjem na obali. Ustanovnega sestanka sta se udeležila tudi predsednik republiške skupnosti za varstvo okolja Matej Bor in pobudnik tega gibanja v Sloveniji dr. Aleš Bebler. • Agenti letečega oddelka tržaške kvesture so včeraj po sodnem nalogu državnega pravdništva v Rimu aretirali 65-letnega brazilskega državljana Alberta Berra, ki se je začasno mudil v našem mestu. Aretiranec bo zaradi sodelovanja pri ponarejanju dokumentov ln podkupovanja oseb. ki opravljajo javno službo, moral odsedeti sedem mesecev. "umu iiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiililliifiiHllliilllll>il«illiillltil um itmiHimmimii „n, um, m, iimhiMuniinilll, niiillllin iiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiii itn, RAZGOVOR PREDSTAVNIKOV SDZ Z ZUPANOM Brez odlašanj je treba pripraviti načrte za gradnjo vseh naših šol Prvi bo na vrsti vrtec v Ul. Čampi - Danes pride tretja učna moč v Ul. Randaccio • Tečaj za nemščino naj bo tudi na šoli v Ul. Randaccio Prosvetarji iz Trbovelj v Doberdobu učitelj Albin Šuligoj, ki se je u-sposobil za ta pouk pod nadzorstvom pristojnih šolskih organov. Prve ure so se, poleg številnih učencev, ki so se prijavili za prostovoljni pouk nemščine, udeležili tudi številni starši, da bi se z učiteljem pogovorili o bodočem poteku pouka. Ker je število vpisanih otrok precejšnje, so ugotovili potrebo, da bi razdelili učence na dva razreda, ki bi jih učitelj ločeno poučeval. G. Šuligoj se je s tem strinjal. Starši so bili razredov poučevali v Ul. Croce, drugega pa na šoli v Ul. Randaccio. V vsako od obeh šol naj bi prihajali učenci, ki jim je najbolj prikladna, se pravi iz severnega konca mesta in okolice v Ul. Croce in iz južnega predela v UL Randaccio. Sporazumeli so se, da bodo stavili predlog šolskemu ravnateljstvu v tem smislu. Jutri, v četrtek, bo druga ura pouka, ker je določeno, da bo ta dvakrat tvdensko, ob ponedeljkih in četrtkih, vsakikrat po 45 mi-potem mnenja, da bi enega od teh nut. VESTI I ONSTRAN MEJE Prejšnji teden so bili predsednik Slovenske demokratske zveze v Gorici dr. Bratina in odborniki dr. Paulin, dr. Sfiligoj in Terpin pri goriškem županu Martini. Ob tej priliki so v daljšem razgovoru obravnavali problem slovenskih šol na Goriškem. V sporočilu, ki nam ga je poslalo vodstvo SDZ, je rečeno, da je bil v prvi vrsti govor o novih šolskih poslopjih, ki so nujno potrebna in se z njihovo gradnjo ne more več odlašati. Župan je priznal upravičenost teh zahtev in zagotovil, da bo sprejel vse potrebno za dosego ustreznih denarnih sredstev. Najprej naj bi prišel v poštev otroški vrtec v Ul. Čampi in to kakor hitro bo pristojno ministrstvo odobrilo občinski upravi v Gorici uporabo določenega zneska, ki je bil prvotno v Proračunu namenjen za druga dela. Zastopniki SDZ so hkrati predlagali, nai občinski tehnični u-ad začne takoi prioravliati gradbene načrte za vse naše šole v mestu. S predlogom se je žunan stripi?) Zato je obljubil, da bo noskrliel, da se čimprej zberejo zadevni podatki. • » * Ker smo že pri šolah naj še povemo, da je na telefonsko oo-STW)ovanie prizadetih staršev dalo šolsko skrbništvo včerai zagotovilo, da bodo z današniim dnem končno namestili na slovenski o-snovni šoli v Ul. Randaccio še tretjo učno moč. ki je bila tako nuino potrebna že ob samem začetku šolskega leta. Starši in vsa slovenska javnost sprejemajo to zagotovilo z zadovoljstvom na znanje in upajo, da bo s tem ukrepom dokončno urejena zadava tretje učne moči na tej šoli, ki je v stalnem razvoju. • * * Pretekli ponedeljek popoldne so imeli otroci 4. in 5. razreda slovenskih osnovnih šol s področja goriške občine v prostorih osnovne šole v Ul. Croce svoio prvo učno uro iz nemščine. Tečaj vodi MiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHitiifiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiuiiHiumuiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiitiiiiiiii Uradna otvoritev nove šole v Črnem vrhu nad Idrijo Zgradili so jo s prispevkom SRS in prebivalcev idrijske občine - Težave pri vpisovanju učencev v kmetijsko strokovno šolo v Novi Gorici Črni vrh nad Idrijo je v presledku nekaj mesecev dobil dva pomembna objekta. Za hotelom »Bor* so zdai zgradili še novo poslopie osnovne šole. Tako so u-resničili do' eoletno željo prebivalcev in šolskih obiasti. Gre za zelo lepo in moderno zgradbo, ki bo omogočala nemoten m sodoben pouk za 190 otrok iz vseh vasi in naselij na črnovrški planoti. Stroški za njeno zgraditev in opremo so veljali okoli 413 trilijonov starih dinarjev, pri čemer ie nai-večji del odpadel na idrijsko ob cino. Od navedene vsote ie namreč slovenska republika prispevala 146 milijonov. 287 m>i'jonov starih d'narjev oa so zbra'i v tiri občini. pretežno s samoprispevkom prebivalcev. Poslopie je zgrajeno v značilnem alpskem slogu. V njem so: osem učilnic, kabinet za kemijo in biologijo. knjižnica, soba za sestanke oziroma pogovore s starši in vsi drugi prostori, potrebni za sodoben pouk. V novi zgradbi sta tudi šolska kuhinja in garderoba za učence, medtem ko bodo telovadnico zgradili pozne’e. Na otvoritveni slovesnosti je o zgodovini šole v Črnem vrhu nad Idrijo govorila njena ravnateljica Marija Vodopivec, poslanka iz Idrije prof. Draga Urbas pa je podrobneje obravnavala stanje in perspektive šolstva v idrijski občini. Novo šolo ie izročil namenu idrijski župan Stanko Murovec. * * * V Novi Gorici je začela s poukom kmetijska strokovna šola, ki deiuie za obmečie vse Primorske. OKROŽNO SODISCE V GORICI Pri prehitevanju je do smrti povozil motociklista iz Čedada Premagala ga je skušnjava, da je segel po denarju: zato bo sedel šest mesecev IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Pošteno zvišanje kazni fcaradi vrste prekrškov V enem mesecu je osemkrat prekršil zakon . Avtomobilista, ki je na božič smrtno zbil 19-letno dekle, so v prizivu oprostili Jv / blaškim prizivnim sodi-žaNs. iureds- Marši, tož. Pascoli, M vr«, ca) so včeraj obravna-i, kazenskih prekrškov 34-7~i,a Riccettija, ki so ga D70c*lsca po vsej Italiji od leta yse do lani kar enaindvaj-^ obsodila. obtoL.strihmo posamezne postavke kf’ i*b je kar a ,'vi\ljen^tavil Miottijevo vozniško ie s pomočjo Istega iS^hiri pri nek> tržaški izooso-i • Ta avtomobilov izposodil fiat k Sreta4np korak pa ga je »tal radi tatvine, zamenjave osebe, goljufije, nezakonite prisvojitve blaga in drugih sorodnih prekrškov obsodilo na 6 let, 2 meseca in 15 dni zapora ter na 230 tisoč lir denarne kazni. Poleg tega je izdalo še varnostni ukrep, po katerem je obtožencu za zmerom prepovedano o-pravljati javne službe. Sodišče je tudi odločilo, da mora Riccetti po prestani kazni prestati vsaj dve leti v delovni koloniji. Na včerajšnji razpravi pred prizivnim sodiščem je bil obtoženec odsoten. Sam je namreč izrazil željo, da noče prisostvovati razpravi. Javni tožilec dr. Pascoli je predlagal zanj 7 let in 6 mesecev zapora ter 230 tisoč lir denarne kazni, branilec odv. Antonini pa priznanje vrste olajševalnih okol-nosti. Sodniki so skoraj v celoti sprejeli tožilčev predlog po povišanju kazni in ga tako obsodili na skupno 7 let, 2 meseca in 15 dni zapora ter 230 tisoč lir denarne kazni. V ostalem so potrdili prvostopno razsodbo * * • Pred istim sodiščem se je moral zagovarjati tudi 25-letni Sergio Bo-v<> iz Ul. S. Giacomo in Mcnte 7 ki je bil obtožen nenamernega umora komaj 19-letne Ester C osma n iz Ul. Romagna 198. Do strahovitne nesreče, ki je terjala ževljenje mladega dekleta, je prišlo prav na božič lani, nekaj po 18 uri na obalni cesti pri restavraciji «Tenda rossa». Tedaj se je skupina mladeničev in mladenk, v kateri je bila tudi Cosmanova, po krajšem izletu vračala z avtomobili domov. Še prej sodišče je Rlcettija za- prometno cesto. Skupina je že bila na drugi strani ceste, Cosmanova pa je za nekaj korakov zaostala. Prav tedaj pa je privozil s komaj kupljenim fiatom 850 Bovo, ki je bil namenjen v Sesljan. Sunek je bil strahovit, saj je odbil dekle za nekaj metrov naprej, kjer je nezavestna obležala skoraj na sredi ceste, avtomobil pa je nadaljeval še za nekaj metrov svojo blazno vožnjo, nakar se je obrnil na desno stran in zdrsel do skrajnega levega roba ceste, kjer se je tudi ustavil. Mlado Ester so nemudoma odpeljali v bolnišnico, kjer so jo s strogo pridržano prognozo sprejeli na nevrokirurškem oddelku. Žal pa so bile zdravniške nege zaman, saj je dekle sest dni po sprejemu v bolnišnico točneje prav na prvi dan leta, podlegla hudim poškodbam. Prvostopni sodniki so v razsodbi upoštevali 25-odstotno sokrivdo Cos manove pri nesreči ter na tožilcev predlog obsodili Bova pogojno in brez vpisa v kazenski list na 8 mesecev zapora, enoletni odvzem vozniškega dovoljenja ter na denarno odškodnino prizadeti stranki, oziroma dekletovim staršem. Na včerajšnji razpravi pred prizivnim sodiščem je Bovo še enkrat ponovil, da je vozil z zmerno hitrostjo in da ni utegnil videti nesrečnega dekleta, ki je zaostala za skupino prijateljev. Javni tož. dr. Pascoli je predlagal potrditev prvostopne kazni in morebitno znižanje dobe odvzema vozniškega dovoljenja ter upošteva nje večjega odstotka žrtvine sokrivde pri nesreči. Branilec odv. Anto nini pa se je potegoval za oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov. Sodniki so po skoraj polurnem pa so se hoteli ustaviti v omenje- aoannu so po ssoraj poiurnem *«* ni restavraciji, da bi kaj spili. Tako posvetu v celoti sprejeli branilčev drugačnega mnenja in izrekli zgo so parkirali avte in prečkali zelo predlog. Irai navedeno obsodbo. Pred okrožnim sodiščem v Gori- i Drž. tožilec dr. Laudisio; preds. ci se je v petek zagovarjal 36-1 sodišča dr. Cenisi; sodnika Bassi letni goriški trgovec Vittorio Lupi in Marinelli. iz Gabrijelove ulice 44. V obtožnici je rečeno, da se je zadnjega avgusta 1969 peljal s svojim avtom fiat 125 ob 20.30 zvečer po državni cesti od Krmina proti Gorici. Pri neprevidnem prehitevanju nekega avtomobila pa da je trčil v motocikel, ki je prihajal iz na sprotne smeri in na katerem se je peljal 39-letni Dano Fagotto iz Čedada, ki je padel in pri tem dobil hude poškodbe, zaradi katerih je nekaj ur pozneje, ob 1.45 tudi umrl. V obtožnici je tudi navedeno, da je bila cesta na mestu, kjer naj bi izvedel prehitevanje, preozka in neprimerna za to. Tako policiji, kakor tudi sorodnikom je obtoženec izjavil, da se ne čuti krivega. Na mestu nesreče, med Mošo in Šlovrencem, je cesta ravna in vozil da je poprečno po 80 km na uro. Prehitel je samo eno vozilo in takrat da ni bilo na levi strani omenjenega motocikla. Z njim so bili v avtu tudi njegovi trije otroci. Dodal je še, da so očividci izjavili, da je Fagotto imel nesigumo vožnjo ter da je z motociklom vozil v cikcaku. Po zaslišanju še nekaterih prič, ki pa niso vedele povedati ničesar določnega, je sodni dvor oprostil obtoženca zaradi pomanjkanja dokazov. Zagovarjal ga je ouv. u šare Devetag. Sodniki pa so obsodili 21-letne-ga Enza Pizzignacca iz Štaranca-na, Ul. Venezia na 8 mesecev zapora, 60 tisoč lir globe in plačilo sodnih stroškov zaradi kraje denarja, potem ko je državni tožilec zahteval zanj kar 18 mesecev zapora. Obtožnica se je nanašala na dogodek z dne 13. junija lani v Tržiču. Tistega dne popoldne je prišel Piz-zignacco v gostilno s kuhinjo, ki jo vodi Vita Zubin v Ul. Fratelli Rosselli ter prosil naj mu posodi 200 lir ker da mora plačati globo za prometni prekršek. Obljubil je, da bo vrnil denar že čez nekaj ur. Ko je dobil denar je odšel ter se vrnil čez nekaj ur z nekim prijateljem. Za prodajno mizo je bila takrat mati gostilničarke in pa njen sin. Ko je sin odšel po pijačo v klet, mati pa v sosednjo jedilnico, je Fizzignacco opazil, da je napol odprt predal z denarjem. Premotila ga je skuš- njava in zmaknil je nekaj denarja, obtožnica navaja 12.000 lir. Zubinova je prijavila tatvino in svoj sum. Policija je na osnovi njene obtožbe prijavila Pizzignacca sodišču, vendar ta ni nikoli priznal tatvine. Zato je njegov zagovornik odv. Devetag predlagal, naj bi ga oprostili zaradi pomanjkanja dokazov. Sodniki pa so bili Delegacija iz Tržiča počastila padle v Kobaridu Preteklo nedeljo je bila številna delegacija iz Tržiča in okolice na obi sku v Kobaridu za počastitev spomina padlih ob dnevu vseh mrtvih. V delegaciji, ki je štela 220 udeležencev. so bili tudi župani iz Tržiča. Foijana in Marjana ter številni občinski odborniki, svetovalci ter bivši borci. V Kobaridu so goste sprejeli in po zdravili predsednik zveze borcev iz Tolmina Franc Skok ter predstavnik generalnega konzula Italije v Kopru dr. Cernigoi. Gostje s Tržaškega so prisostvovali cerkvenim obredom ter položili vence pred kostnico in na spomenik padlih borcev domačinov na pokopališču v Kobaridu. Sodeloval ie tudi pevski zbor SanFAmbrogin iz Tržiča. Nato so odšli v Tolmin, kjer so imeli v hotelu Km prijateljsko srečanje in zakusko. Ob tej priliki je Skok povabil vse tri prisotne župane iz Tržiča, Foijana in Marjana na u-raden obisk v Tolmin. Tržiški žunan Versace se je zahvalil za lep sprejem in izkazano gostoljubje ter izročil tolminskim predstavnikom spominsko kolajno. rok 8. oktobra, naj bi organizirali prvo vsedržavno stavko kategorije in s tem prisilili vlado in krajevno upravo do rešitve njihovih problemov in ugoditve njihovim zahtevam. Danes seja v Stevcrjanu Steverjanski župan Stanko Klanj šček je sklical za danes, v sredo zvečer ob 20.30 sejo občinskega sveta. Dnevni red predvideva razpravo o naslednjih točkah: potrdilo dveh sklepov občinskega odbora; odobritev prošnje na deželno upravo za prispevek za razširitev pokopališč v števerjanu in oa Jazbinah. Odobritev proračuna za leto 1972. O-dobritev sklepa za nakup šolskega avtobusa. Predvideva se predvsem debata v zvezi s postavkami občinskega proračuna za prihodnje leto, ki prihaja v razpravo z zamudo, saj je predvideni rok za njegovo predložitev in odobritev zapadel 31. oktobra. Protestno gibanje gasilcev Ker se protestno gibanje gasilcev že nekaj let nadaljuje ne da bi bili kakšni izgledi za rešitev, ki bi upoštevala njihove zahteve, sta sindikata CGIL in CISL priporočila svojim vodstvom v Rimu, upoštevajoč, da je potekel tudi zadnji Znižanje pristojbin za arondacijo posesti Finančna komisija pri poslanski zbornici v Rimu je odobrila zakonski prediog za znižanje pristojbin pri zemljiškem prepisu za a-rondacijo med sorodniki do tretje stopnje. Onps predvideva oprosti tev plačila takse stalnega zemlje-knjižnega davka in znižanje regi strskega davka. Ker ie senat zakon že odobril, bo stopil sedaj v veljavo. Sladkor in kava proste cone Trgovinska zbornica v Gorici je začela razdeljevati dvomesečni o-brok za november in december 1971 sladkorja in kave proste cone in sicer: SLADKOR po 3 kg na osebo za potrošnike v Gorici in Sovodnjah na odrezek št. 53 živilske nakaznice. Po 2 kg na osebo za potrošnike po drugih občinah na odrezek št. 67. KAVA: po 1200 gr surove kave na osebo v Gorici in Sovodnjah na odrezek št. 54. Po 880 gr na osebo za potrošnike po drugih občinah na Goriškem na odrezek št. 58 živilske nakaznice. Pokrajinski odbor za cene je določil prodajno ceno sladkorja po 170 lir za kg. Odrezke nakazil je treba predložiti do 5. januarja 1972. Od 15. t. m. dalje bodo razdeljevali sladkor in kavo za krajevne skupnosti. V tem dvome-sečju nadaljujejo z radeljevanjem masla proste cone po 350 gr na osebo z odrezkom št. 13 (november) in 14 (december). Prvi letnik bo obiskovalo 21 kmečkih fantov, drugega pa 18. Vodstvo šole je imelo tudi letos velike težave pri zbiranju mladine za to strokovno šolo. Kljub temu. da so bodisi kmetijske zadruge ali pa občine vsem slušateljem zagotovile štipendije za b:vanie v dijaškem domu v Novi Gorici, se na prva dva razpisa ni prijavil niti en kandidat za prvi razred. Direktor zaveJ" in njegovi sodelavci so potem obiskali mnogo privatnih kmetij ter svetovali fantom, ki menijo ostati na posestvu, nai se vpišejo v šolo. Šele ti obiski oziroma pogovori so bili uspešni. Žal pa ie bil odziv v posameznih občinah zelo raziičen. V šoli tako ni niti enega diiaka iz do? to inske, izolske in piranske občine, iz koprske Da samo eden. Težave pri zbiranju mladine za vpis v kmetijsko šolo v Novi Gorici so pač nazoren odraz problemov in neurejenih razmer v jugoslovanskem kmetijstvu, zlasti še negotovih perspektiv za to panogo. Pri tem pa je treba upoštevati, da se na Primorskem še zmeraj okoH četrtina vseh prebivalcev preživlja s kmetijstvom. Vlomilca v «Ferml» še niso zaslišali Niti včeraj državni tožilec ni zaslišal ranjenega Giampaola Bras-sa, ki leži se napol nezavesten v splošni bolnišnici v Gorici, kjer ga straži policija. Zato mu tudi niso sporočili obtožnice, niti še niso priporočili naj si zbere svojega odvetnika. Včeraj je policijski komisar dr. Manfre vrnil Mozetiču, šolskemu slugi pri «Fermiju», njegovo piK štolo, ki so mu jo takoj po ranitvi Brassa zaplenili, ker ni osnove za obtožnico protj njemu, saj jo je rabil v silobranu proti vlomilcu. Policija med tem zbira gradivo za dokončno obtožnico proti Bras-su, ki ima na vesti celo vrsto tatvin. Kaže, da je skoro vsako noč napravil po kakšno večjo ali manjšo tatvino ali vlom in preveriti skušajo tudi, koliko je imel stikov z drugimi osumljenci. Poleg vloma v urad bencinskih bonov pri AK, kjer ga je izdal gumb pri plašču, ki ga je izgubil med vlomom, ter vloma v skladišče ESSO v Ul. Oberdan, ga bodo obtožili tudi vloma v stanovanje nekega goriškega trgovca, kjer naj bi odnese) več dragocenih predmetov. Vsekakor so na policiji mnenja, da bodo spričo dolge obtožnice in že dokazanih prestopkov Brassa za precej časa «zašili» in da bodo imeli mir pred njim. Prav tako se tudi ne bo udeleževal protislo venskih izzivanj, kot je to storil pri zadnji predstavi Slovenskega gledališča v Verdiju. DEŽURNI LEKARNI V GORIC) Danes ves dan in ponoči je v Go rici odprta lekarna RA UD INI. Kor zo Verdi 57. tel. 2879. V TRŽIČU Danes ves dan m ponoči je odprta v Tržiču lekarna S. Nicolo — dr. Olivetti, Ul. 1. maggio 94. tel. 73328. Program, ki si ga je zadalo prosvetno društvo cJezero* iz Doberdoba za nadaljnje razširjenje in poglobitev stikov s prosvetnimi društvi iz matične domovine, se levo in do načrtu razvija. V Doberdobu je še živ lep »Hs srečanja s kulturnimi delavci iz Metlike preteklega septembra, ko je že najavljeno novo srečanje. Tokrat pridejo v soboto. 13. t.m. na obisk v našo kraško vas člani Delavsko - prosvetnega društva «Svoboda 11» iz Trbovelj, ki bodo pripeljali s seboj svojo po številu najmočnejšo in kvalitetno zasedbo. V soboto. 13. t.m. ob 20. uri bodo gostje priredili v društveni dvoranici celovečerni koncert Naj• prej bo nastopil skoraj 50-članski mešani pevski zbor. nato pa se bo kraškemu občinstvu predstavil «Trboveljski oktet*, ki bo zapel S pesmi. Program bo zaključil godalni trio tVeseli rudarji», ki bo tudi zaigral 6 skladb. Domači prosvetarji so že raznesli vabila za ta izredno kulturni dogodek po vasi in vsej okolici. Zato pričakujejo, da bodo krašld ljudie prišli v čim večjem številu pozdravit drage goste iz Slovenije, ki jih bodo obogatili s svojim kulturnim doprinosom. Na nflši sliki vidimo člane «Trbo-veljskega okteta» ob priliki enega izmed njihovih številnih nastopov. J. Po poskusu vloma v zlatarno Včeraj so delavci popravili škodo pri navojnici zlatarne Antona Černigoja v Tržiču, ki so jo poškodovali vlomilci, ko so poskušali vdreti vanjo. Policija je ugotovila, da so vlomilci pobegnili z avtom alfa 2000 i registracijo UD 215141, ki so jo prejšnji večer ukradli v Vidmu. Do sedaj še ni sledu o avtu in niti ne o vlomilcih. CORSO 17.00—22.00: «Roma bene», N. Manfredi. V. Lisi in S. Berger; film v barvah, mladini pod 14. letom prepovedan. MODERNISS1MO 16.30-22.00; «La tortura delle frecce dei Sioux», R. Steiger in C. Brovvnson. Barvni film VERDI 17.15—22.00; «11 dittatore del-lo Stato di Bananas*. W. Allen. L. Lasser, ameriški kinemaskop film v barvah. CENTRALE 17.15—21.30: «Riprendia-moci forte Alamo!», P. Ustinov in P. Tiffin; kinemaskopski film v barvah. V1TTORIA 17.15-21.30; «Confessione di un commissario di polizia al pro curatore della repubblica», F. Nero in M. Tolo; kinemaskopski film v barvah. / ržid AZZURRO ob 17.30: «Sette giomi di terrore», J. Fuchsberger in K. George. Barvni film. EXCELSIOR ob 16.00: «1 re della risata», Stan Laurel in Oliver Har-dy. PRINCIPE ob 16.30: «1 cospiratori». S. Connery in B. Harris. Kinemaskop v barvah. 'or« Gorica SOČA (N. Gorica): «Rekrut», francoski barvni film — ob 18. in 20. SVOBODA (Šempeter pri N. Gorici); »Beži človek. beži», italijanski barvni film — ob 18. in 20. PRVAČINA: «Sužnja svojih želja*, nemški črnobeli film — ob 20. RENČE; Presto. DESKLE: »Vohun z zelenim klobu- kom*. ameriški barvni film — ob 19.30. ŠEMPAS: Prosto. KANAL: Prosto. Iz goriškega matičnega urada Dne 8. in 9. novembra so na goriškem matičnem uradu prijavili 12 rojstev in 5 smrti. Rojeni: Igor Erzetič, Valter Bo-schin, Moreno Marconi, Danilo Mon-tanari, Roberta Michelutti, Fran-cesco Bacciocchini, Gaspare Car-lotta Cesco, Elisabetta Dej ust, Sabrina Macor, Laura Terpin, Denis Zega in Daniela Rosselli. Umrli: 61-letni upokojenec Atti-lio Zandonieni; 77-letna upokojenka Eufemia Vecchiet por Donda; 8 dni star Danilo Montanari; 41-let-nj delavec Bruno Di Lenardo; 71-letni šofer Rodolfo PuJo. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU V nedeljo, 14. L m. ob 20. uri v župnijski dvorani v štandrežu JAKA ŠTOKA TRIJE TIČKI burka v dveh dejanjih Scena: Demetrij CeJ Kostumi: Marija Vidauova Pesem: Miroslav Košuta Godbo vodi: Svetko Grgič Režija ADRUAN RUSTJA Osebe: Jarm, gostilničar Spela, njegova žena Iglač. krojač Jožko štrmencelj, plskrovez Zajec, urar Sodnik Peter, sodni sluga Stane Starešinič Zlata Rodoškova Livij Bogateč Alojz Milič Adrijan Rustja Dušan Jazbec Danilo Turk PRED PRIČETKOM ZIMSKE TURISTIČNE SEZONE Matajur se razvija v pomembno turistično središče naše dežele Za zimski turizem bi bilo možno izkoriščanje osojnih pobočij hriba, ki so na jugoslovanski strani Najtežja mehanizacija, kakršno uporabljajo samo za velike objekte v nizki gradnji, že nekaj dni na Matajurjevih pobočjih premika velike količine zemlje in skal. Od časa do časa prižgejo tudi kakšno mino, če katarpiler skali ne more do živega. Kaj se pravzaprav dogaja na Matajurju? Že pred leti so od vasi Matajur pa do spodnje postaje žičnice, ki je kakšnih 200 metrov višinske razlike nad vasjo, zgradili okoli 5 metrov široko in nekaj km dolgo cesto. V zimskih mesecih se je s pridom poslužujejo smučarji, ki se hodijo »puzat* na Matajur. Posebno ob sončnih nedeljah je bilo prejšnjo zimo na tej cesti za celo kolono vozil in je nekajkrat na- stala že prava gneča na njej zaradi velikega navala. Ker so turistični delavci spoznali, da je Matajur izredno zanimiv kraj za turizem v vseh letnih časih (vas Matajur leži na višini 900 m, hrib Matajur pa je visok 1643 m), so se odločili za obširen načrt, s pomočjo katerega naj bi ta kraj ovrednotili. V okvir tega načrta sodi občutna razširitev ceste ter ublažitev o-vinkov in vzponov z gradnjo velikih usekov in nasipov. Ker je cesta v Matajur iz vasi Jeronišče, ki leži prav na dnu doline, zelo strma, ovinkasta in zlasti pozimi nevarna, so se odločili, da bodo na tem odseku zgradili sedežnico. Že v samem začetku pa so se pojavile težave zavoro kdo ve •fiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiuiiiiiiitMiiiii OB 54. OBLETNICI OKTOBRSKE REVOLUCIJE Uspehi in težave v sov. ekonomiji Jeklarstvo ih energetski viri na zelo visoki ravni, v kmetijstvu pa težave - Nad milijon stanovanj v letu dni V nedeljo so v Sovjetski zvezi slavili 54. obletnico začetka oktobrske revolucije. Osrednja proslava je bila na Rdečem trgu v Moskvi z vojaško parado, ki se je nemoteno odvijala, kljub sneženju. Oktobrsko revolucijo so slavili tudi drugod po svetu, saj je to dogodek, ki ni spremenil zgodovinskega toka le v Sovjetski zvezi, pač pa po vsem svetu. Mi se danes ne bomo lotevali analize dogajanj v SZ in drugod po svetu v zvezi oktobrsko revolucijo, pač pa bomo ob 54. obletnici velikega oktobra navedli le nekaj podatkov iz sovjetske publikacije »ZSSR danes*, to se pravi iz biltena sovjetskega veleposlaništva v Rimu. Od tod povzemamo naslednje podatke, ki se nanašajo na razvoj nekaterih osnovnih dejavnosti v sedanjem petletnem načrtu. Ce označimo nacionalni dohodek v Sovjetski zvezi leta 1970 s 100, se bo ta do konca sedanjega petletnega načrta, to se pravi do konca leta 1975, dvignil na 137 do 140. To so relativne številke, ki nam ne povedo nič konkretnega, razen tega, da se nakazuje ali napoveduje nagel vzpon. Bolj konkretne so nekatere druge številke. Primer: V sovjetskih plavžih so lani proizvedli 116 milijonov ton jekla. Petletni načrt predvideva, da bodo čez 4 leta sovjetski plavži dali od 142 do 150 milijonov ton jekla. Še bolj značilen je porast proizvodnje električne energije. Često se navaja Leninov citat, da je za izgradnjo socializma potrebna tudi elektrifikacija. Če bi temu bilo res tako, bi mogli reči, da so v Sovjetski zvezi zares veliko napravili. Še več pa je na vidiku. Ob koncu prve svetovne vojne in v časih oktobrske revolucije je tedanja Rusija razpolagala s pičlimi količinami električne energije, lani pa so sovjetske hidro in ter-mocentrale dale že 740 milijard kWh električne energije, to se pravi za obilnih 3.000 kWh elektrike na prebivalca, kar je za približno 1.200 kWh več kot je pride na glavo v Itabji. Do konca tega petletnega načrta, to se pravi do leta 1975, pa bodo sovjetske hidro in termocentrale dale že od 1.030 do 1.070 milijard kWh električne energije, to se pravi po 4.000 in več kWh na prebivalca. Tretja dejavnost, ki jo je v zvezi s tem vredno omeniti, je črpanje in predelava petroleja. So vjetska zveza spada med največje proizvajalce nafte na svetu. Lani so v Sovjetski zvezi načrpali 349 milijonov ton tako imenovanega črnega zlata. Ker je v Sovjetski zvezi motorizacija še razmeroma šibka, ne porabijo vse te nafte doma, pač pa je precej tudi izvozijo. Kljub pospešeni motorizaciji ob začetku proizvodnje nove tovarne avtomobilov v Toglattigorodu je bodo v prihodnjih letih mogli še več izvoziti, kajti petletni na-č~t predvideva, da bodo leta 1975 v Sovjetski zvezi načrpali že od 430 do 500 milijonov ton nafte. Kmetijstvo je tista veja sovjetskega gospodarstva, ki dela Kremlju največ sivih las. Čeprav je res, da nažanjejo na sovjetskih poljih veliko žita, saj so lam pridelali 172 milijonov ton pšenice, je pridelek še vedno razmeroma majhen zaradi ekstenzivnega načina obdelovanja zemlje. Moskovski voditelji, ki jim je na skrbi kmetijstvo, upajo, da nodo poprečni pridelek dvignili s povečano mehanizacijo in agrotehniko. Pri povečanju mehanizacije v prihodnjih letih se navajajo naslednje številke: sovjetsko kmetijstvo — sol-hozi in kolhozi — bo v sedanjem petletnem načrtu, torej do konca 1975 leta, dobilo nadaljnjih 1 milijon 700.000 traktorjev, 541.000 kombajnov, to se pravi kosilnic in mlatilnic za žito, ter 1 milijon 100.000 tovornjakov. Ne moremo tu govoriti o neposrednih in celotnih posledicah tega v kmetijstvu in živinoreji. Navedli bomo le naslednje podatke, ki se nanašajo na živinorejo: od lanskih 11,600.000 ton mesa bodo ob koncu petletnega načrta prišli na 14,3 milijona ton mesa na leto, od lanskih 80,5 milijona ton mleka na 92,3 milijona ton. Kakor vidimo, so te številke sorazmerno nizke in tudi »skokov* tu ne vidimo, kot jih vidimo v načrtih za povečanje proizvodnje jekla, elektrike in nafte. Kmetijstvo in živinoreja so pač še vedno eden izmed problemov, ki jih sovjetsko vodstvo nikakor ne more spr—riti na pravo pot. Še in še je podatkov, ki bd se mogli navesti v zvezi s tem sovjetskim praznikom. Vendar bomo to kratko informativno naštevanje zaključili z naslednjimi številkami: v prvih šestih mesecih letošnjega leta so v Sovjetski zvezi zgradili 580.000 novih stanovanj s skupno 26 milijonov kv.m površine. Čeprav je ta številka zelo velika, bo problem stanovanj v Sovjetski zvezi še nekaj let hudo pereč. TO Al G SV ETI Al A 232. ČILI.V.l 0RUGA KNJIGA «Pomoči ni ne od Boga ne od Nemcev. Omagujemo. Sreča nas je zapustila. Skušali se bomo prebiti, če greste z nami.# «0 Gospod, moj Bog, usmili se nas... Marija devica, usmili se nas... Jezus Kristus, usmili se nas.# Zemlja je podrhtevala od eksplozij in sveča je trepetaje metala svetlobo po župnikovih begotniih očeh. «Pojdite z nami, prečastiti. Če vas dobe, vas bodo živega vrgli v ogenj.# «Nikamor ne grem, sinko. Blagor tistim, ki umirajo za Boga.,. njih je nebeško kraljestvo. Dopolnila se je moja ura, dopolnile so se besede Gospodove: Satan uničuje grešni svet...» Ustnice so mu drgetale in roke so se mu tresle kot starčku. «Vam pa ne branim. Kar poizkusite, če vas še ni zapustila sreča... Molil bom za vas.# Valjhun je zapustil župnika, ki je ostal v zavetju in delal za njim velike križe in ga blagoslavljal za smrt. ValJ-hunu se je zdelo, da bo zblaznel, če še ni. On pa ni izgubil ne živčev ne upanja. V šoli je našel odred štiridesetih mož, ki naj bi v smeri vzhoda, kjer je bil zaradi nevarnih goljav pritisk najslabši, izsilil prebod. Vsa truma se je zgnetla okoli poveljnika, narednika in bogoslovca. Bili so bledi, prašni in okrvavljeni, jakos je vzel v roko nemško bombo in Jih spodbudno nago- kakšnih materialnih in lokalnih interesov. Kljub temu so že posekali vso traso, kjer naj bi stekla sedežnica. Že pred leti so prvi ljubitelji lepot narave na Matajurju zgradili v bližini vasi nekaj počitniških hišic. Na tem mestu ne bi želeli odpreti razprave o tem, če so te hišice zgrajene v skladu z arhitekturo beneških kmečkih hiš. Zanimanje za nove lokacije, ki ga kažejo Videmčani, Čedajci in tudi Tržačani, pa napoveduje, da utegne na tem kraju prav kmalu nastati pravo naselje vikendov. V zvezi z zimskim turizmom, o katerem smo govorili poprej, naj omenimo, da delujeta na pobočju dve vlečnici, ki potegneta smučarja pod sam vrh Matajurja. Pridni čedajski planinci so tudi letos nanosili nanj grmado avtomobilskih gum, ki jo bodo zažgali na Silvestrovo, ko se bodo po tradicionalnem običaju na tem kraju srečali s planinci kobariške in tolminske strani. Kdo ve, če bo iz tega obreda z leti nastalo kaj več kot je samo novoletno stiskanje rok, izražanje želja po miru in prijateljstvu? To se sprašujemo zato, ker ima Matajur dve pobočji, južno, ki je na italijanski in severno, ki je na jugoslovanski strani in ki se v celi vrsti stvari medsebojno dopolnjujeta. O tem smo se prepričali prejšnjo nedeljo na kraju samem, ko nam je mehanik med popravljanjem dieselskega stroja za pogon žičnic dejal: «Tule, na južni strani, sneg ni kaj prida. Na oni strani, v Jugoslaviji, je veliko bolje, toda...* Kaj, če bi tisti «toda» predstavljal uvod v skupno dogovarjanje o načrtovanju in investiranju in hkrati uvod v izgradnjo podobnega, seveda manjšega zimsko-turi-stičnega središča, kakršnega gradijo na Kaninskem pogorju z italijanske in z jugoslovanske strani? O takšni možnosti je bil govor na nedavnem srečanju predstavnikov videmske pokrajine s članom izvršnega sveta SRS Jožkom štrukljem v Ljubljani, kjer je prav pokrajinski odbornik za turizem Romano Specogna omenil možnost takšnega sodelovanja. Prav gotovo bi Kobaridci (in seveda tudi Tolminci) utegnili postati primeren partner v takšni akciji, ko so že na Livku pokazali vso svojo iznajdljivost ter si tako rekoč s prazi^.ii žepi zgradili kar lepo urejeno zimsko postojanko. Edina šibka točka livškega zimskošportnega središča je morda v tem, da je nekoliko prenizko. Morda bi tokrat imeli srečnejšo roko, ker bi startali precej višje. To pa bi pomenilo osvojiti osojno pobočje Matajurja s snegom v mesecu aprilu, kar pa ima pri smučarskem športu tudi svojo vrednost. a JUatajiLt V 1643 m \l EPLESISCE SOVODNJE črtež prisojnega področja Matajurja IZ UMETNOSTNIH O A LERIJ Primožič v Rossoni NA FILMSKIH PLATNIH Novica, da je Accademia Tea-tina iz Perugie imenovala Emila Primossija — Primožiča za svojega stalnega člam, daje poseben blesk njegovi razstavi v Rossoni-jevi galeriji. Umetniška žetev preteklega poletja tega vztrajnega slikarskega samouka, sedemindvajset platen, visi sedaj tu. Nagrajeno olje z nedavnega ex tempore slikarskega tekmovanja, ki ga je pri-reedila KASTA pri Piščancih, pa visi v Tržaški knjigarni. Ako je kdo še pred leti podcenjeval Primožičev neizumetničeni mčin podajanja v slikah resničnostnega videza sveta, ki pa ni nikdar postajal golo in brezčutno prenašanje motim m platno, ta se bo pri ogledu te razstave verjetno zavedel, da so to zrela dela usmerjenega ustvarjalca, ki ga ne moremo še točno, po veljavnih merilih umetnostnega ocenjevanja u-vrstiti niti med mivce niti med fauviste. So pa vse te podobe s klanci in potmi kraških vasi, okoliškega Brega, Boljunca, Doline, Prebenega, beneških zgradb Milj in starega Trsta pristen prikaz njih videza, podobno kakor trpka lepota furlanskih polj in Soške doline. In vendar prekriva njih vsakdanjo resničnost neki čudovit, sko- ro sanjski sev borv, vedno zelo jasnih v njih prozornosti, ki plemeniti še tako preprost predmet, zlasti v Primožičevih tihožitjih. Prihaja pa čisti sij barv prav v tihožitjih do največjega učinka in to bodisi v slikah skromnega cvetja, ki ga je natrgal pred svojim starim domom, ali v slikah sadežev, ki si jih je nabral. Petje barv je pa najbolj ubrano v trozvočju modrovijoličastih jajčevcev, rumenih dinj in zelenih lubenic, ki tu pa tam zažare z rdečino njih sladke vsebine. MILKO BAMBIČ MODIGLIANI V ZDA NEW YORK, 9. — V galeriji Acguavella so pred dnevi odprli razstavo del znanega italijanskega slikarja Amedea Modiglianija. Ta razstava je druga njegova razstava v ZDA, kajti prva je bila leta 1951. Na razstavi je 52 del, prvenstveno portretov, le dve sta pokrajini. Razstavljena dela spadajo v Modiglianijevo dobo med 1908 in 1919. Kakor vedo povedati strokovnjaki, je Modigliani naslikal vsega skupaj 450 slik, od teh jih je kar 380 v ZDA. UGOTAVLJANJA OB DRZNEM ATOMSKEM POSKUSU NA ALJASKI Potrebe po strateških surovinah često diktirajo zunanjo politiko Ljudje v Pentagonu in Beli hiši se za sedaj ne zmenijo za javno mnenje... V soboto zvečer so Američani na Aljaski razstrelili svojo super-bombo. Atomska bomba, ki so jo razstrelili v globini skoraj 2000 m, je imela rušilno moč 250 atom skih bomb, kakršno so 6. avgusta 1945 odvrgli nad mestom Hiroši-mo, ki je povzročila okoli 100.00*) mrtvih. Nad tem drznim ameriškim početjem je ves svet izrazil svoje ogorčenje in tudi v samih ZDA so bile velike demonstracije proti že neodgovornemu početju Pentagona in Bele hiše. Toda niti Pentagon niti Bela hiša se za sedaj za to ne zmenita in gresta po svoji poti dalje. ZDA često »postrežejo* svetu s kakim takim »presenečenjem*. Tokrat je bila razstrelitev atomske superbombe, pred kratkim je bila potopitev večjih zalog bakteriološkega orožja, še prej je bila potopitev atomskih odpadkov itd. Washington in Pentagon počneta, kot bi bil ves svet njun. Sicer pa so Američani stalno v nekih mrzličnih pripravah ali vsaj v nekakšnem mrzličnem razpoloženju. Seveda ne mislimo s tem na Američane kot nacijo, pač pa na tisti ozki krog ljudi, ki jim je na skrbi tako imenovana narodna obramba, mislimo na tisti ozek krog odločujočih mož, ki se- iiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiimiiii OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ne smete zametavati svojih odličnih možnosti. V družini iščite sporazum. BIK (od 21.4. do 20.5.) Danes boste našli kjerkoli pomoč. Če se ne boste predali prividom, vam bo mir zagotovljen. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Previdnost pri trošenju denarja. Ne smete napraviti daljšega koraka, kot vam to dovoli noga. RAK (od 23.6. do 22.7.) Umetnikom in skladateljem se bodo porodile nove ideje. Izognite se poskusom provokacije. LEV (od 23.7. do 22.8.) Kdor bo znal pravilno uporabiti umetniško žilico, bo uspel. Kljub številnim razlogom za spor bo obveljala dobra volja. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ugoden dan za dosego sporazuma med nekdanjimi sodelavci. Pazite, da se ne boste osmešili- TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Z vašimi revolucionarnimi idejami ne smete motiti dela drugih. Možnost spora z ljubljeno osebo. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Če se nočete znajti v nerodnem položaju, poenostavite svoj načrt. Pazite na svoje zdravje. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Če boste branili svoje interese, se boste morali postaviti po robu tekmecem. Ne silite k sporazumu ljudi, ki se med seboj ne razumejo. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Spoznali boste koristnost dela, ki ste ga izvedli skupno z drugimi. Z izleti in potovanjem se ne prenaglite. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Imate solidno podlago za zahtevo finančne pomoči. Ne zanemarjajte družine. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Če vam je mogoče, bodite ob strani, kadar so drugi v sporu. Ne obljubljajte pomoči, ki je ne morete dati. dijo na odgovornih mestih v Pentagonu in v Beli hiši. Na obrambnem ministrstvu n.pr. imajo točen seznam vseh strateških ali drugih dragocenih surovin in točno odmerjene količine, ki merajo biti stalno na razpolago, «za vsak primer*. To so snovi, ki so nujno potrebne za izdelovanje orožja in drugega materiala, ki naj bi služile tako imenovani obrambi. Možje iz Pentagona pazijo predvsem na zadostne zaloge tistega blaga oziroma tistih surovin, ki jih morajo uvažati in katerih dobava bi se mogla v trenutku prekiniti. Takih surovin, takih snovi je kakih 60. ZDA so glede tega močno odvisne od uvoza. 38 teh surovin morajo uvažati v celoti, 6 vrst tovrstnih surovin uvažajo skoraj v celoti, za nadaljnjih 8 nujno potrebnih surovin se oskrbijo deloma doma, 50 odstotkov pa uvažajo, za 10 vrst tovrstnih surovin pa uvažajo manj kot polovico iz tujine. Pomembnost tega je jasno izrazila ameriška vladna komisija z naslednjimi besedami: »V teh državah moramo poskrbeti za dvig dobavljenih surovin. Izguba katere koli izmed teh surovin bi v primeru napada bila enakovredna hudemu vojaškemu porazu.* Često je razvoj določenih dejavnosti odvisen od uvoza na videz enostavnih in neznatnih surovin. Zaradi primerjave bomo navedli nekaj primerov: ko so odkrili plinsko turb.no in možnost njene uporabe v letalski in avtomobilski industriji, se je povečala potreba po snoveh, ki vzdržijo izredno visoke temperature in višjo napetost. Eden izmed razlogov, zakaj je minilo toliko časa, preden so mogli plinsko turbino izkoriščati v širšem, rekli bi v komercialnem obsegu, je bil prav v tem, da niso še imeli litin, ki bi zdržale tolikšno temperaturo in tolikšno napetost, vročino in napetost, ki se razvijata pri 20.000 obratih v minuti. Plinske turbine so namreč tem bolj učinkovite, čim višja je temperatura ki se v njih razvija. Prav tako zahtevne so snovi za izdelovanje jedrskih reaktorjev. Reakcijski motor, plinska turbina in jedrski reaktor so trije elementi, ki so hudo pomembni v sodobni oborožitvi in imajo zato posredno močan vpliv celo na zunanjo politiko ZDA, kajti le v tujini morejo ZDA dobiti nekatere snovi, ki so neobhodno potrebne za izdelovanje teh treh elementov. Oglejmo si to zadevo bolj podrobno samo glede na reakcijske motorje: Za izdelovanje teh strojev je potrebnih predvsem šest zelo redkih snovi. Tri snovi morajo Američani uvažati v celoti, ker jih doma nimajo. Ena teh snovi je niobij, ki ga potrebujejo za vsak motor od 3 do 4 kg- Nad 50 odstotkov vsega niobija v tako imenovanem zahodnem svetu pa ima Brazilija, 21 odstotkov ga imajo v Kanadi, 18 odstotkov v Mozambiku, to se pravi v portugalski koloniji. Druga snov, za katero so ZDA povsem odvisne od uvoza, je. krom. Tega potrebujejo za vsak motor okoli 1.000 kg. Glavna nahajališča kroma so v Južni Afriki, na katero odpade 30 odstotkov vse zahodne proizvodnje, na Turčijo odpade 20. na Južno Rodezijo prav toliko, 18 odstotkov pa na Filipine. Tretja v tem smislu dragocena snov je kobalt. Za vsak motor porabijo okoli 10 kg kobalta, ki ga največ uvozijo iz Konga Kinšase, ki daje 60 odst. vse proizvodnje te snovi. Maroko daje 13, Kanada 12, Zambija pa 11 odst. kobalta, kar ga moremo dobiti v «prosti prodaji* v zahodnem svetu. Pri reakcijskem motorju so bistveno potrebne še tri nadaljnje snovi in le za eno od teh ZDA Nanni Loy; «Detenuto in attesa di giudizio» V glavnih vlogah: Alberto Soj di, Elga Andersen. Scenarij, gio Amidei in Emilio Sanna, r zgodbi Rodolfa Sonega. M Film opisuje doživetje ftol- 9 ^ metra, ki živi na švedskem " ^ pride na počitnice v ga aretirajo. Po dolgem vanju v raznih ječah, v M" spozna ves mehanizem te P ustanove, ne da bi vedel ces obtožujejo, ga končno opr Vrne se na Švedsko Pre;re. pri Kot pove že zgodba, je w ^ mer italijanske ^angažirane ■ medije, je to tako imenovamj di denuncia*. Najboljšim dom te zvrsti je treba nedt' . priznati uspeh v cdemot^/j sensiblizaciji » publike . _ ^ splošna omejenost pa predstavljajo napake ar‘uy"rf sistema kot epijenomene. ^ nosu s publiko pa temeW ^ iskanju efekta in emotivne , ležbe. Zato (in tudi žaro® j, hovega komercialnega popolnoma funkcionalni tnter in željam filmske industrij « ^ To pa ne pomeni, da je ^ vse filme te zvrsti oceniti ^ Kljub bistvenim omejenosum, . , imnio nem* so jim skupne, imajo "*r več, drugi manj pristnejsif^ j mentov. »Detenuto in I**"'J giudiziot je med najbolj mi. Marsikatero misel PoSll#ii-gledalcu preko dejanskega^F. j( zovanja in izraza in ne r «4 aprioristično, v dialogih 0,1 diganjem. Sordijevemu kom’ tet** liku uspe brzdati Lopevo P° SERGIJ GR«1* PRKJRIJ SM<> LA VIA DEMOCRATICA DELK, GRICOLTURA. Quindicinate formazioni e commenti su* PLj,, mi delTagricoltura e del .g* rurale. Roma, 30 settembre ^ QUADERNI PIACENTINI. Ai®° n. 44-45. Piacenza, ottobre URSS OGGI. Bolleftino (Nadaljevanje na 6. strani) sciata deH’Unione Soviedc®# ma, 28 ottobre 1971 n. 33. VITA IT ALI ANA. DocumentiJ1 ^ formazioni, 1971, n. 10. T. $■ Presidenza del ConsigUo “ nistri, Roma. jfc AERITALIA. Le origini, .ca>?V tecnologiche, stabilimenti carino, stabilimenti di NaP° V ji bilimenti di Nerviano, sgu® futuro. Tip. AGAF, Firenc Jutri v palači Costanzi Ko smo letos poleti, 25. julija, skušali v našem dnevniku prikazati podobo enega mlajših tržaških slovenskih ustvarjalcev, smo za Edvarda Zajca in njegovo kompjuter-sko grafiko rekli, da gre za tdrzno umetnost». In s to umetnostjo in z njenim ustvarjalcem se bomo mogli jutri pobliže srečati in spoznati v razstavni dvorani tržaške palače Costanzi, kjer bodo ob 19. uri odprli razstavo z naslovom bSi Francija - Bolgarija. V tej Močt oP13 na lestvioii Madžarska gart- tekem), Francija in Bol-vejita -Pa ® točk (4 tekme). Nor-bj bi)„Je ,tu ze izločena. Ekipa, ki Praton .nes premagana, bi bila OapreHr.0 Že °ovne šole v Kanalu. SAje v 250. V b/AT:v Tušar, Jerončič, Berčič, \|.,v^az’ Perše, Bukovec, Bla-2o/_-rf,vec J., Paravan, Kolenc, Saw/ Murovec M. fadtijim se, je tokrat pomeril z r,/3 lestvici. Prvi set je bil Pen zg domačine in nekaj /v Zl?. Je bil tudi' drugi set. Še-so se gostje zbrali, 18ko kot je treba in rezul- tat izenačili ha 14)14 in so se morali domačini pošteno potruditi, da so tudi ta set dobili in s tem prepričljivo zmagali. Domačini so bili vseskozi boljši, predvsem so se izkazali bb mreži, gostje pa so navdušili z igro v polju. Ta zmaga je za domačine brez dvoma zelo spodbudna, saj je to brez dvoma lepa moralna podpora in tudi upanje za naprej. To nedeljo gostuje Salonit v Mo-driči pri Sarajevu in že časten poraz bi zadostoval, kajti ta ekipa se trenutno na prvenstveni lestvici nahaja na odličnem drugem mestu. Kolenc Rajmond *e pred vrati S. Anne v nedeljo ni preveč Izkazala imena le-teh bodo n »ral a biti vpi sana takoj v prvi kvalifikacijski fazi, ker bodo že kvalifikacijske tekme veljale za ekipno lestvico. 3. Raadalja od strelca do tarče znaša deset metrov. 4. Puška ne sme imeti optičnih merilnih naprav. 5. V kvalifikacijskem in finalnem delu tekmovanja bo imel vsak tekmovalec na razpolago 8 strelov; prva dva sta poskusna, ostalih šest pa velja za točkovanje. 6. Nastopajoči morajo uporabljati naboje, ki jih da na razpolago organizator. Kdor bo to prekršil bo izključen iz tekmovanja. 7. V finale so bodo uvrstili: moški z najmanj 26 točkami in ženske z najmanj 22. Organizatorju ostaja možnost, da po uvidevnosti kvorum zniža. 8. Točke kvalifikacijskega dela se ne bodo štele za finalni del. 9. Organizator ne prevzame nobene odgovornosti za škodo ali poškodbe med tekmovanjem. 10. Med tekmovanjem morata na tekmovalnem prostoru vladati tišina in red. Pri tarči sme biti samo sodnik. V primeru nejasnosti glede na zadetek odloča glavni sodnik. 11. Prijave sprejema »Športno združenje Brda - števerjan do začetka tekmovanj. Vpisnina za vsakega tekmovalca znaša 100 lir. 12. Kvalifikacijske tekme bodo v četrtek, 11. novembra 1971 z začetkom ob 20.30 v naslednjih krajih: Doberdob - župnijska dvorana Gorica - Katoliški dom Števerjan - župnijska dvorana 13. Finalni del bo v času, ki bo pravočasno objavljen. 14. Organizator si pridržuje pravico, da po potrebi spremeni pravilnik. Odbor ŠZ Brda OBVESTILO SPDT sporoča, da bo sejem rabljene smučarske opreme, v petek, 12. novembra In v soboto, 13. novembra od 18. do 20.30 v prostorih p.d. Cankar (UUca Mon-tecchi, 6/4.) imenskemu društvu. Začetek tekme ob 10. uri. F. K. Gtarizzole — Primorje 0:0 PRIMORJE: Kemperle, Milič, Blazina, Verša, Štoka, Šegina, Za-nella, štrekelj, Incasto, G. Husu, Čemjava, 12 Ferfolja, 13 S. Husu. V svoji najlepši tekmi tega nogometnega prvenstva je mladinska e-najsterica Primorja remizirala brez gola z ekipo Giarizzole, ki zaseda trenutno drugo mesto na lestvici. Mladi Prosečani so se res potrudili in bi lahko z nekaj več športne sreče tudi zmagali'. Že od vsega začetka je bilo videti pri «rdeče-rumenih» znaten napredek. Milič se je vrnil v dobro formo. Blažina je bil zanesljiv v vsakem posegu. Na sredini igrišča je Gabrijel Husu zamenjal Zanello. Ta poteza je bilo zelo posrečena, saj je krilec s pomočjo Šegime in štrek-lja dobro zalagal napadalno trojko Zanella - Locasto - čemiava. V prvem polčasu je bila igra precej uravnovešena in vratarja nista imela hujšega dela. V drugem polčasu so igrali domačini brez prostega branilca in so imeli zato enega napadalca več. To pa ni vznemirilo Prosečamov, ki so s hitrimi protinapadi večkrat ogrožali vrata Giarizzol. Nekaj pred koncem je imel Gabrijel Husu izredno priložnost, vendar mu je Zanella nehote odbil strel v gol-aut. Pri Primorju so se vsi potrudili, še posebno pa Blažilna in Gabrijel Husu. M. K. Breg — S. Giovanni 1:2 BREG: C. Ota (Jež), R. Ota, Slavec, Samec, Kante, Martini, Kocijančič, Saksida, Žafran (Žerjal), Sovič, Predonzami. Strelec za Breg: Martini1. Tudi v nedeljo je moralo brežan-sko mladinsko moštvo (kljub dobri igri) poraženo z igrišča. Točki si je prisvojil drugi na lestvici, S. Giovanni, solidna ekipa, močna predvsem na desni' strani napada in nepremostljiva v obrambi. »Plavi* so zaigrali v p.p. obrambno in so uspešno zapirali pot do vrat nasprotniku. Največ dela je imel levi branilec Slavec, ki je odlično čistil na svoji' strani. Brežani so bili nekajkrat nevarni v protinapadu, vendar se je poznalo, da na sredini igrišča ni bilo G:avine, ki je zaigral s prvim moštvom. V d. p. so se «plavi* ojačili in so vedno pogosteje ogrožali nasprotnikova vrata ter tudi zadeli prečko z Martinijem. Ko je vse kazalo, da dozoreva zanje gol, so povedli gostje in so nato v desetih minutah še podvojili rezultat. Martinijev gol pet minut pred koncem polčasa ni zadostoval. Edino zadovoljivo dejstvo je, da je pri tej ekipi od nedelje do nedelje igra boljša. IST ZAČETNIKI Breg — Inter SS 4:0 BREG: Malalan, Mičič, Klun, Novello, Grizonič, Krevatin, Pra-šelj, Kraljič, Giacomini, Kralj in Mauri. STRELCI: Kralj (2), Kraljič in Prašelj. Brežani so se na padriškem igrišču ponovno polastili obeh točk. Nasprotnik ni nudil večjega odpora, zato so Kraljič in tovariši dali kar štiri gole in zastreljali vsaj še enkrat toliko ugodnih priložnosti. Nasprotnik je odgovoril na bre-žanski pritisk le ob polovici d.p., a ni šel preko dveh zaporednih kotov v svoj prid. Ob tej priložnosti je Inter SS prikazal dokajšnjo uigranost, vendar to ni zadostovalo, kajti obramba «plavih» je neusmiljeno čistila. Kot že prej o-menjeno, bi bil lahko izid za Brežane mnogo izdatnejši', če ne bi odlični vratar nasprotnikov ubranil vsaj štiri gotove zadetke in ne bi Kraljič nekajkrat streljal za las mimo vratnice. Zopet so se branilci izkazali kot zelo odločni in zadovoljivo izkušeni, medtem ko smo v napadalni vrsti pogrešali skupno igro, saj je Kraljič preveč iskal gol v osebnih akcijah. Kljub malini no igro, zmedo v obrambi in telesno nepripravljenost. Če se bo to še nadaljevalo, bo moralo društveno vodstvo nekaj ukreniti. Prosečani so se morali vso tekmo le braniti. Samo v prvih minutah prvega polčasa so imeli priložnost za zadetek, vendar je Ciulli-ni grešil. Od tedaj dalje so Ža-veljčani potisnili «rdeče-rumene» v obrambo in so neprestano napadali'. Njihov trud je poplačalo šest golov. Primorje se je skušalo otresti obleganja z osebnimi predori Guština in Miliča, vendar so bila vsa njuna prizadevanja zaman. M. K. NARAŠČAJNIKI Sovodnje — Llb. Kopriva 0:1 SOVODNJE: Devetak, Batistič, Cotič, Marson, Cijan, E. Petejam, M. Petejan, Tomšič, Sambo, Uršič, Malič, Herik. Mladi Sovodenjci so v nedeljo o-digrali verjetno svojo najboljšo tekmo v letošnjem prvenstvu. Prikazali so lepo skupinsko igro, posamezni nogometaši pa so nesebično podajali žoge in lahko rečemo, da je tak nogomet povsem zadovoljil gledalce. Ne glede na to, da so zmagali gostje, so mladi domačini pokazali v tem srečanju res lep napredek. Vendar pa precejšnja mera smole, pa tudi moč nasprotne enajsterice, nista dovolili Scrvo-denjcem, da bi dosegli na domačih tleh uspeh, ki so ga večkrat deležni, ko igrajo na tujem. - jo- iiliiiiiiiiiMiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiililiitunmtniitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiia V ROKOMETNEM PRVENSTVU SRS Izola slovenski jesenski prvak Da je Izola trenutno najmočnej-, prvenstvo. Nastopite je 60 tekmoval-ši športni center na obali so doka- j cev. V razredu 100 ccm (juniorji) zali tudi domači rokometaši, ki so I je zmagal Novak z Vrhnike, v raz-presenetljivo osvojili naslov jesen-1 redu 100 ccm je bil prvi Oblak prav skega republiškega prvaka. V zad-' tako z Vrhnike, medtem ko je v napakam pa je to moštvo med Brežani najuspešnejše. Muggesana — Zarja 1:0 ZARJA: Igor Križmančič, Počkar, Bemetič. Angel Milkovič, Dušan Grgič, Valter Milkovič, Franko, Gojča, Boris Grgič, Kralj, Župančič. Zarja je v soboto zamudila še eno ugodno priložnost, da bi popravila svoj kočljiv položaj na lestvici. Bazovd so namreč trdno držali tempo nasprotnikov vse do 5 minut pred koncem srečanja, ko so gostje dosegli edini zadetek dneva. Sodnik pa je pri tem golu spregledal dejstvo, da sta bila kar dva napadalca gostov v »offisidu*. Žal pa je zadetek veljal in domačini so tako okusili še en poraz. Na splošno pa smo lahko z nastopom naših mladih nogometašev zadovoljni. Vsi' so se namreč požrtvovalno borili im bi lahko tudi povedli, če bi bili prisebnejši neposredno pred nasprotnimi vrati. Vsi so se torej dobro odrezali, najboljša pa sta vseeno bila Valter Milkovič im Dušam Grgič. b. L Primorje — Zaule 0:6 (0:3) PRIMORJE: Trobec, Regent, Ca-steilani, Ziani, Guštin, Bukavec, Lukša, Buzzai, Starec, Ciullimi (Ha-rej), Milič. Začetniki Primorja so odšli zopet poraženi z igrišča. V soboto so zgubili tekmo proti Zaulam z 0:6. Tudi tokrat so [»kazali iste hibe kot v prejšnjih tekmah: nepoveza- Predstavniki občin nagrajujejo na SŠI njem odločilnem srečanju so Izolčani visoko premagali močne Brežice s 14:8. Izolčani, ki so se lani borili za obstanek v ligi, so letos opravili podvig, kakršnih je malo v slovenskem športu. Nekoliko pa je razočaral lanski prvak Piran, ki je pristal šele na tretjem mestu. Vzrok je treba iskati v premajhnem številu mladih kadrov, saj so nekateri starejši igralci že po službah in jim primanjkuje časa za treninge. Prepričani pa srno, da gre pri Piranu le za kratkotrajno krizo. * * * V predzadnjem kolu republiškega nogometnega prvenstva Koper ni ponovil uspehov iz prejšnjih kol. V UiuDljaru so Koprčani gladko zgubili z vodečo Ilirijo z 0:3. V razgovoru s predstavniki kluba smo tudi zvedeli za vzroke tako visokega poraza. Koprčani so odpotovali v Ljuoljano razmeroma slabo pripravljeni, hkrati pa tudi nekoliko preveč samozavestni. Ko so (dokaj poceni) prejeli prvi zadetek je morala naglo padla in zmagi Ilirije ni kaj oporekati. Res pa je, da tudi Ilirija ni pokazala kdo ve kako dobre igre, vsekakor pa ne take, kot bi jo morala glede na njeno prvo mesto. Koprčani se zdaj pripravljajo na zadnje jesensko kolo, ko se bodo pomerili doma s Slavijo. Uspeh v tem srečanju bi jih namreč utrdil v sredini lestvice in bi lahko mimo čakali na spomladanski del. Nasprotno od Kopra pa je Izola prikazala prav dobro igro proti Kladivcu. Domačini so bili vso tekmo v premoči in so jo Celjani zvozili poceni z rezultatom 0:1. Izda bo skušala v zadnjem kolu na vsak način obdržati tretje mesto, kar bi bil vsekakor zelo lep uspeh. * * • V Kopru je bilo v nedeljo zadnje tekmovanje v kartingu za državno šal za 4”5. razredu 125 ccm z menjalnikom zmagal Lavrič iz Most. V končni razvrstitvi je postal državni prvak v razredu 100 ccm (juniorji) Koprčan Robert Knez, kar je vsekakor velik uspeh. V razredu 100 ccm je osvojil naslov državnega., prvaka i Živec iz Most. v kategoriji 125 ccm pa GlobeLnik z Bleda. « ».s, . . / V Luciji so organizirali prvo prvenstvo pravkar ustanovljenega prvega teniškega kluba na slovenski obali. Prvo mesto je osvojil Murko, ki je v finalu premagal Cvikla z 2:0, V igri dvojic sta zmagala Murko in Venturini. HOKEJ NA UDU Švedi so odpovedali dve prijateljski tekmi v hokeju na ledu, ki bi ju marali odigrati na Češkoslovaškem. Odpoved je zbudila na Švedskem in češkoslovaškem veliko pozornost, ker so bili športni stiki med hokejskima reprezentancama teh dveh držav tradicionalni. Uradno sporočijo Švedov pravi, da so odpovedali svoje gostovanje zato, ker češkoslovaške oblasti niso hotele izstaviti vst I aih vizumov nekaterim švedskim čLsnikarjem. Na svetovnem teniškem prvenstvu »open* v Bologni je Amerikanec Passarel premagal Jugoslovana Pi-liča s 6:2 in 6:4. KOLESARSTVO V Grenoblu je Belgijec Ferdinand Brake postavil nov svetovni rekord v kolesarski vožnji na 5 km s časom 6'01”1. Svoj lastni dosedanji rekord je s tem izbolj- Otlbornlk triaške občine Dušan Hreščak izroča nagrado Poletu. . župan devinsko - nabrežinske občine dr. Drago Legiša Gaji. . zgoniški župan Josip Guštin Kontovelu . repentabrski župan Mihael Guštin S. Milič (kot najboljši tekmovalki SŠI).., in odbornik dolinske občine Drago Ota Domu iz Gorice me pa ne bo, prižgi ti. Takrat, ko bodo vdrli v L^O^kom zadoščenja je zdrvel v prvo nadstropje. f°Wrn . J® bodril branilce: «Bajte jih! Do zadnjega dihaU 6 sko/6 planil k opazovalnici. Med buhtanjem plamenov *>°Vskih zastore zaslišal brstenje opeke In ropot to- koles. Skonca ulice e zagledal težko havbico, ki Je k°t0jCoe2la naprej. Cev je bila namerjena naravnost vanj 2le usode- Za trenutek Je obstal, potem pa je zarjul: Rai.streljajte na top!» se Je premikala kot okorna želva. Cev se Je v^hil e/ a 118 bunker, ki je branil dohod do njih. Top je Sia' J^ka eksplozija je vrgla v zrak prst, kamenje in 6 nekajkrat je usekalo in bunker je utihnil. Srica Je *z neposredne bližine ogrozila vse utrdbe. /hietu S° *car skozi cev, saj je bil sovražnik malone na s r°*nih granat. V dimu in ognju so se razgoreli pla-f6 Je ri/aStva in bojne vneme kot še nikoli, štab korpusa Sk biešal z divizijskim štabom in brigadniml poveljniki, /hi jjj’ 'Mitraljezci in minerci. Vsi so vdrli z vikom, kri-"ika, streljanjem v vas, da dotolčejo zagrizenega sovraž- ^ovijan, Skala, Avbelj in Lazar so pridrli do ru-hri'* ^7njih hiš, od koder so bombaši dušili zadnji odpor. k/1 lirami v bližini glavne postojanke je med ka?El, “brci ležal ranjenec, ki je z rahlim dviganjem rok ranJeince!» je ukazal Radko, ki Je vodil napad ^ Rlav^Cev' V ognju granat, ki bodo začele kmalu padati » Z nm, bunker, bi bili namreč izgubljeni. j aJ dimnimi granatami so zameglili okolico bun- / ^čnih ovir ter začeli reševati ranjence. Pod točo ^rke ° vlačili v zavetje zidov, kjer so jih čakale bol-111 Jih takoj obvezale. Nekateri mitraljezci so od bojne vneme pobesneli. Obveščevalec Zmaj je sredi ceste kar stoje sipal z zbrojevko smrt v sovražnikove line. Nekajkrat je premen j al šaržer in nabijal, dokler ga ni oplazila krogla. Ves krvav se je privlekel v zavetje. Na drugi strani šole je sredi zmešnjave zadonel mogočni glas načelnika Blaža Ostrovrharja: «Naprej!... Juriš!« Tu so napadali Blisk, Tušar in njegovi. V eni Izmed hiš, ki so jo zavzeli, je Blaž zgrabil za vabllvo steklenico In se nalokal bencina namesto žganja. Z bombami so vdrli v karabinjersko postajo in lovili bele po kleteh in raztreščenih skrivališčih. Pred Novljana je pritekel kuhar štaba korpusa in zaprosil: «Samo eno bombo bi rad vrgel, preden Jih boste dotolkli.« «Kar daj,« mu je zavpil Novljan. Potem so ga videli, kako se je pognal proti linam v oknih šole. In kmalu se je vrnil ves okrvavljen. «Še eno bi, če mi Jo kdo da... Zadeli so me hudiči... Tega jim pa ne odpustim.« Medtem je padel zadnji bunker. Havbica ga je razbila v trske. V njem so našli smrt tisti, ki so bili dvakrat dvignili belo zastavo vdaje in nažgali partizane, ki so se jim na ta znak približali. Potem je za nekaj časa vse onemelo, štab korpusa Je zaukazal napad na šolo, kjer so se upirali najbolj zagrizeni. Skupina topničarjev Je kljub svinčeni toči porivala top meter za metrom proti postojanki. V svaljkih dima, ki je preplavljal ulice, Je bila podobna predpotopni pošasti. Takoj ko je pokazala rilec Izza vogala, so se usule nanjo svinčenke iz pušk in strojnic. Topničarji so stisnili glave med ramena. Čeprav so bili nekateri ranjeni, so vztrajali, dokler ni top rignil. Stavba se Je zavila v ogenj in dim. Med eksplozijami se je rušilo zidovje, v pročelju šole pa je zazijalo nekaj mrtva^ ških lukenj. V zmedi in paniki, ki je zajela branilce, je eden Izmed najpogumnejših brigadndh minerjev zgrabil desetkilo-gramsko mino plastika in se kakor maček pognal skozi potrgane žične ovire. V nekaj skokih je dosegel stavbo. Približal se je odprtini, ki jo je bila napravila granata, vrgel vanjo eksploziv in odskočil. Orjaška eksplozija je dvignila steber dima in prahu. Preživeli so v brezglavem strahu vdrli ven kar pri glavnih vratih, sicer bi se bili zadušili. Pred vhodom pa so jih, vse bele od prahu, neusmiljeno kosili mitraljezci in poveljniki z brzostrelkami. Trupla so se vse križem nagrmadila prav do ceste. Nikomur ni bilo treba izreči povelja za splošni napad. Vsi so vedeli, da gre za poslednji udar po zverini, ki besni v zadnjih krčih. Razsodnost je popustila. Tudi občutka za nevarnost ni bilo več. Vsi — od kuharjev do poveljnikov — so bili podobni praljudem, ki kamenjajo jamskega medveda ali mamuta, potem ko je padel v skopano past. Kdorkoli je bil le malo pri moči, čeprav se je komaj premikal, Je hotel udariti in ustreliti. Tudi ranjenci so bili spet v bojnih vrstah. Vdrli so skozi okna, vrata in razpoke ter osvajali sobo za sobo. Skala Je bil Židane volje. Načrt se Je uresničil. Postojanka je padla v dvanajstih urah — med jutrom in večerom — česar korpus še ni doživel. Z jurišači vred se Je pognal v šolo, preklano od plastika in preluknjano od granat. Iz nekaterih sob so prihajali redki preživeli z dvignjenimi rokami, omamljeni od eksploziva. Skala sam ni vedel, zakaj ga je zaneslo v klet. Tam so imeli navadno zaklenjene jetnike. Treščil Je bombo in planil na dolgi podzemski hodnik. Na koncu Je zagledal vrata, ki so bila odprta. V temačnem prostoru so se lesketale mine. Sredi hodnika je zagledal zlomljeno telo, kako se s svečo v roki vleče po tleh. Spoznal je njegov namen. Dvignil Je brzostrelko in pritisnil. V nekaj skokih je bil pri njem. Mrtvec Je držal v stegnjeni roki svečo, ki je še gorela. Stopil je nanjo in ugasil plamen. Odtod je bilo samo še dva metra do vrat, kjer so hile kot kače spletene zažigalne vrvice in speljane k zabojem min. Odstranil je detonatorje in se oddahnil. Borci Gradnikove brigade so iz kleti spustili jetnike, ki so vsi iz sebe objemali rešitelje. Takoj so se oborožili z orožjem mrtvih in s puškami iz skladišč. Visok, prileten hribovski kmet, ki ni zakrivil drugega kot to, da je peljal ranjence ob partizanskem velikem pohodu, je islv.l narednika. Ta ga je bil ujel, aretiral in pretepal. Tri tedne je trepetal v kleti za svojih šest otrok. Tudi bogoslovca je iskal. Ta ga je priparal: vse prste je imel zmečkane in ognojene. Zaman je preobračal mrliče in jetnike' Nazadnje ga je le staknil — ležal je ob stopnišču, ki je drža'o v klet. ((Narednik Grm... Poglejte ga no, svinjo, škoda, da nam ni prišel živ v roke.« Čeprav je bil narednik oblit s krvjo in neprekMcrto mrtev, mu je mož nastavil na sence puško in pritisnil Po strelu so se možgani razleteli po osmojeni steni Vse nadaljnje dogajanje je bilo podobno valu, ki ga ri moč zaustaviti. Minerji so z bombami vdrli v podzemske hodnike in skrivališča. Zemlja je kar naprej podrhtevala od eksplozij. Srečen je bil tisti, ki so ga privlekli kot uletnika živega na zbirališče. Med prvimi hišami sta F.Usk in šef obveščevalnega centra Polde zasliševala preživele. Kuharji, pratežniki, kulturniki in osvobojeni zaporniki pa so si dali duška brez povelja. Med tlečimi ruševinami so pobijali vse, kar se je premikalo. Vsi mrtvi in ranjeni so dobili vsaj po en strel, če že ne dva, tako da je bilo izključeno, da bi se kdo potuhnil med mrliči in ostal živ. Borci brigade, ki so se skoraj bosi vrnili z velikega pohoda, so mrzlično stikali med kupi mrličev in jim dvigali stegnjene noge. Sezuvali so drugega za drugim, pomerjali čevlje — medtem ko je v drugem delu vasi še pokalo — se preobuvali in metali svoje strgane škrpete v ogenj. Marsikateri je zamenjal tudi bluzo in hlače. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Podružnica GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Uprava TRST Ul. Montecchi 6/II Telefon 795 823 Naročnina Mesečno 1.100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir. V SFRJ posamezna Številka 1.— dinar, mesečna 14.— din, letna 140.— din, Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Tekoč račun pri Narodni banki V Uubllanl 801-3^} cADIT. - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon Oglati Za vsak mm v vliinl enega stolpca: trgovikl 200, upravni 300, legalni 466, osmrtnice in sožalja 200 lir. *Mali ofl 50 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo ^ upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubbliciti Strm 6 10. novembra 1971 Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska zn-ini MEDTEM KO SE NADALJUJEJO SPOPADI IN BOMBNI ATENTATI V Ulstru ponoven val aretacij preiskav ter zaplemb orožja V kratkem se bo izvedelo za izide preiskave o mučenju v v ulstrskih taboriščih - Se en britanski vojak je izgubil življenje BELFAST, 9. - V Severni Irski vzporedno naraščata upor in zatiranje. Pritisku britanskih vojakov odgovarjajo pristaši organizacije IRA z čedalje ostrejšimi napadi in zasedami. Mnogo je takih četrti, ki se jih britanske oborožene sile skrbno izogibljejo, ko pa morajo izvesti kake preiskave ali aretacije si zavarujejo hrbet s številnimi posebej izurjenimi odredi. V zadnjih dneh so policisti izvedli še 34 aretacij, približno 40 o-seb pa so priprli. Od trenutka, ko je bil odobren posebni zakon za preventivno aretacijo in zapor, je bilo zaprtih kar 882 oseb, od teh pa baje izpuščenih približno 450. Gre seveda za uradne podatke, ki verjetno ne odražajo resničnega stanja. V prihodnjih dneh bi morale britanske oblasti sporočiti izide raziskave v zvezi z mučenjem v ulstrskih zaporih in taboriščih. V zvezi z raziskavo in zaključki, ki jih bo ta nakazala, vlada tako v Angliji kot v samem Ulstru precejšnja nestrpnost, morda ker se je zanjo zavzelo mnogo poslancev in političnih mož. Najbolj se je za raziskavo zavzela poslanka Ber-nardette Devlin, ki je pred časom izjavila, da razpolaga z dokazi o grozotah, ki se dogajajo v severnoirskih taboriščih. Pretekli dve noči sta bili v vseh severnoirskih mestih izredno razgibani. Vrsta eksplozij je poškodovala nekaj lokalov in trgovin, ne Ja bi terjala kakega ranjenca ali Startno žrtev. Eksplozije pa so »prožile nov val raziskav in zaplembo precejšnje količine orožja. V londonderryjski katoMški četrti Bogside je zvečer padel v zasedo še en britanski vojak. Ni se u-tegnil braniti in obleža' je še preden bi mu kdo priskočil na pomoč. Britanski notranji minister Re-ginald Maudlin/; se je danes sestal s predstavniki severnoirske policije «Royal Ulster Constabulary» (gre za posebne odrede, ki so izurjeni za boj proti mestni gverili). Predstavniki RUC so namreč zahtevali od notranjega ministra sredstva za učinkovitejšo obrambo pred ulstrskimi gverilci. Gre predvsem za zaščito policistov in njihovih družin ter za zaščito poslopij, v katerih so javni uradi in funkcionarji. Razgovori so trajali nekaj ur, nakar so predstavniki RUC odšli skozi stranska vrata, da bi se izognili časnikarjem in fotografom ter morebitnim pristašem organizacije IRA. Zdi se, da jim je Maudling obljubil stalno zaščito, za katero naj bi poskrbeli britanski vojaki. To bi pomenilo, da bo Anglija poslala v Ulster še nekaj svojih odredov, kar nasprotuje zah- tevi opozicije — tako britanske kot ulstrske — in zahtevi pristašev IRA, ki vztrajajo na umiku vseh britanskih vojakov iz Severne Irske. STRATEŠKE SUROVINE IN ZUNANJA POLITIKA (Nadaljevanje s 4. strani) nimajo preglavic, ker jo nahajajo doma. Gre v tem primeru za molibden, ki ga imajo v ZDA kar 80 odstotkov vseh svetovnih zalog. Peta surovina je nikelj. Za vsak motor je potrebnih kakih 300 kg niklja. ZDA imajo doma le kakih 25 odstotkov niklja, kolikor ga potrebujejo, ostalo uvažajo iz Kanade. Največja ležišča niklja pa so menda na Kubi. Toda te zaloge so se Američanom nekako izmuznile iz rok, odkar je na oblasti Fidel Castro. Končno moramo omeniti še tungsten, ki ga za vsak reakcijski motor porabijo kakih 30 kg, v ZDA pa morejo nakopati le kakih 30 odstotkov tega, kar potrebujejo. Če človek vzame v poštev to, kar smo pravkar navedli, mu bo bolj razumljiva marsikatera politična poteza ZDA, mu bo bolj «do-jemljiva» tudi ameriška politika do Afrike in Latinske Amerike, mu bodo bolj razumljivi tudi raz- ni državni udari, do katerih je prišlo v zadnjih letih predvsem na «črni» celini. Sicer pa je že pred 20 leti tedanji predsednik ZDA Truman ustanovil posebno komisijo za tako imenovano «politiko surovin*. Ta komisija je izdelala poročilo, ki obsega pet zajetnih knjig. Poročilo je bilo objavljeno prav v času korejske vojne. Tudi drugi ameriški predsedniki so posvečali temu vprašanju veliko pozornost. Da ne bo pomote, niso le ZDA dosledne v tem, to velja tudi za razne druge močnejše sile na svetu, na primer za razne zahodne evropske dežele in za Japonsko. Tudi razvoj teh dežel je odvisen od uvoza raznih surovin, ki jih te dežele nimajo doma. Ti podatki pa nam posredno povedo, da je bodoči razvoj nerazvitih področij močno odvisen tudi od razmer v razvitih deželah sveta, za katere pa bi ne mogli reči, da se kdove kako zmenijo za razmere v nerazvitem svetu, celo ne za pozive in opomine treznih državnikov, celo samega papeža, ki opozarja na nevarnost, ki jo prinaša s seboj vedno večji prepad med bogatimi in revnimi. Od tod tudi brezbrižnost Pentagona in Bele hiše za ogorčenje po svetu ob njihovem sobotnem poskusu na Aljaski. PO DOLGOTRAJNI SUŠI SKORAJ ZIMSKE PADAVINE Sneg se je pojavil na vsem alpskem pogorju Snežne padavine so prizanesle le Kanalski dolini Široko razsaja na jugu VIDEM, 9. — Davi je začelo snežiti v Karnijskih planinah v legah, ki so višje od 1000 m. Snežne padavine so bile posebno obilne v okolici Saurisa di sopra, gorskega sedla Mauria in na področju Monte Croce Camica. čeprav je precej močno snežilo, zapadli sneg še ni oviral cestnega prometa. Avtomobilisti so morali seveda uporabljati zimske gume, oziroma verige. Sneg se je pojavil tudi v okolici Tolmeča in Monte Cavalla. Snežne padavine so do sedaj prizanesle Kanalski dolini, Trbižu in okoliškim krajem. To se je zgodilo zaradi močnega široka, ki je obdržal temperaturo na precej visoki ravni. V poznejših urah je široko premaga! druge vetrove in temperatura je začela povsod rasti. Zato je prenehalo sneženje tudi v raznih predelih Furlanije ter posebno v Karnijskih planinah. Povsod so zaradi deževja reke in potoki precej narasli. Zdi se, da je ta prvi naval slabega zimskega vremena prizadel ves alpski lok od Piemonta do Kami je ter se izognil samo vzhodnejšemu delu Alp, kjer je vpliv Jadranskega morja nedvomno, vsaj v sedanjih razmerah, odločilen. Pozneje bo morda drugače, saj je znano, da posebno na severnih pobočjih Julijcev zapadejo ogromne količine snega. Davi je močno snežilo v dolini Aoste nad 1.300 m višine. Nižje je .............................mu............. ZARADI GROZODEJSTEV V VIETNAMSKI VOJNI Najbolj izstopil odlikovani častnik iz ameriške vojske Podpolkovnik Herbert, ki se je odlikoval že v Koreji, je obtožil svoje predstojnike, da so prikrivali vojne zločine ATALANTA (Georgija), 8: - Ameriški častnik z največ odlikovanji, podpolkovnik Anthony Herbert, je pred dnevi sporočil, da se namerava umakniti iz aktivne vojaške službe. Razlog: hud pritisk, ki ga vojaške in druge oblasti izvajajo nanj in na njegove družinske člane, ker si je upal obtožiti dva svoja predstojnika zaradi grozodejstev v Vietnamu. Anthony Herbert, je kot smo rekli, eden od najbolj odlikovanih ameriških častnikov. Odlikoval se je že v bojih v Koreji in pozneje v Vietnamu. V Koreji pa ni bil nikoli priča grozodejstvom, kot so se pozneje dogajala v Vietnamu. «Spominjam se — je izjavil Herbert —, da je bil Ne gre za fotomontažo, temveč zelenih travnikov in se povzpela da jo je spravil za angleško kravo, ki se je naveličala na neko streho. Težave je imel kmet, s strehe spet v hlev neki ameriški podčastnik obsojen na 20 let zapora, ker je oklofutal nekega korejskega ujetnika. Podpolkovnik Herbert je podal te svoje izjave v intervjuju, potem, ko je že sporočil, da namerava zapustiti službo v ameriški vojski. Herberta so začeli preganjati, ker je obtožil dva svoja vojaška predstojnika v Vietnamu, da nista hotela upoštevati nekega njegovega poročila o grozodejstvih, ki se dogajajo v Vietnamu. Gre za generala Johna Barnesa in polkovnika Rossa Franklina. Tedaj so vojaške oblasti uvedle preiskavo o njegovem primeru, ki pa se je razblinila v nič z ukinitvijo postopka. V svojem intervjuju je podpolkovnik Herbert izjavil: »Če bo ta moja akcija pripomogla k rešitvi enega samega vietnamskega otroka, potem sem prepričan, da jo je bilo vredno napraviti*. »Menim — je še nadaljeval Herbert —, da sem zbudil vest številnih ljudi, ki niso znali, kaj se dogaja v vojski. Vsak general danes dvakrat premisli preden ukaže naj se svobodno strelja*. V intervjuju je ameriški častnik povedal, da je njegovo življenje postalo po prijavi grozodejstev v Vietnamu pravcat pekel. Bil je nenehna tarča pritiskov in reprezalij višjih častnikov, ki so s svojimi dejanji hoteli «maščevati» ameriško vojsko. Pritisk so razširili tudi na njegovo družino. »Tega pa »e morem trpeti -- je izjavil Herbert —. Moja žena ne more več prenašati, ne fizično in ne duševno, tega stanja. Nekoč, ko sem se vračal z letalom iz New Yor-ka, je nekdo telefoniral moji 12-let-ni hčerki. Rekel je: Tvoj oče se ni še vrnil? Ali ne pomisliš, da se je morda kaj zgodilo njegovemu letalu*. «Taki izrazi brez dvoma hudo prizadenejo 12-Ietnega otroka*, je pristavil podpolkovnik Herbert. L. 1969 je Herbert zabeležil v Vietnamu 8 primerov grozodejstev. O tem je obvestil že zgoraj omenjene višja poveljnika. 2. aprila 1969 je prejel uradno pohvalo, ker se je izkazal za »odličnega bataljonskega poveljnika*. Tri dni pozneje je bil razrešen dolžnosti poveljnika. Ni se vdal, temveč je vztrajno nadaljeval svoj boj. Nekemu častniku, ki ga je spraševal, če hoče morda »uničiti ameriško vojsko*, je izjavil, da ji hoče le predočiti njene lastne odgovornosti. Ker se zadeva ni premaknila, je formalno obtožil svoja dva ...............mul.............. Petrolej in devalvacija dolarja Podpolkovnik Anthony Herbert predstojnika. Vojaške oblasti so u-vedle preiskavo ter so vključile v poročilo o častnikovi dejavnosti to oceno: «Manjka mu ambicije, ni lojalen in ne kaže nobene volje, da bi se poboljšal*. Po preiskavi so to oceno izključili iz Herbertovega dosjeja na ukaz ministra za obrambo. V svojem intervjuju je Herbert obdolžil ameriško vojsko, da ga je preganjala, nadzorovala njegove telefonske pogovore in podobno. Na vsak način je prejel 16.000 pisem ameriških državljanov, ki so mu izrazili svojo solidarnost. padal dež pomešan s snegom. Od davi sta zaprta za promet gorska prelaza Malega in Velikega Sv. Bernarda. Snežna odeja je bila že v jutranjih urah debela 10 in še več cm. Sneg se je pojavil tudi v Bocnu, in sicer v krajih nad 1.300 m višine. Ponekod meri snežna odeja že 15 cm. Močno je snežilo na prelazu Pas-so Resia in na Brenneru. Tu je prišlo zaradi snežne padavine do določenega zastoja pri prometu. Policijske prometne oblasti so že uvedle obvezno zimsko opremo za avtomobile. To velja posebno za naslednje kraje: prelaz Resia, Pordoi, Falzare-go, Sella, Gardena in Brenner. V dolinah dežuje. V navedenih krajih je od julija dalje vladala velika suša. Doslej je v teh krajih deževalo samo sedemkrat. Davi je snežilo tudi v okolici Cor-tine d’Ampezzo. Snežna odeja pa se je pojavila šele v krajih na 2.000 m višine. Verjetno tudi tu sneg ne bo obstal, ker je področje pod vplivom široka ter je temperatura nad poprečjem. ki je značilno za ta letni čas. Iz drugih krajev v Italiji pa poročajo o močnih vetrovih, ki so zajeli razne kraje od Genove do Sicilije. Zračni vrtinec je prizadel nekatere kraje okoli Peglija. Veter je odtrgal nekaj streh ter poškodoval deseterice čolnov. Pojav je trajal le malo časa. Močnejše vetrove so zabeležili na Siciliji, kjer je razsajal široko, ki je pozneje vplival tudi na vreme v naših krajih. Bolj prizadeta so bila področja okoli Trapanija in Palerma. Ponekod je veter dosegel hitrost 90 km na uro. Povsod pričakujejo močno deževje. TRŽAŠKI DNEVNIK PO DAUŠI IN ŽIVAHNI RAZPRAVI Deželni svet potrdil stališče odbora glede pristojnosti krajevnih uprav Odklonilno stališče so zavzeli pripadniki KPI in PSIUP - Socialist Pittoni: vprašanje je še odprto in ga je treba globlje proučiti Sudansko sodišče obsodilo «plačanca» Rudolfa Steinerja KARTUM, 9. — Sudansko vojaško sodišče je danes obsodilo ha 20 let zapora nemškega plačanca 41-let-nega Rudolfa Steinerja, ki naj bi dolga leta pomagal južnosudanske-rau prebivalstvu pri uporu proti osrednji1 vladi. Javni tožilec je celo zahteval smrtno kazen, medtem ko je branilec zagovarjal oprostitev z utemeljitvijo, da bi morala sudanska vlada dokazati, kako »ne išče maščevanja temveč teži za pravičnimi obsodbami*. TEHERAN, 9. — Iranski tisk je danes objavil kratko poročilo, da je bila izvršena obsodba proti petim študentom, ki jih je vojaško sodišče pred kratkim obsodilo na smrt zaradi prevratniških dejanj. Brodolom britanske petrolejske ladje LONDON, 9. - V Indijskem o-ceanu se je davi potopila 73.000-tonska britanska petrolejska ladja «Haythrop». Brodolom je povzročila eksplozija, ki je iz neznanih razlogov nastala v podpalubju. Vseh 59 članov se je pravočasno rešilo, ne da bi eksplozija terjala kakega ranjenca. Člane posadke je pripe ljala v južnoafriško mesto Durban neka liberijska ladja. Deželni svet je včerai zaključil razpravo o vprašanju pristojnosti, ki nai se v okviru dežele priznavajo krajevnim upravam (pokrajinam, občinam in občinskim konzorcijem, turističnim ustanovam, trgovinskim zbornicam in podobnim u-stanovam). člen štev. 11 deželnega statuta namreč določa, da »dežela opravlja svoje upravne naloge tako, da prepušča krajevnim upravam ustrezne pristojnosti, oziroma tako. da opravlja te naloge na lastno pest. vendar s pomočjo upravnega ustroja omenjenih krajevnih uprav*. Okrog tega vprašanja se^ ie v preteklih dneh razvila v deželnem svetu obsežna razprava. Kakor srno zabeležili v nedeljski številki, je predsednik deželnega odbora Ber-zantd podrobno razčlenil gledišče deželnega odbora o vprašanju pristojnosti krajevnih uprav, ob zaključku včerajšnje seje pa je poudaril, da si .ie deželna uprava pridržala le pristojnosti, ki zadevajo javna dela deželnega pomena in obsega ter pristojnosti, ki se nanašajo na pobude za gospodarski razvoj Fur-lanije-Julijske krajine. Za vse druge upravne akte ie dežela pripravljena prenesti na prizadete krajevne ustanove ustrezne pristojnosti, vendar od primera do primera in torej ne globalno enkrat za vselej. Z glediščem deželnega odbora, ki so ga v svetu podprli pristaši večine, se ne strinjajo levičarske stranke, ki se nasprotno zavzemajo za priznanje čim večje, če že ne totalne, pristojnosti krajevnim upravam. tako da bi te postale enakovreden sobesednik deželne uprave pri načrtovanju in vodenju gospodarske in socialne politike Furlanije Julijske krajine. Predstavnik PSIUP Rizzi je na včerajšnji seji očital deželi, da se pri tem vprašanju povsem zgleduje po državni ureditvi in da se ne zna ali ne more odpovedati ustreznemu birokratizmu. Rizzi je zato zavzel do Berzantijevih izjav in do poročila o vprašanju pristojnosti, ki ga je sestavil tržaški izvedenec prof Bartole po nalogu deželnega odbora, odklonilno stališče. Svetovalec Dal Mas (PSDI) je naglasil, da je dokument sprejemljiv, čeprav ni mogoče trditi, da bd bil popoln. Zanimiv poseg ie imel svetovalec Pittoni (PSI), ki je dejal, da je razprava o vprašanju pristojnosti nudila izredno priložnost, da bi deželni svet dal nanj primeren politični odgovor. Razprava pa se je v bistvu sukala le okrog tehnično-zakonodajnih aspektov vprašanja. Razprava naj bi bila zato globlja in naj bi se nanjo tudi primerno pripravili. Dežela bi morala priznati krajevnim upravam znatno širšo avtonomijo, kakor ie predvideno, za to vprašanje pa naj bi sestavili poseben zakon. Pokrajinam, občinam in drugim demokratično zgrajenim upravam naj bd se priznala čim večja avtonomija, nekatere druge uprave — zlasti pa trgovinske zbornice in turistične ustanove — pa bi morali najprej demokratizirati, in šele nato raztegnili nanie nove pristojnosti. Celotno vprašanje ie torej za PSI še vedno odprto. Ber-zanti.jeva izjava o vprašanju pristojnosti pa predstavlja le prvi korak na poti čedalje izrazitejše decentralizacije v Furlaniji - Julijski krajini. Svetovalec Bosari (KPI) je v po- lemiki s socialisti dejal, da se PSI pri vsem tem obnaša zelo boječe. Tudi sama dežela kaže do vprašanja pristojnosti določen strah, saj so sd znale druge dežele, tudi z navadnim statutom, in zlasti Lombardija. priboriti znatno večjo neodvisnost na tem področju. Predstavnik KD Metus se je izrekel za stališče deželnega odbora. Predsednik Ribezzi je na koncu dal na glasovanje spomenico, ki jo .je predložila skupina demokrščan-skih svetovalcev, na podlagi katere naj bi se deželni svet izrekel za ali proti gledišču deželnega odbora o vprašanju pristojnosti. Za spomenico so glasovali svetovalci KD. PSI in PSDI; proti so glasovali pripadniki KPI in PSIUP, svetovalci MSI, MF in PLI pa so se glasovanja vzdržali. Pred začetkom seje je predsednik sveta prof. Ribezzi orisal lik antifašista G. Tanasca, prvega tržaškega poslanca za krščansko demokracijo v italijanskem parlamentu za časa sednik Metus, o preusuro^;-^ j. vodnje v nekaterih industrij.. j, tt nool V načrt, ki ga je orisal L-jp ntvi™ rij bratih v naši deželi, v delo sedaj ustavljeno. ja- Dežela bo na podlagi nCA'®|L 21 kona prispevala «una tau“® pje-od sto sredstev, potrebnih * „>• usmeritev proizvodnje. » ® $1 men bo razpolagala na 1®*° [ga milijoni lir. in sicer vse ^ 1973. V razpravo o nove«) ^ so posegli odborniki Urli in ,«pi) (KD). Zorzenon in Pascolat.^' ter Bertoli (PLI). Zakon je jet z večino glasov, ker so ** padniki KPI in MF vzdržan. ^ iliiiitiiiililiiimiiHiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiniiiiininiHiiMMmiminnmmiimmimMm|,,,,llllll,llltfl zavezniške vojaške uprave, pred kratkim umrl. Delo deželnih komisij sv®" Sinoči se .ie pod vodstvom ^ tovalca Metusa (KD) S€S? ^sija trta stalna posvetovalna^ ^ pri deželni upravi. Po „ pravi je komisija sprejela z 1 ..v,. , • • ___voi cflin v1. sam preusmerit; V PRISOTNOSTI PREDSEDNIKA DEŽELNEGA ODBORA berzanJ! Proučevanje proračuna 19^2 v razširjeni deželni komis*]1 Kritične pripombe komunističnih svetovalcev Včeraj popoldne so začeli v raz-, širjeni komisiji deželnega sveta, pod predsedstvom svetovalca Cociannija, ter z udeležbo predsednika deželnega odbora Berzantija in odbornika za finance Tripanija, razpravljati o proračunu za leto 1972. V diskusijo so posegli svetovalci Zorzenon (KPI), Di Caporiacco (MF), Martinis (KD), Ba-racetti (KP) in Urli (KD). Komunistični svetovalec Zorzenon je ugotovil, da novi proračun ne vsebuje v bistvu nič novega, glede na proračune iz prejšnjih let, ker odboru manjka politična volja, da bi uveljavil tiste težnje po reformah, ki se kažejo na vsedržavi in deželni ravni. Obsodil je tudi pomanjkanje vsake obveze, da bi se izvajal čl. 50 deželnega statuta ter pomanjkanje resnega pogajanja z vlado o nekaterih posegih v deželi Furlaniji-Julijski krajini. Zadržal se je tudi pri problemu pasivnih ostankov ter nakazal nekatere možne rešitve za njihovo zmanjšanje. Orisal je tudi alternative, ki jih predlaga KPI. Furlanski svetovalec Di Caporiacco je izrazil svoje nezadovoljstvo glede novega proračuna, še zlasti, ker je po njegovem mnenju pretog. Dejal je tudi. da je predvideno premalo posegov v prid kulturi ter da ni točnih obvez o vprašanju uresničitve deželnega televizijskega omrežja ter gledališke ustanove, ki bi zadostila interesom vse dežele. Svoje zadovoljstvo spričo okrepitve posegov v prid manjšim krajevnim ustanovam je izrazil edinole demo-kristjanski svetovalec Martinis, kljub temu, je dejal, da trenutni gospodarski položaj ne dovoljuje rešitve nekaterih perečih problemov. Poudaril je tudi potrebo po diferencirani politiki do nekaterih gorskih področij, ki je do sedaj dala dobre in zadovoljive sadove. Baracetti (KPI) je podčrtal. tesl’ nost naše dežele za rešitev bor lahko poseže v gospodarsko^^ krize tudi s sedanjim . S tem v zvezi je omenil. da odbor izkoristi tistih 137 rnilti „ Jj sivnih ostankov. Ugotovil je je treba koncentrirati 60SP posege na gradbeništvo, obrt stvaritev kmečke lastnine. P° vem mnenju obstaja nesoglasji® dejavnostjo dežele ter je P proračuna, ki se ne nanašajo 118 želno načrtovanje. Proučitev proračuna 1912 l) rem je poročal svetovalec flp je povezana s proučitvijo ° 1970 (o katerem poroča sv jjJ» Bianchini). Komisija se bo spet jutri popoldne. TEHERAN, 9. — Predstavniki držav - izvoznikov petroleja ob Perzijskem zalivu in zastopniki velikih zahodnih petrolejskih družb so danes dosegli sporazum glede računanja in plačevanja odškodnine za izgube, ki jih je povzročila devalvacija dolarja. Razgovori v tej zvezi so se začeli 30. oktobra v Teheranu, po današnjem načelnem sporazumu pa se bodo nadaljevali 22. novembra na Dunaju, ko se bodo predstavniki obeh strank sestali na sedežu DPEP, Medtem bo mara- la podrobno preučiti zadevo in izračunati ključ za izplačevanje odškodnin posebna »komisija izvedencev*. Največ težav povzroča pri obravnavanju vprašanja nihanje nekaterih evropskih valut, kot so nemška marka in holandski florirvt, ki vplivata na dejansko izgubo, ki jo različne stranke v različni meri utrpijo. To vprašanje je omenil tudi iranski finančni minister Amuzegar v zaključnem poročilu. Ob začetku sestanka je prav minister Amuze- gar podal začetno poročilo, ki ga je pripravil na osnovi razgovorov s predstavniki Saudove Arabije, Kuvajta, Iraka, Abu Dhabija in Katarja. Vseh pet držav je podprlo stališče Irana in je že imenovalo delegate, ki bodo zastopali posamezne države na srečanju na Dunaju in v okviru »komisije izvedencev*. O vseh sedanjih srečanjih in o sporazumu bo minister Amuzegar poročal ostalim državam, ki so vključene v OPEP, na srečanju, ki bo potekalo 7. decembra v Abu Dhabiju. TRST A 7.15, 8.15, 11.30, 13.15, 14.15, 17.15, 20.15, 23.15 Poročila: 7.30 Jutranja glasba; 11.40 Radio za šole; 12.00 Na orgle igra Milan; 12.10 Zbrali smo za vas!; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 15.00 Safredov orkester; 17.20 Za mlade poslušalce: 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Radio za šole; 18.50 Koncert s sopranistko Ado Mernijevo in s pianistom Liviom Pizzottijem; 19.10 Zdravje in higiena ; 19.20 Glasbeni vrtiljak ; 19.45 Zbor Slavec iz Ricmanj; 20.35 Simfonični koncert; 21.05 Za vašo knjižno polico; 22.05 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran: 15.10 Glasbena fantazija; 16.00 Simf. koncert; 16.25 Boschettijev trio. KOPER 6.30, 7.00, 10.00, 12.30, 14.30, 17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 6.40 Glasba za dobro jutro; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Današnji gostje; 9.00 Kotiček za najmlajše; 9.15 Mini juke box; 10.05 Glasbena medigra; 10.30 Poslušajmo jih skupaj; 11.00 Mali koncert; 11.30 Pariški zrak; 12.00, 12.45 in 13.07 Glasba po željah; 14.05 Aktualnosti notranje politike; 14.15 Zbor Wally Stott; 14.40 Zabavna glasba; 15.00 Prenos RL; 15.30 Od Triglava do Jadrana; 16.00 Primorski dnevnik: 16.20 Iz priljubljenih oper; 17.10 Jugoslovanska glasba; 18.00 Srečanja; 18.15 Jazz pregled 1970; 18.35 Plošče; 19.30 Prenos RL; 22.15 Pop-jazz: 22.35 Komorna glasba; 23.00 Prenos Radio Ljubljana. SREDA, 10. NOVEMBRA 1971 NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 20.00, 23.00 Poročila; 6.00 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje pesmi; 9.15 Vi in jaz; 11.30 Radio za šole; 12.10 Modemi ritmi; 13.15 Glasbeni spored: 14.00 Veselo popoldne; 16.00 »Pravljica pravljic*; 16.20 Za vas mlade; 18.15 Nove italijanske pesmi ; 18.45 Kronike z Juga; 19.00 O-perne skladbe ; 19.30 Musical; 20.20 Radijska igra: »Oblast*; 21.55 Simf. koncert z violinistom Davidom Ojstrahom. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 12.30, 13.30, 15.30, 19.30, 22.30, 24.00 Poročila; 7.40 Jutranje pesmi; 8.40 Galerija melodramov; 9.35 Orkestri; 9.50 Radijska nadaljevanka; 10.05 Pesmi za vse; 10.35 Telefonski pogovori; 12.40 »Formula uno»; 13.50 in 18.05 Kako in zakaj; 14.00 Plošče; 15.00 Ne vse, toda o vsem; 15.40 Enotni razred; 16.05 Glasbeni popoldanski spored; 18.45 Neapeljske pesmi; 19.02 Zanimivosti: 20.10 Operni svet; 21.30 Zabavni spored; 22.00 Pregled kulturnih dogodkov: 22.40 Radijska nadaljevanka ; «Jona-than»; 23.05 Lahka glasba. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.00 Paganinijevi koncerti; 11.40 Ital. sodobna glasba: 12.00 Kulturna oddaja; 12.20 Arhiv plošče; 13.00 Medigra; 14.30 Strnjena melodrama; 15.30 Portret avtorja; 16.15 Glasbena enodejanka; 17.20 Strani iz albuma; 17.35 Glasba izven sheme; 18.30 Lahka glasba; 18.45 Mali planet; 19.15 Vsakovečerni koncert; 21.30 VIII. mednarodni festival sodobne umetnosti v Ro-yanu; 22.45 Zgodovinska oddaja. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.15 Ital. sodobna glasba; 9.45 Baročni koncert: 10.10 Skladbe za kitaro; 10.20 Operne poti; 11.00 Medigra; 12.00 Klasična glasba; 12.20 Respighijevi preludiji; 12.30 Plošča v izložbi; 13.30 Odlomek iz Wagnerjeve opere »Siegfrid*: 15.30 Komorna glasba — stereo. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.30, 22.00, 23.00, 24.00 Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Za mlade radovedneže; 9.25 Vesela godala; 9.40 Iz glasbenih šol; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Ambroise Thomas: odlomki iz opere »Mignon*; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 »Od vasi do vasi* z domačimi vižami; 13.15 Zabavna glasba; 14.35 Naši poslušalci čestitajo; 15.30 Glasbeni in-termezzo; 15.40 Fantazija in valček; 16.00 »Vrtiljak*; 16.40 Z orkestrom Dunajskih simfonikov; 17 10 Jezikovni pogovori; 17.25 Na- ša glasbena galerija; 18.15 Po pevke slovenskih festivalov; 18.40 Naš razgovor; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Glasbene razgledni ce; 20.00 Večer opernih arij z or kestrom RTV Ljubljana; 22.15 S festivalov jazza; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Lahko noč s slovenskimi pevci zabavne glasbe. ITAL. TELEVIZIJA 12.30 Kulturna oddaja ; 13.00 Oddaja za lovce; 13.30 Dnevnik; 17.00 Oddaja za najmlajše: «Igra stvari*; 17.30 Dnevnik; 17.45 TV za otroke: »Spomini iz otroške dobe; 18.45 Portret avtorja; 19.15 Kulturna oddaja; 19.45 Športni dnevnik in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Perzija, obletnica kraljevine; 22.00 športna sreda; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 TV film: Nebesa kapetana Hollanda; 22.35 Neka razstava v Firencah. JUG. TELEVIZIJA 8.15 TV v šoli: Slavonija, Literatura, Zrinjsko-frankopanska za rota, Železo, Sodobna tema, Živčni sistem, Liki, Kaj je film; 16.23 Napoved sporeda; 16.25 Rokomet za pokal Karpatov — Jugoslavija-Španija, prenos II. polčasa; 17.50 Doktor Dolittle — serijski barvni film; 18.15 Obzornik; 18.30 Zabav no-glasbena oddaja: 19.05 Od fil ma do filma; 19.20 Po sledeh na predka: 20.00 TV dnevnik; 20.35 M. Uskokovič: Čedomir Ilič — IH del; 21.25 Nogomet Francija:Bol garija — posnetek iz Marseilla; 22.55 Poročila. KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Kotiček za najmlajše: Risanke; 20.15 Dnevnik; 20.30 Dva dokumentarja. Katera vina bomo lahko prodajali Uradni vestnik evropskih . sti ie te dni objavil pravna* lestev. 1985 z dne 14. septembra PH' ki določa vrste trt. 1“te„ V? delek se bo lahko prodaif! j v1' Evropske gospodarske skupn1?^' na iz mešanih (hibridnih) .. vfs’ dov in nasadov nedovol.ie®. preo' ne bodo po novem mogla o> \p met trgovinske menjave ter $$ do lahko konsumirala 1® v čem gospodinjstvu. ^8’ EGS priporoča za tržaško pt-jino gojenje naslednjih "" pi# garganega, istrska malvaz,Soii15 lot, prosek, sauvignon, serT priP^ teran. Za goriško pokra.l>n roča vrste: cabernet franc. ^gjjj»; net sauvignon. istrska ma iP merlot, picolit, beli, sivi r«rr pinot, rumena ribola. italsKi ski rizling, sauvigno teran- r tf> ski tokaj in aromatični tram ^ dopušča gojenje vrste mueU® gau. Za videmsko pokrajin® ^ poroča goien.ie vrst: caberne cabemet-sauvignon. istrska ij zija, merlot, picolit. beu-črni pinot, prosek. refošk SP ribola. italski in renski riz** vignon. furlanski tokaj. al\L P' traminer in furlanski verdu jj# pa poleg tega dopušča nasadov franconia. mueller' in refošk. MiH ^ 0 Komunistična sekcija I* fr# organizirala ljudsko srečanj« com Trincalejem, ki bo v jj» 11 novembra ob 20. uri v kina Verdi. Trincale bo prDppe’,f' vrsto ljudskih in borbenih tal Govoril bo Giovanni ProscrP n8. nik federacije KPI iz Porde Neslana šala golobradca Včeraj nekaj po 11. uri J« t# du za hitre posege «113»> peK. ški kvesturi, zabrnel telefon- , ni telefonist je dvignil slu , $ na drugi strani telefona *gjp ben glas: »Sem fant Vascotto . .. Oropali so ° , Siciiia"*. Telefonist je o tem obvestil dežurnega tija, ki je z dvema dnu? ; «v#J torna brž stopil v policij?11 ,jg) p# se v času ene minute pnP6 £0!^ omenjeno banko na Trgu *■ . Policisti so hitro stopili že so bili pripravljeni na oVi^ šega, ko so kaj kmalu da jih je »droban glasek* za nos. Očitno je šlo i ' $•> Ul. Mazzini sta normalno ro nos. ucitno je slo »“j, šalo. Tudi ostali dve SZ »Banco di Siciiia* v Ul. ^|ov; J