DOMOLJUB. Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. - * rv 'm-— l$ha) a kot priloga .HLOVKNCU' ir tier r»«i* prt-i m tretji četrtek metera. Ako je (a lan pran,,k, m de .DOMOLJUB' dan yo) rej. Ona -u )e MO kr. ta telo leto. — .Spit« ,n do dim naj ie poi»(/ajo. uredništvu .DOMOLJUBA', Ljubljana, v teme-nitkik tUlr.ak H. 'A. Naroinma m mterat* pa of,rarmit> V Ljubljani, 2. maja 18N4. Letnik TU. Kaj je novega po svetu? V«e pri alarmi! To bi bilo na krajAi odgovor na vprašanje: Kaj novega po svetu? Na liuuaju imamo novo vlado, ki pa ao od poprejAn* bistieiio nič ne loči, le urni-Iki liberalci nekako boli po konci hodijo, uo pa tem h* te poprej ai niš hudega godila. Katprave v državnem zboru nam katejo, da tudi tatiaprej ostane »t-e pri starem, da »e ludi r prihodnje uc ravna po »ed»j »*l|a»tnh liberalnih načel h. Bi a mbovški rakun po kaU-rem ao w pooj-"triia* doVHu glede deMnil) brainbove.v, da »e bodo morali namreč vsako lelo tglaševati. kaže, da države mislijo na vedno hujše oboroževanje, da nie ne inialijo na to, kako znitati §te>ilo vojakov ia a tem tmtati hudo davke. Sto m kIo milijonov ae p« rabi tanko Uto ta vojake — koliko davkov ae dh ra ralo plačevali! Sto in »to tiaoč ml»deri:čev v najboljših letih mota od doma, od d>'la v-f>n> ma od kmetijskega in obrtnega — knbko »gube pri delavnih močeh u kmeta in obrtnika, ki innre posle in delavce drag" plačevati, njegovi sinovi pa morajo slutiti pri vojakih Koliko niladenjčev gre t doma k vojakom vsrnih in poštenih in koliko jih prid« nataj telo omajanih v veri in poštenju. Take žalostne nasledke Ima po vseh državah brezštevilno '•talno vojaštvo. Vsak dober državljan je seveda prepričan, da treba vojakov, h katerimi skrbi drta»a ia Imetje in prostost podložnih ter da se brani pred tunanjimi *o-rainiki, toda vse to bi lahko še obstalo, pa bi se vendar države mogle med seboj dogovoriti, da mita vsaka za sto »li dvesto tisoč svoje vojake. Tein potom bi posamezne drtave ostalo primernoma jedmko močne, a pri davkih bi prebivalcem s tem prihranile milijone in milijone. V posameznih driavah so ta bremena že tako narasla, da nima vlada od nikoder več dobili denarja, To se sedaj bere o Italiji. Tam je ljudstvo tako tiboino in itseRano, da živi v največjem siromaštvo, vendar bi se baltaika italijanska »lada ne misli toliko znižati bremen za ljudstvo, kolikor ponašati se pred svetom b stotlsoči vojakov in t milijoni — dolgov. Ako se vprašamo: odkod pa to, da drtave dandaue* tako neizmerno moot.4 število vojakuv, odgovarjamo: Tega je kriv liberalnem, brezvtrslvo. Liberalne driate se zanašajo le na orožje in na svojo silo. druge pumočke puščajo * nemar. Za blagoslov botu se ue uieni o. ker uočejo priznavati (Joipodarja uad seboj, za v*r*ko uravno-žiilienje ur skrbe, ker so muen>a, daje to stvar, katero naj vsak člotok «ain »ravnava ali k večjemu dotična Cerkev. — Zato pa namesto pravio« vlada krivica namesto resuic« lat, namesto vere vlada nevera namesto krita vlada — trda pesti Drugo kar o»'ane pri nas po starem, to so nai« šole. Mt v Avstriji sedaj nimamo verske šole, kskoršna je pnrrbua, ako ho&.-mo vsrejevati veruo. pošteno in krepko mladino. Vsako lelo v državnem zbora treba dovoliti troške za šulatro; takrat »•< razgovarjajo tudi o tem, kakošne oaj bi bil« naše šole. V smislu katoličanov ja posebno lepo letos govoril dalmatimki poslanec Perič ki je rekel o šoli med drugim to-le. .Šolske k n i igo je časih preveval in prešinjal krščanski in nravni duh; dandanes ss ne rabijo v njih več besede: Bog, duša, večnost in najsvetejših imen: Jezus, Marija, lsveličar ne naidefi več v njih in sicer zato, ker se moraio knjige skladati z liberalnimi nazori, češ, da tudi liberalci plačujejo davek. Kaj moremo pričakovati na tem temelju od vzgoje naše katoliške mladine. V zadnjih letih se je mnogo premalo storilo, da bi se povzdignila verska in nravna vzgoja. Katoliška cerkev je mati šole, novodobna šola pa nasprotuje cerkvenemu duhu. Cerkveni sovražniki pa pravijo, da duh časa zahteva mejveralo, ali bolje: versko brezbrižno šolo. Duh Jasa je po njihovih mislih to, kar vsak pravi mislec spoznava kot duhrt zanikanja in domoljubja: posvetno brezbožno mišljenje, obo~ .................. P4ffl* JI r
  • *■ ■ * * v/pred.* e P*dm< « •*•» " kiteSft' em*- »el««* «»h»f.i«# ho- ie«o. dt Kri.;«* i*P*» ' ltci 1> c dsks ieli ii da k »t o IU k i eircei ' j »j o il t.iiijij* mt.iik »"te T*re ii da :■» »»tf aprava ii »»♦ de levaije lelsko »triki t.sr lj >i i* )• Pr** 1(11 d s b S «1* »t. itr».' To js b«a od.o^'na • b ki je bob ob rer.o. - Maister n šolstvo je *.cer pr.rnaL d« pn tolik n: vse uko kikor b. r. rak b;U. toda cn je trm., sedanje kitke po«uve .o rekel, di je tudi po teb poetivab mogoča versko-travna vzgoja M: tad. ce rečemo, da bi l0 ne bilo mogoče, todi iko »e otroc, aed^pn šolah re. versko ■■ °r»vnO VM»J«J°. «» ■» *>'okler ne pr« vladi krščanaka misel da *e država bolj varno opira na vernost in poštenje svojih krščanski vzgojenih pod! žnih kakor ps na milijone še tako l«|<> bliakajočih »e bajonetov, tolike ča«a pn nas ostane vse pri »tarem ia sicer vsaki dan slai-*e! Kaj je novega po Slovenskem? Kraa<«ko V Smledniku ja bi iopet n žujana izvoljen posestnik Ant. Burger. za svetovalce pa Jan Hočevar it Zapog. Fr Bchinec ;t Trboj, Andr Dolinar a Smlednika in Sun Kntfic it 1'ragočaja. — Shodi na Knžmgtn pn I»žu ao: na biak&ttno nedeljo, v nedeljo po n Aat. v nedeljo po zvišanju rv. Križa in tretjo nedeljo oktobra — V Ljubicam je umrl učitelj g Ivan Tomšič, ki je ure.eval »Vrtec« prelep in pnljubl.en list ta alovensko mladino. Bil je veren mož in dober učitelj S. v. m. p ' — Posestaica Levčeva v Vrdu. jc hotela bornega prtš.ia zdraviu i smodnikom, ki pa se je vnel in rami l&etnega s.na in deklo — V Kranju se je tbenl v ječi godec — c gan Pestner jetničar pa ga je še o pravem času rešil — Za farno cerkev v Starem trgu pn Poljanah dobili so štiri nove tvonove tn (teža 13*35, 71» m 412 klgr., plačal je dekan dr. J Strbenec. maii tvon 1Ž60 klgr. i pa je podani zlatotnašn.k g Jož. strbeoec, oba ondotna rojaka. - Grajščino v Komendi sta kupila g. Luka Smid, posestnik u Gašteja in Peter Logonder u Star« Loke ta 44G6u gld _ V Dobrep^ab bodo razširili šolsko poslopje zidak novo cerkvemkovo hišo, popravni, kaplansjsk, plot, kar je vse hvale vredno Ljud.e a. žele letoa birme ker ie >e od L 1886 ai bilo. — V Ljubljani ae je Ju. apr. vairehl vojak dterk v vojašnic, Pravijo, d. M ga prelrdo ,„,„ To n, prav. a tud, to ni prav kar je vojak naredil zakaj morebiti ga imajo tam ie Uje. - Gosp F. Tavfar ae j« preteki it Besni« ta duh. paatirj. k a v JoS u Ta božja po ,ma aedaj topel duhovna ,n bo vaakdo lahko opravil avojo pobožno.., kadarkoli pride t,y Joštu. — G. M. Kos. tud je šel iz Mengša na Dol. k,er je umrl g župnik, g kaplan pa oboleL — Na l^ujc, pn Dobrovi umrl je :3 apr,a posestnik Fr. Dolioar v 37 letu. Itajni je bd mot poštenjsk, šolski predsednik m občinski odbornik Svetila mu večna lu«! — Zelet-nišlu župnik g J. .Mrak imel bode prvikrat duhovao opra>ilo na tvoji novi župniji v Naklem prvo nedeljo po llinkoštib, ravno uko g. M. Eraar v Selcih — V Kranjaki gori jc novi župnik l. g. Ant. Z logar prvikrat obhajal službo božjo v nedelo p red Vne-bohodum Imenovanim vrlim gospodom obilno božjega blagoslova! — I'ri aveU Ani nad Triičam so dobili a L ma,em novo pošto. Ne vem, če bi jo bih dobili bret — Borna? - Na Jeacnicahao imeli očetje lata-risti sv. miaijon od 14. do 22. aprila. Jeaeaičam ao l< dni prav pridno hodili v cerkev, tudi aavaki tovarniški delavci 'to »e vdeleževali misijona. kobkor jim j« dopuščalo delo. To je lepo in hvalevredna Bog daj obilo sadu! — V Z a g r a d c u je umri ondotni učitelj gosp Ant. Vrančič. — Na Trsleniku ao dobih za farno cerkev krasno cerkveno bandero a podobama av. Martina in Matere božje. — Iz St. Vida nad Ljubljano ae nam poroča: Dne 25. aprila podrla ae je akladanica opeke na delavce, ki ao delab v opekarni g. Malijaaa v Zgornji Šiški. l*i*>d razvalin ao izvlekli Hletaega lu-hjana mrtvega, dva au hudo poškodovana ter au v ljub Ijsnski bolnici, trije ao nekoliko ma^j prizadeti. Goriiko in Primorja Tržaški meatni avet je dovoU 20 tisoč goldinarjev za laško šolo aa Greti Za Slove«* pa tržaški mestni očetje nimajo nič denarja. Sloveoci v Trstu nimajo nobene slovenske lolo. Ali je to pravično? — Gosp. Ign. Valentinčič jo lel za administratorja na Št. Vilko goro. — V Paiinu bodo imeli občinske volitve. Do sedaj imajo domačini večino, sedaj «e pa nekateri zelo trudijo, da bi jo dobili zopet Lahi v svojo oblast. Upamo, da to no bo llo, ker sedajni odborniki prav dobro gospodarijo. — V D e v i n u hočejo Lahi osnovati laško šolo za slovenske otroko. Tega pač ni potreba. — V Trstu judovski kramarji vsiljujejo ljudem skaženo sv. Pismo. Takih knjig ni kupovati od lažnjlvih prerokov. — Državni poslanec grof Alf. Kor-mini je vpralal v državnem zboru, ali država kaj misli na grajenje Vipavske železnice. — Dnč 29. aprila je imelo katolilko in bralno drultvo »Slovenska zveza« v Al. Petru pri Gorici prvi občni zbor. — V Gorici ao imeli mestne volitve, katerih se Slovenci niso vdeležili. — Prve čelnje so v Gorici prodajali 20. aprila. Koroški. Blizu Velikovca je umrl dne 17. aprila nek hlapec nenadoma na polju, kamor se je bil podal z drugimi posli čisto zdrav. — Pri Sinčivasi je umrl dn4 Iti. aprila nek dninar vsled nezmernega žganjepitja. V gostilni mu je ponudil nekdo pol litra žganja, čel, da ga mu plača, ako ga v dveh minutah izpije in potem še po koncu stoji. Dninar je žganje izpil, a se kmalu zgrudil na tla in v kratkem vkljubu zdravnikovi pomoči umrl. S štajerskega Presvetli cesar so darovali ta zidanje IrsaMkanske eerkve v Maribora 1000 gld. Delo vrlo napreduje io bode bržčaa do jeseni pod streho. — Dne 14. aprila se je podala KOletna Barbara 8lopar it čad-ramske župnije v Maribor, da bi, kakor je rekla, tadoji-krat počutila čudodelno podobo Marije, Matere milosti, pri tt. oo. fraočiikaoih. Domači ao seveda atarici branili dolgo pot, a tastooj. V Mariboru je pobožna ženica prejela ua pratnik varstva ar. Jožefa av. zakramente. Dasi-ravno jo je vte predpoldao obhajala slabost, ae ie vendar poda, ker ji je odleglo, k popoldanski službi božji. Ko pa po večsrnicah pride it tačaane cerkve, ae sgrodi na tla in kmalo umrje. Rajno je apremljalo k tadojemo počitku mnogo ljudij, ki so gotovo prosili naj bi jim Marija, Mati milosti, in sv. Jožef pri ljubem Jetasu »prosila srečno tadojo aro, kakor tej avoji časliiki. — Prevtvišeni vladika Mihael so 25 gld. darovali Cecilijinemu društvu, L j. druitru. ki goji pravo cerkveno petje. To društvo, ki pod vtgledoim vodstvom č. g. Hudoverniks vrlo napreduje, je priredilo 23. aprila lep koncert. — Mariborska moška podružnica av. Cirila io Metoda se je sopet vtdra mila; ondi se snnje tudi ženska podružnica — Bralno društvo na Dobrni je imelo 22. aprila svojo ustanovno zborovanje. Obilo tbraoih kmetov je t nsjvečo pazljivostjo poslušalo g. potovalnega učitelja Iv. Bele, ki je govoril o eadjersji in ameriiki trti. Da bi se slovenski gospodarji le tudi po teh nsukih ravnali! — Koncem aprila ao se vršile volitve v celjski mestni tastop. Seveda so se volili le strogi Nemci. — Narodni obrtniki ljutomerskega okraja so pri rolitvi zastopnikov bolniške blagajne sijajno zmagali. — V Mariboru ao prijeli 4 osebe, med njimi 2 patnika katnjencev, ki ao poneverjali denar, katerega ao dobivali jetniki od svojih domsčih ljudij. Peti tovariš, tadi jetniški patnik, je pobegnil. — Na jninem Stajarskem se bodo letos gradile želetoiike proge od Velenja v Drav-berg io od St. Jurija ob južni želetoici čet Slatino r Krapioo. — Statinske in dobroske toplice se otvorijo topel 1. ma a. — Doe 15. aprila je pogorelo v Medveeah župnije Majšberg, 8 hii t goapodarakimi poslopji vred. — Pri Št. Ilja blizu Velenja je tamošojega posestnika Franca Sredeošeka ubil konj. — Cč. gg. lasariati od svetega Jožefa pri Celja bodo vodili misijon pri sv. Aotona v Slov. goricah od 27. maja do 6. junija in pri sv. Marjeti pri Rimskih toplieah od 9. do 17. junija. — C. gospod Vinko Kolar, kapelao na Paki, pride ta provitorja oa Gomilsko ; t. g. Jernej Stabuc, provitor pri sv. Urbana, poataas ondi kapelao in tamoioji kapelan č. g. Matej Metnarič gre ta provitorja k sv. Olbalta u Dravo. Cerkev in šola. Mi«Uoni. II. Uganda. Uganda je driava v osrednji Afriki. Krasno ao je bila razcvetela av. vera po raznih pokrajinah Ugande. Tudi kra|j Muanga in njegova aestra sta bila atopila v katolilko oerkev. Toda leta 1892. je propadlo katoli-čanalvo v Ugandi akoro popolnoma, ker ao ae bili angleški kriatijani avezali s mohamedani. Ti so pridrli, prevrgli prestol katobškemu vladarju, mnogo katoličanov pobili, več tisoč pa jib odgnali v sužnosl. A ta nesreča ni aatrla krščanstva. Misijonska postaja ae je zopet vzdignila, Itevilo katoličanov vedno naralča in o gorečnosti vernikov pričajo naslednji vagledi. Nov mlaijonskl križ Valikanak, 23 metrov visok križ ia trdega lesa lepša sprednji dol dvoriKa misijonske postaje »Villa Maria.« Deblo so dobili kristjani štiri are daleč od postaja ter je privlekli s nepopisnim trudom ekosi grmovje na sedanja mesto. Dan poatavljanja bil jim je velik praznik. Le novokrlčenci ao ameli pri poatavljanju delati. Prvič jim je izpodrsnilo deblo, no da bi koga ranilo. Veselje se je razlegalo povaod, ko so slednjič pritrdili snamenje odrešenja. Misijonarji ao jih nato opomnili, da bi bilo videti vae veliko lople, ko bi stalo deblo na pratenem, a palmovim drevjem ozaljflanem podatavu. Takoj ae je podalo blizu ato kriatijanov v gosd ter prinealo kakih Štirideset mladih palm. Za tem jih je nagovoril Pokino, glavar v pokrajini Budda. '^^ ^Vjran« lajmo » ljubega Bofs m Jezu« Krstu«. K J 1 na h-itu V odJkodnino za njegovo krt darujmo mTdanea M poi.* Obraiv* se k Gabrijelu, poveljniku Z rekri je smehljaje se -Gabrijel, dane, ne poznamo poglavarjev (mukunguV V« ^Pa delajmo ter n.v. Kopni.. Živahno veselje je spremilo te besede. W so nspledli neksj koSev iz močnega bananskega Irfja £ molje, tone in otroci so pričeli delo pod vodstvom Pokine in Gabrijela. Zvečer je bil podstav te gotov. Tisok je dva metra: stranica njegova men Sest metrov. Kdor ve. kako aicer sovraž jo imenilnejli liagandci ročoo delo. posebno lako, moral se je nehotč čuditi. Kal«, humeni taki, ki »e pripravljajo za krat) ao tudi čudno gledali, kako ao nosili avoje s prstjo napolnjene kot« ponosni glavarji, ki so se drugače oiabno ponaiali , svojo pisano obleko. Tudi Jena Pokinova je nosila od potu vsa premočena svojo kokarico. Ko ji jo hotela služabnica odvzeti breme, dejala ji je: »Pusti me; ali mc hočeS odvrniti od dela za ljubega boga?« Velikonočno soboto je preč. g »kor Hirtb slovesno blagoslovil u krit (Komc »Itd.; Listek. Dekret cesarja Jožefa II. PjtoJ VkIii B. THkiaskj. Vasica Lovčen »e je »krhala v prel.ubeznjm dol ni Pri cesti »o bile snažne h*e § siamnaimi strehami in vsaka je bila obrobljena i vrtom Karrg-ne koče ao »e pa skrivale sramežljivo v czad.u V sredi *a»ice je stala bela cerkvica, kakor mati, okn g katere se ovijajo njeni sinovi in hčerke. Za vasjo seje pa razj roatirala gra.ičina z umetnimi vrti a po^em ta pro.tran.m logom Pa »koro bi bil poz.bii župailča, katero je krila streha z akodetj. ne bilo pa bi nič čudno, če bi ga bil pozabil, kajti komaj »e je videlo Ko so je »dali pred leti, skrili ao je u gra;*k vrt, da bi baje ne zadealo pota grajskim vozovom Pa vendar, čeprav je bilo tako (krito, čeprav ni bilo nič na poti, je bilo kakor trn v očeh bogatega gtaj«čzka, ki bi bil rad raz«iril svoj vrt v eno stran; pa ga m mogel. Zla»ti je imel starega župnika na piki grajski oskrbnik Za avojo glavno nalogo ai ;e odločil ga izpodriniti in nekako prisiliti duhovna, ds se preseli drugam. Pa b'.agi župnik je videj zamajal z glavo in na vse listine ki ao dohajale od grajskega zavetniikega urada, je odgovarjal: »Ni mog.jče!« Lovfenvko topnitče je bila stara, precej *laba koča in pod njeno sivo streho je živel aribrolasi starček z vedno smehljajočim obrazom. Njegov asimeh je bil odsev njegove blage duie; njegov obraz je bil odkritosrčen. in ae je človtku tako vtisnil v spomin, da ga m nikoli pozabil. Pri prosto pod tlako vjarmeno ljudstvo je ljubilo avojega župnika, da bi bilo zanj vae žrtvovalo. Uili ao takrat budi čaai. GrajM»k m imel uimiljenja z revnim kmetom, ki je moral delati v znoju avojega obraza od spomladi da zadnje jeaem, od zjutraj do poznega večera na njegovih po^ih! Drugačen je pa bil stari župnik ki ae je tako združil s svojimi zatiranim, tirani, da jih ne zapusti m koli. Tolažil je avoj« ov&oe in j,m pomagal v kolikor je mogel, zlaal, proti .urovoat, grajskega oskrb^ aika, ki je menil, da so tlačani le njegovi p„ Ko je jednega pepoludne preglsdaval žUpnik ,v0jo V B0b0 Dra«<* Sele ko gs je ta drug!' pozdravil po krVanski navadi, ga j« zapazil ter se a smejal •No, kaj ste mi pa prinesli novega? — kaj? Morda se hočete oženiti?« pravi župnik, Iiragoft je bil star vdovec Mrugače bi b i župniku kaj aljivega odvrnil, pa danes ni mogel — tako je bil zmeden. »Prav čudne reči. gospod župnik. Povsodi te govori, da bodo metali mrliče v zemljo brez rakve, kakor zverine ... in ko umrjemo, nas zalijejo v vreče • Prosim vas. kdo vas je tako nalagal? To m mogoče'. •iVosim gospod župnik, iatina, pa M več! Man, praznikov bo in tudi na*e deželne patrone nam vzamejo' V I-ovkotih so že razglasili vae to in med ljudstvom je zmešnjava nad zmeknjavo. Jedni se veseič, da začeaji svoboda, drugi pa pobe*ajo glave, lomijo si roke ter mol^ ,.. lis, st ftai sem ludi, da ao že pripeljali neke ■ patente.. .» V tem hipu je zadonelo na vasi bobnanje. iz vseb hi« so privreli stari in mladi, akralka cela vas. Grajski bnč. Kloetnagar, je hotel boben kar razbiti, tako je naaj vdarjal. Ilobnal je po celi vasici, pred župmkčem se j« pa u«ta\il, dal paličice za jermen, potegnil iz naprsnega žepa neki papir, odkaAljal se, naredil važen obraz io začel brati. ljudje so njegove besede kar s očmi požirak, niso razumeli mu jedne besedice, ker je bral nekaj nemškega. Ko je skončal, js začel: ■Kar delajo tnilost|jiva gospoda in njen gospod oskrbnik, vse dobro delajo! Ali ste razumeli, kmetje? Vse dobro delajo! Zdaj bodo pogrebi izosla drugačni Mrlič se anažno umije, potem ae mrtvaško obleče in zažije v vrečo. - lesene rakve ni treba. Vse bo ceneje, znate? Tudi ložje bodete od smrti vstali I Mrlič v vreči »*it, se vloži v jamo. se zalije s apnom in zakoplje i glino. Tako se zapreči vsa kuga in vsa bolezen, kater« izhaja le iz grobov.. •Pa kako bo s svobodo? Ile! To nam povej, »o priati patenti!, upal se je pripomniti biriču čevljar c't>era, ki bi bil slital raj»i dekret, da so ljudje »• jednaki, da je tedaj čevljar kakor gospod oskrbnik. »Kaj p« mislil, U prismojeni čevljar, ti I — Pojdi z menoj, če hočel, pa U pokažem svobodo! Klop je zate vedno pripravljena, palica in ječa tudi, če hočeš — svobodo!« Ririč je spravil listino v naprsnem žepu, prijel paličice in v celi vasici se je zopet razlegalo bobnanje. Župnik je bil zopet sam v svoji sobi. Soaeda Dragoša je sicer potolažil, da ne bo tako hudo, kakor se govori. Pa ko so se za njim zaprla vrata, sklenil je starček vele roke, srebrolasa glava se mu je sklenila globoko k prsom. Ubogi župnik je bil ves potrt; tako hudo mu je bilo, da neusmiljena, nečloveška gospoda zatira revno, qjamu tako priljubljeno ljudstvo. . ' e V lovčenski fari je bilo jako zdravo. Čisti in sveži zrsk, okolica kakor raj, ljudstvo zdravo in krepko, da je bilo veselje. Grajskega oskrbnika je pa to jako bolelo, da nihče ne umre. Dekret za mrliča je bil že razglašen, pa mrličev nobenih. Za prvi pogreb v vreči bi bil dal vse. Ako bi mu pa župnik to veselje nspravil in umrl, bil bi seveda najbolj vesel. »Gospod župnik bolehajo?« Sto novico je prihitel Klncingar jednega večera iz vasice. Oskrbnik mu je dal zalo |pkoj dvajsetino, tako je bil tega vesel! Tako bi se maščeval nad sovražnim duhovnikom najbolje. Prvič bi moral biti njegov naslednik grajščaku in njemu popolnoma po volji, drugič bi bil ta trmoglavi župnik tudi po smhi za avojo trmoglavost kaznovan, ker bi bil prvi pokopan — v vreči! Pa ta novica ni bila resnična. Župnik ne samo, da ni bil bolt-hen, temveč se je veselil popolnega zdravja. Vzrok, da se je spletla ta novica, bil je la, da je gospod župnik zadnie dni bolj sauievsl doma ter mnogo molil za svojo ubogo ljudstvo. Prišla je binkoltna nedelja. Ukazi zastran odpravljenih praznikov posvečenih deželnim palronom, so bili zopet ponovljeni in strogo za|>ovedani pod kaznijo. Romanje k sv. Prokopu so morali preložili na nedeljo; na sv. Prokopa dan morajo tlačani prvič letoa na tlako, kakor druge navadne dni. — Take misli so rojile trpečemu starčku po glavi. Ostal je doma in se vglobil v svojo in svojih ovčic nesrečo. — Na črnem talarju so se lesketale v mavričnih bojah od solnčnih žarkov ožarjane solze. »Prosim! gospod župnik! V gostilni igrajo pa plešejo! Gostilna je vaa polna grajske družine, pa tendar je danes binkofttna nedelja!» privrel je Drago« brez pozdrava, brez suknje »Pa iz vasi ?« »S« nobenega ni, pa tudi ne bo, gospod župnik!« »Hvala Rogu!« Župnik se je oddahnil. Potem se je hipoma napravil ter hitel čez vas proti gostilni. Iz gostilno je donela godba v onem kraju Ae nepoznana. Navadno ao jo naredile dude in zvončki, včasih »« je vzel le klarinet zraven; da, fantje ao bili veaeli tudi pri aamih dudah. Danea ao pa vrilčale trobente, gosli in bas. V gostilni same lasulje, same kite, ssmi Ikrici. Oskrbnik, ki ja priredil veselico, vspodbujal je vsakega naj sc raduje: »Zdaj vlada svoboda, veselimo se, vživajmo jo! Vsaj smo le enkrat na sveta. Hoji Oodci igrajte »forte! Hoj! Le naprej, da ae bo bo|j jezil starec v župnišču!« Tako se je veselil oskrbnik na binkoštni večer. Pa ubogi tlačani? Pričakovali so, da jim prinasejo patenti zlato, zaieleno dobo svobode! — O, kako so jih prevarili. Namesto avoboda, namesto olajSanja — pograbi v vrečah, zrulenje praznikov in na binkoltni praznik 8e — plesi« »V božjem imenu vaa opominjam I« Župnik, dasi starček ja zavpil s jasaim glasom, kakor zvon, če ga najhuje zaženejo. Tako krepko morda ni zaklical nikoli, kakor prav danes med vralmi gostilne. »Le igrajte naprej — fortissimo! Kaj se boste menili zanj!« velel je oskrbnik in vrgel godcem na mizo dva tolarja; in godci ao jo naredili po njegovi volji. Oskrbnik je bil koj v kolu in se aukal nalašč okrog župnike, kakor vrtalka. Župnik ja stal med vratmi dvigaje desnico, in mirno stoječ. Njegova visoka postava je bila v tem trenotku še viAja. — Na obrazu se je razodevalo nekaj preroškega. — Godba je donela glasneje in besneje, župnikova desnica se je vzdigala višje in višje, njegove ustnice so se pa gibale, kakor bi kaj govorile. — Pa ni bilo sliAati niti besede. Slišal se ja samo divji smeh, grozno kričanje, ukanje in zbijanje pela plesalcev ter se razlegalo in odmevalo za tihega binkoštnega večera po lovčenski dolini. Posem se je župnik obrnil, zapustil plesno sobano z molitvijo v ustih in šel v božjo naravo. Pa se ni usedel pod starim hrastom, na svoj priljubljen prostor, marveč šel dalje in dalje, hitreje in bilreje v gozd, da ne sliši divjega vriska. Prišel ja do samega razpotja, kjer so ga pozdravili ljubko žvrgoleči krilatci pojoč večerno pesem, kjer je stal star, trobnel krit in pod njim z mahom obrasten klečalnik. Tukaj pred Križanim se je šele odpočil. Njegovo vročo molitev so pa spremljala stoletna drevesa s tihim iumljenjem, spremljali so jo krilati pevci s svojim čarokrasnim gostoljenjem. Župnik si je obrisal s čela debele inojne kapljice in zatopljen v molitev ni zapazil, da solnce že zahaja, in da ga sožsljivo gleda izza modrih gričev bleda luna. . Precej pozno je bilo, ko se je vračal domov. V vasici je bilo že popolnoma tiho; tudi v gostilni je bilo tiho, mrtvo kakor — v grobu. Samo v grajskih sobanah se je svetilo le mnogo lučij. Župniku ni Ho v glavo, zakaj je tako hitro minul ples. Ni zatisnil očesa celo noč. Vedno je premišljal o cesarjevem dekretu, vedno je mislil na oakrbnika, ki mu je hotel a avojo surovostjo nagajati, ga razjeziti in pokoriti. Na lastna ušesa ja moral slišati pred odhodom iz gostilne, kako ae je oskrbnik aam hvalil, da ja njega »neumnega atarea« razjezil a plesom. Starčka pa ni razsrdil, marveč je razjezil a avojo budobnoatjo pravičnega Roga, ki ga ja tudi kaznoval. i* M razlmi * f*4"01 ,von V mirti nr»v IU IgOCMj ** J« jsni—. - J* umr sun 'zt tal end.r dobro vedel d. b.m .v^inu ^ ^bolnika. J* m,ilr. ^ psalm: »k globočme vp.j««!« - N' * ko-.pnvre k njemu ve. ucerkveo.k .n jccja. •Oskrbnik, gospod tupn.k: Oskrbnik J« umri. t Oskrbnik'. - Ni mogoče. Vsaj je ie smmki Plesal. Al. je res? Moj Bo«, kako neratum.jive so tvoje "^Pa dane. je na mrtvaškem odru: Zgrud.1 se je naglo med plesom, »del ga je. hudobne*. »rtvoud. bog ga je kaznoval, ker je oskruni. b.nkoStni pr^n.k .Pa zdaj bo v vreči pokopan.' - Pripravljal jo je xa Vas. gospod župnik, zda; J° P* «am r»Ll'* ./a mene. kako pa tor« • l.a. ta Vas, fo*od iupmk; sam je sinoči rekel, da je priredi! ples tato. da vas nudraZ . da prej od jeze umre e! Hudobne!'• »Da bi mu Bog odpustil'« taSepetai je starček Po »v. ma-*. je mo.il z vaščani vred untto za du*o nesrečnega oskrbnika trikrat »Oče na i«. Oskrbnik je bil za*it v vrečo in pokopan po ws taraken. dekretu. Tako je bil pokopan on j edin. ki je priprav ;al vrečo b.agemu župniku. Kmalu potem je bil dekret preklican. Župnik je pa živel Se mnogo let in »e vesr.il s svojimi ljubljenimi finim, za katere je ponel.aia tlaka in so ;im napočili bolj*i časi. Podob« iz življenja (Dalja) 12. Prvo t v. o b b aj i l o. Veselo oiro&ko petje nuiegalo se je neki popoldan u šolskega poslopja v vasi Bukovje. Šolarji so se pripravljali za obhajilno pese-m, katero bodo peli na belo nedeljo pn prvem sv. obhajilu. Miio so se razlegali giasovi nedolžnih otrok po okolici, odmevali so tudi v revno kočo. ki je stala bluu tole. V tej hitici stala je s-.ara ženua solznih očij pred velikim, osormm moZem ter ga prosila a sklen.euima rokama rekoč: •Prosim vas. imejte u^niijenje t nedolžno An co. ter jo pošiljajte raji v kako drugo službo!. »Ne. ravno pr. meni v gostilni bo ostala« odgovarjal ji je mož odurno. .Jaz pri h,Si potrebnem ljud.j delavnih in pokormn in Ana je kakor naiaSč tato Dolgo časa sem ae moral kot njen jerob trudit, za njo zastonj mislim, da je čas. ako m, tudi An. vsaj nekoliko po' plača mojo akrb«. 2en,ca je glasno tekala: >Za bož vo| prosim, dajte se om«čiu! Kam hočete a takim n«dolt„lin dekhčem v goauloi. Vas m poguslo doma, mat, so v kuhinji, v bis, p. so raznovrstni ljudje, mnog, tud, ze'o umazan, ,n nerodni in med iU.m, naj b, bU. An," ? kr'Uem * .pridi i« vse bo podrto ka - pr. dosegla. Al, ac ne bojite odgovornost " .Kaj odgovornost?« tarohnel J« mol aurovo nad teno > sedaj m, je dosti vašega klepetanja. Moja h,(a j« poštena in jat poznam svoje dolžnosti. V pondefcek po beli nedelj' pnd« Ana k meni kot natakarica v gostilni. Tako bo m n.č drugače'* Nato mol zaloputne z vrati in odid« domov. V nepopisni žalosti ihtels je stara lena v sobici, ko so ji zvenele radnje besede goatilničarjeve po uieaih V tem pa so »e zopet oglasili otroci v Soli s obhajilno pesmijo, kateri so sedaj Se lep*e doneli v kočo stare ženice. .Omoj B«g!« »vskUknila je kočarica, za Anico t« prosim, varuj jo »* ll)Se- kl J® *'*bo ,naaa 10 kJer J« spridilo že mnogo deklet. Bajše jo vzemi k Sebi, nego da bi morala priti v tako hišo!« Anica, o kateri sta »e pravdala gostilmčar in u Zenica, pa je med teui sedela v šoli, radostno je prepevala obhajilno pesem ter med vsemi najbolj patlj.vo poslušala katebeta. ki je v posebnih umh pripravljal Šolarje za prvo obhajilo Ana je b la stara U let: nikoli ni potnala očeta in matere, v rev Vini »ta ji umrla, ko je bila stara »tiri leta Župan jo je uročil kajžarici v oskrb, gostilničarja pa ji je postavil za varlia, ker je bil a stariši nekaj malega v sorodu Sola je bila končana in Ana je bila kmalu doma pn svoji stari materi, kakor je imenovala svojft o»krbm< o v koči. Vsa vedela je pr.hitela domov ler zgovorno pripovedovala, kaj v*e lepega je aojK-t danes slišala v *oli in ponavljala je »tari materi obhajilno pesem, katere »e je prav gladko 2e naučila Itda je vsa srečna <\»ta je bila njena vest. nedolžna je bila in vendar je nei/inerno hrepenela |-u »j>oved . da se apove avonb malih grehov ter »e toliko lepte pripravi tu prvo obhajilo. Heva m nič slutila, kaj se un.i Jt njo zgodili pre« ej po beli nedelji in zato je brezskrbno povpraševala staro uiater. kaj jim je, ker imajo vse objokane oči. Ženica seveda ji ni ho e.a motiti nedolžnega veselja, ter jo je potolažila, da m nič hudega, da ji le veselje a.li v oči, ko vidi Ano vso srečno m vedelo. Ko je povžila košček kruha, katerega j, J« »turna v»elej pripravila po šoli, če tud, je morala sama si pri-trgovati, stekla je po svoji navadi Ana v hlevček, kjer jo je ze težko pričakovala njena pisana kota. Toda dane« jo Ana ni odvetala, du b, jo gnala na pašo .n najbrže, da b, bila koza ne\o{jnu na svojo nezvesto prijateljico, ko bi je ne bila potolažila z lepim snopom vejevja, katerega j. je položila v jasli. Pogladila jo je po glavi ter jo pobožala, rekoč: U potrpi pisana moja, danes v hlevu, jaz nmiam ' asa s teboj na paSo, v pondeljek pa bova zopet »Ii na breg. ,>o »>oji vsakdanji navadi . . . Nato je hitela M hleva, nabrala za kočo peršiče »uhljadi ter je prinesla ognjišče. •Sedaj sem vse opravila zunaj., dejala je deklic« ™ je vstopila v sobico, »kozi sem pokladla, trsak sem pnaesla na ognjišče aa večerjo. K*, ne da, aedaj lahko «r«n nekoliko v corkev; julri j« u aobota in treba »• J* pripraviti na spoved.. »Le pojdi, dete, kakor eo ti naroČili gospod ke-tehet, v cerkev, ter lepo moti fn prosi Boga ca §vojo gjeio. »Tudi se VaSo sre<&!« kliče deklica ter odhiti, kakor skokonoga aroa proti Mitnji cerkvici. Prišla je sobota in to popoldne so se zbrali prvo-obhsjsnci v cerkvi, da ao opravili spoved, ker na beto nedeljo napočil bo zanje zasoljeni dan prvega svetega obhajil — U'1 J® t0 »°P*ren dan, nenavaden spomladi in temni oblaki so se podili po nebesu, ko je Ana vsa srečna pritekla domov. Dil je zadnji čas. Za bližnjim hribom je namreč zagrmelo, nebo se je naenkrat stemnilo, blisk in grom sta napovedovala hudo uro. • Hvala Hogu, da si doma«, dejala, je košarica Ani. »Nog varuj nesrete ljudi, ki so sedaj zunaj na potu. V tem pa se odpro vrata io gostilničarica varhinja Ane vstopila je z dežnikom v kočo. Ana, na, vzemi de2nik in hiti v bukov gozd, kamor so oče sli za delavci, aeveda brez dežnika. Le hitro hodi, da jih del ne vjame!« Bret besede Aua »tam« deinik, dene ruto na glavo iu hajdi v bukov gozd. Komaj j« prestopila prag, vlila se j« ploha jalo je topet grmeli in treskali. Aua s« ni bala nwible, kaj pač bi s« bala nedolina deklica, katere veal j« čista kot aolučui iarek. zaupano je pogledala * uebo, kjer kraljuje njeni Rog in hitela naprej. I).iin t deiiiikmn, a vsa premočena od deija iu od p >iu. „Ti si gotovo hitro hodila, ker ti je tsko vroče. Nataj bova tla bolj pogasi, ka li m >je stare uoge uiso 'ec vajeae hitre hoj«. Tako je govoril gostilničar, ki je p» a*nih korakov stopal t Ano is gozda proti domu. — M-j tem pa |« preuvhala ploha, zapihal j« mrtel veter, iti oim>-*l«< deija jel je naletavati debel sneg. .KitkA«u mrtel veter', dejal je gostilničar, a v tem mu j« potegnil klobuk raz uiegovo pleiaalo glavo ter ga Deael proti bližnji vodi. Preduo ga je megla Aua dohiteti plaval je tie po Vodi, kamor dekle seveda ni mogla za tijim. .Nate oče, tukaj imate mojo ruto, obveiite jo okoli uJei, da se ue prehladu«", dej\la je Aua ter ponudila »srhe svejo naglavno ruto. — DU#a deklica je mislila v svoji postretljivi ljubezni le na drug««, sama nase pa je popolno pozabila. In uprav ona bi bila potrebovala zimsko ruto, da bi se bila i njo odela, ker je bila od hitre hoje »'»» ptvpaieua, a vte sedaj zaradi varha morala počasi hoditi d«mov. Mre« jo je atresel po potu, a ni se menila za to; '»rku kaj potožili, ni bila nikoli nj»oa navada, ker se g» js bala. Varh bil ji' je 1« na papirju, a ta očeta ni imel aroa. Coi« uro sta skoraj hodila, predao sta priSla domov. Ana bila je bleda in vsa se je treels, ko je vstopila v koča. .Za boije veljo, Anica, kaj pa ti je ?' poprafaraJa je je slara mali. .Nič hudega ne bo. Malo ase sebe, a jetri bede rie vae dobre,* tolaiile jo je Aaa .Le hitre t peetelje, da ae spotii, aioer ai lahko nakoplje« kako pl|«taic«,tf velevala je krčaariea, spravila Ano v posteljo ter ji skuhala lipovega cvetja. Lep je Ml den — bela aedeija! Za Ano dvakrat lep t Zato je zgodaj vstala in od veselja pozabila na vse, pozabila tadi na svoje prehlajauje, katerega ji ni pregnal lipov cvet. .Ana, li ie nisi zdrava," reč« ji mati, ki jo na-pravlja v premična oblaku. — Bledi tvoj obraz, vroče roke, »ube ustnice, ne ti nič dobrega ae obeta. Ako si bolna, rajAi oalaai doma I' »Oj mati, danes doma, tega pa ne«, odgovorila je Ana, in solza ji je zaliia žarno oko. »Saj bo kmalu dobro. Mili Jezus, katerega bom danes proseč prejela, me bo takoj ozdravil.« Lepo se je vršila slovesnost prvega sv. obhajilo, kakor se vsako leto lepo in vspodbudno obhaja po naSi lepi domovini. Veliki oliar je bil bogato ozaljSan s cvetlicami, katere so oskrbele deklice-prvoobbajanke. Vernega ljudstva se je zbralo nenavadno veliko okoli cerkve. Zvonovi so se oglasili v milo vbranem zvonenju ter glasno pritrkujoč oznanovali čet hrib in plan prelepi angelski praznik. Lepa vrata dečkov in deklic stopala je s Šolsko zastavo iz Sole v cerkev. Marsikatera solza vtrnila sc je skrivaj iz očy odraSčemm med svetim opravilom, vzlasli med govorom pred svetim obhajilom. Marsikomu stopil je takrat v spomin tudi dan njegovega prvega obhajila, živo si je domislil one blatene sreče, katero človeku krislijanu daje mirna vest in čisto sreč...... Med vsemi obhajano najpoboZnejAa bila je Ana, a ludi najbolj bleda Le -ledaj, ko je prejela svojega Uoga, zažareli sto njeni lici kot 2ivi priči Ceznatorne njene ljubezni do Jezusa Popoldne so se zbrali mladi obbajanci v cerkvi, a med njimi Ane ni več bilo. Narava, ki je zjutraj nekako čudežno podpirana od diha milosti bo2je, oslabela je pri Ani in jo prisilila v posteljo. Mraz jo je vil in vročina jo je kuhala. Lotila sc je Ani vsled prehlajenja nevarna vročnica. — Poslali so po zdravnika, a ta je majal z glavo ter rekel, da je bolezen zelo nevarna. Zato so bolnico dali že v nedeljo zvečer v sv. olje. — liil je zadnji čas, ker kmalu se ji je zbledlo v glavi. Dva dni ležala je v tej omotici, govorila ni, a večkrat je zapela obhajilno pesem. V zadnjih trenutkih se ji je duh razjaanil. »Jezus je priftel po-me pri prvem sv. obhajilu«, dejala je stari materi »pojdimo za njim.« In stegnila je roke kakor za molitev, dvignila se je kvilku, a ki potna zopet omahnila na posteljo in — zaspala sa vselej. Dva dni pozneje so jo pokopali. Bilo jo krasne pomladno jutro. Slavci so žvrgoleli v traku, vijolico eo vonjale po tratah, ko eo neali Ano na pakopaliM*. Tudi ta dan oblekle so se njene tovariiioe-obhajanke v prm- nično obleko ter z ven« na glavi * tero - noeili do^ki obhajane ^ na oko n. ostalo brez »Is. ko je duhovnik aprego kola ob grobu. Le jokaj, dobra atanca, aaj z Anij ^ zakopali tudi pol tvojega area. Toda saj ae ^ ^ lažii. la pojdeA kraalu zanjb v duiek. miru m veft^, pokoja. - Ko je ozaljiaU za prvo silo novi ^ ^ « obrisala aolw, vračala so jo Kočarica zatopi^ , lalost domov, a glas božji tolažil jo jo rekoč; Ij^ fj Je vzel k aebi. da se zloba aveta ni polastila njeu^ aroa Gospodarske in obrtnijske stvari. Skušnje starega živinorejca. Stari dedek Joia bil je nad 40 Ut volar. Sedaj pa j« kit SJ letoi starček beračil od bik d - biie. N»>ra ie govoril je o tivinor-ji. o kateri imel je dosti *ku~oj T-b-sem ti nekaj »pomoil in zapiiem jib. morda utegn-jo komu slutiti. 1. Votel jeslk pri gore/l Urini. Skrbno pre-išči iivini. kaiers slabo ir*. p* ie slabeie p>j-. li nima votlega jeiikt. To ie najraje tgidi, ako »e krmi,o resnste plete, drob tli ipičasu rezanic-a. Takina krmi so r»d» natakne pri korenu jezika. kier učne smili in dostikrat pregone jezik skoti, da iros luknjo. Y\|-d tega iival triio tre io kvoda pri napajanju dela ji hod* bolrčine H ez-n te ozdravi. ako napravit tme« od »tolčenega če«na in »udi. rano do kr»t osoažiS in lukuj> t eraen euo zme.;o zatla-ril. Po potrebi je to vrčkrat ponoviti. M-d t*m pa t- ii->al krmi edino le z m<-bko ov»-no »'smo — n-zr-tano, da t: oe oaukne topet »metij v rano, dokler ta ne ozdravi. i .Ve/iA*I jHirklfi pri Urini. Dosturat ima totrja xiv na te od narave Uko mebke parklje, da po ka-meoii celo oe more boditi. Temu f pomaga kakor sve« taie Joia. če fgrajei nekoliko »uro muko ah kak&o« drugo ieleto. nato »lij-i oa spodnji del parki ev terp-nti-novrga tlja id t omenjenim teletom n-kohko segreje* S Um m ba;e rog utrd\ da je manj občutljiv t« uda tla. 3. Če »e zobje majejo (n i/vina noče jesti Dostikrat to izvira cd mlade krme. ali pa je moina tudi taka boleteo tob. Za zdravilo pr poroča na* Joia izvrtati v kos trdega Irsa luknjo, vanjo poum kakor v moinar nabiti soii in primeiati zdrobljenega galuna Les se potem vrte v ogenj, da zgori in vstan- le nabiti stri-n od soli in galuna. S tem se tl.bi in rahli zobje večkrat naribaio in utrdili »e bode. I Kako odvaditi tele semnja? Nektero tele se nikakor ne da odvaditi sesanja in molze kravo na pati pn napajanju itd. če j. le priloinost. Tega se najgotoveje 'k0 « oa. nekako greb nico , '»a ps le napre, obrn.ene konce od dratg, sicer pa Z 'UTVlk0r kuBJU more toliko sad nosom, da se lini more pasti in je.U KadarZ sesati, hitro vbode kravo m nobena m ne da ' J£ Te seveda valja le bolj u kraje kier a/, aputtsoa. J ' ,e P"« 5. Kako obvarovati mlada ptiče t a pred js strebom? V plamnih io bolj osamljenih krajih tisi m moči odrediti pilčet valed moožine požre* u h ropmt| puc. T«-mu »e pomajra oajlaglj-. ako ae na primernem nekoliko od z>-miie napravi prerej go.to razna bo*te 4-jev,a, pod nj» pa ta ma|bea kelee se z primerno d Ir« motvozom za nog • privei« koklja. Tako mora kokljt hu p trm jo vroči nasadi na rog in giblji na kateri/ •'m hočei. da bi rog se nagnil. Šf bolje je oa tej *trui u r-dtti par taret t nol»m, ali pa ga o«trjrati t kako »4™ do mrhknta m p t»-m z raa«t|o večkrat oamaut. Ti Ji najboj gotovo »redstvo rogove ravnati, kar »* »ev»di k pri mladej živini d>seže. Ivhonkt Kmečka pisma. m. No pa *e jaz; tudi pismo. Jaz sera tudi kmet -u«>n pa ne Sodo delili zakrament sv. birmo lotos po nastopnih duhovnijah: od 27. maja do 17. junija v dekaniji k o č o v s k i, somiiki, žužemberftki. trebanjski in litijaki: Kočevje, Roka (Uieg), Kara pri Kostclu, Osilnica, Itanjaloka, Mozolj (Mftsel), Spodnji Log, (Unter-Lagl 8lari Trg pri Poljanah, Nemška Loka lUntcrdeutschau), Koprivnik (Nessoltbali, Stara < »irkev (Mitterdorfi, Polom (.Kbenthal), 8tari Log|Altlag\ Topla Kebor tllntemarmhrrg', Hinje, Šmihel pri Zuiem btrku, Ambrua, Zagradoc, Ajdovec, Do brni če, 1'rimsko vo, Sola. — Koncem j unija in začetkom julija bodo sv. birma pokamnilki, moravAki, litijaki in leskov-ški dekaniji: Kamnik, Spodnji Tuhinj, Motnik, čem senik, Moravče, Vače, Šmartno pri Litiji, Zagorje, Bostanj. Koncem julija in začetkom avguata v r i b n i š k i in cerkniški dekaniji: Dobrcpoljo, Strugo, Lašče, Sv. Trojica, Bloke, Draga, Loški Potok, Gora, Sodražica. — Slednjič v pni polovici meseca septembra v kranjski, radovljiški, s t a r o 1 o š k i in idrijski dekaniji; Smlednik, Št. Jurij pri Kranju, Cerklje, lia dovljica, Kranjska Gora, Jesenic©, Bled, Bohinjska Bistrica, Kropa, Stara Loka, Železniki, Poljano, Žiri. Duhovniške spremembe ) Čast. g. Valentin A1 i -I a n t i č , župnik na Dobr&vi pri Kropi jo prezentovan ** župnijo Železnike. Premeščen je č. g. Anton novice. Hribar, kapelan v Košani, kot kapolan na Dobrovo pri Ljubljani, na njegovo mesto pride č. g. Ivan Abram kapelan v Mokronogu. (Osekua vest.) Dr. Iv. Susteršič olvori te dni avojo odvetniško pisarno na Kongresnem trgu štev. 2, I. nadstropje v hiši, kjer je Klcinmayr-Bambergova knjigarna. Onim, kateri so prisiljeni v kaki stvari pomoči iskati potom pravde pri sodniji, iskreno priporočamo g. dr. Iv. A u a t o r S i č a kol moža poštenjaka in izurjenega pravnika. (Angelj varuh.) Iz De v i na 24. aprila: Na progi južne železnice, med Nabrežino in Devinom pri bajtici žel. čuvaja št. 2 je danea ob 9 '/» * nagliča padel neki trileten otrok. Pri bajtici ŠL 6 se je posrečilo naglič ustaviti. Mali menda tržačanka, tekla je hitro gledat, kaj ae je z olrokom zgodilo, in dobila je, kar ja zelo čudno, otroka živega in aloječega na onem meatu. Klicalo je ubogo dele mama, mama. Slrmela jo nesrečna mali, ko zagleda otroka živega. Ogledala mu je dve rani, vzela ga v naročje in pripeljala ga na vozičku, katerega rabijo delavci na želeanici, do št. 10. |I> Bukovaice) nad Školjo Loko, dne 30. aprila: Veselim areem in v čaat tukajšnih faranov povem, da bo naša lepa oerkev dobila nov božji grob, za katerega bodo dali potrebni denar možje in žene. Fantje in dekleta pa bodo zložili za novo bandero. Čast jim! — Nedavno jo tukaj n<-'ka revna ženska porodila tri otroke, dve deklici in enega fantiča, ki vai živijo in ao prav čvrati. Mati jo tako uboga, da jih ni imela kam poviti! — Kakor ao govori, zidali bodo tukaj mrtvainico in novo šolo. O priliki še kaj, ako Vam drago. Novaiki. (Kolika ae je I. 1893 aa Kranjskem zidala?) Novih poalopij se je sezidalo 579, prezidalo 231, dozidalo 150, povišalo 34, vredilo 51. Od tega spada na glavno mesto I^jubljano 26 novih poslopij, 60 prezidov, 27 do-zidov in 5 povišanj. (Davki v Avstriji.) V zadnjih 26 letih se je davčno breme malo ne podvojilo. Za nič manj, nego za oelih 200 milijonov gld. so se v tej dobi povišali dohodki države. Direktni davki so sedaj višji za 36 milijonov, indirektni za 51'/» milijonov. Vsi ti dohodki so se porabili večinoma za vojno, za katero moramo plačevati 60 milijonov več kakor 1. 1868, ali pa so jih pospravili židje, katerim mora država plačevati velikanake obresti od svojih dolgov. In vk|jub temu je za dobo sedanjega Popolno novo 145 cm. visoko, umetno delo ter bogato okruSena. prodi po primerno nizki ceni 14» l Josip Huda klin podobar In pozlatarv St. Jerneju, Dolenjsko. d rt* vrtec* zbora malo upanja, d. bi »e m** katero b: ae zlaau d:rektn davk, vič no razdelili Zted « vp^vo .kega davka ima na« sedanj. državni zbor le «nao ah pr.T nič vesel;. - Boji se tidov. ka-.cn b. Mi. i n.:m najbolj zade'i. .. . 19 .dij.a#t irsrela \ V Londonu je požar un.,,1 velikansko skladišče volne, katera ;e bila zlctena v Jest- nadstropnem poslop.u. 25 parnth faailnic in 3 gast.ne ladij« so skušale požar ome.iu. Itazun volne je un.4činar iz kraljeve palače, in jej pedal kreže k. r.a ka*erem ;e bilo zvitih s črnimi •rak«** več papirjev, smrtn h obsodb ravno t Itko < b«o-jen.h z.;č;ncev. in .e nagovor: •'' ž; J«t *e « veleča«?vo nesreinetem,< Kralj; a je odgororla z g njenim g a« m »Odpustim jim, da bode tudi Bog meni milostljiv' Tako k h i papirjev odpravili črni trakovi in zamenilt z ru-dečimi, n brzojavno «e naznanilo pomilo*-'enjc dot č. nikom, katerih je leto« hiio o«em 2e več stoletij je na tpanjskem dvoru navada, da se na Veliki petek oa omenjeni način pomiloščuje Sprva je btla navada, da s« je kralju podal pri češčenju k riževega Irsa krožnik * več zvitimi papirji. Krali je izbral jednega in to je bdo po tedanjem običaju znamenje pomilo«čenja dotičnega obsojenca. To je bila ganljiva pa tudi «tr»«na loterija. Ko je Izabela I! zasela prestol, »e ja ta navada spremen la Prti pot. ko je bila kraljica pri alužbi božji na Veliki petek in jej je duhovnik podal krožnik, je pokleknila, poljubila noge Kržanega, potem pa raztegnila roke nad vsemi zvitimi papirji. .Vsem. vsem brez izjeme odpuščam. da bode Bog tudi meni mloiMjiv.« Od tega fasa je navada, da ae pomiloste vsi, ki »e na Veliki petek predlože potniloščenju. Trtne rene v Mariboru) Pientca 5 gld. 70 kr rt 4 gld. 30 kr.. ječmen 4 *ld 60 kr., orts 3 «IJ 50 kr koruza 4 gld 50 kr., proso 4 gld. 50 kr.. ajds 5 gld. ntol 6 gld. 50 kr. vse po hektolitru Pribedaja itavflka „ DOMOLJUBA" Izida tm 17 maja 1894 m*ar. Tržne cene v Ljubljani dn4 28 aprila. k«r P***J«a. k«r Saravs ank, . )»)<*. j«4aa . MUko. Iitor. . V) W -iS 3 u J M s » 4 «0 I^tertJaU« aro^ke. »aaaj «1 ainU: ti. »4. S«. 41, ;«. GraJre. IL aprila: z* 7. 44. 16 t>7. Mar, » aprila 44. 62 13, 7. |. Trst. C* aprila &1. U. 41. 4j 44. ilali U »rrkralb k«|sja » fa»lalk la prliaalalk 41 KoTerte h firmo vizttnlce in trfOTike račune pnpora^a KatoL tiskarna V Ljubljani. • a ■ s Olzova kava l priioano najbolj* m nsi.zdat n»j.» do-laja kav, „ d4it, v slami uK»i za Kranjsko pri M. ,Waflnerjevl vdovi v Ljubljani » T ipe.er jskih in k'ja»««oih pre-Ujalnicah wm~ Vsakdo m kateri rabi o4!lko»aa# !«• lo4*evo tlaktaro UUt* Pleo«ti-)«va pn .aa^U« » Ljabljaal, si obrani tijs' io krepak talodao, UM« prekat IJa Jedila in ie »KS" zaprtja telesa. Časa slakl**" ja 10 Mite Vnanj« naro^1 r»»po».lj. f«® povzetju m««* 14.S >41 wm~ uulnj* oma II. Jfllklaue v Ljubljani, Špittlsk« ulice itev. 5. Zalog« vsake bale gvuiitiicga blup« im možkc in ženske »» 7« kakor tndi vse vrst« koče kot tre, ara|ee, Jope, DOgOTlee, svilene in eajgaate rute itd. po ui\juijji eeul. IV zadnja oeaa Domača, zanesljiva tvrdka!__ Tovarniška talof* prlatalh Ivloaraklk lsdslkoa t \ajboljie ah tavajo laraoao §0" l^erhoferja kri čintUne krog-'/•ee -^m in gleda aa to, da ima viška tkatljica na pokrova na navodilo ta rabo stej«ii Imenski J. Paarkofer ia aiacr v ar roda«! IS barvi. 96 11-11 Balaaat aa oaabljliie J. Ptarbatarja, 1 lontek 40 kr.. i fiankovano podiljatvijo 65 kr. — Trpotfea aok, prou katar o. kripavoati. krčevitemu kaalju itd. 1 staklcuics 50 kr. — AaaarlAka ®*ta aa protln 1 »ld. 20 kr. — Pradak proti potenju a6f, škatlo« 60 kr., s frankovano P«*il>atvija 75 kr — »nisem aa rudo, I flakon 40 kr.. a frank, polilj. 65 kr. — Zdravilna asanoa (Praška kapljlaa), prou aprij«nemu Ulodo«. »Iab«| prabavljivoaU itd. 1 auki. 32 kr. — Aaclaftkl 6ad«aal balzam 1 ateklenua 60 kr. - Fljakanki prašak. proti kalijo itd. 1 Ikatlja s-' kr., a fraakovano po*ujaivyo 00 kr. — Taaaoaklala-pOBtada. J. Paarhofarja najb«)j« aradutvo u f o.|,«.tevaaj« rasti W 1 kkatljK-a 2 gld. — Ualvaraalnl ablli. prof. 81 • u d • 1 • a, aredavo pnmerno ranam, oteklinam itd 1 lonuek 50 kr., s frank poJiipt. 76 kr. - Dntvaraalaa dlatllaa »ol A. w. Ballrlak-a. Domao« »dravilo proU posUdieam slabega prebavljanja, 1 pak. 1 gld. , Raatn lakaj omanjanih izdelkov Ima le v«« r avstrijskih 6asopiaik namakan« tn- in inoaemaka larmacavUin« speoijditete in a« vsi predmati, ki bi jih n« bilo v islogi, na tahtevanje toano in po canl prMkrb4 — jbjT PoUlJatra po polti tvrM a« najhitreje proti pred poli Ijatvi anaaka, v«o|« pa tadi proti pon«tja. - Oa ae daaar napraj podlja (aaj bolj I« po poknaj ■a^aaalol), ja P^talaa I oosti mM*, aaaa pri poHlJatrak a poTsetfeaa. IS ____ Zgoraj imenovane specijalitete dobivajo as todi v LJoblJaal (ri O. PiaaaU^a. Žejo poga«imo najiigumejo ia naj. ceoe>« i dobrini in ukusnim moštom (domača pijača) kateri se prireja na najpripro-•tejli način ii predmetov, ki se dobi pri go«p. Z SaJOTlon, Ugovcu »pri Črnem psu< na Murinem trgu t Oradou. — Predmete sa prireditev molta razpodilja g. Sajovic vaak dan v velikih mnotiaah po podtnem povzetju. Mnogo primalnih piaam svedoCi o dobroti tako prirejenega molta. Mala poaku-siga tadoiea, da aa vukdo prepriča o istinilosli. Za priredita* pol fttartlaa molta Taliajo pradaiatl la • (1. in vi I jo. 112 C3*j S T1 Andrej Kslsn izšel je ravnokar ter ae dobiva komad 20 kr., po pofitl 23 kr. v katoll&kl Bukvami in Tlt*k&rni v I^ubljnul. — Tudi 111. in IV. zvezek eta še t zalogi. m ii mi 8,? "i1!,!!. ..... precas ito Mmt« pri rude*eut kri>u\ l iljfiii« Nk»r«la II, Nilttrjisu I, Dunaj. 1», FiTeritenstraiie 2B priparači it « H««)* 1894: Civilno in duhovniško ter redov niško obleko za duhovnike kot Havelok, vrbne suknje. duhovniške auknje »00 24.10 Mturiri('ii» oprat« n»:anftic« f« c«1t- .h prej; ».' ;i>r Izbirate, kolarja. napranlca. vaakovrstne duhovniška čepice. Paramenta • •• Uniajt i* t»ČM iz a.j-k.l|i»|t trytio«gi blaga al tinta« iidelano ntuj«i«|»tt »»«« it maj M"*; -U" Plačaj« »e 1.41 aa .kr.,kt. - Bi.r„ p„ m.rl . „ «.Hsr*.- (talki I. Marti a. lahit.o krt, •"K 24-s Objava, iAA, Podfoafornasto-klall apiifiio-^l^ni Hinip » lekarnlčar Julij Harbabay oa Dunajl 1» i. SI l>i i di •• ji m ral/j-ni o-l n.no»- a rim. aiio« aa • • ffunaoi 10 prtpwo--aai prani al m p ratuplj. alaa. npokojuja kašalj. pomanjloja pdt daje iUn do Jedi poapašuja pr.baTlJa.nJe m radllno.t > >61 r krapi. >• <■' «i f * .irap« t lahko n pl. »t . »., j* .. t r .-.u, it narejanje krrt, rail f iji\» to*-forno apoene aoll, k. w > n,»ti. j • poe*bno pri alabotalk otrocih i-• • narejanja koatlj ' •;.» .vi,. |(»r l.ln> apr.»aa 4« .»a»r» »inipa 1 <14 l.f kr, > j «•„ t.' ir >•' i* iat,»n ». tvuiot.. a.ii eUkUnir bi » rt c Svarilo! t o y I j*dnakiaii ali [-4 k l.ai. n» a, a m* vaadar po.vojl Hitivl ta tvojaa ušlaka | 'r. aa r.ii *B» r.i*» nr *.n»r« ti M °lel< pod- foafornaato klal »f a apaeae te letnega strupa. Z*M.<> aa • r. Itreino Herbabnjr-Jcv »paeao- teleta! sirup. Pati naj aa tudi aa to. da Je aravaa atojeie oblastveno protokollrava varstvena znamka aa vsaki ataklaBlol n t r < >1.« a« dajte aa sapeljati niti i nitjo ceno. niti a drualaal pratvataml da M kupUl kake ponaredbal .V«'.» »» <7 1: "tuj* rt | . ila.ra ia w>»ir»'if» aa Dunaju lekarna .tur Harnharttffkfrtf JULIJ A HEHBJVB lnr ja. Heubau Kataoratraaaa 7». I - 1»», ►•» . -4» ••«'• .r V I. abljan J, S» I. Ii • ial>. I ,ii t'l . i j. Trn /r * M»yr Haljt r a pr«.laja • v '».ju J. ku|>r-.*»••» b .»1 4>4i'i, n« h-ki i lim»m»r. •> \ i..r. ii.r Ani M i<»ni Itkarm «r K Pr lu» M Muian Ir \ Itr.Mb \ |{uf j. rt n« S < w1;*bj H«bb4 fc Mi. »t » r«;.,t 4 p. ||4u.*r I'. Uiraba i.ry i k "■•"'•■r A K.-.-. i \ No;*miiii'«ta A j.l 8la4 >»ui » >i Vi4a A k-1 ti.l ii« Tf>,< u A Si»(cl v Tr.tu K /.an.llj A Sul-H. Hia«>t»U» J S.-rava.lu. K « l.^uuotur*. I' l'r»u4iai M H. v m » H. ; Ua K. S -boli. 4r K. Kaaipf, v ''ro-ai^' 1 B:«i^k » V*lik«»iia J J«Ui . » Wj|f»b«rra J fUn. /VWVWWVVv n.iiiv «_r«. Siair.a k»»a kalrro nt* it,jl, r. ,. , tor»j aajbelje a.a«n.t»ti;»., ^ ^^ «< J"' Ju tortj rr.or.m t«,.- ! ' * " i •-'vadiir,ka*.. »» «.«1 .t ^ L irtBa J""'" P rasle* _ Tudi kb, 4u4.itk k .,.4., k T*' 'U,,n,k KMlppa »ladr.i Uti odkio! .»'L11":1 f Kathrom. ,katerih d*eda,„ ,ur T/"? -ma sv.,j,,T.n. -aaeippa »U4m klTl 0dkiz0» " 'V' f Kathrt.n..i n_ikl.; I . . djiedarji i ° >0t k'r »v.... I m idnost! ^le 8 Ka»r,......■ kat hrciiHT ? lidajaUJj: Dr. hraa laaatlt. and.,! L ^ V vsaki žopntH alioM s«> nastnvi razumni, ^f0-htovana iutlonarnu oseba kot zaupnik /. ilubrim postranskim ia-slu/kom. PiMucna vprašanja . 201191." Graz. posll«-gorn