Katolišk cerkven list.
Danica ishaja vsak petek na celi poli, in veljA po poŠti za celo leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 40kr., z*četer:leta 1 gld.SOkr
V tiskarnici sprejemana ca leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četert letn 1 gold.; ako zadene na ta dan praznik iside Danic* _____dan poprej.
Tečaj XXVII.	V Ljubljani 26. rožnika 1874.	List 26.
Koledar za naslednji teden.
Mesec rožnik. Junij.
28.	Nedelja V. po bink. Evangelij: „Od farizejske pravičnosti". (Mat. 5.)-t-Sv. Leon II, papež, v Siciliji r°jen> je bil mož posebne svetosti in velike učenosti v svetni in božji pismenosti greškega in latinskega jezika. Tudi je bil prav izurjen v cerkvenem petji, ter je na-peve (viže) cerkvenih pesem prenaredil v boljši soglasje. Poterdil je določila 6. cerkvenega zbora v Carjem gradu, kjer so zbrani škofje obsodili krivoverce Čira, Sergija in Pira, ter njih nauk zavergli, ker so učili, da je v Kristusu bila le ena sama delavna volja.. Razdjal je osabnost ravenskih škofov, kteri so apostoljskemu sedežu pokorsino odrekali; dal je postavo, da izvolitev novega škofa v Raveni nič ne velji, če je papež ne poterdi. Leon je bil tudi oče ubozih, ker jih ni le samo podpiral z denarmi, ampak jim je tudi naklanjai dela in zaslužke. Verne je z besedo, še bolj pa z zgledom opominjal pobožno in sveto živeti, in sklenil je svoje sveto življenje 28. rož. 1. 4SI
Vodilo. „Lepo vbrano, milo cerkveno petje nam budi in poživlja duha. ter ga k nebesom povzdiguje;4' nespodoben krič in \riš pa tiači duha in boli ušesa. —
Sv. Jernej šk. sprič., učenec sv. Polikarpa; sv. Papij sprič.; sv. Benigen šk. sprič.; sv. Pavel pap. spoz.
29.	P onedeljek. Sveta Peter in Pavel apo-steljn?. Zapovedani praznik. Simon Peter, brat sv. Andreja aposteljna, je bil pervi med aposteljni in poglavar Kristusove cerkve tukaj na zemlji. Po prejetem sv. Duhu je Peter začel oznanovati sv. evangelij v Jeruzalemu, po tem pa si je izvolil Antiohijo, veliko mesto v Siriji, kjer si je apostoljski sedež postavil in od ondod vladal sveto Cerkev 7 let, akoravno je tudi po druzih krajih sv. evangelij oznanoval in nwe škofije vstanovljal. (Glej 22. sveč.) Po tem je šel s sv. Markom v Rim, glavno mesto tadanjega svetd, kjer je bilo takrat gnjezdo naj geršega malikovanja in naj ostudnejših pregreh. V Rimu je imel sv. Peter svoj stanovitni sedež do svoje smerti, dasiravno je tudi po druzih mestih sv. evangelij ozna noval, nove kersanske srenje vstanovljal, in že vstanov-Ijene obiskoval in v veri poterjeval, se celo v Jeruzalem in v Antiohijo je bil prišel, poslednjič je v Korintu s sv. Pavlom skupaj zadel in se z njim v Rim vernil. V Rim je bil dospel tudi tisti glasoviti čarnik (copernik) Simon, kteri je v Samariji hotel od aposteljnov kupiti dar sv. duha (Djan. ap. 8, 18—24). Ta satanov pervo-rojenec je terdil, da on je včlovečen bog, in s svojimi
čararijami'je že bil casarja Klavdija in njegove stara-šine presleparil, da so mu v čast steber postavili z napisom : „Simonu svetemu bogu". Tudi grozoviti cesar Neron mu je bil prijatel in mu je skazoval božjo čast. Satanov pervorojeoec se povzdigne proti nebu, sv. Peter pa Boga prosi, naj hudobnega sleparja poniža. Simon z višave telebi na skalo, si vse kosti polomi in pogine. Neron ves serdit, da je njegov prijatel in bog poginil, sklene Petra umoriti. Verni toraj Petra prisilijo, da se Neronu iz mesta umakne. Peter sreča Kristusa na potu zunaj mesta, in ga vpraša, kam da grč. Kristus mu odgovori: '„Grem v meato, da bom zopet križan" in zdajci zgine. Peter spjznd iz tega voljo Gospodovo, da naj zanj preterpi smert na križu. Neron ukaže Petra in Pavla vjeti in v prestrašno mamertinsko ječo zapreti. \posteljna spreoberneta dva čuvaja, Procesa in Marti-nijana, in 47 druzih, dobita čudoma iz skale vodo in jih kerstita. Ta ječa in studenec se še dandanašnji kaže popotnikom v Rimu. V tej ječi sta bila 9 mescev za-perta, po tem pa je bil sv. Peter križan z navzdol ober-njeno glavo, sv. Pavel pa je bil ob glavo djan 2iJ. rožn. 1. 6G po Kr.
Sveti Peter je pisal vernim 2 lista. V pervem listu poterjuje verne v sv. veri, jih opominja k stanovitnosti v terpijenji in preganjanji, jim priporoča keršansko življenje, zlasti bratovsko ljubezen, pokorsino, izročenje v voljo Božjo in poterpežljivost. V drugem listu opominja kristjane, naj se varujejo krivih učenikov, še posebej tac'h, ki taje Gospodov prihod, kteri pa bodo prejeli zasluženo kazen. Sin Božji bo konec sveta spet prišel sodit vse ljudi. —
Spominj vsih ss. aposteljnov; sv. Marcel sprič.; sv. K as i j šk. spoz.; sv. Benedikta dev.
30. Torek. Spominj sv. Pa vi a, velicega aposteljna narodov. Po svojem spreobernjenji (glej 25. prosinca) se poda sv. Pavel med nevernike, ter jim oznanuje sv. evangelij po vsih večih mestih male Azije, na otoku Cipru, gre v Macedonijo, vstanovlja kersanske srenje v Filipah, v Tesaloniki, v Korintu, v Atenali in drugod, in povsod besedo Božjo s čudeži poterjuje. Vernivai se iz Grecije v Azijo obiskuje spotoma v Jeruzalemu vsta-novljene keršanske občine. V Jeruzalemu zaženejo hrup zoper njega, ter ga hočejo umoriti; mestni poglavar pa ga otme in zapove vojakom, da ga po noči odpeljejo v Cezarejo pred deželnega oblastnika. Po dveletni ječi kliče Pavel v cesarjevo sodbo. Pavel jetnik se toraj pelje v barki v Rim. Na morji vstane velik vihar, barka se razbije, in vsi ljudje se rešijo na otok Melito (Malto). Tukaj ostanejo 3 mesce. Pavla piči gad, pa mu nič ne skodva. Na otoku ozdravi vse bolnike. Dve leti ostane potlej v Rimu, in prosto oznanuje Jezusov nauk njim,
ki so k njemu hodili; vojak ga je varoval v najetem stanovanji.^ Po dveletni ječi se je sv. Pavel, berž ko ne, podal na Španjsko, 65. leta pa je prišel spet v izhodnjo Evropo, in (kakor pripoveduje Evzebij) se je sošel s sv. Petrom v Korintu, od kodar sta se oba podala v Rim, in tu sta leta 66 po Kr. kri prelila za Jezusovo vero.
Sveti apostelj Pavel, učenik narodov, je pisal 14 listov do muozih keraanskih srenj in posameznih oseb; vsi ti listi pa so razen evangelijev naj veči zaklad ker-šanske resnice in modrosti.
Koliko je terpel sv. Pavel na svojem apostolj*kem popotvanji, nam sam pripoveduje v 2. listu do Korin-čanov, ker s tem zavrača svoje « brekovalce, krive uče-nike, kteri bi ga bili radi pri Korinčanih ob vso veljavo pripravili; toraj piše: „Bil sem v mnogih nadlogah, več krat po ječah, * ranah čez mero, velikokrat v smertnih nevarnostih. Od judov sem jih petkrat po 40, eno manj, prejel. Trikrat sem bil s šibami tepen, enkrat kamnjan, trikrat sem se z barko potopil, noč in dan sem bil v globočini nrorja; velikokrat na potih, ▼ nevarnostih na vodah, v nevarnostih med razbojniki, v nevarnostih med rojaki, v nevarnostih med neverniki, v nevarnostih v mestu, v nevarnostih v samoti, v nevarnostih na morji, v nevarnostih med lažnjivimi brati; v trudu in revi, v mnogem čuvanji, v lakoti in žeji, v pogostih postih, v mrazu in nagoti". (II. Kor. 11, 23—27. — Kristjani! koliko pa mi v primeri sv. Pavlom terpimo in storimo za Božje kraljestvo, za svojo in bližnjega zveličanje?
Sv. Marcijal šk. sprič.; sv. Emilijana sprič.; sv. Lucina, učenka aposteljnov; sv. Ostijan mašnik spoz.
Mali strpan. Julij.
1.	Sreda. Sv. Pambo, puaavnik, rojen okoli l. 317 po Kr., oerž ko ne, učenec velicega pušavnika sv. Antona. Živel je ca gori Nitri v Egiptu, in je imel več učencev, ktere je vodil po potu popolnosti. Memo druzih čednost je siovela zlasti njegova molčečnost, njegovo premišljeno govorjenje. Ko Pambo ni znal brati, gre k sosedu, naj bi ga naučil kak psalm. Ta mu bere pervo verstico 38. psalma: „Rekel sem (terdno sem sklenil): Varoval bom svoje pota (vse svoje življenje), da se ne pregrešim s svojim jezikom''. Pambo noče druge verstice nič več poslušati, rekoč: „Že ta edina verstica mi je dovelj; o da bi jo le mogel prav natanko v djanji spol-novati". Nekdo njegovih prijatlov ga vpraša, če že zna pervo verstico 38. psalma, in Pambo odgovori: „Ze 19 let je preteklo, pa se ne upam reči, da bi jo bil prav natančno v tljanji dopolnil". Njegovi učenci so pripovedovali, da jim ni berž odgovoril, če so ga kaj imenitnega vprašali. Govorjenje njegovo je bilo vselej pred Bogom premišljeno, zatorej je njegove besede vsak tako sprejemal, kakor da bi bile od Boga prišle. Po neutrud-ljivem delu, ostrem postu in goreči molitvi se mu približa poslednja ura. Ko sede jerbas plete, pokliče nekoga svojih učencev, rekoč: „Na ta jerbas. ker ti nimam nič druzega zapustiti; spominjaj se me v svoji molitvi, ker grem pred sodbo Božjo kakor človek, ki ni še začel prav pobožno in bogaboječe živeti". Ko to izgovori, ugasne v 70. 1. svoje starosti.
Vodila. „Kikoli ne bodi zadovoljen s svojim dušnim stanom". „Kdor je pravičen, bodi še pravičnejši; in kdor je svčt, bodi še svetejši" (Skr. raz. 22, 11). — „Ne bodi prenagel s svojim jezikom" (Sir. 4, 34).
Sv. Aron, duhoven Levijevega reda; sv. Martin šk. učenec apost; sv. Gal šk. spoz.
2.	Cetertek. Sopraznik obiskanja Marije prečiste Device. Ko je Marija po angelju zvedila, da
bode njena teta Elizabeta mati sinu (sv. Janeza Kerst-nika), se je precej na pot vzdignila in šla v gore v mestu na Judovem ji srečo vošit, in ji po svoji dolžnosti v njenem stanu postreč. Marija v Caharijevo hišo stopi in pozdravi Elizabeto; Elizabeta pa je bila s sv. Duhom napolnjena, in je sklicala z velikim glasom, rekoč: nana si med ženami, in žegnan je sad tvojega telesa! In od kod to meni, da pride mati mojega Gospoda k meni?... In blagor tebi, ki si verorala, ker dopolnilo se bo, kar ti je bilo povedano od Gospoda". In Marija je rekla: „Moj% duša poveličuje Gospoda, in moj duh se veseli v Bogu, mojem Zveličarji" i. t d. (Ta spre-lepa Marijina pesem — „Magnifikat" — se vsak dan v večernicah moli ali tudi poje). Marija pa je pri nji ostala nekako tri mesce; in se je vernila na svoj dom." (Luk. 1, 39-56.)'
Marija nas uči s svojim obiskanjem, da naj človek v nekterih okolišinah zapusti svojo samoto, molitev ia druge pobožne vaje, da v potrebi bližnjemu, zlasti sorodnikom, postreže. —
Ss. Proces in Martinijan, čuvaja v mamertin-ski ječi, sprič.; sv. Oton sk. spoz.
3. Petek. Sv. Niče ta, oglejski škof spoz. Huni — divje in roparsko ljudstvo — so bih pokončali svoje dni Oglej, tisti čas veliko in imenitno mesto pri Gorici, in njegovo okrajino, pa tudi keršansk' čedi so hude ia smertne dušne rane vsekovali._ Bil je takrat sv. Niceta prevzel oglejsko nadškoHjo. Če so že keršanski vojaki v vojski velika nadloga v deželi, koliko veči nadloga so bili nekeršanski, divji in roparski vojaki pod svojim vojvodom Atilam, ki je sam sebe imeaoval „šibo Božjo"! Huni so veliko možakov seboj v sužnjost odpeljali. Žene, ki so mislile, da so njih možje v vojski umerli, so se zopet možile; drugi so se bili z malikom darovanimi jedili oskrunili; spet drugi so bili ali o sili, ali pa po zmoti dvakrat keršeni, in če so bili t .ii le enkrat keršeni, so pa od krivovercev kerst prejeli. Vse te čedi vsekane rane sveti škof naznani papežu Leonu Velikemu po svojem dijakonu Deodatu. Sv. Leon piše oglejskemu škofu list, ki naj tudi njegovim bratom, škofom, v okra-jini po njem v roke pride. Določila v papeževem listu so bile naslednje: „Kar zadeva ženske, ki so se vdrugič omožile, pa njih možje pervega zakona še žive, se mora zveza njih pervega zakona poterditi; oni, ki so se z mališkimi jedili oskrunjali, naj se očišujejo s pokoro, ktera naj se pa ne toliko po dolgosti časa, ampak bolj po njih skesanem sercu odmerja; unim, ki so se dali iz strahu ali zmote vdrugič kerstiti, naj škof po svoji mi-lostljivi sodbi naloži primerjeno pokoro; tiste pa, ki so bili od krivovercev keršeni, je ukazal po pokladanji r6k s klicanjem sv. Duha poterditi. Sveti Niceta se je natančno ravnal po teh določilih apostoljskega Sedeža, in z vso skerbjo je hude rane svoje čede ozdravljal. Spisal je tudi več bukvic, na pr.: Poduk njim, ki se za kerst pripravljajo; razgovor zoper ajdovske zmote in vraže; častitljivost keršanske vere; list do padle device vsim padlim v poboljšanje. Trideset let je vladal oglejsko škotijo, in je šel k svojemu naj višemu Pastirju 1. 485.
Pervi stavek iz lista sv. Niceta do padie device, (nekteri ta kaj podučljivi in ginljivi list sv. Hieronimu prilastujejo), se glasi: „S svojim govorjenjem se zdaj k tebi obernem, o nesrečna! Bila si res raj Božji: bila si res v Cerkvi Kristusovi nevesta, bila si Gospodov tem-pelj, bila si prebivališe sv. Duha; pa kar si bila, nisi več. Iz device Božje si postala satanova spako, iz neveste Kristusove si postala nagnjusna nečistnica, iz tem-peljna Gospodovega lopa nečistosti, iz prebivališa sv. Duh* berlog" itd. —
Sv. Trifon sprič.; sv. Hiacint sprič.: sv. Ana-tolij šk. spoz.; sv. Helij od o r šk. spoz.
4. Sabo ta Sv. Urb, avgsburški škof, grofovskega stanu, je v samostanu sv. Gala vse šole doverševal, v cerkvenih in svetnih vednostih tako napredoval, da je bil v čudo vsim, zlasti pa Adalberonu, škofu avgsbur-skemu. Bil je Urh v Rimu, in papež Martin ga zavoljo njegove učenosti in pobožnosti po Adalberonovi smerti izvolijo škofa za Avgsburg. Sveti mož pa zbeži iz Rima, da se umakne tolikemu bremenu. Toda v preteklih 15 letih, po Hilkanejevi smerti, je bil Urh enoglasno za škofa izvoljen; ali prav nerad se je bil vdal. Sveti škof je bil zgled ponižnosti, čistosti, zatajevanja samega sebe, radodarnosti in vedne molitve. Z gorečo molitvijo je odpodil divji narod, ki je oblegal mesto. Cesarja Otona je v vojski navduševal, in mu z molitvijo k zmagi pripomogel. Petdeset let je svojo skotijo sveto vladal, bil s čudeži poveličan, in je umeri 1. 973.
Vodilo. „Naša pomoč je Bog vojskinih trum." „Oni (sovražniki) se zanašajo na vojskine vozove in konjike, mi pa kličemo v ime Gospoda, našega Boga." (Ps. 19, 8.) -
Ss. Ozej in Hagej preroka; sv. Jukundijan spr.; Lavrijan šk. spr.; sv. Teodor šk. sprič.; ss. 1* lavijan iu Elija škofa spoz.
S. Rielro in rineoii. Sr. Peier r zeiezfi r Rimu.
(Spisuje Val. G a s p e r s i č.)
VI.
Strašne so bile zadrege, ktere so stiskale katoliško Cerkev I. 1798, ko so francoski jakobinarji in direkto-rium sklenili, da papeštvo ]e nehalo biti. Papež Pij VI, prej ko so bili vjeti in ko jetnik odpeljani v Valenco na Francoskem 20. svečana rečeoega leta, so dali 17. prosenca 1798 verige sv. Petra slovesno prenesti v Vatikansko baziliko. Smejali so se nererniki, rekoč, da verige sv. Petra niso nič pomagale: ali vidili niso kardel generala Suvarova, ki je ravno v tistem času papeževega jetništva francoske republikance zapodil iz Italije, in protivži se francoski meji bližal, tako da s»> Francozi mir storili.
Tudi cesar Naooleon I je bil papeža Pija VII za-perl v Fonteoblo-u (Fontainebleau) in je prav hudo z njimi delal. Bile eo razstavljene verige sv. Petra 1. 1814, in ravno tisto leto se vernejo iz ječe papež Pij VII, zmagoviti čez preganjavca, v Rim nazaj; med tem ko je tudi cesar Napoleon I kakor kolos z iluatimi nogami telebil na pečine šent-belenskega otoka.
Zavoljo čudežev, kteri so se godili po verigah sv. Petra, in zavoljo spoštovanja, ktero so verniki skazovali verigam sv. Petra od starodavnih do naj novejših časov, so papež v neprenehljivi spomin teh dogodb dovolili bratovšino verig sv. Petra, v kteri so odperli zaklade nebeških darov, podelili popolnoma odpustke vsim vernim, kteri pristopijo v to bratovšino, za dan pristopa, ako se skesano spovedo in prejmejo sv. Obhajilo, kakor tudi za zadnjo uro, ako se skesano spovedo in obhajajo, ali Če bi tega ne mogli več, pa saj skesano kličejo v ime Jezus.
Enake odpustke pod enakimi pogoji zadobč, ako v stanu milosti Božje obišejo cerkev sv. Petra v želesji 29. rožnika, to je, v praznik ss. Petra in Pavla, ali pa v poseben praznik te bratovsine. Pa ne samo vernim, ki so v Rimu, je moč te nebeške dari doseči; ampak tudi vernim zunaj Rima, ako so se vpisali ▼ bratovšino sv. Petra, in obišejo kako cerkev sv. Petra ▼ domovini,
če je, ali če je ni, pa farno cerkev, in če opravijo na ložene bogoljubne dela. (Pij IX, 1866.)
koli Ho besed zoper pijanceranfe.
(Dalje.)
Pa ne le duše, ampak tudi telo umori pijančevanje. Pijančevanje je eden izmed naj pervih morivcev, ki spravijo človeka prezgodaj pod zemljo. Dostikrat se je že zgodilo, da se je v človeku vnelo žganje, in revež je v takem žalostnem stanu umeri nagle, grozovite smerti. Kolikokrat se drnge telesne nesreše zgode vsled pijanosti! Vedno doživimo ali beremo po časnikih dosti žalostnih izgledov. Tu se je pijanec nesrečno povozil, tam utonil, ali so ga na&li zmerznjenega v blatu, v snegu ležati itd., ali je prišel v puljavo, pretepe, poboje in je tam konec storil.
Pa če se tudi ne oziramo na take žalostne priin«'*r-Ijeje, ki dosti pijancev zadenejo, so mar drugi brez škode, ki so vdani pijančevanju? Ne, marveč zdravniško dokazano je, da vsako pijančt*vanje prikrajšajo človeško življenje, ter da je posebno žganje strup, kteri če tndi človeka hitro Le umori, mu vendar po malem spod;cda zdravje in življenje, ter ga počasi pa gotovo spravi v prerano gomilo. Cioveško živfjenje je namreč podobno zakladu, ki nam je v varstvo izročen; je neka skrivna moč, ktera je v človeku od p*»rvega početka in imenujejo jo životvorno moč. Dokler je v človeku ka) te moči, pravimo, da je življenje v njem, kedar pa ta moč popolnoma opeša, takrat človek umerje. Dulgost življenja je tedaj zastavljena pervič na to, koliko je prejel človek od Boga životvorne moči, zakaj veči ko je ta zaklad, dalje ne poteče. Drugič se pa ravna dolgost življenja po tem, kako se prejeti zaklad životvorne moči varuje, razvija in kako se rabi. Razvijati je treba životvorno moč, ker od začetka še nekako spi v človeku; mora se tedaj v mladosti s primerno hrano, gibanjem in delom polagoma buditi in vterjevati, dokler v krepkih moških letih svojega verhunca ne doseže; v starosti pa je zopet ti ba skerbeti, da ohrani svojo vlažnost in živahnost, ter prehitro ne oterpne. Rabi pa se životvorna moč pri vsakem gibanji, pri vsakem natezanji kterih koli dušnih ali telesnih sil in sploh, kjer koli se po vnanje kaže življenje. In kolikor ojstreje in bolj čez mero se to godi, toliko hitreje gine životvorna moč, toliko pred bode živijenja konec; zakaj tudi velik zaklad kmalo zgine, ako se močno tare, ke;ha in kreše, ako se pogosto in obilno jemlje od njega.
Poglejmo zdaj, kak vpliv ima pijača do dolgosti življenja? Vino ima to lastnost, da človeka razvedri in poživi, ter mu daje nekako vlažnost in živahnost. Zmerno vživano more tedaj posebno starim ljudem biti jako koristno, ker jim že zastajočo životvorno moč vedno zopet oživlja ter zabranjuje. da prehitro ne oterpne. Je torej sredstvo, ki more življenje podaljšati. Ali rxvno nasprotno mora učiniti vino pervič, ako se daje piti prenežni mladosti, in drugič, ako se pije v preobilni meri. Tu namreč ni nasledek to, kar v pervem slučaji, da bi vin'» le oterpnjeno životvorno moč zopet primerno oživilo, marveč tu jo hudo razdraži, razburi in rasgreje tako, da kar gori iz človeka. Vsi čuti so vzbujeni, vai živci ras-vneti in polni vrenja. Človek živi — rekel bi — hitro, a hitro tudi mnogo preživi; v malo urah porabi in potrosi veliko životvorne moči, tako pa si tudi življenje obilno prikrajša.
In kar stori vino, to stori le še ▼ veliko hujši meri tudi žganje, in to ne le preobilno vživano, ampak tudi
če se le po malem pije. Ker je namreč žganje veliko	veliki starosti do konca svojega blagernega djanja vsim
boli dražljivo in hudo kakor vino, ne more nikdar imeti	v spodbudovanje hodil k tej procesiji,
dobrih nasledkov, ktere ima zmerno vživano vino, da bi	V stoljni cerkvi se obljubljena poboznost vsako
namreč oterpnjeno in zastajočo životvorno moč le pri-	leto na tanko spolnuje 29. junija, v praznik ss. apostelj-
merno oživilo ter storilo, da bi se življenje notranji moči	nov Petra in Pavla, — ia sicer letos že stotnikrat, sv.
in kreposti primerno tudi po vnanje kazalo; pačpaučini	Rešnje Telo je od jutranje sv. maše z blagoslovoma iz-
žeanie vsikdar nasprotno, da namreč razvname človeka	postavljeno do litanij in s slovesno zahvalno pesmijo se
ter razdore v njem mirno enakomerje. Zatorej je in	pobožnost sklepa. Zvonjenje na Gradu pa, ako se ne
ostane žganje škodljivo vedno in za vsakoga, in kdor	mot.m, je zastalo leta 1850, ko se ogenj ni smel več
ie svoiecra življenja prijatelj, naj ne pije tega strupa.	naznanjati s strelom, ampak z zvonjenjem na Gradu.
J ' & mi 'h dnič )	Častiti prebivavci Ljubljanskega mesta! Ravno po-
( a je pri o njic.j	pisano sem po serčnih željah ranjcega župana Hrade-
____ckega pred 34 leti v stoljni cerkvi po nekoliko povedal
v pridigi v nedeljo pred ss. Petrom in Pavlom, in večkrat pozneje sem poslušavce opomnil, kaj je bil vzrok
1Pyteti po Slovenskem in tiOpM.	te obljubljene pobožnosti, ter jih vabil in spobudoval,
da naj se je obilno vdeležijo.
Il Ljubljane. Stoletni spomin žalosti, prošnje in za-	stoletni slovesnosti pa se mi zdi, da me dolžnost
hvale za ljubljansko mesto. 28. rožnika (junija) 1774 ob	Veže, Vam to sporočilo v stalni spomin naznaniti. Pre-
3 popoldne je bil v predmestu Krakovem• vstal tak	stavimo se v duhu te dni za 100 let nazaj; mislimo si
strašen ogenj, da je pri močnem vetru pleme švignilo	žalostni in prebridki stan naših nesrečnih, tako hudo
čez široko Ljubljanico in v malo urah je bilo upepe-	strahovanih prednamcev v jutro 29. junija in 29. julija
ljenih 13*» hiš, Jezuitovski vstav, gimnazija in semeniše,	preteklega stoletja! Spominjajmo se z ljubeznijo in so-
cerkev sv. Jakopa, sv. Florijana in sv. Rozalije, in le	čutjem nj>h silnega strahu in nadloge, njih bogoljubnih
z naj večim trudom in natezanjem so obvarovali, da ni	vo§ji in obljub in glejmo, da jih zdaj in v prihodnje
še drugo mesto pogorelo.	leta zvesto in na tanko spolnujemo; zedinimo svoje z
Mesec pozneje, 28. malega serpana (jul.) ravno	Djjh molitvami in prošnjami: Dobroti jivi Bog naj vsako
tistega leta, pa je na Šenpeterskem predmestji po noči	nevarnost ognia in sleherne enake nesreče milostno od-
ob 11 začelo goreti, in do jutra je strašni ogenj pokon-	vrača 0d naših hiš, od naših družin, od našega glavnega
čal 140 hiš in veliko druzih poslopij, sto in sto deržin	mesta!
je bilo zgubilo vse posestvo in premoženje.	Stoljna duhovnija v Ljubljani, 26. junija 1874.
Dva moža, namreč nepozabljivi in za Ljubljano	?UP v
silno zasluženi gospod župan Hradecki in pa mestni	stoljni dekan in tajmoster.
župnik pri sv. Jakopu (že 1. 1810) gospod Krizostom	\z Ljubljane. Letošnja petindvajsetletnica, ki se bode
Pohlin, sta še sama slišala iz U3t tacih, ki so bili pri - 4. avgusta v Stari Loki praznovala, se memo vsih do-
teh pogoriših pričujoči in sami poškodovani, in sta	zdanjih odlikuje po tem, ker so jo razun vlani umerlega sama pripovedovala, kako je bilo. Bil je, sta pravila, Mateka doživeli vsi gospodje Ljubljanske škofije, takrat tak strah in bridkost, tako pretresenje in skerb- 80 ieta 1849 ko masniki stopili iz Ljubljanskega
ljivost, žalost in tarnanje med vsimi prebivavci po mestu,	semeniša. Razun teh 17 so to 251etnico doživeli tudi
da se da sicer misliti, nikoli pa ne popisati.	mnogi drugi, bodi si v sosednjih škofijah, bodi si v
Da bi se ta nesreča, ta strašni stan Ljubljenčanov tudi	redovnem stanu, kteri so bili z našimi vred součenci ali
naj poznejšim mlajšim v spominu ohranil, da bi Boga	v bogoslovskih šolah, ali vseskozi od pervega do zad-
zahvalili za ohranjenje še ostalega mesta in sprosili od-	njega gimnazijalnega razreda. So pa ti srečni čč. gospodje verajenje enake nesreče, so bili meščanje z magistratom ^ Ljubljanski škofiji*
S aS^^J^k Tjt^^oA I. Bemik Lorenc, župnik v Kamni Gorici; molitv? po zimi ob 8, po leti pa ob 9 v čast sv. Flori-	Oerm Janez, župnik v DragatuSu:
p ravno Uko tudi,Pda boPv»ko leto 4. majnika, v 3- »estrin Leopold, župnik v Sent-Jurju pod
ETJ	4. Ho6evar Matija, župnik pri sv. Petru v Ljub-
in njih nasledniki ali mlajši, in ki jo bod<' vodil vs«^	Straojah;
krato. stoljni fajmoster; - 29. rožnika, ss. Petra in ° ^ožuh Matej župnik in dekan v Stari Loki;
Pavla praznik, pa naj v stoljni cerkv, cehi dan sv. £ L^vtar Anton, župnik v Križevem pri Kosta-
Režnje Telo izpostavljeno stoji vernim v molitev in	^v i"'	r	r
f- na PrežsaDjem;
ternovsko predmestje, ker še le 1P 1785 so bile posebne * ^{»fc&feJtAi^-,
& »f^ &	Temo-
zase in za naslednike radovoljno sprejel spolnovanje te 13	Martin, žapnik in dekan na Verhniki;
JV«ko leto 4. majnika pelje stoljni fajmošter pro-	Tavčar Matej, župnik v Komendi
j r.j j j	15. Volčič Janez, zupnii v rodgradu;
ces.jo k sv. Flonjanu in daruje peto slovesno sv maso	vounc. o , p	g bogoslovja v
obljubi primerno v namen mestne srenje. Meščani m lD- voncina Leon,	F	6 J
mestni magistrat so si zlasti poprešnje leta prizadevali	MuWj»m;	Mengšu
to od njih prednikov v nesreči in stiskah storjeno ob-	17. Zore Janez, župnik v Mengisu. ljubo zvesto spolnovati, in mnogi se še veselo sporni- VTeržaskiskotji:	^
niaio, kako je visoko spoštovani mestni župan in pravi	18. Klemenec Franc, duh. pomočnik v Hrusici;
oče ljubljanskega mesta Jan. Nep. Hradecki tudi še v	19. Možina Luka, duhovni pomočnik v Kastvi;
20.	V o dir Martin,' škof. kaplan in vodnik cerkvenih poštevov v Terstu;
21.	Zorman Jože, župnik v Kastelijeru.
V	Poreski škofiji:
22.	Pelhan Franc, župnik v Katinari;
23.	Perme Janez, častni korar, dekan v Alboni.
V	Goriški škofiji:
24.	Se lak Anton, župnik v Novakah.
V redu sv. Frančiška Sera finskega ČČ. očetje:
25.	Friderik Henigman, provinci jal na Kostanjevici;
26.	Salvator Pintar, župnik, gvardijan samost. v Ljubljani;
27.	Bernard Vovk, gimn. prof. in gvardijan samost. v Novem mestu;
28.	Felicijan Matavž, guardijan samost. v Jaški;
29.	Atanazij Kraj ni k, magister novincev in vikar v Nazaretu.
V redu Jezuitov ČČ. očeta:
30.	Kos Jože, v Koloči;
31.	Star& Janez, na Dunaju.
— Po vsih cerkvah so bile 21. t. m. prav ginljive in slovesne opravila za 281etnica sv. Očeta. V stoljni cerkvi so imeli veliko mašo mil. škof, v Ternovem mašo in pridigo preč. gospod prost dr. A. Jarc. Katoliški družbi so pri sv. Jokopu sloveauo mašo opravili prečast. korar Fr. Kramar; pričujoč je bil družbini odbor v obilnem številu. Hvala tudi verlim pevcem, ki so med drugim lepim petjem tudi Pijevo himno prav slovesno pčli. Gosp. Gostša je v prav ginljivem govoru razlagal velike djanja Pija IX. Enako so bile po druzih cerkvah prav slovesne opravila in povsod slovesnosti primerni govori. Enako se sliši tudi ia druzih krajev po deželi, povsod je bilo vse navdušeno za prečastitljivega namestnika Gospodovega 7 dan neslišane 281etnice naj-višiga pastirovanja. Bog živi in obvari še prav veliko let Velikega Pija IX v slavo Božjo, v zvelič^vanja narodov, v povikšanje sv. katoliške, edinoprave Cerkve na zemlji!
Z Dolenskega. Zares imeniten dan je bil dan sv. Alojzija. Zemlja še ni bila priča tacega dneva. Bog v svoji modrosti ne bo preslišal obilnih prošnja, ktere so prihitele proti njegovemu sedežu za toliko prečudnega namestnika njegovega — za našege sv. Očeta Pija IX. Obilne množice pobožnih so se zbrale tudi na večer ob 6 po hišah Božjih, kjer so molili sv. rožni venec ali klicali v pčtih litanijah k Materi Božji: „Marija, o Kraljica sveta! — Poslušaj naše prcšnjegias: Podpiraj svetega Očeta — V nebesa vse pripelji nas!"
Tudi pri podružnicah so od farne cerkve oddaljeni molili. Na večer so se kurili kresi po visokih Gorjancih in nekterih druzih verhuncih, in strel možnarjev se je daleč na okrog razlegal. Bog daj, da naše prošnje skoraj prederejo oblake in s sv. Očetom vred vidimo zmago kotoliške Cerkve!
Pod Korenom, 22. rožn. Pri nas je v saboto večer gorel lep svetel kres, dasiravno je celi popoldan popred zlo dež lil; možnarji so doneli v čast 281etnice sv. Očeta Pija; v nedeljo se je obhajala slovesna sv. maša z zahvalno pesmijo; v pridigi pa so gospod fajmošter pre-slavljali prednosti sv. Petra, ki so jih papeži dobili od Jezusa Kristusa. Vse je poslušalo z ginjenim sercem. Da bi jim Gosod Bog dodelil še Petrove leta Antijohij-ake cerkve, pa zmago sv. Cerkve doživeti, to je nas vaih serčna želja.	(Konec nasl.)
Il LoziC, 23. rožnika. — Naj Vam naznanim, da v naši dolini se je prav veličastno obhajala 281etnica na-
šega preblagega sv. Očeta. V saboto in nedeljo so bobneli obilni poki možnarjev iz več krajev, na višavah so goreli pogostni kresovi; posebno ponosno je naznanjal kres znad Nanosa na daleč po Goriškem in po Krasu, da tukaj v dolini prebivajo zvesti in pokorni otroci sv. katoliško Cerkve, ki Kristusovega namestnika posebno častijo in ljubijo. O mraku so mili glasovi zvonov se razlegali po dolini in oznanovali dan, kterega se je veselil ves katoliški svet. S pravo gorečnostjo so se pa tudi potem v nedeljo službe Božje vsi vdeleževali.
Zdaj, ko nam ljubi Bog gorkega solnca daje, se nekaj celijo rane, ktere je zadnja burja vsekala. Polje se še nekaj popravlja, ali terta je močno polomljena in utepena.
Iz Tersta. (Procesija sv. R. Telesa; Jfomikat( in „doslednost" liberalcev.) Gotovo ste že slišali kaj govoriti o letošnji procesiji sv. Rešojega Telesa v Terstu, o nemiru in nekterih nepristojnostih, ki so se pri tej priliki godile. Tudi jest bi bil o tem že poročil, ali marsi-ktere okoljšine so me dosedaj zaderževale. Naj tedaj povem danes Daničinim čitateljem, da letošnja procesija sv. Rešnjega Telesa je bila tukaj tako veličastna, tako sijajna, tako številna, da še take vidili nismo. Okoličani in mestnjani so se je letos mnogo obilnisi vdeležili, kakor druge leta. Posebno je bilo to, da so pod lastno zastavo s procesijo šle gospe družbenice bratovšine ved-nega češenja sv. R. Telesa, oblečene Černosvilno, s čer-nim ogrinjalom na glavi in s svečami v rokah. Vdeležilo se jih je tako kakih 60 parov, med njimi nektere iz naj bolj odličnih družin teržaškega mesta. — Iz ust vsih, se ve, da poštenih meščanov, se čuje le slava in občudovanje tih junakinj, ki se niso dale oplašiti, ne odverniti od svojega sklepa, ako ravno se je sem ter tje govorilo, da jim liberaluška svojat namerja kako nezgodo pripraviti, jim žvižgati, ali kako nesnago na-nje metati. (Ali tako „omikaniu so vaši liberalci? ! Vr.) Tako obilno vdeleževanje procesije je razumljiv odgovor našega ljudstva na sklep mestnih očetov, ki so odrekli vsako pripomoč iz mestne blagajnice za stroške te procesije. Mislili so: ako mestna blagajniča dotičnih»stroškov ne plača, se procesija ne bo vodila, ali vidili so, da so se jako zmotili, da so poštev delali brez gostilnika, to je, brez teržaških katoličanov; kajti pošteni Teržačanje so v malo dneh prostovoljno taki znesek skupaj zložili, da se niso ž njim le letošnji stroški popolnoma plačali, ampak ostalo je še denara za prihodnje leto. Kako je gori omenjeni sklep mestnega starašinstva vse poštenjake razžalil, temu je priča, da so se berž oglasili tudi neka-toltčanje in ponudili svojo pomoč, ki jo odrekuje mestna blagajnica, in neki znan pošten gerk ali staroverec je v ta namen res lep iznesek podaril.
Ta občna nezadovoljnost je bila menda tudi vzrok, da je tukajšni magistrat tako pod roko in na skrivaj ponudil štiri altarje za procesijo, ktere je mesto v boljših časih, ko je vladal še katoliški duh v mestnem starašin-stvu, za to slovesnost nalašč bilo napravilo in kakor lastnino hranilo, s kterimi pa sedanja liberaluška stranka ne vč kaj početi. Ali „Danajcev" se je treba ogibati tudi kadar darove ponujajo, tedaj se ponudba ni sprejela. Napravili so se novi, prav okusni altarji, ki so sploh bolj dopadli, kakor stari, ker so za svoj namen res bolj pripravni. —
Pa pripovedujem o pripravljanju k procesiji, ali od nje še skor nič nisem omenil, kako se je izšla. —-Izšla se je prav dobro vkljub nasprotnikom, ki so jo hoteli motiti. Naj tedaj povem: Do tretjega evangelija je bilo vse v naj lepšem redu in miru; po ulicah, po kterih se vodi, posebno po glavni ulici „Kor»ou, kjer je stal v paradi batalijon „kranjakih fantov" in so bili
zbrani 8 svojim poveljnikom častniki tukajšne posadke, je bilo gledavcev vse natlačeno, glava pri glavi, pa vse s spodobnim, spoštljivim obnašanjem, da je človeka prav res silto veselilo. - Pridemo k tretjemu altarju; postavljen je bil na voglu, kjer se procesija iz „Korsa" zavije zopet v staro mesto proti nunam in svetemu Justu. Tu se steka več ulic skupaj, med temi tudi tako imenovane „mesarske ulice". Med teržaškim svetom je dosti prostomišljencev, ktere posebno v oči bode vsako cerkveno in katoliško skazovanje. Kraj je bil tukaj pripraven kakor nalaš motiti procesijo in pripraviti kak polom. In res, komaj začne dijakon peti tretji evangelij, kar na-tane veliki hrup, ljudje začnejo begati, eni na desno, drugi na levo, eni naprej, drugi nazaj; nastane velika gnječa in tudi spredej, posebno kjer so bile imenovane gospe, je bila velika zmešnjava in posebno, kakor se pripoveduje, zato, ker so zastavonoši in svitilnikarji begati začeli, ne vedoč, zakaj. — Kaj da je bilo, se do-sedaj še ni pozvedilo, ali pa se naznaniti noče. Eni pravijo, da je neka žena v omedlevico padla. Pa kaj bi to druge plašilo? Eni terdijo, da je iz nekega okna padlo mf-d procesijo železo, s kterim se belilo gladi, drugi zopet, da so trije ali štirje potepuhi s klobuki na glavi hoteli procesijo prcdreti, kar se jim je pa branilo, in da je zategadel postalo malo ravsanje, kar je naj bližn e tako »»plašilo, da so se v beg spustili. Temu se ravno ni čuditi, kajti več dni popred se je govorilo, da se bo lct>'S pri procesiji nekaj hudega zgodilo, da hudobni nasprotniki nek*j namerjajo, da bi dosegli svoj cili, namreč, da bi s'i v prihodnje procesija odpravila. Ta misel in govorica je vsacega motila, tedaj ni čuda, da so se pod tem pritiskom bolj bojazljivi v tek spustili in druge pred sabo gnali, ne da bi prav vedili, zakaj. — Naj že bode vzrok te nezgodnosti, kteri koli, to je gotovo, da motenje procesije je bilo iz hudobnega namena že popred pripravljeno in prostor za to prav prekanjeno izvoljen, kajti lahko je bilo potepuhom po izpeljanem namenu smukniti ven ali v druge ulice ali pa se izgubiti kakor beguni v kako hišo. Hotla se je napraviti taka zmešnjava z žalostnimi nasledki, kakoršna je bila pri lanski tomboli", kti_-re se še vsaki spominja. Namen hudobnežev je bil, ljudstvo zbegati, begunce napotiti in siliti proti altarju, da preplašeni v svojem begu ne vede na desno ne na levo polomastijo vse, kar je pred njimi, kakor je bilo pri „tomboli" ter tako v gnječo spravijo altar, škofa z vso azistencijo — i. t. d. Ali hvala Bogu in naši straži za občno varnost! Kar so hudobneži na-merjali, niso dosegli. Straža se ustavi pred bežeče, po tegne sablje, jih visoko v zrak derži, ter zaukaže, da naj obstanejo in v miru bodo. Ker so stražo z besedo in danjem podpirali tudi drugi pogumni može, rekoč, da se ni nič bati, se v malo minutah vse pomiri; navadne obredne molitve se opravijo, blagoslov se da, in procesija nadaljuje v poprejšnem lepem redu k veliki cerkvi sv. Justa, pred katero je bil četerti evangelij z blagoslovom. Omeniti moram, da je vse občudovalo hladnokervno in pogumno obnašanje našega višjega pastirja; v naj večem hrupu in šumu, ko je vse sem ter tje tekalo in zavetja iskalo, se milostljivi škof niso z mesta ganili ter so s pa-storalo v roki nepremakljivo kakor skala med šumečimi valovi stali na altarju pred naj Svetejšim, naj pride kar koli; tudi njih asistencija je terdno stala; nekteri drugi duhovni, ki so procesijo spremljevali, so se pač umaknili v bližnjo vežo.
Procesije so se obilno in pohvalno vdeležili tudi c. kr. vradniki našega mesta in dežele, na čelu je bil deželni glavar. Tudi mestni župan s tremi svetovalci je bil pričujoč, kterih pa je eden pri tretjem evangeliju bil pobegnil. Od župana se govori, da je premišljeval Teč dni, bi li ne vdeležil procesije ali ne? Ako je znani
sklep, odrečenje pomoči za procesijo, veljal ko demonstracija zoper procesijo, bi doslednje se tudi glavar mesta ne bil mogel procesije vdeležiti. Ali od druge strani so mu bile tudi dobro znane misli večine mestnjanov, in tudi je marsikako grenko slišal; toraj je nazadnje vendar le prišel, ali, kakor nekteri terdijo, ga na „Korsi" ni bilo viditi, šel je namreč od druzega do tretjega altarja po krajnih ulicah in bližneji poti. Kaj mu čemo! vročina je bila velika in kadar je človek žejen, verček pive prav dobro de. K temu omahovanju županovemu — bi ali ne bi šel k procesiji" — je tukajšen list, ne klerikalen, ampak liberalni „Coriere di Trieste" to-le opomnil: „Kje je večja pogumnost, pri možu, ki se je pri altarjih kazal deželnim oblastnijam, ne pa na „Korsu" ljudstvu, kterega glavar je, ali pa pri omenjenih gospeh, ki so že naprej vedile, da bodo tu in tam zasmehovane, kakor se jim je žugalo, pa so vendar le svojemu prepričanju zveste ostale ter očitno svojo vero spoznale ? Tukaj se vidi znamnje moške pogumnosti pri ženskih in ženske zvijačnosti pri moških! „Pač vredno je bičanja nemoško obnašanje tistih, na ktere ljudstvo gleda in od njih po pravici lepih izgledov pričakuje.
ttazffiefi po ttretu.
Rimsko. Iz daljne Amerike je 9. t. m. prišlo v Rim veliko kerdelo ronjarjev, čez 100 oseb. Med njimi sta dva škofa in drugi duhovni in svetni iz raznih tudi naj viših stanov in vsacega spola in starosti. Opoldne 10. t. m, so bili že sprejeti od sv. Očeta. Pridružili so se jim bili tudi nekteri rimski Arnerikani ter jih je bilo do 2<)0 v Vatikanu. Veliko kardinalov, prelatov in imenitnih rimskih gospodov je s svojo pričujočnostjo amt-rikanskim katoličanom skazalo svoje spoštovanje. Ginjeni so bili ne manj sv. Oče med svojimi zvestimi otroci iz tolike daljine, kakor Amerikanci sami pred vesoljnim očetom keršanstva. Milgsp. Jožef Dwenger, škof v Fort-Wayni v Indijani, se je približal Njih Svetosti in je bral ginljivo pismo vdanosti v latinskem jeziku. Nato pristopi plemeniti gosp. Theard, sodnik v novem Orleanu, in bere drugo pretresljivo adreso v francoskem jeziku, v kteri je s prav živimi besedami naznanil spoštovanje, ljubezen in vdanost amerikanskih katoličanov do prečastitega poglavarja sv. Cerkve. Zdaj se vzdignejo sv. Oče in v priserčnem govoru razodenejo prav živo veselje nad tem lepim djanjem vere in ljubezni. Iz daljšega prelepega govora le nekoliko. Izmed temot, ki svet pokrivajo, pravi namestnik Kristusov, je pričujočnost teh popotnikov svitel žark. Veliko je sovražnikov sv. Cerkve, eni so skriti, drugi cčitni in divjaški; pervi, ki išejo vero ugonobiti; drugi, ki trinoško divjajo zoper dobre vernike. Velike oserčevanja pa jim prihajajo iz starega, kakor iz novega sveta, iz te Amerika, kjer se vera tako pre-čudno razširja, da morajo tudi že sami celo škofije množiti. Vender velik del zemlje je še pokrit s krivoverami in treba je Boga prositi, da polagoma pripelje zmotene k pravi veri. — K blagoslovu so vsi pokleknili in so ga silo ginjeni sprejeli. Potem gredo sv. Oče mem dolgih verst popotnikov, dajo vsakemu roko poljubiti in za vsacega imajo prijaznih in tolažljivih besčd. Le nekako s silo so se mogli sv. Oče ločiti od te častitljive družbe. Naslednji četertek so prejeli sv. Obhajilo iz r6k Pija IX. Velikih nasledkov pričakujejo od tega prihoda Amerikancev v toliki množici in o takem času v Rim. Otroci iz dalje so prišli očeta v ječi obiskat, njih serce se je navdušilo in ta navduienost se bo sirila kakor blisk po novem svetu, ki ima toliko blagih sere, ki so odperte ali se odpirajo za resnico in bijejo za pravico.
—	V dan 281etnice je bila v stoljnici sv. Petra zahvalna pesem v prič) velike množice vernikov, med njimi naj imenitniši namestovalci plemstva in duhovstva. Po tem opravilu, ko je bilo pred Vatikanom polno ljudstva, so se jim sv. Oče pri oknu pokazali in ljudje so začeli klicati in veselje naznanovati. To pa je že ovaduhe in nektere potepine bodlo, ki so vernike psovali in hrup napravili, da je vojaštvo vmes prišlo. Do kardinala Anto-nelli-a so došle vošila za to imenitno slovesnost iz vesoljnega sveta. Do kardinalov vošilcev so imeli sv. Oče govor, ki bolj kaže naj čverstejšega moža, kakor pa 83 letnega starčka, posebna moč Božja je tukaj prav očitna. Ne mara pa kaki neviden „jezuit" sv. Očetu za ušesom sedi, ker „liberalni" prismoduhi tako radi čenčajo, češ, da papež ni samo stojio, ampak je v rokah jezuitov? Govor sam kaže, da je Čista duhovna last papeževa in najberže veči del izrečen iznenadoma. Z nepremagljivo močjo Pij IX po tehtnem vvodu ponovi proteste zoper vse rope in nasilstva, ki so jih bo-goskrunski sovražniki doveršili nad sv. Cerkvijo. V tem oziru pripovepujejo, kako jih besedno in v pismih nekaki ljudje pregovarjajo („poslednje pismo mi še na mizi leži", pravijo), da naj se dajo spraviti z novimi dogodbami, naj izobčenja prekličejo i. t. d. Neizrečeno bistroumen je naslednji popis rogoviležev, kterih eni, pravi „faraoni", so terdi kakor nakval, drugi pa — videči strašno povodenj huj&v in nesreč, ki so jo soza-dolžili — čutijo pečenje vesti, ktero naj bi jim papež odvzdl s tim, da se z njih storjenimi pregrehami sprijazni! Zahtevajo od papeža mir, sami pa derže nad njim škodljivo, grabežljivo, razdjavno, ubijavno roko. Ali kakor Pij IX pravijo: Zahtevajo: „modum vivendi", ali kako to z nasprotnikom, ki vedno v roki derži modum nocendi, modum auferendi, modum destruendi, modum occidendi"? Kako more pokoj z viharjem mir dalati? Naša vojska zoper sovražnike je križ po zgledu Jezusa Kristusa, — molimo zanje, njih načel (naukov in vodil) pa ne moremo sprejeti. Klic v Marijo, pomoč kristjanov, in blagoslov je sklep tehtnega nagovora.
—	V Rimu je bilo o binkoštih zbranih 100 prostozidarskih poslancev. Tudi pruski cesar in dedni princ in stari princ Napoleon so imeli tam svoje zastopnike. — V to tedaj je Viktor Emanvel spremenil papežu ugrabljeno „6veto mesto"! To je nova laska svoboda, da sevnaj bolj sužnja skrivna družba tam zvira!
Švicarsko. V okraju Juraškem je undan mlad duhoven imel novo mašo v nekem skednju v pričo 000 katoličanov. Razkolnišk odpadnik je nekemu lovcu ponujal precej 25 frankov, da naj novomašnika v ječo odpravi. Deželni lovec pa je gerdo ponudbo odbil z zaničevanjem.
Na Francoskem je keršanstvo in red v vednem boju z rogoviUtvom in rudečkarstvom. — Praznik presv. Serca Jezusovega so v Moray le-Monial-u, kjer je bil začetek te pobožnosti, veličastno obhajali. Iz Pariza, Liona in druzih mest je bilo polno romarjev. Bili so pričujoči tudi papeževi zvavi s svojo zastavo. Veliko poslancev v Verzajlu je bilo zaderžanih s tehtnimi opravili, ki jim ne dopušajo tudi le en sam dan se odtegniti. Tudi po druzih mestih se je ta imenitni praznik slovesno obhajal. .
Angleško. Zaušnico pičlemu ostanku svobode v novi dobi je hotel pritisniti poslanec Newdegate, ki je 13. t. m. predlagal, naj se izvoli vohunska komisija, ki bi stikala po samostanih, kakor delajo mavtarji po Italiji, Švici in drugod. Pokazalo pa se je, da na Angleškem je se dosti poštenjakov, ki ved6 ceniti svobodo prebivali!, in so toraj rudečkarski naklep zavergli z 238 glasovi zoper 94.
Listek za raznotero robo in blago.
V	predstoletni žalostni spomin ljubljanskega pogo-risa bode ss. Petra in Pavla dan v stol j ni cerkvi do 7 popoldne izpostavljeno presv. Rešnje Telo; ob sedmih bodo milostni škof imeli litanije in pred blagoslovom zahvalno pesem za Božjo pomoč po toliki nesreči itd. Med „Tedeumom se bode zvonilo po vsih ljubljanskih cerkvah.^
Iz Šentvida na Dolenskem 23. rožn. — Tako lepe slovesnosti še nismo imeli, kakor je bila 21. t. m. za sv. Očeta, opravilo patronsko in sv. Alojzija ob enem, ktero je povzdignil gosp. stoljni kaplan K. Klun še posebno s svojo prelepo umerjeno pridigo, mogočen strel itd. Zvečer je bilo do zadnje kočice vse razsvitljeno, zvonilo se je od 9—10, veličanski kresovi so goreli in svetili odv vsih strani. Slava Piju IX!
Iz Černega Verha pri P. gradcu, 22. rožn. — Otroci, kteri so šli včeraj v pervič k sv. Obhajilu, so darovali sv. Obhajilo za sv. Očeta.
Iz Toplic, li rožn. Burkež iz Beča se okrog vozari, in v večih vaseh in manjših mestih po kerčmah sad bistroumnosti kakega dunajskega ,,frihtlca" razstavlja v vedrenje in ,,omiko" ljudstva pod naslovi: „Po-litisches Plauscherl, Humoristisches Theater" itd. Ta „omikavt" se je tudi tukaj na večer 18. rožnika v go-stilnici „Stefanko" „pro$luciral", toda prav v razžaljenje nazočega človeštva. ,,Politisches Plauscherl" je bilo za-ničljivo opravljanje ministra Andrašija in gerdo, le kakega divjaka vredno psovanje Njih svetosti Očeta Pija IX na taki način, da vsa predstava se je vsakemu pričujočemu brez ozira na verski in politični značaj gtiju8tla in Btudila; ,,humoristika" pa je bilo skor djansko posnemanje kakega ali z žganjem ali z vinom prenapolnjenega dunajskega pivčarja. V dnevih hvaljene omike se tedaj takim pokvekarijam dovoli svetne velikase in naj veči cerkveno oblast v pohujšanje dobrih nespri-denih ljudi tako po blatu valjati! Tisti dunajski Eber-hart se je od tod podal proti Kočevskemu; naj bi se vsaj drugod skerbelo, da se takim umetnikom urco naprej pokaže.
V	Limbnrgn so bili vsled antikristovskih postav za rubili škofu kočijo. Za prepeljavo kočije pa so tnogli dobiti jetnikov iz ječe, ker noben meščan, ne katoličan, ne protestant, ne jud se ni hotel v to podati. Kden liro burških meščanov potem kupi na dražbi kočijo za 245 tolarjev. Imenitni gospodje iz Limburga vlečejo ▼ zmagoslavji voz, ki je bil olepšan z venci in zelenjem, k škofovemu stanovanju. Tam odkupec škofu izroči pismo, vsled kterega njemu in njegovim naslednikom kakor na posodo prepusti voz, na vse žive dni v povoljno rabo. Tako Bismark več ne more voza zarubiti. Lepo se tukaj poterjuje beseda: ,,Ljubezen je iznajdljiva". Globoko v serce ginjen se je škof meščanom zahvalil, velika zbrana množica pa je škofu zaklicala gromovito: Slava! Tako ve katoliško ljudstvo ceniti svoje pastirje, kteri stanovitno s Cerkvijo deržč.
Ysa katoliška Nemčija žalovaje prestavlja velikega borivca za resnico, svobodo in pravico, katoliškega poslanca pl. Hermana Malinkrota. Deleč gori v danski Altoni so opravljali zanj mertvašnico. V Cahenu je tisoče r6k kinčalo zanj postavljeni mertvaški oder. „Per crucem ad lucem — po križu k luči" je bil njegov pregovor v slavnih bojih za sv. Cerkev. R. I. P. —
Kongre81. Velikasi so pričeli mnogotere shode napovedovati. 27. jul. bo shod velikanu. Bruselju; dnevniki vradniški iz Petrograda in Berlina pa hitijo praviti, da ta shod bo imel človekoljubne namene in ne politi-
skin. (Politika po tem takem ni človekoljubna, kaj ?) —-Serbo-rumunski shod zoper Turka ima neki toliko veči pomen, ker se misli, da je Bizmark tretji vmes. — Drugi človekoljuben kongres ima biti 1. jul. na Dunaju, da bi se našli pomočki zoper razne kužljivosti, epidemije. „Unita" želi, naj bi se ne pozabilo na Dunaju v shodu na rogovilsko epidemijo, kije storila in dela toliko hudega po vsi Evropi.
Iz Rima. Katoliška družba v Ljubljani in šentviška duhovnija na Dolenekem ste na svoje vošila po dalj-nopi3U za 281etnice od sv. Očeta prejeli prav prijazen odgovor po ravno tej poti.
v Londona se v jeseni prične pervo rimsko katoliško vseučiliše na katoliški zemlji. Sv. Oče so v posebni pečatnici blagoslovili to početje.
Liberalna doslednost naj DOvejši pege. Vse je papeža zapustilo, pa vse hoče papeža voliti, — še celo španjski Serrano; in v nezmerni »človekoljubnosti'^ vse liberalstvo nič bolj ne hlepi, kakor papeža pokopati.
Miuhorshe spremembe.
V	Ljubljanski Škofiji: Umeri je 18. t. m. č. o. Alfons Frančišk Smoli č, pridigar, iz reda sv. Frančiška ,.strictioris observ.", v Lubljani, rojen v Doberni-čah 1813, v red pristopil 183i, posvečen 1839. Po starosti pristopa v red okrajine sv. Križa je (po novem imeniku) pred njim oo. mašnikov še 18, za njim pa 104. R. I. P. — Umeri je č. g. Juri Janež, kurat pri Novi Štifti, Sodraeke fare, 21. t. m. R. I. P.
V	Lavantinski škofiji: Prečastita gospoda: Franc. Juvančič, dekan pri Novi cerkvi, in Juri Tutek, dekan pri sv. Lenartu v Sloven. goricah, sta imenovana častna korarja Lavantinske stolice. — Prestavljeni so čč. g g. kaplani: Matija Košar k sv. Andreju v Slov.
goricah; Jakob Košar v Svetinje; Jože Hernah v Zibiko; in Anton Pajmon v Dramlje.
V Teržaški Škofiji: Č. g. Janez Obreza, kaplan v Gradinji, je umeri 22. t. m. R. I. P.'
Dobrotni darovi*
Za sv^ Očeta: G. Ant. Potočnik 2 gl. st. den. v sr.
—	Gospa S. v Lj. 6 tolarjev star. den. po 2 gl. po P. Tadeju. — Dr. L. V. 2 gl. sr.: „Per crucem ad lucem".
—	Neimenovana 1 gl. v sr. s prošnjo sv. blagoslova, da bi nam Bog že skoraj poslal keršanskega duha. — Neimenovana roka 1 gl., in želi sv. blagoslova za svoje potrebe. — Dve osebi 1 gl. — Jan. Kajžar 1 gl. za 28letnico, proseč sv. blagoslova za-se in za svoje s serčno željo, da bi jim Gospod Bog dal se leta sv. Petra v Antijohiji doživeti. — Preč. g. dek. M. Brolih 6 gl. a. v. in 1 tol. za 2 gl. sr. — S Cernega Verha pri Polh. gr. 11 gl. — Podgrajska podfara ponavlja vse svete želje vesoljnega keršanstva sv. Očetu, daruje 10 gl. in prosi sv blagoslova. — Iz Topliške fare nabranih 15 gl.
—	Duhovnija št.-Jurska pod Kumom 7 gl. - Iz Mavčič 58 gl., 1 tol. za 2 gl. in 272 gl. sr. s prošnjo sv. blagoslova v življenji in na zadnjo uro. — Neimenovan za preslavno 281etnico Piju IX 5 gl. — Iz Lozic 6 gl. 70 kr. s prošnjo sv. blagoslova za dušne in tel. potrebe.
Za afrikanski misijon: Iz Lozic 4 gl. — Iz Mavčič 2 gold.
Za Bosno: lz Mavčič 2 gl. — Neimenovan 10 gl. Za misijon v Adrijanopelnu: Neimenovan 10 gold. Za misijon gosp. Trobca: Neimenovan 10 gold. Za sv. Detinstvo: Po g. Dolencu 1 gld. — G. T. Pirnat 1 gl. za hčerki.
Za kranjske usmiljene sestre v Banjaloki: Neimenovan 15 gl.
Vabilo
k naročevanju na tednik:
AMm,
za clriig-o polovico leta 1874.
Novi predgovor Čisto resnico terdi, ki pravi:
„Kdor se danes naročf, Se mu jutri treba ni."
Prosimo toraj prijatle in neprijatle, naj blagovolijo hitro naročnino obnoviti, ali oziroma v novo jo poslati na naš politiško-cerkveni list, brez kterega celo liberalci živeti ne morejo. In ker se blezo mnogi — zlasti zarad podučljivega „Koledarjau —močno kesajo, da se niso že v začetku leta naroČili, bodi naznanjeno, da se tudi od perve polovice listi se dobč(razun 1. številke). Serčna hvala gg. dopisovalcem in vsim podpornikom in prijatlom za sodelo in pomoč!
Zgodnja Danica velja:
po pošti za pol leta 2 gld. 40 Ar., v tiskarnici sprejemana za pol leta 2 gld., „ „ „ četert leta 1 ,, SO „ „ ,,	,, „ Četert leta 1 „
Naj ložej in naj ceneje se naročnina pošilja po poštnih odkaznicah z napisom: Naj prejme si. založništvo „Zgodnje Danice" v Ljubljani.
Vredništvo in založništvo..
Odgovorni vrednik: Laka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožef Hlaznifcovi dediči v Ljubljani.