GOSPODAR Izhaja v s a k o sredo Cene: Letno 32 din, polletno 16 din, četrtletno 9 din; inozemstvo 64 din. Poštno-čekovni račun Številka 10.603 Reklamacije niso poštnine proste. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Z MESEČNO PRILOGO „KMEČKO DELO" Uredništvo in apravništvo: Maribor, Koroška 5. Telefon 21-13 Cene lnseratom: Cela stran din 2000 —, pol strani din 1000—, četrt strani din 500—, '/• strani din 250—, «/n strani din 125 — Mali oglasi vsaka beseda din 1'— Ponesrečen bliskovit napad na FHorveško? Nemci so ponosni na uspehe bliskovitega prodiranja, s katerim so zasedli Avstrijo, češkoslovaško in v 18 dneh Poljsko. Načina bliskovitega vojskovanja se Nemčija doslej še ni poslužila na zapadu, ker je ta bojna črta preveč utrjena, zato bi zahteval napad preveč človeških in materialnih žrtev in je uspeh dvomljiv. Vedno tesnejša zavezniška zapora je prisilila Hitlerm aA^jSnevtralnih skandinavskih držav, kateri^-stei^emčijo podpirali z živežem in surovinami. \ Dne 9. aprila zjutraj je začela nemška vojska bliskovito prodiranje na sever z izgovorom, da mora prehiteti Anglijo ter Francijo, ki sta baje nameravali zasedbo Danske in Norveške, da še bolj zaostrita blokado Nem-čije. Uspeh bliskovitega prodiranja na Danskem Bliskoviti vdor nemških motoriziranih oddelkov, letalstva in ladij je žel popoln uspeh na Danskem. Ta najmanjša in glede živil najbogatejša od treh skandinavskih držav ni storila po vojni pod socialistično vlado nič za obrambo. Zanašala se je na svojo strogo nevtralnost in na nenapadalno pogodbo z Nemčijo. Ko je pričela nemška oborožena sila z bliskovitim zasedanjem pod pretvezo »zaščite« napram zaveznikom, se Danci niso upirali in so imeli Nemci povsem lahko delo. Nemci so zasedli v enem dnevu brez boja vso Dansko. Danska vlada se je odločila brez pridržka za nemško »zaščito«. Izdala je na narod proglas s pozivom, da se naj podredi nemškim zahtevam, opusti sleherni odpor in skrbi, da se povsod ohranita red ter mir. Dne 10. aprila je bila na Danskem sestavljena Nemcem naklonjena vlada narodnega sodelovanja, ki šteje 18 članov. Z zasedbo Danske je dosegla Nemčija dvoje: za nekaj časa se je oskrbela z živili in ustvarila si je zračna in pomorska oporišča za nadaljnje prodiranje proti severu in za letalske napade na Anglijo. Dogodki ob zasedbi Norveške Kar je uspelo brez bojev in krvi na Danskem, je naletelo na najostrejši odpor na Norveškem, ki tudi ni bila prav nič pripravljena na nevarnost napada. Zasedbo Norveške bi naj bila izvedla nemška mornarica, čete in letalstvo. Ta vpad so pripravljale že cele tedne nemške mornariške čete, ki so bile prikrite na nemških prevoznih parnikih. Parniki so se mudili radi prevoza norveške železne rude in drugega blaga iz Rusije dalje časa v norveških pristaniščih in se skrivali v norveških nevtralnih morjih. Nemške prevozne ladje so imele skrito vse potrebno orožje, katerega so se takoj poslužile pri izkrcanju in zasedbi norveških pristanišč. Povelja za izkrcanje in napad so prejele potom radia ter svojih zaupnikov, katere so imeli Nemci po vseh večjih obmorskih mestih na Norveškem. Ti zaupniki so bili v tajnih zvezah z Berlinom. Kakor glede Danske je vrgla Nemčija tudi vso krivdo zasedbe Norveške na zaveznike, ki so pripravljali po ;rditvi nemških voditeljev isto in so jih Nemci s svojo »zaščito« samo prehiteli. Dne 9. aprila je zahteval nemški poslanik v norveški prestolnici Oslo od tamošnje vlade, da se podvrže Norveška Nemčiji. V primeru odklonitve te zahteve bo vsak odpor zlomljen s silo. To zahtevo je norveška vlada odločno odklonila. Nato so bile nemške čete izkrcane v Oslu, Kristansundu, Bergenu, Trondhajmu in Nar-viku na severu. Istočasno z izkrcavanjem so postavili Nemci v Oslu po svoječasnem zgledu Rusije na Finskem svojo vlado pod vodstvom norveškega narodnega socialista Kvislinga. Ta vlada je bila 13. aprila že v popolnem razsulu, ker jo Zavezniki so bili že 9. aprila v norveških vodah in je pričela koj po izkrcanju nemških čet v omenjenih norveških pristaniščih v zgodovini največja pomorska bitka na razdalji 700 km. Angleži in Francozi so pričeli s 150 mornariškimi edinicami in 600 letali s sodelovanjem norveške mornarice s 100 nemškimi ladjami in letalstvom najsrditejšo bitko, ki je prinesla zaveznikom v enem tednu zmago. Natančni podatki iz te pomorske bitke še niso znani. Zastopnik angleške mornarice je izjavil 14. aprila časnikarjem, da je izgubila nemška mornarica od pričetka vojne do danes (torej po tej največji bitki) dobro polovico svojih vojnih ladij, in sicer 68. V zvezi s to izjavo so objavili Angleži dne 14. aprila podrobnejši pregled nemških pomorskih izgub. Ta pregled pravi: Od 5 velikih vojnih ladij, 2 bojnih križark in 3 oklopnic so Nemci izgubili po norveških službenih ugotovitvah bojno križarko »Gnei-.¿enau«, ki so jo potopile norveške obalne baterije v Oslskem fjordu (zalivu) in verjetno tudi >5Scharnhorst«, ki je s preparanim oklepom pred dnevi izginila v snemžnem viharju na Severnem morju. Od oklopnic je bil potopljen »Admiral Graf von Spee« ob obali Južne Amerike. Najnovejša poročila pravijo, da je bila torpedirana tudi oklopnica »Admiral von Scheer». Ob pričetku vojne je imela Nemčija 8 križark, od katerih so bile 4 gotovo uničene. Od 24 nemških rušilcev je bilo samo v preteklem tednu potopljenih 8, a poleg teh še nadaljnji 4. Nemški na Norveškem izkrcani odredi so bili 13. aprila od hitro mobiliziranih Norvežanov obkoljeni in njihovo prodiranje ter napredovanje ustavljeno. Norveška vojska je spustila povsod v zrak mostove, razrušila ceste ter železniške proge. Norveške čete so uničile v Oslu elektrarno in odrezale vse brzojavne in telefonske zveze norveške prestolni- je zapustilo šest najvadnejših Kvislingovih tovarišev. Prava norveška vlada in kralj sta se preselila iz Osla bolj proti severu v Hamar in od tam po nekaj dneh v kraj blizu švedske meje. Norveški kralj je štirikrat za las ušel smrti od zračnih bomb, s katerimi so ga zasledovali na pobegu nemški letalci. Kralju so predlagali, naj se začasno umakne v inozemstvo, kar pa je odločno odklonil in izjavil, da hoče do zadnjega ostati pri svojem narodu. Kakor hitro je pričela Nemčija napram Norveški s silo, sta ji sporočili Anglija in Francija, da jo vzameta v zaščito in ji pošljeta znatno pomoč v bojnih ladjah ter letalih. Norveška vlada s kraljem je odredila mobilizacijo in oborožen odpor do zadnjega. Od 65 podmornic pa je bilo po ugotovitvah angleških službenih poročilih potopljenih 40. Na ta način je Nemčija izgubila' najmanj dve petini svojih velikih vojnih ladij, polovico svojih križark, dobro tretjino svojih rušilcev in skoraj dve tretjini podmornic. Premoč angleške vojne mornarice postaja tako dan za dnem večja. Velika Britanija je imela ob pričetku vojne 15 velikih vojnih ladij, potopljen je »Royal Oak«. »Rodney« in »Renown« sta samo lažje poškodovana. Potopljen je tudi »Ironduke«, ki pa je bil že izločen iz vojne mornarice. Tako je Angliji ostalo še 14 velikih vojnih ladij in v kratkem se jim bo pridružilo pet novih. Razmerje med angleškimi in nemškimi velikimi vojnimi ladjami je 14:3. Velika Britanija je imela ob pričetku 58 lažjih in težjih križark, izmed katerih nobene ni izgubila. Razmerje je sedaj 58:4. Izmed 179 rušilcev je angleška bojna mornarica doslej izgubila 9, razmerje je 170:16. Od 57 podmornic je Anglija doslej izgubila 3, tako da jih ima še 54. Nemčija jih ima še približno 25. Potem takem so tudi že angleške podmornice v premoči napram nemškim, čeprav je bilo razmerje med njimi ob pričetku vojne obratno. Če pa se vračunajo tudi ostale nemške izgube, ki so bile v službenih poročilih označene za verjetne, tedaj je Nemčiji preostalo: 1 bojna ladja, 1—2 oklopni križarki, 1 težka kri-žarka, 1 lažja križarka, 12 rušilcev in nedoločeno število podmornic, ki pa je vsekakor manjše od 25. ce z notranjostjo države in z zunanjim svetom. Nemškim posadkam v norveških pristaniščih je bila zgoraj omenjenega dne onemogočena vsaka pomoč po morju ter tudi po* kopnem preko Švedske. — Angleži so zavzeli od Nemcev zasedeno luko in mesto Narvik na severu in so izkrcali na več točkah na Norveškem mornariške čete in nktivno vojsko. Usoda na Norveškem izkrcanib čet Največja pomorska bitka in izgube na obeh straneh Iliri ene državne meje Znani pregovor pravi: »Nič novega ni pod soncem.« Maginotova utrdbena črta, ki varuje vzhodno mejo Francije proti Nemčiji, je vzbudila občudovanje sveta, ki ga je bil deležen tudi njen vis-a-vis na nemški strani: Siegfriedova utrdbena črta. Kaj povsem novega pa ti črti nista. Nekaj sličnega so imeli že Kitajci nekako pred 3500 leti. Sredi drugega tisočletja pred Kristusom so namreč začeli Kitajci utrjevati severno mejo svojega državnega ozemlja. S severa so prodirala nomadska (pastirska) plemena na kitajsko ozemlje ter so tamkaj ropala, kar se je uropati dalo. Tako se dogaja tudi danes in zato tudi v tem oziru velja: »Nič novega pod soncem.« Kitajci bi bili morali imeti na meji močno oboroženo silo, ki bi naj odbijala napade divjaških plemen. V svoji veliki praktičnosti pa so si stari Kitajci pomagali s tem, da so na meji napravili utrdbe. Iz početka so te utrdbe bile zemski nasipi. Vedno bolj pa so se izpopolnjevale. Naposled so dobile obliko svetovno znanega kitajskega zida, čigar ostanki so še danes ohranjeni. Ta zid je bil 2500 kilometrov dolg, 16 metrov visok in povprečno 7 metrov debel. Iznad zidu so se dvigali v presledkih dve nadstropji visoki stolpi, prav tako so bila napravljena v presledkih tudi vrata. Kitajski zid je v polni meri izvršil nalogo, radi katere je bil postavljen. Prihranil je Kitajski ogromno število človeških življenj, ki bi bila izgubljena v obrambi zoper napade nenasitnih roparskih plemen, ter rešil Kitajsko pred uničenjem. Misel utrdbenih naprav, ki izvira iz obrambnega nagona človeka, se da zgodovinsko zasledovati pri vseh narodih. Istočasno kot Kitajci so tudi stari Asirci, ki so prebivali v Mezopotamiji (v medrečju svetopisemskih rek Evfrata in Tigrisa), gradili močne utrdbe, obstoječe iz okopov, nasipov in stolpov. Mojstri v grajenju utrdbenih naprav so bili Rimljani, ki so bili odličen vojaški narod. Slavni rimski vojskovodja in državnik Julij Cezar (f leta 44. pred Kristusom) je izumil takšno gradnjo vojaškega tabora, kamor so se rimske legije umaknile v primeru nevarnosti in tudi prezimile, da je bil skoro ne-zavzeten. Ta vzorec je ostal merodajen do srednjega veka. V tej dobi so si tudi vitezi zgradili svoje gradove po visokih, skoraj nedostopnih krajih. Če stojimo danes pred razvalinami teh gradov, zdrkne mnogoteremu preko ustnic vprašanje: »Čemu so si zgradili gradove na takšnih višinah? Saj vendar tukaj radi vetra in vihre ni bilo prijetno stanovati.« Takrat ni šlo za prijetnost, marveč za varnost. Ti gradovi so bili zidani iz debelih zidov, zavarovani z jarki in dvižnimi most'!i. V teh bivališčih je bila gospoda varna pred sovražniki. Ko so se potem razvila mesta, so se zavarovala z zidovi, širokimi do 3 metre in visokimi do 10 metrov, iznad katerih so se dvigali do 20 metrov visoki obrambni stolpi, pred zidom pa so bili izkopani jarki. Tudi Maribor je imel tak obrambni zid, čigar obrambni stolpi so še ohranjeni. Moderno orožje je spremenilo tehniko grajenja utrdb, ni pa takšne utrdbe storilo nepotrebne. V svetovni vojni so igrale veliko vlogo belgijske utrdbe, zlasti pa francoska utrdba Verdun. Borbe okoli te trdnjave so bile najbolj krvave v svetovni vojni ter so stale življenje stotisočev vojakov. Trdnjava pa je v polni meri izpolnila svojo nalogo: zadržala je prodiranje sovražnega vojaštva. Geslo, ki ga je izdal sloveči poveljnik te trdnjave maršal Petain: »Ne bodo prodrli (namreč Nemci)», se je povsem uresničilo. Zato je to geslo zabeleženo na označkah francoskih čet, ki so v sedanji vojni zasedle Magi-notovo črto. To je ogromna vrsta utrdb, zapirajoča vzhodno mejo Francije proti napadu Nemčije. Zgrajena je bila na pobudo francoskega ministra Andreja Maginota (f 1. 1932.), ki se je bil udeležil svetovne vojne ter bil hudo ranjen, da si je komaj rešil življenje. Da bi Francijo obvaroval nesreče, da bi zopet izgubila toliko svoje dragocene ljudske krvi kot med svetovno vojno, je sprožil idejo utrdbene črte, ki bo za sovražnika neprehodna. Proti njej je narodno-socialistična vlada v Nemčiji zgradila Siegfriedovo črto, ki je bila dograjena malo pred izbruhom sedanje vojne. V teh dveh črtah si oba sovražnika stojita nasproti kot dva leva, ki si rjoveč kažeta zobe iz močnih kletk, v kateri sta zaprta. Zgled Francije je nagnil male narode, da so začeli z obmejnimi utrdbami zasigurati svojo varnost in neodvisnost. Vodilo jih je prepričanje: Bolje davek v denarju kot davek krvi. Finci so zgradili svojo Mannerhei-movo črto, ki je dolgo časa kljubovala ruski sovjetski premoči ter bi morda tudi vzdržala napade, če bi bila opremljena s tako močnimi topovi, kot jih je imela sovjetska armada, in če bi Finci razpolagali s potrebnim številom letal. Ruski sovjeti so se iz lastne skušnje prepričali, kaj pomenja močna utrdbena črta, in zato so začeli namesto Mannerheimo-ve črte graditi svojo — Vorošilovo — črto, v Aziji pa proti Mandžukuo (mandžurski državi) Stalinovo črto. Poljaki so storili veliko napako, da niso svoje meje zavarovali z utrdbami. Ako bi zgradili primerne obmejne utrdbe, bi se bili v septembru lanskega leta premočnemu sovražniku uspešneje in dalje ustavljali. Danci so pred tednom dni preizkusili, kakšna je usoda države, ki je brez utrjene meje in ki razpolaga z dvema divizijama oborožene sile. Druge male države pa so pokazale večjo energijo v obrambni pripravi svoje države in njene varnosti. Belgijci so zgradili Albertovo črto. Nizozemci hočejo poleg utrdbenih naprav, ki so jih zgradili, uporabiti tudi svoje vodovje, da s poplavo ozemlja onemogočijo ali vsaj zavre jo sovražni napad. Romuni so zgradili svojo Karlovo črto. Grki so te dni dovršili svojo Metaksasovo črto, ki so jo gradili pet let in ki razpolaga s 3000 utrdbami. Vsaka mala država mora — to sedanje mednarodne razmere brezpogojno zahtevajo — storiti vse, kar je potrebno za obrambo svoje eksistence in njene neodvisnosti. Eden izmed najvažnejših pogojev, ki mora biti v sedanji dobi izpolnjen, je utrditev državne meje. Kme< in osiali poklici y SloYesiifi Važnost kmečkega stanu prihaja v današnjih razburljivih časih do najbolj vidnega izraza, kajti baš v kmečkem stanu se nahaja vir narodne moči in odpora v gospodarskem in nacionalnem oziru. Mnogi temu dejstvu oporekajo s pripombo, da kmečki stan že z ozirom na številnost, še bolj pa na gospodarski položaj ne zavzema v narodnem življenju tistega mesta, ki smo ga v prvem stavku navedli. Radi tega stališča se nam zdi potrebno, da to vprašanje razširimo, naslanjajoč se pri tem na uradne številke, zbrane v knjigi »Gospodarska struktura Slovenije«. Ti podatki so se zbrali na podlagi ljudskega štetja. V prvi vrsti nas zanima delež kmečkega prebivalstva, ki znaša še vedno 60.35% celokupnega prebivalstva Slovenije. Področja, kjer prevladuje kmečki stan (70%) in kjer upravičeno lahko govorimo o Slovencih kot kmečkem stanu, so na vzhodu in jugovzhodu Slovenije. Sem spada Prekmurje, Slovenske gorice, Kobansko, večji spodnji del Dravskega polja, Haloze, vse porečje Dravinje z južnovzhodno stranjo Pohorja, Mislinjska dolina pa ves hriboviti pas med celjsko kotlino in Mislinjsko, odnos-no šaleško dolino na eni strani ter ljubljansko kotlino na drugi strani. Proti jugu pre-"laduje kmečki stan v vsem predelu med Savinjo, Voglajno, Savo in Sotlo, po ogromni večini tudi po vsem Dolenjskem z Belo Krajino, prav močno tudi še na Kočevskem, okrog Ribnice in na bloški planoti vse do Ljubljanskega barja. V teh kmečkih predelih stopajo v ospredje izključno kmečka področja z nad 90% kmečkega stanu. Taki predeli so Prekmurje, Slovenske gorice, Dravsko polje, Haloze z nadaljevanjem ob Dravinji, vzhodno Pohorje, Sotelsko ter Bela Krajina. Kmečka področja s krepkim obrtnim deležem so v porečju zgornje Savinje, večina gorenjskega kmečkega podeželja, gozdnata Notranjska in do neke mere Kočevsko. V industriji in obrti je zaposlenega okrog 19.49% prebivalstva, od žagarstva in lesne industrije živi 3.43% prebivalstva, od kovinske obrti 3.65%, v tekstilni industriji okrog 1.37%, v rudarstvu 2.4%, v prometu je pa zaposlenih okrog 3.96% prebivalstva. Izrazito industrijska področja so Jesenice, Kranj, Domžale, Kamnik; rudarska področja so Trbovlje, Mežiška dolina. Obrtno-industrijske okolice so okrog Ljubljane, Celja in Maribora. Gorska področja so severno Pohorje in Karavanke. Gospodarska različnost Slovenije je torej zelo velika, kar nam pove že gornji površni pregled zaposlenosti v Sloveniji. Na tako malem prostoru malokje najdemo toliko razlik v gospodarstvu. Zato je zelo težko podajati smernice za izboljšanje življenjskih prilik našega ljudstva. Zelo veliko število je tudi takih, ki so po imenu sicer kmetje, toda žive vendarle od industrije, rudarstva ali obrti, in je v tem oziru zelo težko določiti, kam se naj ti ljudje uvrste. Povezanost kmečkega stanu z ostalimi poklici Pri toliki različnosti prebivalstva v Sloveniji ni mogoče ločiti kmečkega stanu od drugih poklicev, kot to mnogi mislijo, kajti kmečki stan je na druge stanove in poklice vezan s tisočerimi vezmi, in obratno. Vez med kmečkim stanom in ostalimi stanovi je pa v glavnem v neusahljivem viru svojega dotoka kmečkega stanu v druge poklice in stanove, ki sprejemajo odvišek kmečkega prebivalstva ter se ob njem prerajajo in pomlajujejo. Vez, ki veže kmečki stan z drugimi stanovi in poklici, ni torej samo v gospodarskih koristih, ampak predvsem v krvi in srcu. Ta vez bo vedno ostala in bo vsak poskus ločiti kmečki stan od drugih stanov brezuspešen. Nauk za kmečki stan ob koncu tega našega pregleda je, da se v polni meri zaveda svoje pomembnosti (že z ozirom na število) v slovenskem narodnem telesu in da temu primerno povsod uveljavi svojo voljo. Prav posebno je to potrebno v krajih, kjer prevladuje kmečko prebivalstvo. Tu naj občina pa tudi okrajna glavarstva uravnajo vse svoje delo tako, da bo v poln prid kmečkemu ljudstvu. Možnost uveljaviti to načelo imajo (posebno na občini) tudi kmetje sami, za kar je pa potrebna sloga in gospodarska povezanost v zadrugah. Da je gospodarsko stanje v nekaterih krajih tako slabo, so si dostikrat krivi kmetje sami, ki se za vsako malenkost grizejo in sovražijo med seboj, namesto da bi se združili, predvsem na gospodarskem polju, od česar bi imeli korist vsi. Ljudje so še vedno mnenja, da jim mora ob vsaki priliki priti oblast na pomoč in se izživljajo ter zanašajo samo na prošnje ter podpore, namesto da bi segli po prvi in najuspešnejši samopomoči. S tem bodo pri drugih stanovih in poklicih vzbudili tudi spoštovanje do kmečkega stanu, ki še vedno tvori hrbtenico slovenskega naroda. Zaman bodo kmetje govorili o potrebi spoštovanja kmečkega stanu, dokler ne bodo tega spoštovanja z delom in zadružnim zgle- dom vzbudili sami. Če ne bo prave ljubezni in zadružnega duha med nami, bodo drugi stanovi in poklici vedno s prezirom gledali na kmečki stan. Vedno se bodo ptmavljali primeri, ko bo kmečki sin, postavljen na višje mesto, v svoji nadutosti od podrejenih kmečkih ljudi zahteval, da ga nazivajo z velespo-štovani itd. Zdravilo zoper take pojave je pa le globoka kmečka samozavest, sloneča na pravilni kmečki vzgoji v domači hiši, domači vasi in domači občini. Zato kmečki stan spoznaj samega sebe, zavedaj se važnosti, ki jo igraš v slovenskem narodnem občestvu, spoštuj sam sebe pa te bodo spoštovali tudi drugi. Dokler se bo pa kmet sam zaničeval, hodil upognjene glave in hrbta pred drugimi stanovi, se bo zaman skliceval na važnost svojega stanu! Po | ti g o s 1 a v i j i Grško katoliški škof umrl. Srčni kapi je podlegel v noči na 14. april ob priliki kanonskega obiskovanja v Mrzlem polju grško-ka-toliški škof v Križevcih pri Zagrebu g. dr. Dionizij Nyaradi. Rajni se je rodil leta 1874. Bil je eden najbolj sposobnih škofov, povsod priljubljen in je ob vsaki količkaj slovesni priliki rad zahajal med Slovence. Smrt priljubljenega škofa je hudo zadela grško-kato-liško cerkev v Jugoslaviji in v Podkarpatski Rusiji. Velikemu vladiki ostani ohranjen časten in hvaležen spomin! SDS proti JNS. Voditelji JNS se v Beogradu in Zagrebu mnogo trudijo, da bi se čim bolj približali SDS (Samostojni demokratski stranki), ki je sedaj na vladi, ter da bi dosegli njeno podporo. Pri tem jih ne vodi ljubezen do pravih demokratičnih načel, ki so tuja eni kakor drugi stranki, marveč želja po vladi. SDS je že v srečnem položaju, da se udeležuje blagodati vladine stranke, JNS pa mora še vedno čakati v predsobju, kakor sta-rozakonske duše v predpeklu. V Sloveniji pa je razmerje med SDS in JNS povsem drugačno. Snujoča se SDS v Sloveniji ostro strelja na prvake JNS, da bi slovenski liberalizem rešila njihovega zgrešenega in škodljivega vodstva. Slovensko ljudstvo od strani opazuje spor med laži-svobodoumno in napred-njaško gospodo, v katero nima nobenega zaupanja, pa naj koraka pod starim JNS ban-derom ali pa se zbira pod novo SDS zastavo. Katoliška mladina proti komunistom. Poziv našega narodnega voditelja dr. Korošca na borbo zoper komuniste in framasone ni ostal glas vpijočega v puščavi. V prve vrste tega boja so se postavili naši katoliški vseučilišč-niki. Katoliška akademska mladina je priredila na vseučilišču v Ljubljani protestno zborovanje zoper neko »mirovno« zborovanje vseučiliščnikov v Beogradu, ki je bilo samo krinka za uresničenje teženj levičarskega (svobodomiselnega in komunističnega) dela dijaštva. Naši slovenski katoliški akademiki hočejo svojo akcijo zoper framasone in komuniste, ki jih smatrajo za največje svoraž-nike naroda in države, smotrno nadaljevati. Zato so na sestanku Akademske zveze v Ljubljani 12. aprila storili primerne sklepe in sestavili akcijski odbor, ki sestoji iz naslednjih pomagata 1—2 ASPIRIN tableti Ni drugega zdravila po imen» „Aspirin", temveč edino-le ..Bayer"«jev A s p i rl «, začetku delovala brezhibno. V Kerkuku so zgradili velike zbiralne tanke (cisterne), iz katerih teče olje s svojim naravnim padcem v šest nadaljnjih tankov (vsak po 12.000 ton) v Ha-ditho. Iz Hadithe poganjajo surovo olje s sesal-kami v omenjeno dvojno in razcepljeno cevno napeljavo. Na ozemlje napeljave je razdeljenih 12 sesalnih velikih naprav. 140 milj vzhodno od Haife je najbolj zapadna sesalka, od koder teče olje s pomočjo lastne teže naravnost v ogromne tanke industrijskega pristanišča v Haifi. Stanje olja in njegov tok čez celotno cevnato napeljavo lahko nadzirajo. Ako se pokaže kaka napaka v ceveh, preiščejo ozemlje letala in ugotovijo po velikih mastnih madežih na površini, kje ravno uhaja olje iz podzemskih cevi. Največja višina haifaškega odcepa napeljave je 980 metrov visoko, najbolj globoka nižina je v Jordanski dolini z 270 metri pod morsko gladino. V Haifi je deset zbiralnih tankov (vsak po 12.000 ton), iz katerih izsesajo v teku 24 ur 42.000 ton olja naravnost v ladje. Da je to mogoče, tečeta dve cevni napeljavi s telefonskim priklopom 1.3 km v morje, tako da so pravi zajemal« iki v Haifi in v Tripoli pod vodo. lemški opis angleške napeljave nafie iz Osrednje Azije Nemec Viljem Frerk opisuje v knjigi »Sem in tja po Sredozemskem morju«, ki je izšla leta 1936, napeljavo Angležev iz petrolejskih vrelcev v osrednji Aziji do morske obale Male Azije takole: V Haifi konča ogromna napeljava za nafto (surovo olje) iz Mosula (Kerkuk) v petrolejski pokrajini Irak v osrednji Aziji. Iraška petrolej-ska družba je ustvarila v Aziji v teku nekaj let svetovno čudo, kojega začetek je bil sprva zasmehovan. Nič manj kakor 125.000 ton najboljših jeklenih cevi s 30 cm premera gre tamkaj skozi puščavo in skalovje, preko dolin in hribov, skozi železno trde množine lave m tekočega peska. S pripravami so začeli Angleži leta 1929. Leta 1934. je bila ogromna napeljava dograjena. Pri gradnji je bilo od časa do časa zaposlenih 14.000 domačinov, katere je nadzorovalo 3000 specialistov. Skupni izdatki za to orjaško delo so znašali 14,000.000 angleških funtov. Omenjeno napeljavo imenujejo Angleži »Pipe Line« in pričenja v Kerkuku, gre v južnozapadni semeri preko srednjeazijske reke Tigris do reke Evfrat. V severnozapadnem Iraku pri Hadithi se Francoski general Gamelin, poveljnik zavezniških čet na zapadli, pozdravlja poveljnika na bojišče dospevših kanadskih čet V vojni dežujejo junaška dejanja In odlikovanja. Slika nam predstavlja nekega francoskega mornarja z odlikovanjem Mine igrajo v pomorski vojni zelo veliko vlogo. Slika nam predstavlja moment, ko taka mina eksplodira žrelo nemškega topa na zahodnem bojišču. Topovi so nameščeni ter zakriti tako, da jih je zelo težko opaziti iz zraka Štefan Skledar: Anrfolinovo vstajenje (Konec) »Če je na skradnjem, se me bo gotovo usmilil... Saj ve, da mu povrnem, brž ko dobimo denar iz Nemčije. Ampak žena... Ta Roza je kakor gad... Sam hudi jo je nanesel skupaj! Ona bo vztrajala in bo šla spet na Bodnijo,« je žalostno majal z glavo starec. »Ampak — saj je vendar mož gospodar pri Antoli-novih. In on ti gotovo podaljša rok. Boš videl!« je prepričevalno pritrdil z roko Bakan. Tako sta prispela do Antolinove nove hiše. Bila je zidana v novem slogu, ki si ga opažal vsepovsod po mestih in večjih trgih. Na Cankovi jih je bilo že mnogo. V Topolovcih pa je bila Antolinova edina. Stala je na lepem kraju. Za hišo so se zeleno prepletale lehe ogradov; pred okni na cesto so bile grede. Tukaj so cvetele tulike, trobentice, sirotice in gredni poklivončki. Vstopila sta v hišo. Na desno so vodila vrata iz veže v delavnico, kjer so pomočniki še pridno zabijali. Za jutri, ko bo svet poln onzemske aleluje, si ljudje radi naročajo boljše obutve. Posebno mladina, ki se je vrnila iz tujine. Bakan je odprl vrata na levo. Vstopila sta v dosti veliko, svetlo sobo. Krasilo jo je obilo lepih svetih podob, na tleh so še bile celo domače preproge. Pogled je pri-šlecema obstal na bolniku, ki je ležal na postelji, žolte roke so mu mrtvo počivale na odeji. V obraz je bil tak, kakor ga je Smehu označil Bakan. Bolnika je Smeh težko prepoznal. »Hvaljen bodi Jezus Kristus!« je pozdravil Bakan. »Na vekomaj. Amen —« je trudno odvrnil bolnik. »Jezus, Antolin — kdo bi si mislil, da si tak!« se je Smeh zavzel. »Da, da —. Kdo bi le vedel, dragi rojak, da bi me tako zadelo ...« »Pa že dolgo tako trpiš?« je vpraševal starec. »Dolgo. Že od februarja sem ...« »Si bil kaj dosti časa tam na Golniku?« se je Smeh zanimal. »Celih štirinajst dni — pa mi nič niso mogli pomagati ...« »Joj, joj, Antolin... In žene ni doma... Da so te kar samega pustili?« je bil stari v skrbeh. »Nesla je k žegnu. Saj se kmalu vrne. Pomočniki me kaj pogledajo ta čas, če mi ne bi postalo slabše —« je z neko muko govoril. Nato je nastala tišina. Smeh pa je ostal pri bolni- vatni Stalin« na vso dušo zatrjuje ,da je do zadnje kaplje krvi Anglež, in njegovi tovariši so se počasi tudi že navadili na njegovo ime. Ko je pred kratkim dobil prvo nagrado pri nekem tekmovanju, mu je predsednik komisije rekel: »Dobro si se odrezal in vse je lepo. Toda povej mi, kako se prav za prav pišeš?« Jožefu Stalinu je bilo nerodno, toda pomagati si ni mogel. Sklenil je, da si bo izbral drugo, bolj pripravno in manj »zveneče« ime. Izbirčna žival. Neprijetne stvari je doživel neki kmet iz bližine Al-borga na Jutlandiji. Nekega večera je stopil v hlev, da bi nakrmil svojih pet konj. Svoj suknjič je pri tem obesil na neki žebelj. Za kratek čas je odšel, a ko se je vrnil, je opazil, da si je Navadno priteče po »Pipe Line« napeljavi na dan 11.200 ton olja, torej štiri milijone ton na leito. Leta 1934. je teklo 850.000 ton zapadno. Prvo surovo olje je doseglo Tripoli 14. julija, Haifo pa 14. oktobra 1934. Dotok olja v Tripoli je povsem odvisen od An- D Mežiška dolina Prevalje. Pretekli teden smo imeli v Soli higi-jensko razstavo, ki jo je priredil Higijenaki zavod skupno z društvom »Prijateljev Slov. goric« po iniciativi gospe podbana Klare Majcenove. Razstavo je spremljala zaščitna sestra gdčna Rajšp, ki je opravila mnogo obiskov po domovih. S svojim prijaznim nastopom si je pridobila naklonjenost vseh Prevaljčanov. Da čutimo po takih prireditvah potrebo, se je pokazalo posebno «večer, ko smo se stiskali v ne ravno majhnem razredu in pazljivo sledili predavanjem, ki jih je imela zaščitna sestra in g. dr. Flis. Prav posebno vesele pa so bile naše matere, ko jim je sestra razdelila njihovim malčkom namenjene darove. Prisrčna hvala gospe podbanovi, Higi-jenskemu zavodu, društvu »Prijateljev Slov. goric« in gdčni Rajšpovi za to lepo in poučno prireditev! Vsem dobrotnikom pa Bog povrni! Sv. Danijel. Dne 7. aprila je praznoval 91 letnico rojstva Jurij Marin, p. d. Brusnikov oče. Rojen je bil leta 1849 v Sv. Danijelu. Poročil se je v Pliberku leta 1883. Imel je sedem otrok. Mož ni nikoli živel v razkošju. V tem je dokaz, da človek ne potrebuje razkošja za dolgo življenje. Bog naj ga še ohrani, da bi praznoval stoletnico! — Imeli smo tudi higiensko razstavo in filmsko predavanje za matere o vzgoji dojenčkov. Ob koncu razstave je delila zaščitna sestra revnejšim materam perilo za otroke. Tudi predavanje o sadjarstvu smo imeli. Predaval je delegat Pri zada g. inž. Rozman iz Maribora. Pohorje Sv. Anton na Pohorju. Nad eno leto smo bili brez dušnega pastirja, zato smo se novega gospoda res iz srca razveselili in prosimo Boga, naj ga ohrani v zdravju in zadovoljstvu med nami dolgo vrsto let! — Slišimo, da ima les spet ceno, toda naše žage mirujejo, ker ni vode. Menda res ne smemo imeti dinarja v žepu! Dravsko polje Sv. Marjeta niže Ptuja. Naš sedanji župan g. Muhič Ivan je bil odlikovan za delo na prosvetnem polju z redom sv. Save IV. stopnje. Naše iskrene častttke z željo, da bi g. Muhič to odlikovanje dolgo nosil zdrav in zadovoljen! Tako je g. Muhič v kratkem prejel prav za prav dve precej vidni priznanji, red sv. Save in pa pred tedni čast kot novo izvoljeni župni starešina ptujske gasilske župe. — Prej dolgo trajajoča izredno huda zima, sedaj pa hitro nastopivša pomlad je ljudi spravila v zadrego s kopico dela. gležev. Petrolejski vrelci 00 v angleških rokah. Francoski odcep bi ne dobil niti kaplje olja, ako bi zaprli Angleži y Kerkuku ali v Hadithi odcepile ventile. 1900 km cevne napeljave (kakor od Berlina v Neapelj) skozi puščavo je tehnično čudo in dokaz angleške vztrajnosti. Delo na polju, v vinogradu, v gozdu itd. K temu pa še tarnanje o pomanjkanju krme za živino, delovnih moči, draginji pa še kož drugih nevšečnosti! Slovenske gorice Sv. Urban pri Ptuju. Dekliški krožek priredi v nedeljo, 21. aprila, v farnem domu materinsko proslavo. Na sporedu so deklamacije, petje, telovadba in mladenke vprizorijo igro »Za srečo«. Vabljene vse matere in vsi ostali! Sv. Tomaž pri Ormožu. Tukaj se je vršil sestanek staršev glede ustanovitve društva »Sola in dom«, na katerem se je zbralo precej faranov. Na sestanku je bilo povedano, zakaj in kakšen pomen bi imelo to društvo, če se ustanovi pri nas. Po splošni razpravi so bili vsi prisotni za to, da se društvo »Sola in dom« pri nas mora ustanoviti, ker če bo društvo res društvo v dejanju, ne pa samo na papirju, bo veliko olajšano nam staršem in učiteljem pri delu za boljšo bodočnost naših otrok. Izvoljen je bil tudi pripravljalni odbor, kateri ima nalogo: organizirati vse starše in prijatelje otrok, da se društvo čimprej ustanovi. Ker je namen tega društva zbrati in združiti vse starše in prijatelje otrok, da sodelujejo pri vseh šolskih, učnih in vzgojnih vprašanjih ter se s skupnimi močmi boriti za boljšo bodočnost naših otrok, menda ne bo nikogar med nami, ki imamo otroke, da ne bi želel vedno svojemu otroku le samo dobro. Torej, očetje in matere ter prijatelji otrok! To je društvo, ki bo v prid naših otrok in nas staršev. Zato bomo pristopili vsi. Društvo je nepolitično in ima le človekoljuben cilj! Pomagajmo si sami in Bog nam bo pomagal! Haloze Sv. Barbara v Halozah. K naši notici »Regulacija potoka Bela« v prejšnji številki smo prejeli dodatno še sledeče: Podrobni načrt regulacije potoka Bela je odobren s skupnimi preračunanimi stroški v znesku 970.000 din. Prvi obrok iz odobrenega proračuna za pričetek del iznaša 50.000 din. Pomoč banovine je torej neprimerno večja, kot je to izhajalo iz prvega poročila. Revnejši farani bodo gotovo hvaležni g. banu, ki je dobril tako izdatni kredit, ker pridejo tako do zaslužka. Največje koristi pa bodo deležni mejaši, saj se bo vrednost z donosom ob potoku ležečih njiv in travnikov potrojila. Za dosego regulacije se je predvsem potrudil domači g. župnik Franc Grobljar in pa uprava banovinske trsnice in drevesnice, kjer se bo z regulacijo tudi Botrice in botri! Vabimo vas, da za svoje birmance že sedaj kupite primerne spominke. Najbolj nerodno je na dan birme se prerivati in na hitro kupovati. Oglejte si našo bogato izbiro molit-venikov, rožnih vencev, venčkov in drugih spominskih predmetov! Najugodneje boste kupili te predmete v prodajalnah Tiskarne sv. Cirila: Maribor: Koroška cesta 5, Aleksandrova cesta 6 in Trg kralja Petra 6 ter v Ptuju: Slovenski trg 7. najprej pričelo. Vobče se opaža, da je banska uprava napredku Haloz zelo naklonjena. Slovenska Krajina Prekmurje. Mnogo naših delavcev, ki iz leta v leto odhajajo v tujino, je v skrbeh, če si letos zaradi zunanjepolitičnih dogodkov ne bodo mogli zaslužiti prepotrebnega denarja, brez katerega mnogi nikakor ne bi mogli živeti. Da ne bodo po nepotrebnem v strahu, jim povemo, da jih bo tudi letos šlo okrog 2500 v Nemčijo, okrog 3000 v Francijo, nekaj nad 2000 na naša vele-posestva, nekaj pa jih bo zaposlenih pri gradbenem podjetju Slavec, ki ima letos na Lescah dalekosežne gradbene načrte. Tako je vsaj zatrjeval gospod, kateremu so te stvari poznane. — Tabor našega ljudstva v Soboti bo v nedeljo, 5. maja. Sobota, čeprav ima Prekmurje le okrog 100 tisoč prebivalcev, se je vendar v njem lani pokadilo za 7,500.000 din cigaret in tobaka. Mnogo več odpade na naš okraj, kar je popolnoma razumljivo, ker imamo več prebivalcev. — Zanimivo in občudovanja vredno je dejstvo, da zadnje čase neki nepoznani intrigantje stalno denunci-rajo nekatere naše najdelavnejše in zavedne občane. Kdo se skriva pod to anonimno krinko, zaenkrat še ni znano, a upamo, da bomo kmalu zvedeli, kdo so ti »junaki«, ki bi radi spravljali zaslužne ljudi v zapore. — Banska uprava je naklonila našemu muzejskemu društvu podporo v znesku 5000 din, za kar se ji isto zahvaljuje. — Zadnje čase se je ponovno pojavila v večih krajih bolezen meningitis, ki je po naših krajih zahtevala že pet smrtnih žrtev. Dankovci. Daleč naokrog je znano, da Je Danko Ludovik že dalje časa zelo grdo ravnal s svojo materjo, ker mu ni hotela predati posestva. Ko se je nekoč iz jeze napil, se je tako daleč spozabil, da je hotel zažgati hišo, kar pa so sosedje pravočasno opazili in nesrečo preprečili. Zaradi vsega tega je bil Danko obsojen na dva meseca strogega zapora. Sv. Sebeščan. V nedeljo smo obhajali toplo proško, ki je pa bila precej mrzla. Ker je bilo drugače lepo sončno vreme, je bilo pri nas zelo opisi eden izmed konjev med tem ogledal suknjič, dali bi ne bila v njem kakšna posebna slaščica. Slaščico je žival našla, pa še kakšno! Našla je namreč listnico in se je z njeno vsebino temeljito posladkala. Pri tem je pokazala vendarle neko določeno izbirčnost. Kar je bilo bankovcev in čekov v listnici, je konj namreč požrl, ni se pa dotaknil cele vrste neplačanih računov, poziva davčne oblasti za poravnavo neke vsote in kar je podobnih stvari. Nasprotno je pojedel knjižico znamk, ki jo je kmet baš tisti dan kupil, in pa potrdilo, da je dal zlato uro v popravilo. Lahko si mislimo, da je bil kmet svojega izbirčnega konja zelo vesel! Dežela stoletnikov. — Ena izmed najoddalje- kovi postelji še za tem, ko so si podali roke. Bolnik je slednjič prelomil molk: »Pa sedita malo!« Nato je Bakan sedel; Smeh pa je nekaj popravljal bolnikovo vzglavje. »Da ti bo laže,« je dejal, ko mu je popravil. Bolnik se mu je zahvalil in ga nekam hvaležno pogledal. »Antolin,« je slednjič pričel Bakan, »prišla sva do tebe z neko prošnjo, ki ni ravno tako mala.« »Zdaj prihajata k meni s prošnjo, ko sem pomoči sam najbolj potreben,« se je bolnik grenko nasmehnil. »Vem,« je nadaljeval Bakan. »In prav zdaj, ko si potreben veliko več božje pomoči kot človeške, prihajava k tebi...« Nekaj časa je vladal pekoč molk. »Imej srce za Smehove! Ne daj jih še enkrat sodišču ...« Antolin je dvignil svoje kalne oči k osivelemu starcu, ki se še vedno ni odmaknil od njegovega vzglavja. Ni rekel niti besede. Toda v njegovih trudnih očeh se je zrcalilo kakor očitanje: Kaj me še zdaj ne pustiš pri miru ? Še zdaj bi rad od mene pomoči... »Antolin!« je govoril Bakan z nekim slovesnim glasom, v katerem se je zrcalila važnost misli, ki jo je nosil v srcu, in veličastnost občutja, ki ga je prevzelo. »Po- misli, da smo si vendar ljudje bratje med seboj! Nekaj časa že utrpiš; ako pa Smeha tožiš, mu s tem vzameš streho in kruh ...« Starcu, ki je stal ob vzglavju, so zdrsele preko gu-bavih oči solze; padle so na bolnikovo vzglavje. Opazil pa jih ni nihče. »Zidal sem,« je bolestno vzdihnil Antolin. »Denar ser., potreboval kakor še nikdar prej ... Otrokom sem hotel postaviti dom —. Zdaj pa ta bolezen ...« Vzdihnil je. »Tudi Gospod je trpel za nas. Te dni se spominjamo njegovega trpljenja ... Imel je usmiljeno srce ...« »Posodil sem denar naokrog. Imel sem srce za ljudi. Zdaj pa denarja krvavo potrebujem ...« »Samo nekaj časa počakaj, Antolin!« je prosil starec ob vzglavju. »To že dolgo slišim.« »Sin dobi denar iz Nemčije. Vsak čas ga prejmemo... Antolin, ne dajaj me sodišču!« »Ampak moji otroci — če jaz umrjem. Zdaj sem zadolžen ob gotovem denarju, ki sem ga razposodil. Moja žena ne privoli več na — na čakanje ...« »Antolin!« je povzel Bakan. »Spomni se: Gospod je vstal; danes bo vstajenje! Vstal je, potem, ko je bil usmiljen z nami...« dosti ljudi. Ta dan je bil pri nas pri poroki brat našega g. župnika Bejek Anton, uradnik na borzi dela v Soboti, nevesta pa je bila gdčna Flisar Marija iz Sobote. Poročil Ju je naš g. župnik, za priči pa sta bila šef borze dela g. Kerec in g. Horvat Peter. Obilo sreče! Borejcl. Letošnja huda in dolgotrajna zima je zahtevala mnogo več kurjave kot druga leta, zato je mnogim delala precej preglavic. Da ne bi zmrzovali, so tudi v teh krajih bivajoči cigani preskrbeli za kurjavo po gozdovih naših, vanče-vaških in rankovskih posestnikov, kjer so povzročili nad 25.000 din škode. Največ so trpela akacijeva in jesenova drevesa, ker so les poleg kurjave uporabljali tudi za izdelovanje raznih predmetov. Gradišče. Pred dnevi so se v eni izmed naših gostiln spoprijeli junaki pretepov in je pri takem medsebojnem obračunavanju dobil hujše poškodbe posestniški sin Matija Štefanec iz Pe-tanec. Radi poškodb so ga morali spraviti v soboško bolnišnico. Filovci. Pretekli teden se je pri nas zgodil dogodek, kakršni so pri nas zelo redki. Skozi našo vas je namreč šel neki človek iz Dobrov-nika in tega so nekateri vozniki Iz neznanega razloga napadli ter mu z motikami zadali take poškodbe, da se je moral zateči v bolnišnico. Za svoje nelepo dejartje se bodo morali zagovarjati na sodišču. dravinjska dolina Loče pri Poljčanali. Prosvetno društvo priredi v soboto, 20. aprila, ob osmih zvečer in v nedeljo nato po večernicah v šoli v Ločah materinsko proslavo s pestrim sporedom. Čisti dobiček je namenjen našima misijonarkama šmidovi in Novakovi. Na svidenje! Savinjska «Solina Šmartno ob Paki. Na cvetno in belo nedeljo je priredilo Prosvetno društvo igro »Pri kapelici«, ki je nadvse lepo uspela. Mladim igralcem za njihov trud našo zahvalo in priznanje! Le še večkrat se pokažite s tako lepimi prireditvami, za kar vam bomo prav hvaležni. — Vsem občanom se naznanja, da je odkril v naši lepi občini čisto »poseben okrasen vrt« neki visoko Izobraženi človek, ali da ne bo zamere, človek z višješolsko izobrazbo. O tej njegovi učenosti prav dvomimo, morda ve zanjo samo on sam, ki je v svoji domišljiji odkril ta res »okrasni« vrt! Sicer pa, vsak človek ima svoj okus, kajne! Občani se vabite, da si »okrasni« vrt v obilnem številu ogledate, toda če boste prišli na svoj račun In če boste z »okrasnim« vrtom zadovoljni, to pa prav dvomimo! Sv. Andraž pri Velenju. Od 28. aprila do dne 5. maja (križev teden) bo pri nas po 17 letih zopet sv. misijon. Vodila ga bosta misijonarja: g. čontala iz Ljubljane in g. Demšar od sv. Jožefa pri Celju. Smarski kraji Kostrivnica. Fantovski odsek je priredil dne 7. aprila pretresljivo narodno igro »črna žena«. Ker takrat niso mogli vsi k predstavi, se bo igra ponovila v nedeljo, 21. aprila. Pred in po pred- stavi zapoje naš priznan moški zbor par narodnih pesmic. Dobiček je namenjen za zgradbo prepotrebnega prosvetnega doma, zato pridite v obilnem številu! Laški okraj Laško. V nedeljo, 21. aprila, priredi Fantovski odsek po prvi sv. maši, to je ob 8.30, vele-zanimivo predavanje o obrambi pred zračnimi napadi. Predavanje bo v dvorani A na šoli, predaval pa bo g. kapetan Toš iz Celja. Vsi se zavedamo resnosti sedanjih časov. G. kapetan nam bo v poljudnih besedah povedal vse, kar nam je treba vedeti, ako bi se nad nami zgrnili oblaki, česar nas Bog varuj! Pridite! Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah. S 1. aprilom je banovinska cesta Radeče—Celje, ki pelje skozi naš kraj, prešla v državno upravo. Banska uprava, odnosno okrajni cestni odbor sta leta 1938. začela z delom preložitve ceste, in sicer od prostozračnega kopališča do šole. Cesta je namreč zelo ozka in ima za sedanji promet z avtomobili nekaj prav nevarnih ovinkov pri cerkvi, Vprašanje prehrane revnih krajev se je razmotrivalo na sestanku ravnateljstva za prehrano dne 10. aprila v Beogradu. Na sestanku so bili predstavniki Prizada, kmetijskih zadrug in Kmetijskih zbornic. Večina prisotnih je obsojala sedanji način trgovanja s kmetijskimi pridelki ter zato delala odgovorne ne samo trgovce, temveč tudi Prizad. Sestanek se je končal z zahtevo, da ravnateljstvo za prehrano s pomočjo države, Prizada in zadrug v predelih države, ki morajo živež kupovati, vzdržuje cene, ki odgovarjajo nakupni moči prebivalstva. V teh krajih se naj začno izvajati javna dela, posebno taka, ki so potrebna za varstvo države, da tako revno prebivalstvo pride do primernega zaslužka in s tem do možnosti nakupa potrebnega živeža. Nam Slovencem politika dviganja cen pšenice v splošnem zelo škoduje. Isto je na Hrvatskem, saj je ravnatelj Zavoda za proučevanje kmečkega in narodnega gospodarstva dr. Rudolf Bičanič dognal, da znaša potreba banovine Hrvatske po hrani 23.000 vagonov, kar znači, da mora dva milijona Hrvatov živež kupovati. Dobiček od visokih cen p2 niče Ima le Vojvodina, Slavonija in delno se ven. del Srbije. Ostali pretežni del države, kjer se prejemki niso dvignili, pa mora živež kupovati. Ko je lani postal Hrvat dr. Dra-gotin Toth ravnatelj Prizada, se je pričakovalo, da bo v tem oziru nastopilo izboljšanje. Toda reorganizacija Prizada je ostala samo na papirju (namesto Srba je prišel Hrvat), kar je najboljši dokaz v tem, da so se cene pšenici, ki so se prve tri mesece letošnjega leta gibale v višini nekaj čez 200 din za bačko in banatsko blago, dvignile v začetku aprila v Novem Sadu na 239 do 241 din stot in sploh ni upanja, da bi se ta cena znižala. Vzrok za tako visoko ceno pšenice upravi- na Ogečah pa tudi pri gostilni Stara pošta. Preložitev, ki se je začela izvrševati spomladi leta 1938., se je lansko leto ustavila. Ko se je zvedelo, da cesto prevzame država, je cestni odbor prenehal z delom in tako imamo sedaj novo cesto od prostozračnega kopališča do šole splanirano, napravljeni so propusti in mostovi, manjka pa tlak in posipanje. Kmetje, katerim se je zemlja odkupila, pa še niso dobili nič plačila, akoravno nimajo sedaj od zemlje nobenega haska. Nastala je bojazen, da se s preložitvijo in dograditvijo ceste v doglednem času ne bo nadaljevalo, ker nam je znano, da so državne ceste v Sloveniji marsikje slabo upravljane. Namesto da bi se razmere izboljšale, pa smo prišli z dežja pod kap. Smatramo za nujno potrebno, da poskrbi državna uprava, ki je cesto prevzela, predvsem za to, da se započeta dela obnovijo. Kaj bodo sicer mislili o nas tujci, ki nas posečajo, ako vidijo več let namesto preložene ceste blaten kolovoz. Potrebno pa je tudi, da dobijo kmetje za odstopljeni svet denar, ker so sami mali posestniki. To zahteva že ugled države! čujejo pridelovalci pšenice v Vojvodini s tem. da bo zaradi povodnji in letošnje hude zime pridelek pšenice dosti manjši kot lani in da iz istega vzroka tudi ni misliti, da bi bila pšenica cenejša. Položaj revnih krajev Slovenije in slovenskega delavstva sploh pa zahteva, da se na žitnem trgu naredi red, tako da bodo cene pšenice v skladu z zaslužkom, ki se, kakor rečeno, ni nič dvignil. Da so tudi Hrvatje primorani zastopati isto stališče kot Slovenci, pa kaže dejstvo, da mora dva milijona Hrvatov živež kupovati. Nujno je torej, da oblast cene žitu uredi tako, da bodo vsi naši državljani preskrbljeni z zadostnimi količinami žita, in to po primernih cenah, ki bodo odgovarjale njihovemu zaslužku! Cena cementu naj se zniža! že dolgo je pri nas vprašanje pocenitve cementa na dnevnem redu. Naši politični voditelji se zavzemajo za to, da se cement, uporabljen pri gradnji kmečkih zgradb (gnojnične jame itd.) oprosti vsake trošarine, kajti tovarnarji cementa, združeni v kartelu, zastopajo mnenje, da je edino trošarina vzrok tako visoke cene cementa. Proti temu stališču tovarnarjev cementa je nastopila z dokazi inženirska zbornica v Beogradu, ki je ugotovila, da je v Jugoslaviji tovarniška cena cementa brez trošarine za 90% višja kot v Nemčiji, Češki, Belgiji, Franciji in Italiji in da torej ni edini vzrok tako visoke cene cementa le v trošarini. Inženirska zbornica v Beogradu poudarja, da je pravi vzrok visokih cen le v kartelu tovarnarjev cementa, katerih interes je, da gredo ogromne vsote denarja v žepe tujih kapitalistov, delničarjev tovarn cementa. Torej pri cementu ne igra glavne vloge le odprava trošarine (davkov), ampak v prvi vrsti zmanjšanje visokih dobičkov. Kmečka iroovina »Jaz bi že — ampak žena, žena —« »Ti si gospodar, dokler si živ! Pomisli, sam praviš, da ne veš, če boš še dolgo. In vse to, kar storiš zdaj, bo v tvoje vstajenje ...« »Antolin!« je stežka premagoval jok Smeh. »Saj me poznaš kot poštenjaka. In zdaj ti dajem besedo, da ti povrnem dolg takoj, ko dobi sin denar.« »Tvoj sin? Iz Nemčije?« je zaprl oči bolnik. »Da. Iz Nemčije. Ze morda prihodnji teden.« »Ali pa veš, da ga dobi? Iz Nemčije — sedaj...« »Delal je vse leto... Dobi!« »Na tvojo besedo — se zanesem. Počakam.« V sobo, ki je bila še malo prej kakor obtežena s svinčeno težo bolečine in nezaupanja, se je sedaj naselil nek sveto otožen mir. Dih nekega pričakovanja, vesele vznesenosti se je prikradel k bolnikovi postelji. Smeh in Bakan sta odšla. Antolin pa je upiral svoje kalne oči v okno nasproti postelje. Tam je bilo nekaj rož. šopek sončnega pramenja Se je sipal nanje izza težke, motnobele zavese. Zunaj je dehtela pomlad. Bolnik se je nasmehnil: rože na oknu, zunaj pomlad. O, to vse je lepo. Toda v njegovi duši je vse nekaj večjegarlepšega. Nekaj je v njem vzkalilo, zacvelo je že. S svojim srebrno drobnim zvenenjem se je bližalo in bližalo ... Nato so zapeli zvonovi, ki so začeli pozvanjati. — Večer vstajenja je bil! Naslednjega dne pa bo jutro, s&mo belo jutro--- Tako je Antolin doživel svoje vstajenje. Slavil ga je s samim Gospodom. * Stari Smeh pa se ni nehal čuditi. Zraven pa je jokat Torej bo Antolin vendarle počakal. Ne bo zahteval prodaje njegove domačije ... Čez teden dni po vuzemski nedelji so zabrneli zvonovi. Peli so Antolinu v slovo. Umrl je spokojno, kakor bi zaspal. Ko sta se Smeh in Bakan na pogrebu spogledala z očmi, polnimi pobožnega ganotja, sta oba imela v mislih samo to: Antolin je doživel svoje vstajenje. Daj Bog, da ga tudi mi! Preko krajine, ki je porajala novo življenje, so valovali glasovi zvonov in oznanjali slednjemu srcu, da se bliža dan^vstajenja. nejših dežel Rusije, Ab-kazija, se imenuje »dežela stoletnikov«. Leta 1935. je umrl tu neki mož z imenom Kapara Kmut, ki je štel 135 let. TaJtrat so poročali, da je umrl »najstarejši Ab-kazijec«. Nato se je oglasila takoj neka Adelajda Mažakva, ki je dokazala, da šteje 150 let. V oktobru 1937 je odposlala ukrajinska akademija znanosti v ozemlje Su-kumi odpravo, ki je v desetih dneh odkrila nič manj nego 12 oseb v starosti od 107 do 135 let Ti stari ljudje so bili še kaj živahni in so člane odprave sprejeli s prisrčno gostoljubnostjo. Eden izmed starcev je splezal celo na neko drevo, da je svojim gostom lahko ponudil svežega sadja! Sveto pismo je prestavljeno na 180 jezikov. Cene lesa in drv Na ljubljanskem blagovnem tržišču (blagovni oorzi) se je les ponujal in povpraševal po sledečih cenah za kubični meter v dinarjih in v va-gonskih pošiljkah na železniški postaji v Sloveniji: Smreka, jelka. Hlodi I., II. 240—310, brzojavni drogovi 190—220, merkantilni bordonali 295 do 355, filerji do 5/6 260—290, trami ostalih mer 260—320, konične škorete od 16 cm dalje 560 do 600, paralelne škorete od 16 cm dalje 630—700, podmerne škorete od 10—15 cm 595—665, konične deske-plohi od 16 cm dalje 485—545, paralelne deske-plohi od 16 cm dalje 550—600. Bukev. Hlodi I., II. od 30 cm dalje 110—140, čisti hlodi za furnir od 40 cm dalje 250—290, naravne neobrobljene deske-plohi 300—350, naravne ostrorobe deske-plohi I., II. 525—605, parjene neobrobljene deske-plohi 425—475, parjene ostrorobe deske-plohi I., II. 590—700. Hrast. Hlodi I., II. premera od 30 cm dalje 210—330, bordonali 800- 900, deske-plohi boules 850—950, neobrobljene deske-plohi I., n. 700 do 800, frizi I./n. širine 5, 6 in 7 cm 750—820, širine 8—12 cm 850—950. Ostali les. Ostrorobe macesnove deske-plohi 1000—1050, neobrobljeni brestovi plohi 680 do 760, neobrobljeni javorjevi plohi 670—750, neobrobljeni jesenovi plohi 710—760, neobrobljeni lipovi plohi 610—660. Drva. Bukova 15—18.50 din, hrastova 13 do 16.50 din 100 kg. — Trda drva Ljubljana 125 do 130 din. Slovenjgradec 75—100 din, Celje 140 Krško 70—90 din, Laško 70—80 din, Lendava 120 din, Dolenji Logatec 80—100 din, Kranj 115 do 125 din, Maribor 120 din, Novo mesto 70 din Kočevje 70—90 din kubični meter. Stanje in povpraševanje po lesu. Stanje za mehki les je čvrsto, za trdi les pa stalno. Povprašuje se po smrekovih in jelovih deskah, plohih in moralih v vseh običajnih debelinah. Dobava stalna. I./n. a hrastovi frizi v debelini 5, 6, 7, 8, 9. 10 cm v dolžinah od 25 do 95 cm in od 1 m dalje. Deske smreka-jelka v III. in IV. kakovosti 18/24 mm debeline, dolžine 4 m, širine od 16 cm naprej. Trami »uso Trieste«, pretežno 4/5 in 5/6 od 4 m dalje. Bukova drva za izvoz, lepo očiščena, vsaka količina. Deželni pridelki žito. času primerno sušena koruza 185—187, južnobanatska pšenica 232—235, gornjebačka pšenica 242—245, bački in sremski ječmen 205 do 210, bački, sremski in slavonski oves 190 do 192, bačka rž 192—195, slovenska ajda 170—175, prekmursko proso 245—250 din 100 kg. Mlevski Izdelki. Banatska pšenična moka Og 370—-380, bačka pšenična moka Og 370—380, bačka pšenična št. 2 350—360, bačka pšenična št. 5 330—340, št. 6 310—320 din 100 kg. Debeli pšenični otrobi 165—170, drobni pšenični otrobi 155—160 din stot. Fižol ribničan 500—550, prepeličar 550—600 din 100 kg. Krompir oneida (kranjski) 175—180, rožnik pozni 175—180, rani 170—180, kresnik 175—180, industrijski (ela, voltman) 115—125 din 100 kg. Ser.o prešano v bale: sladko 100—110, polsladko 95—105, kislo 80—90 din 100 kg. Slama prešana v bale 65—75 (lin 100 kg. Mast svinjska domača v zabojih po 25 kg netto 1850—1950 din 100 kg. Staro žeiezo, cunje in guma ima veljavo i Odkar so se v Evropi začele resne priprave za vojno, so bile vse industrijske surovine zelo iskane. Od tega časa tudi cene starih industrijskih surovin beležijo nov dvig. To je bil primer tudi s starim železom. Od 7000 din za vagon je cena porasla na 18.000 in tudi 20.000 din. Cene litega železa so bile prvotno 10.000 vagon, a so poskočile na 22 do 25 tisoč din vagon. Ta cena se je sedaj ustalila. Za starim železom je nastalo tako povpraševanje, da ni skoraj kraja, v katerem bi se staro železo ne zbiralo (v Mariboru Sluga, Gustinčič po 1.50 din kg, pločevina nekaj manj, medenina 7—8 din kg). Dovoz starega železa v topilnice je že tako ogromen, da so topilnice v skrbeh, kam s tem železom, saj so naše domače topilnice v zadnjem času prejele okrog 5000 vagonov starega železa. Radi tega se že slišijo glasovi, da se staro železo ne bo več kupovalo v taki množini. Prav tako je pričakovati, da bo v kratkem uveljavljena uredba za zbiranje starega železa. Vsak, kdor bo hotel zbirati staro železo, bo moral dobiti predhodno dovoljenje. Nadalje bodo odrejene najnižje cene za staro železo, katere bodo plačevala podjetja, ki bodo organizirala zbiranje starega železa. Tudi bodo določene cene, po katerih bo industrija kupovala staro železo. — Isto kot s starim železom je s cunjami, kajti naša tekstilna industrija zelo težko dobavlja surovine iz tujine. Stare cunje sedaj predstavljajo veliko vrednost. Računajo, da lahko letno pri nas zberejo par tisoč vagonov starih cunj. Cene starih cunj se sučejo od 2 do 15 din kilogram; odvisno je od tega, kakšne kakovosti so cunje. — Poleg železa in cunj se zbira tudi stara guma in dobro plačuje. Kilogram stare gume se plača 2—3 din. Tovarne, ki se bavijo z izdelovanjem gumijastih predmetov, danes zelo težko dobe kavčuk za izdelovanje gume, radi česar s hvaležnostjo sprejemajo vsako ponujeno količino stare gume. Povpraševanje po starem, zavrženem materialu je torej zelo veliko, kajti stari material je za našo industrijo velikega pomena. Zbiranje starega materiala ne predstavlja samo lepega zaslužka za posameznika, ampak tudi zelo veliko korist za splošen narodni položaj. Cene goveje živine po sejmih Voli. Maribor poldebeli 5—6.50 din, plemenski 5.75—7 din, Ptuj 4—7 din, Celje I. 7—7.50 din, H. 6.50—7 din, III. 6—6.50 din, Slovenjgradec I. 7—8 din, H. 6 din, Laško I. 7.50 din, n. 6 din, III. 5.50 din, Krško I. 6—6.50 din, H. 5—6 din Ljubljana .1 7—7.50 din, H. 6—6.50 din, III. 6, Kranj I. 8 din, II. 7 din, HI. 6.25 din, Novo mesto I. 6.50 din, H. 5.50—6 din, m. 5 din kg žive teže. Biki za klanje. Maribor 4.50—5.50 din, Len dava I. 6.25—6.50 din, H. 4.50—5.50 din kg žive teže. Krave. Maribor debele za zakol 4.50—5.75 din, plemenske 4.25—5.25 din, klobasarice 3—4 din, molzne 4—6 din, breje 4—5 din, Ptuj 3—6 din, Celje I. 6 din, H. 5.50 din, III. 3.50—i din, Lendava 3—4 din, Laško 5—6 din, Ljubljana I. 5.50 do 6 din, II. 4—5 din, Kranj I. 6 din, II. 5.75, III. 5.50 din, Novo mesto 4.50—5 din kg žive teže. Telice. Maribor (mlada živina) 5—7 din, Ptuj 4—6.50 din, Celje I. 7—7.50 din, II. 6.50 din, III. 6 din, Lendava 5—6.50 din, Slovenjgradec 5—6 din, Laško I. 7.50 din, II. 6 din, III. 5.50, Krško 5—5.50 din, Ljubljana I. 7—7.50 din, II. 6 do 6.50 din, HI. 6 din, Kranj I. 8 din, H. 7 din, m. 6.25 din kg žive teže. Teleta. Maribor 5.50—6.50 din, Ptuj 5.75 din, Celje 7 din, Lendava 6 din, Slovenjgradec 6—7, Laško I. 7—8 din, n. 6 din, Krško 6—7 din, Ljubljana I. 8—9 din, n. 7—8 din, Kranj I. 8.50. II. 7.50 din kg žive teže. Svinje Plemenske. Maribor 5—6 tednov 110—120 din, 7—9 tednov 130—145 din, 3—4 mesece 210 do 240 din. 5—7 mesecev 310—370 din, 8—10 mesecev 470—540 din, eno leto stare 795—860 din komad; 1 kg žive teže 7—10 din. Ptuj 6—12 tednov stari prasci 70—150 din komad; Kranj 7—8 tednov stari pujski 175—300 din komad. Pršutarji (proleki). Ptuj 8—9 din, Celje 9 do 10 din, Lendava 8 din, Slovenjgradec 8 din, Laško 10 din, Dol. Logatec 9—10 din, Ljubljana 9—9.50 din, Kranj 10.50—11.50 din kg žive teže. Debele svinje (špeharji). Ptuj 9.50—10 din, Celje 10—11 din, Lendava 10—11 din, Laško 13 din, Krško 10 din, Dol. Logatec 10—12 din, Ljubljana domači 10—10.50 din, sremski 12—13 din, Kranj 12—13.50 din kg žive teže. Sejmi 22. aprila svinjski: Središče; živinski in kra-marski: Jurovski dol — 23. aprila svinjski: Ormož; tržni dan: Dolnja Lendava; živinski in konjski: Maribor — 24. aprila svinjski: Celje, Ptuj, Trbovlje; živinski in kramarski (Jurjev): Gu-štanj, Mozirje, Sv. Jurij na Zdoleh, Sv. Jurij pri Celju — 25. aprila tržni dan: Turnišče; živinski in kramarski (Markov): Beltinci, Dobova, Vu-zenica — 26. aprila svinjski: Maribor — 27. aprila svinjski: Brežice, Celje, Trbovlje. Mariborski trg Meso. Salo 18 din, slanina 16 din, svinjsko meso 14—16 din, pljuča 7—8 din, jetra 10—14 din, reberca 14 din, ribe 18 din, zajec 15 din kg. Mlečni izdelki. Mleko 2—2.50 din, smetana 10 do 12 din liter, surovo maslo 32—36 din, domači sir 10 din kg, jajce 0.60—1 din. Kupujte samo G H 09 TI ii BÍ1TERI3E zato ker so najboljše, najcenejše! CROATIA tovarna baterij JOSIP PASPA, Zagreb, Koturaška 69. žito. Pšenica 2 din, rž 2 din, ječmen 1.75 din, koruza 1.50—2 din, oves 1.25 din, proso 2.25 din, ajda 1.50 din, proseno pšeno 4—5 din, ajdovo pšeno 4—5 din, fižol 4—6 din liter. Sadje. Jabolka 5—9 din, hruške 6—9 din, suhe slive 6—10 din, celi orehi 8—9 din, luščeni 24 do 28 din kg. Perutnina. Kokoš 25—38 din, par piščancev 25 do 78 din, puran 60—65 din, raca 25 din, domači zajec 8—25 din, kozlič 60—95 din. Krma. Sladko seno 170—175 din, kislo 160 din, pšenična slama 75 din 100 kg. Zelenjad. Krompir 2—2.25 din, čebula 3—4 din, česen 8—10 din, kislo zelje 4 din, kisla repa 2 din, karfijola 10—12 din, hren 7—9 din, glav-nata solata 18—20 din, grah v stročju 16—18 din lkg; liter luščenega graha 20 din, glava zelja 0.50—6 din, ohrovta 0.50—5 din, zelene 0.50 do 3 din, solate 1—4 din, pora 0.25—1 din komad. Zelenjad v kupčkih 1 din. Drobne gospodarske vesti Izvoz vina v Nemčijo. Vinogradniki v Halozah se zelo zanimajo za napovedani izvoz vina v Nemčijo, kjer ga potrebuje vojaštvo v velikih množinah. Kakor se čuje, je zaenkrat dovoljen izvoz v vrednosti 22 milijonov dinarjev. če se bo to vino v Nemčijo res prodalo, bo to za vinogradnike, zlasti v Halozah, velika olajšava. 120 vagonov vina in 80 vagonov žganja je pokupil Prizad v glavnih vinorodnih in sadjarskih okrajih Srbije in Hrvatske, žganje je bilo odkupljeno predvsem na področju predvojne Srbije, kjer ga je bilo največ. V Sloveniji Prizad vina in žganja ni kupoval z izgovorom, da je naše vino in žganje predrago. Za Slovenijo pride nakup vina in žganja po Prizadu le toliko v dobro, ker ni več tolikšnega uvoza v Slovenijo z juga. 500 vagonov konzerviranih kož imajo v zalogi naši trgovci. Tako velike količine so se nabrale radi tega, ker je bil izvoz kož prepovedan radi zagotovitve zadostne količine kož za potrebe naše vojske. Te potrebe so sedaj zagotovljene, radi česar se bodo najbrž kože jele izvažati, saj tujina zelo povprašuje po njih. S tem se bo cena kož, ki je že začela padati, zopet dvignila. Dinar v razmerju s tujim denarjem v aprilu. Razmerje s pribitkom je predpisano po finančnem ministru in znaša: Angleški funt 195 din, ameriški dolar 55 din, nemška marka 14.80 din, francoski frank 1.10 din, italijanska lira 2.28 din, madžarski pengo 8.70 din, turška lira 34 din, bolgarski lev 45 par, romunski lej 25 par, grška drahma 40 par, finska marka 86 par, češka krona 1.50 din. Gospodarska posvetovalnica J. P., Rogatec. Ce ste vino že pretočili, pa še kljub temu ni čisto, ga očistite z želatino in ta-ninom. Na 1 hI vzamete okrog 15 g želatine, 12 g tanina in 5 g eponita, kar vse dobite v drogeriji, kjer si pustite tudi točno odtehtati. Odtehtano želatino kuhajte v vinu, ki ga boste čistili, do 60 stopinj Celzija. Po kuhanju jo ohladite na 20 stopinj, nakar jo vlijte v vrč vina in dobro mešajte. Med mešanjem dodajte eponit. Tanin pa dajte naravnost v sod. Zmešano želatino in eponit prav tako vlijete v sod, dobro premešajte z vinom, čez 14 dni pa vino odtočite iz čistila. Pripominjamo, da smo o tem načinu čiščenja vin obširno pisali v marčevi številki »Kmečkega dela« 1938. — V primeru, da imate rdeče vino, je pa bolje, da ga čistite z jajčnim beljakom. Na 100 litrov vina vzemite 2—4 popolnoma sveža kurja jajca, jih ubijete ter zelo previdno ločite beljak od rumenjaka, kajti rumenjak ne sme priti v vino. Beljak nato precedite skozi čisto domače platno ter mu dodajte nekoliko vina, nakar vse skupaj v škafu vina dobro zmešajte in to mešanico vlijte v sod. Nadaljnl postopek je isti kot pri čiščenju vin z želatino. Razgovori z Sosedove kokoši in žrebeta delajo škodo. B. H. Sosedove kokoši Vam stalno delajo škodo, pa se sosed radi tega nič ne zmeni, češ da je »to že priposestvovano«. Tudi tuja žrebeta Vam delajo škodo po njivah in deteljišču in se njihovi lastniki prav tako nič ne zmenijo, češ da smejo žrebeta do dveh let prosto letati in da se ne more zahtevati odškodnine za škodo, ki jo povzročajo. — Isgovori Vaših sosedov so neutemeljeni. Kar se kokoši tiče, je sploh nemogoče priposestvo-vati pravico, spuščati svoje kokoši na sosedovo zemljišče. Ako sosed vzlie Vaši prošnji ne bo preprečil nadaljnjega zahajanja svojih kokoši na Vaše zemljišče ter povzročanja škode, bi ga smeli Vi tožiti na to, da nadaljnje zahajanje kokoši na Vaše zemljišče prepreči. V ostalem imate pravico s primerno silo tuje kokoši spoditi z Vašega zemljišča in — v kolikor Vam delajo škodo — zasebno zarubiti toliko kokoši, da zadoščajo za Vašo odškodnino. Ako se v osmih dneh po zarubitvi s sosedom ne poravnate glede povračila škode, ga morate v osmih dneh tožiti, kajti ako ga ne bi tožili ali se poravnali, bi morali zarubljene kokoši spet izpustiti. — Za žrebeta velja isto, namreč, da Vam ne smejo povzročati nikake škode, odnosno ne smejo zahajati na Vaš svet, ne glede na to, koliko so stara. Zato prepovejte lastnikom, da bi nadalje spuščali svoja žrebeta na Vaše zemljišče ter zahtevajte, da preprečijo, da bi Vam njihova žrebeta delala škodo; ako tega ne bodo hoteli storiti, jih boste morali pač tožiti. Vaše mnenje, da bi se daio s tožbo radi motenja posesti kaj doseči, je napačno. Kar se tiče ocenitve škode, predlagajte izvedenca, ki se ne bavi s konjerejo. Ako s cenitvijo niste zadovoljni, predlagajte (prihodnjič) drugega cenilca. Sprejem v vojnotehnični zavod. M. B. Sestavni del artilerijskega tehničnega zavoda so vojno-obrtne šole, ki se nahajajo v Kragujevcu, Kru-ševcu in Obiličevu. Po zadnjem razpisu je znašala za sprejem v te šole predpisana starost 12 do 15 let. Kar se šolske izobrazbe tiče, se je zahtevalo, da je gojenec dovršil s prav dobrim uspehom ljudsko šolo ali z dobrim uspehom en razred srednje ali višje ljudske šole. Pogoji so običajni. V šoli se lahko izuči tudi mehaničarske obrti, vendar Vas opozarjamo, da si gojenec ni upravičen obrti sam izbirati. Pouk traja štiri leta. Trenutno se gojenci ne sprejemajo, zasledujte pa poročila v časopisju. Konkurz za vojno-obrtno šolo. K. J. Odgovor na svoje vprašanje najdete v odgovoru pod »Sprejem v vojnotehnični zavod«. Kdaj bo objavljen prihodnji natečaj, ni znano. Obveščene pa bodo med drugim tudi občine in orožniške postaje. 800 din dolga, 2600 din odvetniških stroškov. C. J. Ako je tožba delj časa trajala, je možno, da znesejo pravdni stroški trikrat več nego izto-ževani znesek. Ako Vam je plačilo tako visokih stroškov naloženo s pravomočno sodbo, glejte, da dolg' čimprej poravnate, da Vam odvetnik s prisilnim izterjavanjem ne bo napravil še večjih stroškov. Ako Vam na prošnjo zlepega ne popusti, odnosno ne dovoli odloga, ga k temu ne morete prisiliti. Ako vodi odvetnik zoper Vas izvršbo v izterjavo glavnice in vseh stroškov in ako Vam ni izrecno dovolil odloga za celo terjatev, se bo prodaja zarubljenih predmetov Izvršila, čeprav ste poravnali že vse stroške in polovico glavnice. 18 letnik bi rad v Francijo na delo. F. P. Za pojasnila se obrnite na pristojno borzo dela. Dosega obrtnega dovoljenja. M. Z. V Vašem primeru boste potrebovali štiri obrtna dovolila, in sicer posebej za trgovino z lesom, posebej za trgovino z živino, posebej za trgovino z vinom in posebej za trgovanje z deželnimi pridelki (v kolikor omenjate trgovino s sadjem, hmeljem in drugimi pridelki). Predpogoj je, da ste bili zaposleni pet let v omenjenih trgovinah. Prijaviti se morate najbližjemu združenju trgovcev, plačati tako zvano inkorporacijo in predložiti rojstni list, domovinski list in nravstveno spričevalo. Združenje Vam bo oskrbelo od Zbornice za TOI v Ljubljani potrdilo po § 95. obrtnega zakona in s tem potrdilom napravite prošnjo na okrajno glavarstvo. Višina davkov, katere boste morali plačati od omenjenega trgovannja, bo odvisna od dohodkov, ki jih boste imeli. Posredovanje kakega poslanca Vam gotovo ne bo škodilo. Uboga vdova ne dobi prisojene ji preživnine. A. P. Nek avtomobiiist je povozil Vašega moža, ki je radi zadobljenih poškodb umrl. Avtomobiiist je bil obsojen, da mora plačati Vam in otrokom mesečno preživnino. Vaš zastopnik je zaru- naročniki bil terjatev 50.000 din, ki jo ima avtomobiiist iz naslova nujnega deleža, Vi pa vzlie temu niste še ničesar dobili. — Ako avtomobiiist sam nima toliko čuta, da bi izpolnjeval naloženo mu obvezo, ga ne morete k plačilu prisiliti drugače, kakor le z izvršbo. Ako avtomobilistu res pri-stoji terjatev 50.000 din, boste morali kot pre-odkazna upnica tožiti avtomobilistovega dolžnika, da plača zarubljeno terjatev Vam namesto avtomobilistu. Avtomobil isti. ženete lahko tudi na razodetno prisego, kjer bo moral povedati, ali in kciko premoženje ima. Ako je v službi, lahko zarubite del njegovih službenih prejemkov. Vaša stvar je, da se pač zanimate za premoženjske in pridobitne prilike avtomobilista. Vaš strah, da je Vaš zastopnik podkupljen, se nam ne zdi utemeljen. Izvršilne predloge lahki» stavite tudi sama, ker Vam bo sodišče kot ubogi vdovi gotovo šlo na roko ter Vam dalo vsa potrebna pojasnila, odnosno navodila. Taks Vam pa ni treba plačati, ker Vam pritiče siromaška pravica. Pomoč za nesrečno družino. P. S. Sporočite Vaš obupni gospodarski položaj ter vse nesreče, ki so Vas zadele, centrali Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani ter jo prosite, naj bo tako uvidevna ter radi svoje terjatve 7000 din ne žene Vašega posestva na dražbo, Vas in sedem otrok pa z domačije. Naj — ko imajo svojo terjatev vknjiženo — potrpijo še par let, da se razmere zboljšajv in bodo morda starejši otroci pomagali plačati dolg. Ako je Kreditna banka vknjižena na drugem mestu, na prvem mestu pa morda kak drug denarni zavod, ki je bolj uvideven in ki Vas ne bi gnal na dražbo, poskusite dobiti pri prvem zavodu še 7000 din posojila, da odplačate Kreditno banko. Banska uprava sicer podpira potom Karitativne zveze v Mariboru reveže, vendar zna- Tabor Kmečke zveze v'Murski Soboti t Letos bo Kmečka zveza priredila svoj tabor na naši severni meji, v središču Slovenske krajine — v Murski Soboti v nedeljo, 5. maja. Prekmurje, Slovenska krajina, je lep in rodoviten kos slovenske zemlje. Tam živijo slovenski kmetje, ki se borijo z zemljo za skromno življenje. Trd je ta boj: zemlja ne more prehra-niti vseh, ki na njej živijo, zato morajo mnogi od njih leto za letom čez poletje v tujino, iskat v sezonskem delu skorjo kruha zase in družino, ki jih čaka doma in sama obdeluje skromne njivice. Vsi prekmurski ljudje, čeprav so mnogi od njih sezonski delavci in čeprav so zvečine ti že organizirani v »Zvezi poljedelskih delavcev«, so vendarle kmečki ljudje, so kri kmečke krvi, so naši kmečki sotrpini! Zato je prav in potrebno, da kmečki tabor v Murski Soboti prireja Kmečka zveza skupno z Zvezo poljedelskih delavcev. Zakaj prirejamo kmečki tabor v Murski Soboti? Zato, da kmetje iz vseh delov Slovenije spoznamo naše slovensko Prekmurje, da spoznamo tudi naše prekmursko slovensko kmečko ljudstvo. Večina izmed nas namreč premalo pozna ta lepi del slovenske zemlje, ki je bil dolga stoletja politično popolnoma ločen od nas ostalih Slovencev, ki pa je kljub vsemu pritisku vendarle ohranil do dne osvoboditve slovenski narodni značaj in slovenski materni jezik. Vsa čast Slovenski krajini in vse priznanje prekmurskemu kmetu, ki je bil, enako kot drugod, edini steber slovenstva, ki se ni nagnil kljub strašnemu pritisku. Tabor pa prirejamo tudi zato, da prekmurski kmet in sezonski delavec začutita, da smo mi z njima, da se mi vsi zavedamo, da smo eno, eno v delu in borbi, eno v uspehih, da smo vsi slovenski kmetje, od Triglava in od Bele Krajine pa do Murske Sobote, tovariši in bratje! S tako manifestacijo bo pridobila tudi moč naše kmečke organizacije v javnosti. Zato je dolžnost vseh zavednih slovenskih kmečkih ljudi, da se kmečkega tabora v Murski Soboti udeležijo! Res je datum za tabore nenavaden — vrši se namreč zgodaj, v nedeljo, 5. maja. Toda ta zgodnji datum je bil za naš tabor določen zato, ker ša postavka za vso banovino le 600.000 din, to se pravi, da pride na dva prebivalca 1 din, iz česar sledi, da na Vas žal pač ne more priti tak znesek, ki bi Vam nudil zadostno pomoč. Viničarski vestfnik PRAVILNIK O OPRAVLJANJU VINICARSKEGA IZPITA je dne 6. aprila 1940 izdal ban dr. Natlačen, in to na podlagi § 3 viničarskega reda z dne 13. julija 1939. Pravico delati viničarski izpit Imajo osebe obojega spola, ki so stare najmanj 21 let in so bile najmanj tri leta zaposlene pri vinogradniških delih. Viničarski izpit je praktičen in teoretičen ter se opravlja pred komisijo, katero imenuje ban. Kdor hoče delati izpit, se mora prijaviti najkasneje do meseca decembra kr. ban-ski upravi. Prijavi je treba predložiti krstni list in dokaze, da je bil prijavljenec najmanj tri leta zaposlen pri vinogradniških delih. Ob priliki izpitov, ki so razdeljeni V dva dela, mora kandidat opisati vsa važnejša opravila v vinogradu, kleti in sadovnjaku, kot opis sort ln opravila pri kulturah, čiščenju in bolezni vin, zatiranju škodljivcev na sadnem drevju itd. Prvi del izpita se polaga v času od srede februarja do srede aprila, drugi del pa v mesecu maju. Prvi izpit je teoretičen in praktičen, drugi pa samo praktičen. Kdor izpita ne naredi, ga sme največ dvakrat ponavljati. Osebe, ki viničarski izpit narede, dobijo naziv »viničarski pomočnik« in dobe potrdilo o opravljenem izpitu od kr. banske uprave. V letu 1940. se opravlja viničarski izpit tako, da se opravi teoretični in praktični izpit skupno v mesecu maju. Prijave se morajo predložiti kr. banski upravi najkasneje do 21. aprila 1940. pozneje naši prekmurski sezonski delavci že odidejo v svet, mi pa bi radi, da bi vsi nesli s seboj lepe vtise in spomine z našega kmečkega tabora. Spored tabora je naslednji: Ob 6 budnica s fanfarami iz stolpa farne cerkve; ob 9 sv. maša v farni cerkvi v Soboti; ob 9.30 slavnostni sprevod s prapori in godbami po mestu na stadion SK Mure. Ob 10.30 tabor, na katerem bodo govorili zastopniki Kmečke zveze in Zveze poljedelskih delavcev. Ob 11.30 slavnostna predstava Dav. Petanči-čeve igre: »Slovenskega kmeta povest« (režija: prof. J. Potokar). Za vstop k vsem prireditvam se bodo prodajali taborni znaki po 1 din. Prosimo vse slovenske kmečke ljudi, da se kmečkega tabora dne 5. maja v Murski Soboti udeležijo v kar največjem številu! Podrobnosti bomo še objavili. Za udeležence tabora .je dovoljena četrtin-s k a voznina na železnici na področju ljubljanskega železniškega ravnateljstva. Razstava vin v Svečini se vrši nepreklicno in ob vsakem vremenu v nedeljo, 5. maja. Svečana otvoritev razstave bo ob 10 dopoldne. Doslej je prijavljenih že okrog 120 vzorcev izbranih sorti-ranih vin. Cene so z ozirom na odlično kakovost vin razmeroma nizke. Vstopnina se ne bo pobirala, le kdor bo vino pokušal, si bo moral kupiti kupico in katalog, v katerem bodo imena vseh razstavljalcev vin ln zemljevid. Za ugodno avtobusno zvezo z vsemi vlaki bo preskrbljeno, kakor tudi za zadostno število avtobusov, tako da se ni bati stiske. Za večje skupine in pa društva je bolje, da gredo skupaj z lastnim avtom. Dva milostna kraja vabita na priljubljeno bin-koštno romanje, združeno s prijetnim izletom z ladjo po morju: Marija na Trsatu in Marija »Gospa zdravja« v Splitu. Trsatski romarji imajo izlet po morju na otok Rab, splitski pa na Hvar, otok »večne pomladi«. Posebni vlak, posebne ladje! Polovična voznina! Zanimivo potovanje, čudovita doživetja! Zahtevajte takoj brezplačna navodila! Naslov: »Po božjem svetu«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17—c. 300 našimi Na zna iS a Sv. Jurij ob fcčavnlci. Prosvetno društvo od Sv. Tomaža pri Ormožu priredi v nedeljo, 21. aprila, pri nas dve spevoigri, in sicer »Ženili se bomo« in »Koroška roža ali Kraboški menih«. Vsi prijatelji vabljeni! Državna rairedna lolerlfa Žrebanje I. razreda 40. kola dne 12. aprila: din 300.000.—: 48339 din 100.000.—j 32118 din 80.000.—: 31892 din 50.000.—: 99142 din 30.000.—: 91007 din 25.000.—: 62388 din 10.000.—: 15304 40886 41156 59449 62465 din 5000.—: 3013 3826 27234 28029 30465 35783 71409 73826 77383 83158 din 3000.—: 2175 4673 11361 22344 32446 36388 37103 49717 56300 62472 70213 71265 71476 75154 76041 94785 97168 99430 din 1000.—: 10907 12550 19320 22131 24315 25732 29782 31647 27783 37124 39188 41496 44374 47758 48140 51644 56994 58761 59464 59749 60777 62648 69004 70675 70676 71683 72742 87252 88096 88959 (Brez jamstva) Prihodnje žrebanje bo dne 10. maja 1940. Pooblaščena glavna kolektura državne razredne loterije bančna poslovalnica 652 BEZJAK Maribor, Gosposka 25 E. Deisinger: Velik narodni in gospodarski pomen lipe Mnogo poezije se suče okrog lipe, v pesmih jo opevamo kot slovensko narodno drevo, zato poveličujmo slovenski prostor s tem domačim narodnim drevesom. Zavita v zarjo slovanstva diha veličino, lepoto, krepi posameznikovo življenje ter življenje naroda s pomnežem zgodovine slovenskih rodov tja v vekove, uči nas spoznavati smeh in bol minulih pokolenj, njihovih šeg in zborovanj pod njeno krošnjo, z vonljivimi cvetovi in ličjem pa je prijateljica našemu življenju in zdravju. Lipov čaj je namreč vsakovrstno zdravilo zoper prehlad, kašelj in podobno; o njenem cvetju pa pravi pesem: O j beli cvet, prežlahtni cvet! Devištva venec je deklet, nedolžnejših in lepših rož na zemlji celi ne doboš! Še dandanes nosijo neveste k poroki na glavi deviški venec iz voščenih rož, ki predstavljajo lipovo popje in cvetje. Zato bodi proslavljeno, ti edinstveno slovensko narodno drevo, kajti v senci lipe so snivali slovanski rodovi, v njeni krošnji so se pozibavali ptički, pojoč lepšo pesem bodočim slovenskim pokolenjem, po njenem cvetju so brenčale čebelice, v njenem ličju pa so skriti čudoviti zdravilni lekovi! Z izkušnjami in tradicijo stoletij obteženo slovensko drevo, v katero je vtkano milijon sanj slovenskih pokolenj, ne zavrzimo, ampak ga včlenimo v našo narodno kulturno imovino kot sestavni del. Krasimo z njim naše poljske poti, ulice, dvorišča in vrtove, zasajajmo ga vsepovsod, kjer je krpica zemlje prosta! Ne samo v narodnem, tudi v gospodarskem oziru zasluži lipa našo posebno pažnjo. V lipovih semenih tiči veliko bogastvo. To bogastvo je olje, ki lahko tekmuje celo z olivnim oljem. Naše lipe cveto vsako leto zelo bogato in imajo vedno silno mnogo semen. Ta lipova semena vsebujejo veliko množino olja (do 58%) ter prekašajo v množini olja v semenih celo oreh, sončno rožo in olivno palmo. Lipovo olje je po kakovosti mnogo boljše od olivnega ter od laškega, ima svetlo čisto barvo, fin okus, je brez kake vonjave ali grenke primesi, ne postane nikoli žaltavo, dasi ga lahko pustimo poljubno dolgo časa v odprtih posodah na zraku. Nikdar ne spremeni svojega okusa in svoje sestave na zraku, ker spada med ona olja, ki nimajo do kisika nobene afi-nitete (sorodnosti). Pridobivamo ga: 1. s stiskavanjem (prešanjem) kakor pri lanu, ali pa 2. iz zmletih semen po oddestiliranju s pe-trolejevim etrom. S pridobivanjem namiznega olja iz lipovih semen bi si naš narod v gospodarskem oziru zelo opomogel, zacvetela bi lahko domača industrija za proizvodnjo namiznega lipovega olja, prihranili bi pa s tem tudi visoke izdatke za uvoženo olivno in laško (belo) olje. »Slovenski gospodar« stane: za vse leto 32 din, za pol leta 16 din, za četrt leta 9 din. »Kmečka pomoč« r. z. z o. j. v Celju Pod tem naslovom sem osnoval v Celju zadrugo, ki ima namen organizirati vsakojako kmečko pomoč, katero kmet brez organizacije ne zmore. Zaenkrat se bomo predvsem pečali z organiziranim izvozom živine, naslanjajoč se na Osrednjo kmetijsko zadrugo v Mariboru — v območju Celja. Tudi pri tem nas vodi zamisel posredovalne skupne prodaje za račun kmeta po odbitku stroškov in posredovalnine. Kmet sploh ne bo za določeno ceno naši zadrugi prodal, ampak le zaupal v prodajo po najboljši ceni. Ta na čin vnovčenja temelji na zaupanju kmeta v po Stenje in zanesljivost vodstva zadruge. Kupnine namreč ne dobi takoj pri predaji živine, ampak šele, ko zadruga kasira denar. Na isti način smo začeli tudi z organizirano prodajo raznovrstnega lesa, zaenkrat predvsem drv in okroglega ter stavbenega lesa. Zadruga organizira večjo količino kmečkega lesa za skupno prodajo in ga po najboljši ceni proda za račun kmetov, lesnih posestnikov. Ravno pri lesu nasedajo kmetje največkrat brezvestnim špekulantom, ki izrabljajo kmetovo neizvežbanost v kupčiji in mu dajo dostikrat za blago naravnost sramotno ceno, dostikrat ga pa še za tisto nesejo. To se dogaja posebno še v hribovskih krajih, kjer kmet le počasi dozna pravo ceno. Navadno tako ravno najbolj potreben kmet najmanj dobi za svoj les. Pri našem načinu kmet nam sploh ne bo prodal, ampak le zaupal v skupno najboljšo prodajo. Ce bodo cene skočile do prodaje po zadrugi, bodo skočile v korist kmeta. Seveda bo pa tudi na račun kmeta šel morebitni padec, ki pa je za čas vojne pričakovali le v mali meri. Organiziramo sedaj tudi skupni nakup poljedelskih strojev, plugov, mlatilnic, sadnih mlinov itd. En kmet takega stroja dostikrat ne zmore. S skupnim zadružnim nakupom pa z lahkoto. Enemu kmetu se tudi ne splača v eno mlatilni-co zabijati veliko denarja, ko jo rabi le par dni v letu sam. To je pa le mogoče potom organizacije. Zato smo osnovali »Kmečko pomoč«, r. z. z o. j., v Celju. Kmetje v območju Celja, pristopite! Pristopnina, ki se ne vrača, znaša 10 din. Delež do 6 oralov posestva 50 din, za vsakih nadaljnjih 6 oralov še 50 din, največ 200 din. Jamstvo le enkratno poleg deležev. Nevarnosti torej ni. V vsaki vasi lahko napravi nekaj zadružnikov naš zadružni odsek brez registracije pri sodišču in lahko takoj začne delati. Poslovni prostori se nahajajo v palači Ljubljanske kreditne banke, blizu kolodvora, v prvem nadstropju. Na svidenje v zadrugi! Toliko za danes. V kratkem več o nadaljnjih nalogah. Dr. Anton Ogrizek. Žepne ure od din 35'-. Budilke od din 39*-Ročne ure od din 70,- ]. Janko urar in draguljar Maribor, Jurčičeva ul. S Kopu|e Halo po zvKanl ceni! Schaffhausen, Longines, Doxa, Omega itd. MALA OZNANILA C«nik malim oglasom. Vsaka beseda v malem oglasu stan« 1 din. (Preklici, Poslano, Izjave pa 2 din za besedo.) Davek se zaračunava posebej: do velikosti 20 cm8 1 din, do velikosti 50 cm2 din 2*50. — Kdor inserira tako, da ne pove svojega naslova, ampak mora zbirati uprava lista prijave, doplača ie 5 din. — Mali oglasi se morajo brezizjemno plačati naprej, sicer se ne objavijo. Kdor hoč« odgovor ali naslov tz malih inseratov, mora priložiti znamko za 2 din, sicer se ne odgovarja. SLUŽBE: Sprejme se v službo služkinja in šole prosta deklica. Gostilna Mihael Kovačič, Sv. Peter pri Mariboru. 631 Gospodinja ali boljša služkinja, katera razume vsa kmečka in hišna dela, poštena in zanesljiva, se sprejme h gospe na majhno posestvo. Plača 150—180 din. Eliza MUhleisen, Sv. Peter pri Mariboru. 632 Iščem močno deklo, ki zna dobro molsti. Plača 200 din. Nastop 1. maja. Pestevšek, Maribor, Mejna 40. 634 Družina, 2—3 osebe, za delo se sprejme. Pozneje lahko sprejmejo viničarijo. Maribor, Franko-panova 14. 635 Deklo, pošteno, starejšo, vajeno vseh kmečkih del, sprejme gostilna Jureš, Boreči, p. Križevci pri Ljutomeru. 650 Kuharico srednjih let, vajeno hišnih del in vrta, sprejmem. Ponudbe z navedbo dosedanjih služb na podružnico »Slovenca« Celje pod »Zanesljiva«. 651 Veščega opekarja na akordno delo za ročno izdelavo zidne opeke, 90.000—120.000 komadov, iščem. Plača po dogovoru. Ponudbe upravi pod »Zmožen 653«. Pekovski vajenec se sprejme. Pekarna Karel Ber-linger, Oplotnica, Slov. Konjice. 657 Služkinja za kmečka dela se sprejme. Naslov v upravi pod štev. 656. Ofra, oženjen par, sprejme kmetijstvo Šichof, Rošpoh pri Mariboru. 648 POSESTVA Lepo posestvo z gospodarskim poslopjem, 30 oralov, se proda. Lepi sadonosniki, njive, travniki, gozdovi so v dobrem stanju, 10 minut od ba-novinske ceste. Janez Grabušnik, Zg. Voliči-na 23, p. Sv. Lenart, Slov, gorice._646 Na prodaj je mlin in žaga ter nekaj posestva v Prekopi pri Vranskem. Več se izve pri Hranilnici in posojilnici na Vranskem. 649 RAZNO: Dva šivalna stroja, malo rabljena, eden pogrez-ljiv Singer, poceni prodam. Medved, Ptuj, Zg. Breg 30. _654 Proda se breja kobila ali zamenja s konjem. Kobila je srednjih let, dobra za vožnjo. Marija Hauc, Ceršak, Sv. IIj, Slov, gorice._655 Podpisani naznanjam, da imam v svoji trgovini rezan les, cement, apno, trboveljski premog po dnevni ceni na prodaj. Se priporoča Miha Bren-čič, trgovec, Ptuj, Ormoška cesta 3. 647 žjmlVImlVlBOffJaolg Vse različne tiskovine iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii naročajte v Tiskarni sv. Cirila — Maribor SBSBSffl®0HS®raSSB0®® množini so jih šele uporabljali stari Grki v macedonskih vojnah, ki so jih nalagali na vozove radi lažjega prenosa. Tehnični princip, ki je bil merodajen pri sestavi metalnih strojev, je bil ta, da so vrvi, lase, žile ali pasove živalskih kož žpiralno navijali in tako povzročali pod velikim pritiskom njih skraj-šavo. Napenjalne žile so se šiloma navijale, ki so nato sproščene vrgle izstrelek daleč od metalnega stroja. Nekateri metalni stroji so imeli za ležišče izstrelkov žlicam podobne vzvode, zabojčke ali kožnate mošnje. Poleg enoramnih metalnih strojev, ki so v glavnem izstreljevali le kamenje, so Grki uporabljali tudi dvoramne, za izstreljevanje sulic. Navijali so žile, nato sprožili petelina in sulica je odletela iz žleba do 500 metrov daleč. metplnv sirtij katapulte za napad in obrambo. Šele z iznajdbo smodnika je razvoj strelnih naprav doživel popoln preobrat. V začetku so rabili smodnik samo v vžigalne svrhe. Tako je bil v starem veku znan tako zvani grški ogenj, ki je bil v času bizantinskega cesarja važno bojno sredstvo za zažiganje sovražnih ladij. Ker je država zapovedala tajnost glede sestave grškega ognja, ne poznamo danes njegove sestavine. Grški ogenj je letel z metalnih Kamor pride, tam je doma, naj bo na kraju, sredi sveta. C5IOJ) V brk si vojski dve stojita, za zmago ljuto so borita — brez prelivanja krvi ('ifes) Le povejte mi: Kdo je? Drugi jočejo — on poje. (-nq9j3od ud >nuAOTpip juauisoaiMci) Kako rečemo pravilno: 7X18 je 136 ali 7X18 so 136? C9ST=8lXi ni«5! 'ouyedvu af aCoqo) * KAKŠNO STAROST DOČAKAJO? SMEJTE SE! Posebna sreča Vseeno! Tonček je med obedom z rokami jedel. Mati ga je jezno pogledala In mu rekla: »Tonček, kako moreš jesti z rokami, zamazal si jih boš!« Tonček se je zasmejal in veselo odgovoril: »Mama, ne jezi se! Roke so bile že pred obedom zamazane!« V šoli Učitelj: »Pepček, kako veš, da je zemlja okrogla?« Pepček: »To ste nam prejšnjo uro sami rekli.« Na policiji »Zakaj ste prišli?« »Dva stražnika sta me privlekla.« »V pijanosti?« »Da, oba sta bila pijana.« »Izberite, ali imate rajši 50 din globe ali tri dni zapora?« »Rajši bom vzel denar.« Nagel odgovor Učitelj: »Kaj bi najprej naredil, če bi zbolel in bi imel visoko vročino?« Učenec: »V šolo ne bi prišel.« * UGANITE! Bukev: 300—350 let Lipa: 500—600 let * IGRAJTE SE! Leti — leti Igralci sedijo po turško v krogu in roke držijo na kolenih. Voditelj igre reče: »Leti, leti vrabec!« (Ali kak drug ptič.) Pri tem dvigne roke. Tudi ostali jih morajo dvigniti. Kdor tega ne stori, mora dati zalog. Voditelj spet reče: »Leti, leti koza!« (Miza, hiša, konj itd. Itd.) Spet dvigne roke, da bi zavedel igralce. Kdor jih dvigne, zgreši (ker koza ne leti) in da zalog. + strojev v gorečih posodah med sovražnika, ki ga je deloma opekel, deloma pa razgnal. Tudi vžigalne puščice so izstreljevali že v starih časih. (Konec prihodnjič) ★ POIŠČITE! JfzmsAl ¿aJafiitlt Poročnik (ko se je vrnil z dopusta) slugi: »Janez, kaj je novega? Ali se je kaj zgodilo za časa moje odsotnosti?« Janez: »Požar smo imeli, gospod poročnik.« Poročnik: »Požar? Pa ne v mojem stanovanju?« Janez: »Ravno v vašem stanovanju. To je bila sreča, da sem bil ravno takrat v sobi. Veste, pri pospravljanju sem s svečo prišel preblizu zavese. Ta se je takoj vnela in zgorela. Sreča, da sem bil takoj poleg, če ne bi se lahko zgodila velika nesreča.« Gasilci so pripravljeni, a poveljnika nI. Kje j« T Iz zgodovine topa Živalim je dala narava različna sredstva v borbi za svoj obstoj. Živali imajo rogove, kremplje, strupene zobe, ostre sekače in slič-no kot svoje obrambno in napadalno orožje. Edino človeku je primanjkovalo bojnih in obrambnih sredstev. Zato ni nič čudnega, če je bilo prvo človeško napadalno in obrambno orožje bat, nož, puščica z lokom in sulica. Ko je človek uvidel, da se tudi s takimi orožji ne more uspešno braniti in preiti v napad, si je izmislil strašnejša orožja. Tako je človek znašel sčasoma v starem veku prvo strašno orožje, metalni stroj, nadomestilo današnjega topa. Prvi, ki so uporabljali take stroje, so bili Feničani. V večji s seboj na bojno polje. Z njimi so streljali 2—6 kg težke kamne do 800 metrov daleč. Za izstreljevanje do 1.50 m dolgih sulic so uporabljali posebne priprave, imenovane katapulte. Njih domet je bil 1000 metrov. Tudi v srednjem veku so še vitezi uporabljali metalne stroje, lokostrelske naprave in ve/ki -s.— Od Grkov so pobrali Rimljani metalno strelno pripravo in jo deloma izpopolnili. Poleg te so izumili tudi lokostrelno napravo. H koncu cesarske dobe so bile vse te strelne naprave še na kolesih in jih je vojaštvo vozilo n#f> ravct-z, riJ^ahut pvJicč. MOSTIN Mostna »senca Mostin zt izdelovanje prvovrstne zdrave domače pijače. 1 steklenica za 150 litrov 20 din. Poštnina povzetje, 15 din. J A B L I N za izdelovanje domače pijače brez dodatka pravega sadjevca. Zavitek za 50 litrov 20 din, s poštnino 26 din. Drogerija KANC, Maribor, Slovenska ulica Zaloga v Celju: Trg. Loibner, Kralja Petra cesta 17 Zaloga v Ptuju: Drog. Skočir, Slovenski trg 11 OGLASI v „Slov. gospodarju" imajo najboljši uspeh! V NAJNOVEJŠIH VZORCIH V NAJVEČJI IZBIRI V NAJBOLJŠI KAKOVOSTI IN PO NAJNIŽJIH CENAH CENIK ZASTONJ! NAJVEČJA DOMAČA TRGOVSKA HIŠA V JUGOSLAVIJI CILJI 24 URE, HARMONIKE, KOLESA, TORBICE, FOTO APARATI, KOVČEGI, NAHRBTNIKI, PORCELAN, STEKLO MALA OZNANILA OSKRBA t KLOBUKE za birmance dobite že od | 1 28 din naprej pri BABOŠEK VLADKO, f * klobučarstvo, Maribor, Vetrinjska c. 5. • I SLUŽBE: Vzamem na dosmrtno oskrbo staro žensko, katera ima 6000 din. Zemljič Jožef, Kamilica 6. 637 Sprejmem viničarja, majerja ali ofra, ki se razume v goricah. Zaželjene tri do štiri delovne moči, pridne in poštene. Dobro mesto. 622 BAZNO: Na stanovanje sprejmem delavsko družino. Pilz, Pesnica. 604 Majerja, 4—5 delovne moči, potrebujem takoj. Vprašati pri: Lubienski Stane, Jareninski dol, Jarenina. 623 2000 komadov sadnih dreves prodam po 2 din. Preložnik, Sv. Barbara, Slov. gorice. 639 MOSTIN za napravljanje izvrstne domače pijače. Steklenica 20 din. Drogerija I. Thttr, Maribor, Gosposka ulica 19. 525 Cepljeno trsje in korenjake prodaja Tur in, Mo- draže, p. Studenice pri Poljčanah. 362 Pekovskega vajenca z vso oskrbo sprejmem takoj v učno dobo na tri leta. Starši morajo jamčiti zanj. žuman Ivan, parna pekarna, Slovenska Bistrica. 618 Zložljiv šivalni stroj proda poceni Ussar, Trubarjeva 9. 613 Prodam bencinski motor 4 ks. Ločičnik, Roš-poh 125, Maribor. 633 Mostna esenca, izvrsten izdelek, za izdelovanje jako dobre in zdrave domače pijače z izvrstnim okusom. Cena steklenici 20 din. Dnevna razpošiljatev. Ivan Pečar, trg. kemikalije etc., Maribor, Gosposka 11. 490 Sprejmem gospodinjo, 30—40 let staro, za vsa hišna in zunanja dela. Ponudbe na upravo pod »Poštena 616«. Nogavice (lastni izdelki, znižane cene), pletenine, perilo kombineže, volna, rute, odeje, kooe, platno, obleke itd. Trgovina »Mara«, Oset, Koroška cesta 26 (poleg tržnice). 636 Marljivega oskrbnika z večjo družino (3—4 delovne moči) za posestvo iščemo. Ponudbe s priporočilom župnika upravi pod »Takoj 627«. Vajenec se sprejme. Krojaštvo Vogrinec Franc, Poliče, p. Gornja Radgona. 630 Štofe, kamgarne, volne, platno, pisano in belo, tiske, klobuke, perilo, nogavice in razno drugo manufakturo v veliki izbiri in nizkih cenah dobite samo v Tušakovi trgovini pri Sv. Antonu. Ne odlašajte in pohitite z nakupom! 629 Cunje, krojaške odpadke, star papu. ovčjo volno. dlako arovce, staro železje, kovine, baker, medenino kupi in plača najboljše: Arbeiter, Maribor, Dravska ulica 15. 11 Halo! Pomlad! Leto! OSTANKI mariborskih tekstilnih tovaren, dobro uporabni, pristno-barvni, brez napak! »Paket serija H« 15—18 m prima oxfordov, turing in frenšev za posebno močne moške srajce v izbrano lepih vzorcih. »Paket serija M« 15—18 m za ženske obleke, dečve in predpasnike, deleni, kreton, druk, crepi itd. v najlepši sestavi Vsak paket poštnine prosto 150 din. Za enako ceno dobavimo gornja paketa tudi mešano, vsakega polovico. »Paket serija Z« 3—3.20 m dobrega sukna za moško obleko, damski kostum, damski ali moški plašč, in sicer: Z-l 130—, Z-2 160.—, Z-3 200.—, Z-4 250.— in Z-5 300.— din. Vsak paket poštnine prosto, pri dveh ali več paketih primeren popust. Neodgovarjajoče zamenjam! Navedene cene veljajo samo tako dolgo, dokler traja zaloga. Pričakujem cenjena naročila in beležim s spoštovanjem RAZPOŠILJALNICA KOSMOS, Maribor, Razlagova ulica 24/11. Sprejme se pastir za čredo. Rače 132. 644 Prodam kobilo, dve leti staro. Gruber Ivan, Sv. Jakob v Slov. goricah. 628 Dekla, ki zna opravljati vsa gospodinjska dela, se išče. Plača po dogovoru. Šerc Pavel, Beze-na, Ruše. 645 ,\BOZA'- obleke za birmance I. F RE A C Maribor, Glavni trg 13 Ofra, dve delovni moči, sprejmem. Vagen 4, Jarenina. 638 Na majhno gospodarstvo iščem fanta ali deklico iznad 14 let, kmečkega dela vajen. M. Fras, Ribniško selo 7, Krčevina pri Mariboru. 640 Birmanske ure kupite dobro in poceni pri grajskem urarju v Mariboru. 615 Iščem majerja s tremi delavci. Potočnik, Maribor, Sp. Radvanje 24. 643 Kolesa, kompletna, že po 670 din. Razprodaja. Prvovrstno kolo, okrašeno, rumeni obroči, žbi-ce kromirane, povsem kompletno, s sesalko, torbico in orodjem, garancija dve leti, že za 875 din pri A. Cvetko, Polskava-Pragersko. Pošljemo tudi franko kupčeva postava po povzetju. 625 Zanesljivo in veščo deklo potrebujem za krave (3—4). Naslov v upravi. 581 Sprejme se v stalno službo vrtnar, kateri je vešč tudi čebelarstva. Samo resne ponudbe poslati na naslov: Teodor M. 2ivkovič i brat, trg., Prnjavor, Sabac. 516 Prodam kosilni stroj, angleški sistem Deering I, dobro ohranjen, še malo rabljen. Al. Toplak, Destinci, Sv. Urban pri Ptuju. 624 Hranilnica in posojilnica v Ribnici na Pohorju vabi na svoj redni letni občni zbor, ki se bo vršil dne 28. aprila 1940 ob 8.30 dopoldne v uradnih prostorih s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Poročilo o izvršeni reviziji. 3. Potrjenje računskega zaključka za leto 1939. 4. Volitev načelstva in namestnikov. 5. Volitev nadzorstva in namestnikov. 6. Sprejem novih pravil. 7. Slučajnosti. Ako bi občni zbor ob določeni uri ne bil sklepčen, se bo vršil pol ure pozneje na istem prostoru in z istim dnevnim redom drugi občni zbor, ki bo sklepal brezpogojno. — Načelstvo. 619 POSESTVA: Prodam posestvo z zemljiščem in poslopjem v Rušah. Adolf Kotnik, Kotlje. 617 Macesen, rezan ali okrogel, kupim več vagonov. Naslov v upravi. 621 Lepa kmetija v Hvaletincih, last zak. Matjašič, se bo prodala na sodni dražbi 24. aprila 1940 ob 8. uri pri okrajnem sodišču Ptuj, soba, št. 7, za najnižji ponudek 22.028 din. Vadij znaša 4406 din. 620 Cepljene trte, korenjake, amerikanske ključe in sadno drevje razpošilja v prvovrstni kvaliteti drevesnica Gradišnik, šmarjeta pri Celju. 218 Kupim hrastove doge za sode in hrastove hlode. Plačam dobro. Ledinek Pavel, Maribor, Gozdna 6. 555 Iščem kovačnioo v najem na prometnem kraju. Kladnik Ivan, Predtrg 16, Radovljica. 642 Krojaški stroj (Kniehebel) proda poceni Ussar, Maribor, Trubarjeva 9. 612 fínhro bleoo Za birmo Cepljene trte, obvarovane od črvov (ogreov), lepo razvite in dobro ukoreninjene nudi, dokler traja zaloga, L trsničarska zadruga v Sloveniji, p. Juršinci pri Ptuju. Cenik zastonj! 114 venčke, pajčolane, rokavice, nogavice, majice, lepe srajčke za dečke ter moško in žensko perilo najceneje pri VIDA, Maribor, Koroška cesta 10. še po stari ceni dobite pri TRPINU, MARIBOR, VETRINJSKA ULICA 15. 574 Hranilnica Dravske banovine Maribor Centrala: Maribor v lastni novi palatt na oglu Gosposke-Slovenshe ulice. * Podružnica: Celfc nasproti pošle, prej Južnošta-fersha hranilnica. Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno ln kulantno. mmmmmmmmmm VI potrebujete E reden pa kupite, si oglejte veliko zbiro OBLEK, KLOBUKOV, PERILA, NOGAVIC, PLAŠČEV itd. v novi modni trgovini „t AMA" Maribor, Jurčičeva 4 Prost ogled! 423 Albumi, spominske Knjige v veliki Izbiri in po ugodnih cenah v Tiskarni sv. Cirila — Maribor, Ptuj Za birmance venčke, bele nogavice, rokavice, židane trakove, kombhieže, čipke, vezenine v veliki izberi kupite najugodneje pri 524 »LUNA«, Maribor, Glavni trg, avtobusna postaja G! TARE b BREZPLAČEN POUK V IGRANJU. zahtevajte brezplačen katalog! nEINEbHEROLD?íMAÍBCDR;ío6 KLOBUKE moške po din 42.—, 52.—, 72.— otroške po din 30.—, 34.—, 42.—> OBLEKE PERILO, ČEVLJE, NOGAVICE itd. kupite najugodneje pri 422 JAKOB LAH MARIBOR — GLAVNI TRG 2 Kupujte pri naših inserentili! VZAJEMNA ZAVAROVALNICA V LJUBLJANI ♦ ZAVARUJE« POŽAR VLOM STEKLO KASKO JAMSTVO NEZGODE ZVONOVE ŽIVLJENJE KARITAS Vsak slovenski gospodar zavaruje sebe, svojce in svoje imetje le pri naši zavarovalnici. najbolje Iti najvarneje pri SpodnjcStajersM ljudski posojilnici flosposha ulica 23 f PlflFllMIFli Ulica 10. ohfoDra registrovana zadruga z neomejeno zavezo. i JfZST Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. Stanje hranilnih vlog din 53,000.000 —. Tiskar: TIskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru — Urednik Januš Goleč, novinar v Mariboru — Izdajatelj: Tiskarna sv. Cirila, predstavnik Franc Hrastelj v Mariboru