Posamezna številka 6 vinarjev.
Šlev. 29. Izven Ljubljane 8 vin.	\ LMA V SMO, 5. KUjO 1913.
Leio XLI.
~ Velja po poŠti: s
Za oelo leto naprej . , K 26-— za en meseo „ . . „ 2'20 za Nemčijo oeloletco . „ 29'— za ostalo Inozemstvo . „ 35'—
V	LJubljani na dom:
Za celo leto naprej . . K 24 — za en meseo ......2 —
V	opravi prejeman meseCno „ 1*70 == Sobotna izdaja: =
sa oelo leto....... T—
za Remčljo oeloletno . „ 9'— sa ostalo inozemstvo. „ 12'—
Enostolpna petltTTBta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 »
za dvakrat......13 „
za trikrat......10 „
za večkrat primeren popust.
Prti Mili, zahvale, ismrtiice III.:
en0BL0lpna peiltvrata po 18 vlm. ■ Poslano:
enostolpna petitvrsta po 30 vin.
Izhaja vsak dan, izvzemil ne«
delje ln praznike, ob 5. nrl pop,
Redna letna priloga Vozni red.
Kar Drednlfitvo je t Kopitarjevi nllol štev. 6/HL Rokoplat se ne vračajo; neiranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo Je v Kopitarjevi nllol it. 6. — Eačnn poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.5U, botn.-herc. št. 7563. — Upravnlškega telefona it. 188.
DnnaSnia šfev?'ka obseea 6 strani.
PreroKi.
Sedaj, ko so začeli pred Odrinom zopet pokati topovi, sc oglašajo tudi po časopisju različni preroki, ki seveda vse vedo. Oni so od dobro informirane strani poučeni, da je balkanska zveza zopet vojsko nepremišljeno začela, da sta sc Anglija in Nemčija zadnje dni znatno zbližali in iz tega takoj sklepajo, da stoje zdaj diploma-tične šansc za balkanske države slabo, še celo to so nekateri izvedeli, da sc je Rusija od balkanskih zaveznikov začela od-mikati.
Javnost jc treba prav resno svarili, naj nemškemu časopisju v Avstriji prav nič ne verjame. Prvo poglavje balkanske vojske je pokazalo, da od »Neue Freic Presse« doli do »Ekstrablatta« noben avstrijski nemški List , naj bo svetoven ali lokalen, o diplomatičnem položaju ni bil nič, prav nič, informiran in da so si žurnalisti v tem oziru vse sami izkombinirali, pa tako, da n,'ihova domnevanja dejstvom niso odgovarjala, razun če je šlo za stvari, ki jih lahko vsak, ki razpolaga s povprečno mero pameti, deducira. Človek se more danes le s pomilovalnim smehom spominjati nazaj na tiste v baročnem slogu sestavljene uvodnike »Neue Freie Presse«, ki so se odlikovali in se še odlikujejo po pikantno zveriženih in pravi nemški jezikovni okus večkrat zelo žalečih besednih tvorbah in stavkih, stvarno pa niso piška-vega boba vredni. Ravnotako malo so se vresničila tudi vsa krvava prerokovanja »Reichspošte«. Kar se tiče mednarodne politične situacije in diplomatskega ozadja balkanskih dogodkov, so vsi ti veliki listi samo vedeževali, pa nič uganili.
Kar se sedanje situacije tiče, je znano, da se balkanska zveza tudi sedaj ni lahko-mišljeno v nadaljno vojsko spustila kakor ni vprvič nepremišljeno začela osvobodilne vojske. Vemo celo, da je Srbija celo stvar jako tehtno premislila. Dr. Danev in z njim ostali delegati so vendar od decembra sem bivali v Londonu, kjer se danes svetovna politika vodi, in so bili v stalnem stiku z evropskimi državniki. Ako bi se bila zadnje čase stvorila kaka za balkansko zvezo neugodna politična konstelacija, bi Danev to gotovo vedel in mirovnih pogajanj ne bi bil prekinil. Anglija in Nemčija se nista šele včeraj druga drugi približali, ampak traja ta stvar že precej časa in ima to zbli-žanje najbrž namen za vsak slučaj določiti
medsebojni interesni sferi v Anatoliji, ozi- J roma v Mezopotamiji. To delo je že rajni Kinderlen-Wachter pripravil.
Kar se tiče lastnoročnega pisma cesarja Franca Jožefa ruskemu caru, ga je toplo pozdraviti. Dokazuje pa, da se je naša oficielna diplomacija izkazala za popolnoma nesposobno, da sedanji mednarodni položaj obvlada, ker bi sicer ne bilo treba poseči po takem gotovo izvanrednem sredstvu. Kombinacije o vsebini tega pisma so prazne. Sigurno je le to, da bc najbrž imelo vspeh v tem zmisiu, da se svetovni mir ohrani, podrobnosti pa bo morala rešiti diplomacija. Kdo bo pri tem oškodovan, kdo bo več, kdo men; piofitiral, to danes še nihče ne ve, tudi že zaradi tega ne, ker je mogoče, da rezultati druge vojske, ki se jc zdaj začela, stališče evropske diplomacije zopet izpremene. Pa naj se izpremene kakorkoli, slejkoprej smo optimisti in v svetovni konflikt ne verjamemo. Zdi se nam pa tudi za gotovo, da balkanske države ne bodo preveč prikrajšane in da bodo vse toliko dobile, da bodo lahko zadovoljne.
S temi nadami spremljamo zopet junaški boj naših bratov proti osmanskemu plemenu. Idealizem teh zdravih narodov, ki sanjajo že o osvobojenju Kristusovega groba v jutrovi deželi, dviga tudi nas, ki srčno želimo, da bi bil to res zadnji korak da se Turčija vrže za vedno iz Evrope. Pa naj bo zadnji ali predzadnji korak, velesile — tako trdno upamo — nc bodo veliko preprečile historične nuje, naj se grupirajo tako ali drugače. Pterokom po dunajskem časopisju pa ni nič verjeti.
V
(Razgovor našega poročevalca s srbskim ministrom prosvete in cerkvenih zadev.)
B e 1 g r a d , 2. februarja.
V Srbiji je bilo doslej le majhno število muslimanov, in sicer nekaj v Zvomiku in Sakaru na Drini proti Bosni in nekaj v vranjskem okrožju. Z razširjenjem Srbije se bo njih število znatno zvišalo ter bo treba tudi njihove verske razmere urediti.
O tem mi je gospod minister prosvete in cerkvenih del dal naslednje obvestilo:
»Doslej je imela Srbija le majhno število muslimanov, razven Ciganov, ki so tudi tu bili Cigani. Radi tega se njihovo vprašanje ni posebej uredilo, dasi sc jim je drugače s strani oblasti
— narodne skupščine — posvečala vsa mogoča pozornost. Medtem ko še nismo dospeli do tega, da bi uredili razmere pravoslavnih duhovnikov, za katere država doslej še ni žrtvovala niti 10 par, je v vsakem državnem proračunu redna postavka za plače vsem liod-žam, veroučiteljem in drugim muslimanskim verskim uslužbencem. Te postavke so tako znatne, da niso v nobenem razmerju s številom in pomenom muslimanov v Srbiji. Ker bo Srbija sedaj dobila veliko število muslimanskih državljanov, bo njena skrb zanje še večja. Seveda muslimanska vera ne bo mogla ohraniti svojega gospodstva, kakor sploh nobena vera ne bo gospodovala nad drugo. Vsem muslimanom se bo glede političnih in državljanskih pravic in dolžnosti ustavno zagotovila enakost precl sodiščem in drugimi oblastmi, kakor so te pravice in dolžnosti imeli tudi že doslej. Cerkveno premoženje, vakufi, bo stalo v njihovi upravi in njihove džamije in tekije (samostani) se bodo spoštovali pravtako kakor krščanske cerkve. Tudi za časa .vojne so oblasti in vojska skrbno pazile na versko občutljivost muslimanov. To se najbolj vidi po tem, da se razven bosenskih izseljencev, ki niso imeli vzroka niti za izselitev iz Bosne niti za sedanje izseljevanje iz teh krajev in so le žrtev spletk in svoje neumnosti — noben mobamedanec ni izselil iz osvobojenih krajev. Neprestano se vračajo celo tisti, ki so se začasa vojnih operacij umaknili pred srbsko armado. Tako kralj kakor prestolonaslednik in vlada so muslimanom obljubili popolno rav-nopravnost in varstvo, ne da bi zato od njih zahtevali kaj več kakor od vseh drugih državljanov. Muslimani se razven armade tudi niso prav nič upirali ali borili proti srbski vojski ter se jim zato tudi ni ničesar hudega zgodilo z njene strani. Nedvomno se je dogajalo, da so se krščanski prebivalci sami hoteli maščevati nad muslimani radi prejšnjih krivic in žaljenj. Takoj iz po-četka se je proti temu z vso strogostjo nastopilo in sedaj ni več nobene sledi o tem početju.«
»To, kar velja za Turke, pomoha-medanjene Srbe, gospod minister, se zdi, da velja tudi za Arnavte?«
»Da, edina izjema v tem so Arnav-ti. Ti so se v velikem delu dvignili proti Srbom, bodisi iz prevare, bodisi fana-tizirani po turških oblasteh, tako cla je prišlo do boja med njimi in srbsko voj-
sko. V teh bojih se je seveda pripetilo, kar sc žal v vseh slučajih, kadar se prebivalstvo z orožjem v roki upre zmagoviti armadi. Arnavti so se celo tako daleč izpozabljali, da so streljali na vojake še potem, ko so se že podali. Tega niso elelali le iz gozdov, nego tudi iz hiš po mestih. Na ta način je padlo mnogo stotin srbskih vojakov. Naravno, da to ni moglo ostati brez kazni, ki pa ni bila ljuba niti tistim, ki so Jo morali vršiti. Ti pojavi so prenehali in ljudstvo se vrača k rednemu življenju, tako da v. celi pokrajini od Rudnega (bosenska meja) do Gumeudžc in Ka-vaje vlada red in enakost v celokupnem prebivalstvu.«
XXX
K tej ministrovi izjavi treba dodati, da vestnost, tolerantnost in humanost srbskih oblasti javno priznavajo celo carigrajski turški listi, ki pa istočasno strahovito obtožujejo Bulgare in Grke, da zlostavljajo, ubijajo in uničujejo mirno muslimansko prebivalstvo. Takih obtežb proti Srbom n i ; na ten-denciozne in neumne izmišljotine »Reichspošte« se niti nc izplača ozirati se.
Iz vira. ki mu gre vse zaupanje, sem zvedel, da so Muslimani v Novi Srbiji tako zadovoljni z novim stanjem, da v mestih, za katere se govori, da jih bo srbska vojska zapustila, v cc-lih množinah prihajajo k srbskim oblastvom in prosijo, da bi jih o pravem času obvestile o odhodu srbskib čet, ker hočejo z njimi vred zapustiti dosrdanja svoja bivališča in se naseliti v srbskih krajih.
(Glej današnjo sliko.)
Oči celega sveta so zdaj zopet obr« njene na bulgarsko-turško bojišče, kjer se ima definitivno presekati vozel, ki so ga balkanski in turški mirovni delegati v Londonu več kot mesec dni zastonj razvozljavali. Pričel se je drugi del balkanske vojne, z operacijami ob Mramornern morju, to je na skrajnem jugovzhodnem koncu Traci-je. V turških rokah se nahaja samo še galipoljski polotok in okolica Carigrada do Čataldže, vso ostalo Tracijo razven Odrina imajo Bulgari, ki vladajo
LISTEK.
Roža svell
Angleški spisal H. R. Haggard.
(Dalje.)
»Potem,« je rekel Godvin in vzdrk-nil, »želim samo videti škofa Egberta, da se mu izpovem po običajih naše vere, in mu zapišem moje poslednje želje.«
»Dobro; takoj ti ga pošljejo. Sprejmem pa tvoje priznanje, da si ti krivec in ne gospod Wulf. Sedaj me pa zapusti, kajti čakajo me velike naloge. Straža že pride ob določenem času pote.«
Godvin se prikloni in trdnih korakov odide, sultan pa gleda za njim in zamrmra:
»Svet bo težko pogrešal tako vrlega in dobrega moža.«
Dve uri pozneje so straže poklicale Godvina v zaporu in v spremstvu škofa, ki ga je bil izpovedal, je odšel iz šotora tako srečnega obraza, kakor da bi bil ženin. V enem oziru je bil v resnici srečen: konec je bil njegovega truda, malo grehov je imel obžalovati, vera niu je bila vera otroka in dal je svoje življenje za svojega prijatelja in brata. Peljali so ga v velik šotor, kjer je bival Saladin, prostran prostor, razsvitljen od bakelj, kjer jc čakal rabclj s svojimi
pomočniki. Takoj nato je vstopil Saladin, sc radovedno ozrl nanj in rekel:
»Ali si še vedno istih misli, gospod Godvin?«
»Sem.«
»Pa dobro. Ali jaz sem izpremenil svoje. Smeš se posloviti od sestričine, kakor si želel. Pripeljite semkaj bal-beško princezinjo, naj bo bolna ali zdrava, da bo priča svojega dela. Pride pa naj sama.«
»»Gospod,« je prosil Godvin, »prihrani ji ta prizor.«
A prosil je zaman, kajti Saladin je dejal: »Govoril sem.«
Čez nekoliko časa je slišal Godvin šumenje obleke, se ozrl in videl vitko postavo neke ženske stati v kotvj, kjer je bila tolika tema, da ji jc luč od bakelj le malo razsvitljcvala kraljevski nakit.
»Povedali so mi, da ti je slabo, princczinja, slabo od tega, kar je umevno, ker bi moral radi tebe umreti mož, ki ga ljubiš,« je rekel Saladin počasi. »Jaz pa imam usmiljenje s tvojo žalostjo in njegovo življenje se je odkupilo z drugim življenjem.«
Zastrta postava se jc divje zganila in zgrudila.
»Rozamunda,« se oglasi Godvin v francoskem jeziku; rotim te, bodi mirna in ne jemlji mi poguma z besedami ali solzami. Najboljše je tako. Ti ljubiš Wulfa kot on tebe in prepričan sem, da
vaju sreča ob svojem času združi. Mene ljubiš kot prijatelja. Da olajšam tebi muke in sebi vest, ti tudi povem, da te ne prosim več roke; moja nevesta jc smrt. Prosim te, izroči moj blagoslov in slovo Wulfu, in Masudi, tej najzve-stejši in najljubkejši ženski sporoči ali piši, da ji darujem srce, da sem v poslednjih trenutkih mislil nanjo in da prosim Boga, da bi se zopet srečala tam, kjer se vsa neravna pota zravnajo. Rozamunda, z Bogom! Mir in veselje bodi s teboj mnogo mnogo let in s tvojih olrok otroci. Godvina se, prosim te, spominjaj le toliko, da je živel služeč tebi in tako umrl.«
Nemo ga je poslušala in iztegnila roke, Godvin pa je stopil k njej, ne da bi mu kdo branil. Nagnila se je k njemu, ne cla bi si odgrnila pajčolan, in ga poljubila, najprej na čelo, potem pa na ustnice; potem pa se je z zamolklim, ječečim vzklikom obrnila in zbežala iz tistega temnega prostora, in Saladin je ni ustavil.
Ko jc Godvin stopal nazaj, se je čudil, da Rozamunda ni izpregovoriln niti ene besedice. Zakaj ali čemu ni vedel, tedaj pa mu je vstal v duhu spomin na tisto divjo ježo dol po gorskih strminah pri Bejrutu, na ustnice, ki so se ga takrat dotaknile na lica in na vonj las, ki so mu vihrali okoli prsi. Vzdihni! jc, pahnil tako misel od sebe .in zarudel vzpričo mis* 'a mu
jajo taki spomini, ko je bil ob robu groba; pokleknil je pred rablja, se obrnil h škofu in rekel:
»Blagoslovi me, oče, ter mu daj znamenje, da udari.«
Tedaj je začul dobro znane stopinje in ko se je ozrl, je videl \Vulfa, ki je strmel vanj.
»Kaj pa ti tukaj delaš, Godvin?« vpraša \Vulf. »Ali jc tisti lisjak tam obadva vjel v svojo past?« in prikimal j c proti Saladinu.
»Lisjak naj ti odgovori.« je rekel sultan in se nasmejal. »Vedi, gospod Wulf, da je bil tvoj brat ravno na tem, da umrje mesto tebe in sicer po svoji lastni želji. Jaz pa ne sprejmem take žrtve; poslužil sem se je pa, da podučim svojo nečakinjo princezinjo, da vaju v resnici pahne v pogubo in, če treba, tudi samo sebe, če bo še nadalje kovala naklepe za beg ali pa dovoljevala vama, da jili kujeta. Viteza, vrla m o-, ža sta, ki vaju rajši v boju usmrtim. Dobri konji stoje zunaj; vzemita jih od mene v dar, na odjezdita s temi nespametnimi meščani v Jeruzalem. Nemara. se še kdaj srečamo tam na njegovih' ulicah. Nc, nobeno zahvale. .Taz vaju zahvaljujem, saj sta podučila Salah-rd-dina, kako j)opolna mora biti bra-tovska ljubezen.«
(Dalje.);
tudi nad obrežjem Mramornega morja od polotoka Galipoli pa do Čataldže.
Kakor znano, so Bulgari v prvih treh tednih vojne popolnoma razbili turške armade in jih pritirali do Čataldže, kjer so se Turki za močnimi utrdbami šele mogli ustaviti. Prve vesti, da so Bulgari došli do Čataldže, so prihajalo 10. novembra 1. 1. S tem, da so Bulgari potisnili Turke za čataldžke utrdbe in na galipoljski polotok, so bile ostale turške čete v Odrinu in v Albaniji odrezane od Turčije in prepuščene svoji usodi. Ko so Bulgari došli do Čataldže, so našli na veliko razočaranje mesto popolnoma prazno. Mesto leži namreč pred črto, ki jo tvorijo močno utrjene višine, razprostirajoč se od Mramornega do Črnega morja. Zakaj niso Bulgari z isto vehemeneo napadli Čataldžkih utrdb, kakor so jo pokazali pri Lozengradu, Ljule-Burgasu in pri Čorlu ? Verjetno je, da so bili vojaki vsled neprestanih bojev preveč upehani; pa tudi silne izgube in težkoče pri dovažanju hrane in streljiva so zahtevale daljši odmor. Tako se je zgodilo, da so po kratkih bojih okoli čataldže Bulgari dovolili Turkom premirje, seveda pod trdimi pogoji, ki so jih pa Turki vseeno sprejeli.
Ker jc večina bulgarske armade zbrana pred Čataldžo in se bodo naj-brže tudi tu bili hudi boji, podajamo kratek popis takoimenovanih čataldžkih utrdb in krajev glavnega bulgar-skega bojišča.
Fronta čataldžkih utrdb leži 35 kilometrov pred Carigradom in se razprostira od mesteca Buj-Čekmedže ob Mramornem morju do jezera Derkas na Črnem morju ter je dolga 40 klm. Ker se pa na jugu zajeda do iOO m široko jezero Buj-Čekmedže skoro 10 kilometrov daleč v notranjost in se na severu razteza gozdnato obrežje, za tem pa Derkoško jezero, jc prava fronta utrdb dolga samo 25 klm. To omogoču-je vspešnejšo brambo čataldžke linije od strani Turkov, ker oba njihova krila varuje voda, središče pa zapirata dve vsporedni vrsti utrdb.
Kakšne pa so te utrdbe? Čataldž-ko linijo tvori od 120 do 200 m visoko gričevje, ki sc vleče v podobi venca med obema imenovanima jezeroma. Na teh gričih sta dve vsporedni vrsti trdnjav, in sicer ima prva vrsta 11, druga pa 10 utrdb. Ti forti so novejšega datuma in jih Turčija pred rusko - turško vojno leta 1877 sploh še ni imela, šele po vojski so Turki napravili 27 močnih nasipov za pehoto in topništvo. Na močnejše utrjevanje Čataldže je začela Turčija misliti, ko je spoznala v sosedni, tedaj še vazalni kneževini Bulgarski nevarnega soseda. Načrte za moderne fortifikaeije je izdelal Brial-mont, ki je nameravai zgraditi 7 močnih utrdb, napravili so pa samo 3, druge so večinoma zemeljske utrdbe. Približno se ve, da so oborožene s 160 velikimi topovi, med kojimi je tudi precej starih.
Poglejmo sedaj še posamezne utrdbe. I. fort, Bujuk-Čekmedže brani prehod čez istoimensko jezero pri Kali-kraciji in mestecu Buj-Čekmedže. II. Gjaur-Bajir, na severu jezera Buj-Čekmedže, kot skrajni levi člen velikega venca trdnjav. Poleg nje leže v prvi fronti utrdbe, Bahčeš, potem Ahmed paša, Hamidije, Mahmudije, Mahmud paša. Gazi-Bajir, Kizildžali-Tepc, Taš-lar-Bajir in na skrajni desnici pri Der-koškem jezeru, utrdba Amimjagu. V drugi liniji so utrdbe, Meš-Tepc, Lefte-roglu-Tabja, Kuru-Kavak, Dejirmen, iTudžir-Tepe, Ak-bunar, Kurd - Dere, Sanjak-Tepe, Evik-Tepe in Tomaš. Med temi velikimi forti so še manjše utrdbi-ce in močni nasipi za pehoto.
Mesto Čataldža, ki se po njem imenuje cela obrambena črta, leži na desnem bregu reke. Karasu, ki loči Čataldžo od utrjenih višin. Sedaj je Čataldža v rokah Bulgarov, ki so se istotako zakopali in močno utrdili po gričevju, nasproti turškim fortom. Iz Čataldže vodita dve glavni cesti proti Carigradu, ena v jugovzhodni smeri do Buj-Čekmedža in gre ob Mramornem morju preko Sv. Štefana dalje do Carigrada, druga pot pa vodi skozi utrdbe in mimo Hadenikeja.
Kako se bodo razvile stvari pri Ča-taldŽi, je seveda neznano. Vendar pa turška moč, čeravno so jo tekom zime zelo ojačili in kakor pravijo, tudi or-ganizovali, ni sposobna za ofenzivo in ne more vreči Bulgarov iz njihovih postojank. To dejstvo mora zapečatiti usodo Odrina in Tracije. Tudi galipoljska turška armada ne more prodreti bulgarske vrste, ki so se utrdile pred polotokom. Turkom ostane za ofenzivo samo možnost, da na kakem mestu izkrcajo čete in ž njimi napadejo Bulgarc od strani. Ker turško bro-dovje no more iz Dardanel, pride v postov pač le Mramorno morje in sicer kraji Rodosto ali Eregli. Toda Bulgari so žc računali s tem in so zavarovali
med drugim tudi eelq> morsko obrežje z minami. Poznavalci pravijo, da bi bilo vse, kar bi Turčija eventualno poclvze-la, bolj politična demonstracija, brez stratežkih učinkov. Turška armada se more samo braniti za Ča-taldžkimi forti, ako je politični razdori popolnoma ne oslabijo, za uspešno napadanje pa nima moči.
Streljata artiljerija in pehota. Bulgari mesto bombardirajo. Turški vojaki pdgtimno streljajo nazaj. V mestu je vse mirno/.
J Carigrad, Listi poročajo, da so konzuli v Odrinu prosili, naj se določi nevtralna zona za tuje državljane; če se to ne pripozna, pa nameravajo konzuli prositi za dovoljenje, da smejo tuji državljani odpotovati v Carigrad,
OPERACIJE PRED SKADROM.
1 London. »Daily Te'egraph« javlja: Ko se; je srbska brigada iz Leša bližala Skadru, je prišel turški parlamenter od povelj-niStva trdnjave. Dasi njegovo poslanstvo ni znano, sodijo, da je prišel zaradi kapitulacije, ker je položaj brezupen in ne more trdnjava več vztrajati.
JANINA.
Pariz. Iz Aten prihaja poročilo, da je grška armada ves dan bombardirala Janino in se je pokazal velik efekt strelov. Nato je pozvala poveljništvo turške garni-zije po parlamentarju, naj se vda ter za-tovi posadki, da se ji dovoli odhod z vojaškimi častmi. Turški poveljnik je odklonil ponudbo in izjavil, da se ne vda, dokler mu ne ukaže tega vlada v Carigradu. Položaj v Janini je baje nevzdržljiv.
ŠE NEPOTRJENE VESTI.
Pariz. Skader je kapituliral. {Treba
sprejeti z največjo rezervo.)
Berolin. Tukajšnji »Presstelegraph* razširja več brzojavk iz Sofije, ki poročajo, da so se poslaniki trozveze do pozne noči posvetovali pri italijanskem poslaniku, nakar se je pričel nemški poslanik pogajati z bulgarsko vlado. Boje pred Odrinom so nato prekinili in so dobili bulgarski poveljniki tozadevna navodila. (Skrajno neverjetno)
GRE SE ZA CARIGRAD.
Sofija. Vladni »Mir« piše na uvodnem mestu: Zadovoljni smo, ker smo si zopet popolno akcijsko svobodo pridobili in pričakujemo, da ne bo nihče več govoril o interesih, ki so merodajni, da ostane Čari« grad v turških rokah in da mora sultan Dardanele obdržati. Carigrajsko in vprašanje Dardanel hočemo enkrat za vselej rešiti in obenem čuvati legitimne evropske koristi. Mladoturški odgovor na naše zahteve je dejansko povabilo nešim vojakom, naj odkorakajo v Carigrad. Naša armada se mladoturškemu vabilu tudi odzove.
AVSTRIJSKORUSKO RAZMERJE.
Peterburg. Car Nikolaj je sprejel 4. t. m. ob 3. uri popoldne v Carskem Selu posebnega poslanca cesarja Franca Jožefa princa Hohenlohe v avdijenci.
SRBI IN BULGARI. Belgrad. Uradno sc izjavlja: Poročilu inozemskih listov, češ, da so sc, ko je bival srbski sofijski poslanik v Belgradu, pogajali Bolgari in Srbi o obmejnem vprašanju med bodočim srbskim in bulgarskim ozemljem, so izmišljena.
TEŽAVE MLADOTURŠKE VLADE. Carigrad. Mahmud Šefket paša, ki s\ notranjih težkoč ne prikriva in ki so ga trajni spori v armadi globoko pretresli, je sklical voditelje strank na porto, da se ustanovi »koncentracijska« vlada. Voditelji strank so pa njegov predlog hladno sprejeli in niso pritrdili njegovemu predlogu, da bi Hakki paša postal veliki vezir, ker zahtevajo, da se imenuje ministrstvo pod vodstvom Said paše. Tudi armada ni zadovoljna z Mahmud Šefket pašo. Generala Pertev in Fuad sta se proti velikemu vezirju izjavila. Enver bej je popolnoma nemogoč in je moral odpotovati v Ismid, da vodi transport anatolskih relifov k armadi, ker ga v čataldški armadi nočejo trpeti. Tudi v Mali Aziji se kažejo učinki smotrene, tuje razdiralne agitacije. Veljaki v Smirni so se več ur posvetovali s francoskim poslanikom v Carigradu. Nihče bi ne bil presenečen, če bi sedanji kabinet, ki je diploma-tično in materielno popolnoma osamljen, kmalu sklenil mir in odstopil.
Dogodki m Balkona.
BOJI PRED ODRINOM, PRI ČATALDŽI IN NA GALLIPOLIJU.
Sofija. Bombardiranje Odrina se jc 4. t. m. zopet pričelo. Trdi sc, da nekaj mestnih delov gori.
Carigrad. Turško notranje ministrstvo je izdalo komunike, ki potrjuje, da so pričeli Bulgari 3. t. m. ob pol 8. uri zvečer na vzhodu in na jugu obšli eljevati Odrin.
Carigrad. Poslaniki so prošnje konzulov o določitvi nevtralne zone, v katero naj bi bežali inozemci, izročili porti. Veliki tazir Mahmud Šefket paša je izjavil, da prošnji rad ugodi, a da morajo temu pred \;sem tudi Bulgari pritrditi.
•i Carigrad. (Privatne vesti.) Spopadi so se pričeli tudi na polotoku Gallipoli. E..1-garska kavalerija jc napadla turške prednje straže. Trdi se, da so sc pričeli v torek, dne 4. t, m. popoldne tudi spopadi ob čataldški črti.
Vesli iz BuMe.
Vsa Bolgarija si je oddahnila, ko je bila izrečena odločilna beseda za nadaljevanje vojne, saj je bila negotovost zadnjih dveh mesecev že vsem neznosna. Vest, da se vojska nadaljuje, se je v taboru pri Ča-taldži bliskovito hitro raznesla. Gromoviti »ura« se je oril nad taborom, vojaki so se vstopili v »kolo«, ki je kmalu tako naraslo, da je merilo več kilometrov in rajali so pozno v noč.
Istotako navdušeno je končno razre« šitev položaja pozdravila cela bolgarska javnost. Prispevki za Rdeči križ so zopet začeli prihajati, pa tudi vojakov na bojnem polju se občinstvo spominja in daruje tanje toplo obleko in perilo. Zlasti se je klub »Slivnica« zavzel za macedonske in druge prostovoljce, ki sc na lastne stroške oblačijo ter jim poslal mnogo perila.
Vlada skrbi tudi za družine vojnih ob-vezancev ter je notranje minitrstvo občinam naročilo, da poleg dosedanje redne podpore tem družinam poskrbe že sedaj tudi za spomladno setev. Tistim družinam, ki so ostale popolnoma same brez vsake moške glave, se mota za oran> preskrbeti pomoč v vasi, seme bo Jo pa po znižanih cenah dobile od države potom gospodarskih organizacij. Za novoosvobojene kraje sc bodo dala semena popolnoma brezplačno, kakor se za te kraje sploh vse stori, kar je le mogoče, da prebivalstvo čim orei okusi blagoslov — osvobojenja.
Sofijska mestna občina bo tudi znova dala potrebne vsote za podpiranje družin vojnih obvezancev.
Nekatera osvobojena mesta so na sofijsko vlado vložila prošnjo, da smejo svoja, večinoma turška imena, spremenili v bolgarska, oziroma se imenovati po kakem bolgarskem generalu ali carskih princih. Ministrstvo je prošnjam ugodilo.
Tudi sofijski mestni svet namerava nekatere ulice imenovati po znamenitih krajih sedanje vojne, n. pr. Lozengrajska, Liile-burgaška, Čataldška ulica itd,
t Kardinal iiai dr. N* ~~
Rajnega kardinala dr. Nagla bodo pokopali v petek, 7. februarja, ob 3. uri popoldne. Pokopal ga bo praški nadškof kardinal Skrbensky, Mctropolitanski kapitelj pri sv. Štefanu je izvolil za kapiteljskega vikarja pomožnega škofa dr. Pflugerja.
Cesar je doposlal metropolitanskemu kapi tel ju pri sv. Štefanu sledečo sožalnico: Njegovo Veličanstvo cesar je čul poročilo o smrti Njegove eminencc nadškofa dr. Franca Nagla z globoko čutečim obžalovanjem in izraža metropolitanskemu ka-pitelju pri sv. Štefanu Najvišje odkritosrčno sožalje ob tej težki izgubi, ki je zadela vso dunajsko nadškofijo. Cesar ohrani vedno častitljiv spomin na rajnika, ki si je v požrtvovalnem, Bogu posvečenem delovanju tako kot dušni pastir in višji pastir in s svojim vsestranskim človekoljubnim delovanjem pridobil veliko zaslug.
Svoje sožalje so metropolitanskemu kapitelju ob smrti kardinala dr. Nagla izjavili nadvojvoda prestolonaslednik Franc Ferdinand in njegova soproga, nadalje nadvojvoda Friderik in soproga, nadvojvoda Peter Ferdinand in soproga, nadvojvoda Evgen, nadvojvodinje Marija Jožefa, ministrski predsednik grof Stiirgkh, železniški minister dr. Forster, nižjeavstrijski cesarski namestnik Bienerth, kardinal Skrben-sky in škofa v Št. Hipolitu in v Lincu. Nuncij Scapinelli je osebno izrazil svoje sožalje.
»Wiener Abendpost« piše o rajnem visokem cerkvenem dostojanstveniku: Dunajska nadškofija žaluje za svojim višjim pastirjem. V stolnem mestu je deloval le malo časa, a v tem kratkem času se mu je posrečilo, da si je pridobil ljubezen in spoštovanje duhovščine in vernikov, ker je bil rajnik pravi mož božji, prepojen o velikosti in o visokosti svojega zvanja in ki je goreče ' delal na poglobljenje in razširjanje verskega čustva. Bil je mož velikega znanja in globoke učenosti in je znal veliko jezikov govoriti. Z zgledno gorečnostjo je kot glavar nadškofije delal. Vztrajno je prenašal svoje bolečine in je velikodušno čakal kon ca, ker je njegov značaj utrdila vera,
Berolinska »Germania« objavlja o raj fiem kardinalu dr. Naglu daljši članek, v katerem opozarja, da dasi je kardinal dr. Nagi le kratek čas na Dunaju deloval, si
K le znal pridobiti splošno spoštovanje in ,jbezen v dunajski nadškofiji.
Dnevne novice.
^f- Nemška morala. V Orientu je od-nekdaj, kjer so geografične razmere le količkaj dopuščale, cvetela visoka kultura. Tako v sumerski dobi kakor v rimski in bizantski in pozneje v dobi arabskega kali-fata je n. pr. porečje Evfrata in Tigrisa bilo prepreženo z vodovodnimi napravami, Egipt jc bil paradiž, sredi sirske puščave se je dvigala ponosna Palmyra, Damask je bilo mesto neizrečene bogatije, celo v Mervu in Samarkandu in ob mejah kir-giške stepe sta človeški um in marljivost jdavila največje triumfe. Ko pa so pridrvela turkestanska in mongolska plemena, se je vse uničilo in se do danes razun na obrežjih niso te dežele več dvignile. Le, kar je v tujih rokah, se zopet oživlja — Egipt, deloma Sirija, ruska Transkavka-zija, nekaj južne Perzije in one pokrajine ob indijski meji, ki stoje pod vplivom Anglije. Kar pa ima v oblasti Turek, je kakor prokleto. Celo Anatolija, svoj čas raj, ki sta Rim in Bizanc iz njega črpala največja bogastva, je danes pustinja. Spričo tega je propadanje turštva le pozdravljati in more imeti samo blagodejne posledice •— naj se osvobojeni narodi, kakor n. pr. na Balkanu, vladajo poslej sami ali naj prevzamejo dedščino Turčije Angleži, Francozi in Rusi, kakor se bo to zgodilo y azijski Turčiji. Slovanom gre zasluga, da so Turčiji zadali smrtni udarec, ki ga ji Idrugi podjarmljeni narodi niso mogli dati. Slovani so s tem tudi obnovili najslavnejše jtradicije krščanstva izza križarskih vojsk sem in nobeno plemenito srce se sili tega destva ne more odtegniti. Drugače Nemci, iTem vsega tega ni mar. Kaj je danes potomcem Karola Velikega za krščanske ideale in zahteve kulture! Oni, ki nas danes pravtako pogansko sovražijo kakor takrat, ko so nas njihovi meči ob Labi klali, rajši vidijo, da Orient ostane v rokah izgnitega plemena, nego da sc Slovani dvignejo iz stoletnega robstva in dajo s Icm vsem ostalim narodom, začenši od Armencev do fifafeakih Bcdttinov zgled, da se otresejo
strašnega jarma, nevrednega ljudstev, ki so npkdaj kulturno bila na zelo visoki stopinji. Kaj pravica, kaj morala, ki sto^e na strani teh narodov! Današnji ,Grazer Tagblatt« piše v tem oziru: »Moralni pomisleki nič ne pomenijo, ker je z višjega (!) stališča za človeštvo boljše, da vlada in se razvija nemško ljudstvo nego kako balkansko pleme!« Tako daleč je padlo nemško ljudstvo, ki se je svoj čas proglašalo za nositelja krščanske prosvete in nravnosti! Morala ni nič, nemško ljudstvo stoji danes na »višjem« stališču nego je morala _na stališču, da mora Nemec nad Slovanom vladati. Tako je mislil tudi Timur-lenk, »bič človeštva«, in Osman, da pa tako misli nemško ljudstvo danes, to je za kulturo zelo žalostno. Ni čuda, da vsa izobražena Evropa danes tako mrzi Nemčijo in njeno moralo. Angleži in Francozi imajo tudi sebi podložne kolonije, toda ne zastopajo tako brutalnega stališča, da en sam narod na svetu vse velja, drugi pa nič. Kar pa je najbolj obžalovanja vredno, jc to, da krščanskosocialni Nemci ne mislijo dosti drugače nego nemškonacionalni »nadmoralisti«.
•r Kaj je z jugoslovanski »irreden-to« in jugoslovanskim »izdajalstvom«? Dobro je zavrnil bavarski list ona dunajska in graška trobila, ki očitajo naši dinastiji vedno zvestim Jugoslovanom pri vsaki priliki irredento in iz-dajalstvo. Omenjeni list »Das Bayri-sche Vaterland« je pisal te dni v uvodnem članku takole: »Dasi so Jugoslovani v zadnjem času dali večkrat, povod, tla se je o njih govorilo in pisalo, vendar jim ne sme nihče podtikati centrifugalnih nakan, ampak priznati raz-borito marljivost, da bi si priborili v Avstriji primeren gospodarski in političen ugled glede na svoje število in svoj kulturni napredek. V Avstro- Ogrski se navsezadnje lahko govori o neo-slavizmu. Ali ta nima s panslavizmom, ki je povsem ruskega izvora, prav ničesar skupnega. V bistvu gre tu za mirni kulturni boj z germani-zmorn, ki pa se sme tem manj smatrati za edinega, ker ni med vsemi narodi, ki so pod habsburškim žezlom, slovanski rod nc samo najštevilnejši, ampak je tudi v kulturni smeri dosegel tak nepričakovan napredek, da se mora vsakemu človeku, ki nima predsodkov, zdeti nerazumljivo, kako se izvest-ni nemški krogi no morejo iznebiti mi-, sli na nadvlado Nemcev v Avstriji.« — Razboriti nemški politiki imajo pač druge pojme o Slovanih kakor dunajski in graški politični petelini.
-(- Kje je poštenost? Iz učiteljskih krogov se nam piše: Tajnik »Slomškove zveze«, nadučitelj Iv. Štrukelj, je pred tremi leti na mladeniškcm taboru v Robu govoril tudi sledeče: »Fantje! Pijančevanju, klafanju in verski mlačnosti napovejte boj na nož!« V Učiteljski tiskarni pa so stavek zasukali ter že tretje leto trobijo po svojih listih, da jc Štrukelj pozival liberalno učiteljtvo v boj na nož. Kaj ne, to je pošteno! Tisti, ki vedo toliko čvekati o »nesramnosti« naših listov, naj pometejo najprej pred svojim pragom. Nagrabili bodo toliko smeti, da ne bodo vedeli kam z njimi. Da more slovenski pisatelj biti tako malenkosten — da ne rečemo hujšega — skoraj ne bi mogli verjeli, pa je lc žal, resnica! Če se že borite, borite sc pošteno! Tako tope in nerodno zasukane puščice tajnika »Slomškove zveze« ne zadenejo prav nič. Škoda truda.
-f- Naslednik kardinala Nagla. Listi poročajo neuradno iz Rima, da postane najbrže naslednik kardinala dr. Nagla pomožni škof monsignor P f 1 u g e r.
—	Iz justične službe. Za avskultanta sta imenovana pravna praktikanta g. dr. Friderik Vrančič v Ljubljani in g. Alojzij Debel j a k v Novem mestu.
—	Poročila se je v Mengšu gdč. M a-r i j a Hribar, posestnica in tovarnarica z g. Fr. T e s t e n o m iz Loke. Poročal jc nevestin brat, g. Ivan Hribar, kaplan na Sladki Gori na Štajerskem.
—	Osebne vesti s pošte. Za c. kr. poštnega praktikanta v Trstu je imenovan Jožef Š i m e n c. — C. kr. poštni oficial Frančišek Jeglič v Novem mestu je imenovan za c. kr. poštnega kontrolorja v Trstu. — Razpisano je mesto poštnega kontrolorja v Celovcu.
—	Umrla je v Podragi dne 3. februarja Marija Uršič, 24letna hčerka posestnika g. Franceta Uršič na Dobradu. N. v m. p.!
—	Mlada avtorja. Osmošolca gmun-denske državne gimnazije, Ludvik Jordan in Bado baron von der Wensc sta spisala rodopisno delo pod naslovom: »2048 pra-dedov Nj. kraljeve visokosti vojvode Kum-berlandskega, brunšviškega in lineburške-ga«, ki je pravkar izšlo. V nedeljo 19. pr. m. sta izročila glasom poročila vGmundner Zeitung« to delo imenovanemu vojvodi (sinu bivšega hanoverskega kralja), ki ima svoj dvor v Gmundnu. Vojvoda jc mlada avtorja laskavo pohvalil ter ju pritegnil rodbinskemu obedu. Ludvik Jordan, 1. 1895. rojen Radovljičan, je do 1. 1908. bil dijak gimnazije v Kranju, kjer jc takrat
služboval kot finančni tajnik njegov oče, sedaj finančni svetnik v Gmundnp.
—	Pri volitvi cestnega odbora v Kostanjevici je bilo izvoljenih šest pristašev S, L, S. in en nasprotnik.
—	Izlet slovenskih trgovcev na Balkan. »Slovensko trgovsko društvo v Celju« pripravlja izlet slovenskih trgovcev na Balkan, predvsem v Dalmacijo, Bosno in Hrvaško, da se v gospodarskem oziru seznanijo z brati Hrvati in Srbi. Ako bodo razmere na Balkanu dovoljevale, se izlet vrši že spomladi, če ne pa jeseni letošnjega leta.
—	Napadena učiteljica. Ko sc je zadnjo nedeljo, dne 2. februarja okrog po! 9. ure zvečer vračala gdč. Marija Škerjanec, učiteljica v Št. Jakobu ob Savi, iz črnuškega postajališča domov, jo je tik vasi Nad-gorice, ko se zavije cesta proti Št. Jakobu, neki surovež napadel, ji preiskal žepe ter jo slednjič vrgel na tla. Ker je klicala na pomoč, je odnesel pete. Lep cvet napredujoče omike v ljubljanski okolici!
—	Utopljenca so potegnili iz Ljubljanice v Podpeči pri Preserju dne 2. februarja. Utopljenec je že več časa pogrešani Anton Nabergoj, 16letni učenec neke trgovine na Vrhniki, doma iz Vrhpo-lja pri Vipavi.
—	Novomeški župan g. Karol Rozman je včeraj na pustni torek civil-n o poročil odvetniškega kandidata g. L. Lotriča z gdč. Frlugovo, hčerko nad-učitelja in tržaškega deželnega poslanca.
—	Dalmatinski bogoslovci bolniški strežniki. Vojaška oblast v Kotoru je prosila cerkveno oblast, da bi se po potrebi tudi kleriki posvetili strežbi bolnikov v vojnih bolnišnicah. Škof Uccellini je prošnji ugodil.
—	Dražba. Odvetnik dr. Oblak nam piše, da je g. Tomo Pavšlar sicer predlagal odložitev dražbe, da sc je pa njegov predlog na odložitev zavrnil ter da se dra žba posameznih parcel, oziroma skupin Pavšlarjevih posestev zanesljivo vrši dne 6., 7. in ako bo treba tudi 8. februarja 1913 dopoldne ob 9. uri pri okrajnem sodišču v Kranju.
—	Tropičen dež na jugu monarhije Zadnje dni je v Kotorski boki tropično deževalo. Vojaki, ki prenočujejo v šotorih, so zelo veliko trpeli. Slama v šotorih je pre močena. Ker neprestano dežuje, se jc zdravstveno stanje vojakov poslabšalo in je obolelo za legarjem več vojakov,
—	Vojska na Balkanu, 8. sešitek, se razpošilja danes naročnikom. Odlikuje se, kakor prejšnji sešitki, po svoji znanstveni vrednosti in zanesljivih po datkih,pri vsem tem je pa pisan v lahkem poljudnem slogu, za vsakega lahko umljiv in za vsakega, bodisi izobraženega ali priprostega človeka, enako zanimiv. Zelo lepe, raznovrstne, deloma. izvirne ilustracijo dajo delu še prav posebno veljavo in mu zagotavljajo trajno privlačno moč. Cena vsakemu sešitku 40 vin. Naroča se delo v Katoliški Bukvami v Ljubljani.
Društva.
Seja Kranjske podzveze Orlov se vrši jutri v četrtek 6, t. m. točno ob sedmi uri zvečer,
Šentpeiersko prosvetno društvo v Ljubljani naznanja, da ta in prihodnji četrtek predavanje odpade. Prihodnje predavanje se bo naznanilo.
-— V Kranju bo v četrtek 6. t. m. ob pol osmih zvečer v Ljudskem domu predavanje s krasnimi skioptičnimi slikami. Predaval bo državni poslanec profesor Jarc o svojih spominih na potovanje križem Sicilije.
—	Kmečka zveza za kranjski okraj je imela v ponedeljek svoj občni zbor, ki je bil jako mnogoštevilno obiskan. O delovanju Kmečke zveze sta poročala predsednik g. Brodar in tajnik g. Podlesnik. Poročilo, da je zveza živahno delovala, tako da je priredila pretočeno leto 11 shodov, organizirala enotno zaupništvo in pospeševala tudi gospodarske koristi svojih članov, se je soglasno odobrilo in izvolil 7. vzklikom zopet stari odbor. Med slučajnostimi se je govorilo zlasti o razmerah pri našem mlekarstvu in »Mlekarski zvezi« ter o novem zakonu zoper kužne bolezni. Po občnem zboru sta. podala svoje poročilo poslanca Demšar in Jarc.
NOTRANJE POLITIČNE ZADEVE.
Parlamentarne zadeve. — Čehi zoper Hocbenburgeija. — Laška obstrukcija v tirolskem deželnem zboru. — Pre-osnova gaiiškega volilnega reda. — Vsernslnska stranka. — Boj za volilno preosnovo na Ogrskem. — Zanimivosti o službsni pragmatikl.
Finančni odsek je včeraj glasoval o drugi skupini osebnega dohodninskega davka. Ce. se mali finančni načrt, tudi izvede, še nikakor ni gotovo, ker nastajajo trajno, ovire in težave. — Odstopiti namerava poljski državni poslanec dr. vitez nI. Kozlowski, ker postane
predsednik zemljiškega kreditnega društva v Lvovu. — Češko časopisje zopet ostro napada pravosodnega ministra dr. Hochenburgerja, ker je izdal odlok sodiščem v Šleziji, da morajo češko vložene, tožbe, ki se kakemu nem-, škemu sodišču odstopijo, prevesti v nemščino. — Laški liberalni list »Alto Adige« napoveduje najostrejšo laško obstrukcijo v tirolskem deželnem zboru, če Lahom glede na železniško vprašanje ne odnehajo. — Danes se prično Poljaki in Rusini pogajati o izpremem-bi gaiiškega deželnega volilnega reda. Pogajanj se poljska konservativna stranka ne udeleži. — »Slovo Polskie« poroča, da se je vršil v Lvovu ukrajinski shod, na katerem so sklenili, da naj se ustanovi vseukrajinska stranka, ki hoče delati na narodno politično združitev vseh Ukrajincev v Avstriji in v Rusiji. — Danes zvečer uamerava socialno demokraška stranka prirediti 10 ljudskih shodov v Budimpešti, na katerih bodo razpravljali o splošni volilni pravici in o splošni stavki. — Neki nemški svobodomiselni poslanec izjavlja: Ker razprava o malem finančnem načrtu le počasi napreduje, se tudi uredba uradniških plač zavlačuje. Ce se finančne postave ne izvedejo, so sploh službena pragmatika ne uveljavi. Mod tem ko je zbornica razpravljala o službeni pragmatiki, so odpošiljali uradniki in uslužbenci deputacije; zdaj je pa ta pritisk malone popolnoma ponehal; nasprotno pa zdaj veliki kapital z vso silo pritiska na zavlačevanje in socialna demokracija podpira veliki kapital. Poslanec priporoča, ura-dništvu, da naj se zanima tudi za rešitev malega finančnega načrta.
Si®rsfce oovlce.
š Kaj so dosegli? Vsi liberalci starega in novega kalibra, imajo venomer vprašanje na jeziku: Kaj pa je dosegla obstrukcija v deželnem zboiu? To vprašanje v istem hipu, ko izlivajo svojo jezo na naše poslance, da še vedno obstruirajo in da sc nc udajo brezpogojno. Nekaj pa jc obstrukcija vendarle že dosegla. Dokazala je, da so vsi liberalci, ki pripadajo h kateremu koli veroizpovedanju, narodno nezanesljivi in da niso sposobni vzdržati daljšega boja proti Nemcem. Dr. Kukovec dokazuje z dr. Negrijem vred. da se nam ne gode nobene posebne krivice in dr. Ploj-Jurtelova garda je za tiho, udano in potrpežljivo sodelovanje z Nemci. Nadalje je obstrukcija dosegla, da vsi pošteni Slovenci na Spodnjem Štajerju obračajo liberalcem hrbet, ker jih je sram njihove grde strankarske strasti, v kateri izdajajo tudi slovensko narodnost.
š Ponižno vprašanje. Glasilo liberalne slranke je moralo bežati zaradi dolgov v Ljubljano, dr. Jurtelova »Sloga« za pobijanje sloge pa si že od nekdaj ni upala na Štajersko, tako da zdaj vsa glasila štajerskih liberalcev izhajajo na Kranjskem. Liberalna stranka je dala tudi dr. Kukov« čevo brošuro proti obslrukciji slovenskih poslancev tiskati v Ljubljani. Vsiljuje se nam ponižno vprašanje: ali je že plačana? In če je, ali so jo Nemci plačali, kajti slo-venski liberalci niti svojih p.rrejšnjih dol" gov nc morejo plačati.
JEZIKOVNO VPRAŠANJE V BOSNI IN V HERCEGOVINI.
Iz Sarajeva se poroča: Avtentično sc potrjuje, da vlada glede na jezikovno vprašanje noče odnehati in da sc le javnim uradom dovolijo koncesije.
Cerkveni vesleiK.
c Postni govori v Ljubljani. V župni cerkvi Sv. Jakoba govori vsako nedeljo ob 2. uri popoldne dr. Josip Jer-še: »Testament Gospodov«. — V stolnici govori vsako nedeljo ob 1. uri popoln dne stolni vikar Janko C.egnar: »Zadnji nauki Gospodovi s križa«. — V frančiškanski cerkvi ima postne govore vsak torek P. Benvenut. Winkler.
Korone novice.
k Za predpusi. Celovec. Pustni to> rek. Nemci že dva. dni razširjajo govorice po mestu, da bodo Slovenci vprizo-rili danes demonstracijo pred »Musik-schule«, kjer sc vrši »šulferoinska« predpustna veselica. Seveda so si te neresnične. vesti izmislile le nemške buti-ce, ker ne morejo pozabiti zadnje svoje »kulturne« blamaže. Nemci bi s tem sami zopet radi vprizorili gonjo proti Slo* vencem, ker jih jezi, da vsi trezno misleči prebivalci mesta ostro obsojajo zadnje demonstracije. — »Nacionalci« so razširili tudi bedasto govorico, da pridejo celovškim Slovencem — tudi Slovenci iz Ljubljane na pomoč!
k Smrtna kosn. Kostanje. Tu je umrl v torek dopoldne g. Janez Draga snik, župnik na Kostanjali. Imel
je pljučnico. Bil je star Šele 39 let. Ranjki je bil doma v škofičah in je bil vrl, neustrašen bojevnik za verske in narodne pravice obmejnih Slovencev. Koroški Slovenci ga bomo zelo pogrešali. Počivaj v miru!
Primorske vesli.
p Škoi na Reki postane, kakor nekateri listi neuradno poročajo, monsignor B i e z o t a.
p Prijatelj ustrelil prijatelja. Iz Gorice nam poročajo: Danes ob 1. uri zjutraj je v ulici Barsoni ustrelil Mihael M a r e g a delavca Antona Pertota s tremi streli iz samokresa. Do polnoči sta Marega in Pertot skupaj pila na Maregovem stanovanju. Po odhodu Pertota je Marega pričel streljati iz samokresa skozi okno. Na klic žene Elize je prišel na pomoč Pertot. Marega je odprl vrata in ustrelil v prsi Pertota, da je kmalu nato izdihnil, Ma-rego so aretirali, Pertota so pa prepeljali v mrtvašnico.
p Razpisan c. kr. poštni urad. V Zdravšini na Goriškem je razpisana pošta (III/3.) Pavšal za poštnega sela je 399 K. Prošnje vložiti v teku treh tednov.
p Umrl je v Medani posestnik in cerkveni ključar g. Ferdinand Toroš.
p Poročil se je dn^ 30. t. m. na Tr-»atu g. Anton Komac, član uprave hrvaškega dnevnika »Riječke Novine«, z gdč. Zorko Jerina.
p Politika na pokopališčih. Več majhnih istrskih italijanskih občin je sklenilo, da bodo odslej na pokopališčih dovoljevale le napise v italijanskem ali latinskem jeziku.
Spomini na kardinala dr. Nagla.
Slovenski laik, ki je imel večkrat priliko občevati z rajnim dunajskim nadškofom tako takrat, ko je bil dr. Nagi šc tržaški škof, kakor potem, ko je nadomesto-val kardinala Gruscho in tuid pozneje, ko je sam kardinal postal, nam blagega pokojnika sledeče slika:
Rajnik je predvsem napravljal vtis jako energičnega človeka, k čemur je tudi pripomogla njegova krepka postava in izrazita flziognomija, a motil se je, kdor je iz tega sklepal, da dr. Nagi ne premisli vsakega svojega koraka in da ne zna izbrati več potov k cilju kakor samo enega. Rajnik ie namreč energijo združeval z veliko modrostjo, se tudi ni udajal tujemu vplivu, ampak sam vse pretehtal in v kočljivih stvareh znal dobro izbrati zlato sredo. Bil je pri vsaki dobri stvari zraven, često igral tudi vodilno vlogo, a se nikdar ni v ospredje silil, bil je pa vodnik, ki ni nikoli prave poti izgubil. Fraza, da jc rajnik bil »konservativec« ali »klerikalen fanatik«, ki jo beremo danes v nekem sicer brezpomembnem listu, je nezmiselna. Dr. Nagi je bil vseskozi pravega demokratičnega mišljenja, kjer pa je mogoča svoboda mnenj, se je rajnik po Avguštinovem reku postavil vedno na stran svobode, o čemer so ravno iz njegovega pastirovanja na Dunaju, kjer je med katoliki nastalo prav takrat več struj, na razpolago tehtni dokazi. Dr. Nagi je bil pač skoziinskozi praktična na-tura, ki ni težil za nemogočim, ki je skušal vedno na podlagi že ustvarjenega delati naprej in doseči uspehov, in prav zato so se nasprotniki tega moža, ki so ga morali spoštovati, tako zelo bali. Šel je k svojemu cilju polagoma, dosegel pa ga jc vselej in sigurno.
V osebnem občevanju je rajnika odlikovala plemenita priprostost, prijaznost in možata odkritost. Ne bom nikoli pozabil, kako me je sprejel, ko je že bil kardinal. Na tozadevno čestitko se mi je visoki rajnik kljub veliki socialni razliki med njim in menoj sam zahvalil, pozneje pa me je sprejel brez vseh ceremonij, dasi sem prišel k njemu v vsakdanji obleki in takore-koč meni nič tebi nič. Ni se razlikoval prav nič od onih časov, ko je bil tržaški škof, se je šalil in obravnaval z menoj o neki stvari tako kakor enak z enakim.
Pri tej priliki mi je rajnik tudi rekel, kako rad se spominja onih časov, ko je bil »samo še škof« v tržaški škofiji. Kardinal Nagi je bil pravičen mož, ki ni imel nobenih nacionalnih predsodkov in če kakšna njegova odredba ni vseh zadovoljila ali se je smatrala za neprimerno, je treba pravici na ljubo povdariti, da ni nikoli izvirala iz kakega narodnega nasprotstva. Vse, kar se v tem oziru trdi nasprotnega, je produkt liberalne žurnalistične fantazije. Resen človek ne more govorili o tem, da bi bil visokomisleči pokojnik imel kake »germanske« namene. On je cenil vse poštene ljudi, zelo pa je imel rad Slovence, kar vem tako iz skušnje kakor iz njegovih izjav in čemur bodo vsi pritrdili, ki so ga poznali. In ravno tisti, s katerimi je rajnik nujno moral v konflikt priti in ki so mu njegovo
Eastirovanjc najbolj oteževal!, ravno ti lah-o Izmed vseh največ povedo o njegovi konciliantnostil
O rajnikovih zaslugah za probujo krščanske verske zavesti in organizacije tako med Slovenci kakor na Dunaju, o nje
govih uspehih na tem polju, med katerimi je veliko zelo važnih, o njegovem javnem pomenu — o tem naj pi&ejo drugi.
Ljnlilianske novice.
lj Ženski oddelek S. K. S. Z. v Ljubljani vprizori v nedeljo ob 5. uri popoldne v »Ljudskem Domu« zanimivo svetopisemsko igro »Egiptovski Jožef«. Pohitite torej vsi v nedeljo v »Ljudski Dom«.
lj Mešani zbor »Ljubljane« ima danes ob pol 8. uri zvečer skupno vajo.
lj Krščanska ženska zveza ima v petek, to je dne 7. t. m. ob 4. uri redno predavanje v Ljudskem domu. Predava č. g. dr. Josip Jerše,
lj Izprememba posesti. Gospod Anton Felicjan, adjunkt pri južni železnici v Ljubljani, je kupil T. Čehovo vilo pod Rožnikom.
lj Zdravniška vest. »Zbor liječnika kraljevina Hrvatske i Slavonije« je na svojem letošnjem rednem občnem zborovanju izvolil predsednika Društva zdravnikov na Kranjskem, gospoda dr. Demetra viteza Bleivveisa-Trsteniškega svojim častnim članom. To odlikovanje se je izvršilo zbog zaslug dr. viteza Bleivveisa za organizacijo zdravnikov na Kranjskem in v priznanje njegovih prizadevanj za skupno znastveno delovanje slovenskih in hrvaških zdravnikov, ki imajo v »Liječnič-kem Vijesniku« svoj oficijalen organ. Dr. Bleiweis je že četrti član Društva zdravnikov na Kranjskem, ki ga je zadelo to odlikovanje. Razven njega so častni člani »Zbora liječnika« še gospodje: vladni svetnik profesor dr. Alojzij pl. V a 1 e n t a -Marchthurn (izza leta 1876.), dvorni svetnik dr. Fran Zupane (izza 1, 1900.) in primarij dr. Vinko G r e g o r i č (izza leta 1900.)
lj Iz gledališke pisarne. Danes, v četrtek, ob pol 8. uri za kronsko predstavo priljubljena burka »Charleyeva teta«. V soboto zadnjič v sezoni »Hoff-mannove pripovesti«; koloraturna pevka Cilka Otahalova gostuje v vlogi Olimpije. — V nedeljo popoldne ob 3. uri zabavna francoska veseloigra »Mala čokoladarica«, zvečer ob 7. uri d e -se ti čin zadnjič v sezoni opereta »Boccaccio«. Drugi teden se uprizori Puccinijeva opera »Butterfly« in Bi-rinskega tragikomeclija iz ruske revolucije »Vrtoglavci«.
Zadruga kovinskih obrtov daje vsem članom na znanje, da se vrši vajenska preizkušnja 19. t. m. Vajenci, ki se nameravajo isti podvreči, naj se zglase v nedeljo dne 16. t. m. v zadružni pisarni.
VOJAŠKA POGODBA AVSTRO - OGRSKE IN ŠVICE.
Berolinski »Tageblatt« poroča, da laški listi že več časa trde, da obstoja med Avstro - Ogrsko in Švico vojaška pogodba za slučaj, če bi Lahi eno ali drugo državo napadli. Trdi se, da se je pogodba na inicijativo načelnika generalnega štaba barona Conrada leta 1911. sklenila. Predsednik švicarske republike je na tozadevno vprašanje bivšega laškega ministra Luzattija izjavil, da vojaške pogodbe Švica z Avstrijo ni sklenila. Zdaj pa trde, da se je baron Conrad jeseni leta 1911 naravnost pogajal s švicarskim zveznim svetom in s švicarskimi vojaškimi dostojanstveniki in pred vsem z divizijonar-jem pl. Sprechcrjem, katerega brat je takrat poveljeval graškemu armadne-rau zboru. Po tej pogodbi bi Švica prodirala s tremi armadnimi zbori iz Sim-ploma in Gottharda južno proti Turi-nu, med tem ko bi pa Avstrija prodirala čez Stilfserjoch proti Bresciji. Švicarji trde, da te izmišljotine Lahi namenoma razširjajo, da upravičijo svoje trdnjavske zgradbe ob švicarski meji, ki jih strašno hitro grade. Italijani grade zdaj pri Simplonu in Stifserjochu li trdnjav.
Zdravnici vesinik.
Vnetje slepiča (apendicita).
Napisal primarij dr. Fr. Derganc.
(Konec.)
Kako pridejo bakterije v votlino in steno slepiča? Na dva načina: 1. ali potoni krvotoka, po krvavih žilah s krvjo; 2. ali pa naravnost iz debelega slepega črevesa.
Radi zdravljenja je potrebno razlikovanje akutnega in kroničnega vnetja. Kako se pojavi akutno vnetje, smo popisali že poprej. H kroničnemu vnetju spadajo vsi tisti slučaji, ki povzročajo bolnikom samo začasno bolečine in neprijetne občutke v desnem spodnjefn trebuhu. To razlikovanje je posebno važno z ozirom na zdravilni poseg: vsak akutni slučaj se mora takoj operirati, dočim določi čas operacije pri kroničnem vnetju zdravnik po danih razmerah in svoji posebni izkušnii.
i 1
Zakaj se mora vsako akutno vnetje jopiča takoj operirati? Ker uči vsestranska bogata, a bridka izkušnja, da ni mogoče nikoli naprej povedati, kako se obrne vnetje v prihodnjih urah, ali na boljšo ali na smrtonosno stran? Lahko se namreč zgodi, kar se dogaja in povzroča prej omenjene zamujene slučaje — da zdravnik vsled lahkega začetka bolezni odsvetuje takojšnjo operacijo, a da so že čez par ur po zdravnikovem obisku slepič pregno-ji, kar pomeni smrtnonovarno komplikacijo. Prog noža apendicite je n e s i g u r n a, n e m o ž n a.
Zato vlada zdaj med znanstvenimi zdravniki vseli narodov enotno in strogo naziranje, da jc edino varno in sigurno zdravljenje (terapija) vnetega slepiča — operacija, ki enkrat za vselej odstrani iz telesa ta nepotrebni in tako nevarni privesek. Slepič je sidro smiti, zasejano v človeško telo.
Apendicita je k i r u r g ič -na bolezen. Kakor hitro stavi zdravnik ali bolnik dijagnozo apendi-cite, tisti hip mora odstopiti odgovornost kirurgu. Ako vpraša bolnik o nemarnosti bolezni in operacije, se glasi odgovor: »Ako hočete počakati, imate smrtne nevarnosti 10 odstotkov, ako dovolite operacijo takoj, k večjemu 2 odstotka, najbrže pa 0 %.
Iz nemožnosti prognoze sledi še drug, enako važen sklep: čim prej se izvrši operacija, toni uspešnejše, tem hitrejše se odvrne smrtna nevarnost. Smrtnost operacije znaša prvi dan obolenja 09 odstotka, drugi dan 7 odstotkov, tretji dan 10 odstokov, četrti dan 22 odstotkov.
Najboljši, skoro absoluten uspeh, nudi takozvana rana operacija (Fruh-operation), ki se izvrši v 24 urah po obolenju.
V prvih 24 urah je operacija —-igrača in no pomeni skoro nobene nevarnosti. Vnetje slepiča je izjema pravila, da čakanje, da čas počeli vse rane. Kdor čaka pri akutnem vnetju slepiča, ta ne čaka ozdravljenja, ampak smrti.
Tudi pri kroničnem vnetju slepiča je najboljša terapija (zdravljenje) operacija, kajti vsak trenotek se lahko razvije na podlagi kroničnega vnetja akutno z vsemi posledicami in komplikacijami.
Občinstvo začudeno izprašuje zdravnike, zakaj nastopa dandanes tako pogosto apendicita, bolezon, katere baje stari ljudje niso poznali? Ali je to pogostno obolenje le dozdevno ali resnično, značilno za našo dobo in kje tičijo vzroki?
Statistika je dokazala, da se slučaji apendicito v zadnjih letih res množijo (Karrenstein, Kurnmel. Bode, Mac Lean, Naab, Championniere itd.). Ruski zdravniki (Golubov) izvajajo to naraščanje slučajev iz epidemičnega značaja anendicite; Francozi jo proglašajo za črevesno influenco. Primerjalna statistika je odkrila pomenljivo dejstvo, da se širi bolezen le mocl evropskimi, civiliziranimi narodi, da jc pri-rodni narodi (divjaki) skoro ne poznajo. Temu naraščanju vnetja slepiča je kriva torej evropska civilizacija. Z veliko vnemo so začeli iskati zdravniki pogubonosni faktor te civilizacije; nekateri so ga našli v zmrznjenem, kon-serviranem mesu, drugi v luskinah emajlastc posode, tretji v odpadkih in drobcih rdečega gumija, s katerim so zarnašene razne steklenico itd. Najverjetnejšo razlago so podali tisti, ki izvajajo pogostnost apendicito:
L iz razliko mesne in rastlinske hrane;
2. iz različnega zatlošČevaiija telesnih potreb.
Civilizirani narodi uživajo preveč mesa. Moso daje malo blata; vsled toga opeša črevesno mišičje in povzroči kronično zaprt jo (obstipa.cijo). Zastajajoče mesno blato draži črevesno sluznico do vnetja; a v zaslajajočem mesnem blatu se bakterije hitreje plodijo nogo v rastlinskem blatu. Prirodni narodi žive iz večine ob rastlinski hrani, katera dajo težko, obilno blato in tako jači črevesne mišice; evropske šolo, pisarne in delavnico ovirajo normalno in pravočasno opravljanje telesne potrebe. Zmešana hrana s pičlim mesom, redna stoli-ca varuje po tej razlagi apondicito in liudomušneži namigavajo, da ustavi sedanja mesna, draginja najuspešnejše naraščanje in množenje bolezni.
Gospodarstvo.
Razpis dobave železniških pragov (švelarjev). Ravnateljstvo srbske drž. železnice naznanja, da se bo 19. .februarja t. 1. vršila ponudbena razprava za dobavo 6000 hrastovih železniških pragov. Pismeno ponudbe je poslati pod naslovom: ponudba za dobavo hrastovih železniških pragov ad št. 43.841/12 na ravnateljstvo kraljevih srbskih žc-leznic v Bclgraclu,
g V postaji Rudoliovo na progi Ljubljana—Rudolfovo—Metlika se odda zgradba podstavbja in vrstavbnih naprav ter dobava gramoza za nadstavbje v svrho razširjenja postaje. Tozadevne dobave in dela se oddajo ponudbenim potom deloma za enotno ceno po naknadni izmeri, deloma za pavšal. Podrobni podatki so razvidni iz ene prihodnjih številk »Osserva-tore Triestino« In »Laibacher Zeitung«. Ponudbe so vložiti najkasneje do 15. marca 1913 do 12. ure opoldne pri c. kr. ravnateljstvu državnih železnic v Trstu.
Razne stvari.
Koliko stane strel lz topa? Kako draga reč so moderne vojske, nam pokažejo naslednje številke: Za vsak posamezen strel iz llOtonskega ladijskega topa je treba: 400 kg smodnika, ki stane približno 1900 K, izstrelek (pro-jektil) 900 kg, stane približno 2175 K, svila za naboj (patrona) približno 85 K, skupaj torej stane vsak strel 4160 K! Poleg toga je treba upoštevati, da vzdrži tak top navadno le do 90 strelov, nato ga je pa treba temeljito popraviti, kar je zopet zvezano z velikimi stroški. Mnogokrat pa postane top sploh popolnoma nesposoben za nadaljno rabo in ima le še vrednost stare kovine. Ker stane tak top povprečno 400.000 K, je treba h gornjim stroškom prišteti Še liadaljnih 444 K za porabo, tako da stane z vsem vkup vsak posamezen strel 4604 K!
1301etnica tobačne režije. Naša tobačna režija bo prihodnje leto obhajala 1301etnico svojega obstanka. Cesar Jožef II. ji je dal bistveno trgovski ustroj. Leta 1835. se je dotlej enotna uprava razdelila: Produkcija se je podredila posebnemu »Tobačno - doliodarstvene-mu ravnateljstvu«, prodaja pa administrativnim oblastem. Leta 1855. je ravnateljstvo dobilo naslov: »Osrednje ravnateljstvo tobačnih tovarn in odkupnih uradov,« ki se jc leta 1873. iz-premenil v »Generalno ravnateljstvo tobačne režije«. Sedaj ima voditi 30 tovarn, 18 prodajnih skladišč in 7 odkupnih uradov, število uslužbenega osobja znaša krog 700 uradnikov, 450 slug in 40.000 delavccv.
Cesarskih manevrov letos ne bo, in to glede na politično situacijo in okolnost, da je polno vojakov pri »orožnih vajah«.
Bulgarski predavatelj--Bulgarski poslanec dr. Kosta Spisarevskij napravi turne po Evropi in Ameriki ter bo predaval po raznih večjih mestih o Bulgariji in vojni na Balkanu.
Cesarjev osebni zdravnik operiran, Na Dunaju je bil v sanatoriju Ldw operiran zasebni zdravnik našega cesarja, dvorni svetnik dr. Kerzl, ki je operacijo prestal. Upajo, da dr. Kerzl ozdravi.
Princesinja Lobkovic umrla kot kar-meličanka. V Mayerlingu je umrla 3. t, m. dne 21. novembra 1830 v Lvovu rojena sestra Marija Ignacija, ki je živela v redu 23. leto. Rajna je rojena princesinja Lobkovic in se je 5. oktobra 1854 poročila s tajnim svetnikom in bivšim ministrom grofom Eszterhazyjem, ki je kot vitez zlatega runa umrl leta 1890 v Pvrni na Saksonskem-
List »Simplicissimus«, ki je znan po svojih škandaloznih slikah in spisih o Slovanih in je radi tega v Rusiji prepovedan, je prepovedala tudi švicarska vlada na vseh kolodvorih švicarskih železnic.
10 kronski bankovci, ki pridejo i t prometa. Avstro-ogrska banka naznanja, da pridejo popolnoma iz prometa lOkron-ski bankovci, ki imajo datum 31. marca 1900.
Viharna stavka v Rimu. Boj s kara' binieri. Veliki izgredi. Nameravana splošna stavka v Rimu zaradi povišanja užit« ninskega davka se ni kljub agitaciji popolnoma izvedla. Stavka le del delavstva. Pristaniški delavci ne stavkajo. Časopisi izhajajo v zmanjšani obliki. Po nekem shodu na delavski borzi so izbruhnili pred prefekturo viharni izgredi. Demonstranti so metali na kaiabinerje kamenje in so razbijali šipe in celo iz revolverjev streljali. Stavkajoči delavci so prodrli policijski kondon in hiteli proti mestni hiši. Ka-valerija je končno potisnila demostrante nazaj. Več vojakov in delavcev je ranjenih. Zaprli so nad 100 oseb.
Boj prekomorskih družb. Avstro-Ame-ricana izjavlja, da prevozninske cene iz Trsta v Kanado, 165 kron, ne zniža, dasi jih jc Canada Pacific - družba znižala na 140 kron.
Dva otročiča zgorela. V trutnovskl okolici sta se igrala dva otročiča z vžigalicami in zažgala pohištvo. Otročiča sta zgorela.
53 stopinj mraza na švedskem. Na So*
vernem Švedskem je letos najhujša zima« ki jo pomnijo. Toplomer jc padel na 53 stopinj Celzija pod ničlo. Prebivalstvo zelo trpi. Sedem oseb je že zmrznilo.
Trdo mažarsko čelo, ki je kroglja nk prebije. Budimpeštanski trgovec Milodor Radičovics se je spri s črevljarjem Jako- ^ bom Rokaijem radi nekega malega dolia<
Roka! je grozil z revolverjem trgovcu, ki mu ga je pa iztrgal in dvakrat ustrelil na črevljarja. Svinčenki ta Rokaia zadeli na čelo, a sta obe odleteli in padli na tla. Rokai je le neznatno poškodovan.
PovjdnJi v Belgiji. Reki Maas in Šelda sta prestopili svoje bregove. V nevarnosti sta mesti Svittich in Na-mur. Veliko krajev jc poplavljenih. Škode je že zdaj povodenj povzročila več miiijonov frankov. Ker še vedno neprestano dežuje, voda vedno narašča.
Žrtev svojega poklica. V Wiozku na Ruskem Poljskem so pijani kmetje ubili župnika, ker jih je svaril, naj ne pijančujejo.
Židovski narodni sklad, ki ga zbira sionistična organizacija v svrho, da se v Palestini za Jude nakupi čim največ zemlje na deželi in v mestih, je lani narasel za blizo 600.000 K. Največ so zbrali Judje na Ruskem, to je 140.000 K, potem pridejo Avstrija 117.000 K, severnoameriške Združene države 101.000 K, Nemčija 77 tisoč kron, Južna Afrika 32.000 K, Kanada 31.000 K, Rumunska 17.000 K, Holand-ska 12.000 K, Belgija 10.000 K, Anglija in Ogrska po 8000 K. Židovski narodni sklad znaša že nad tri milijone kron.
Prepovedana laška časnika. V Rimu izhajajočemu listu »Fede Nuova-Giornale feminile di propaganda Mazziniana« ter v Florenci izhajajočemu tedniku »La Voce« je na temelju § 26. tisk. zak. odvzet poštni debit za vsa v državnem zboru zastopana kraljestva in dežele. — Kakor zgoraj imenovanima laškima časnikoma je po § 26. tisk. zak. odtegnjen v naši državi poštni debit tudi srbskemu, v Novem Jor-ku izhajajočemu listu »Srbobran«.
Žrtev loterijske strasti. V olomuškem skladišču smodnika se je s službeno puško ustrelil 26 letni pehotni rezervist Engel-bert Siersch 54. pešpolka. Samomorilec je pustil pismo, v katerem naznanja, da gre v smrt, ker je vso svojo bogato dedščino zapravil v loteriji.
KNJIGOTRŽTVO.
Povest o dveh mestih. Leposlovna knjižnica. Napisal Charles Dickens. Prevel J. Cankar. — Ta roman najslavnejšega angleškega pisatelja, ki v njem opisuje v pretresljivih barvah dobo francoske revolucije, je tako interesantno čtivo, da mu gre v literarni izobrazbi vsekako eno prvih mest in more tudi sicer veliko pripomoči k poglobljenju estetičnega razumenja vsakogar. Cena 5 K 50 h, vezano 6 K 50 h.
Mož Simone. Leposlovna knjižnica. Francoski spisal Champol, preložil V. Levstik. — Ta skrajno zanimanje vzbujajoča povest mogočne in zveste ljubezni žene do telesno pohabljenega moža je našla tudi v
Eričujoči slovenski prestavi med nami veko čitateljev in se je splošno hvalila. Priporočati jo je najširšim krogom, ker je lahko umevna in tako dramatična, da more zadovoljiti najživahnejšo domišljijo. Cena skupno z žvezkom Leposlovne knjižnice Ševčenka, »Hajdamaki«, 3 K 40 h, vezano 4 K 50 h.
Ponižani in razžaljeni. Ruski spisal F. M. Dostojevskij. Poslovenil V. Levstik, — Roman ženialnega Dostojevskega ne potrebuje posebnega priporočila. V »Ponižanih in razžaljenih« ie ta izborni poznavalec človeške duše, zlasti njenega trpljenja kontrast med življenjem višjih in nižjih krogov v Peterburgu s tako realistiko naslikal, da mu je v tem oziru malokdo kos. Knjiga vzbuja najplemenitejša čustva ljubezni in usmiljenja. Cena 3 K, vezano 4 K 20 h.
Straža. Leposlovna knjižnica. Poljski spisal Boleslav Brus. Poslovenil Franc Vi-rant. Malo je tako rodoljubnih del, kakor je »Straža«, ki slika boj poljskega kmeta proti prodirajočemu nemštvu. To je proslava grčavega vztrajnega slovanskega kmečkega življa, ki si ne da izlepa iztrgati niti pedi domače zemlje. Vsako rodoljubno srce se bo ob tem romanu navduševalo in utrdilo v narodnem boju. Cena 2 K 40 h, vezano 3 K 40 h.
Razporoka. Leposlovna knjižnica. — Francoski spisal Pavel Bourget. Preložil A. Kalan. — S tem romanom se po pravici ponaša svetovna literatura. Pisatelj je globoko posegel v največje zlo moderne družbe, to je v napačno pojmovanje zakona in rodbinskega življenja, ki rodi toliko gorja v današnjem svetu. Trpljenje žene, ki je pri tem najbolj prizadeta, nam Bourget opisuje z nedosežno močjo. Naj bi ne bilo izobražene družine, kjer bi ta roman ne bil znan! Cena 2 K .vezano 3 K.
Teleionska in brzojavno poročilo.
BOMBARDIRANJE ODRINA. — DEL ODRINA GORI.
Sofia, 5, februarja. Glasom privatnih poročil je obstreljevanje Odrina trajalo od 3. t, m. od 8. ure zvečer do opolnoči, potem ko je poveljnik Odrina zahtevo po kapitulaciji, stavljeno od Bulga-rov ob 7. uri zvečer, odklonil. Bombar-
djranje se je vršilo z vso bulgarsko arti-ljerijo in si niso obstreljevali samo* forti, ampak mesto samo. V vsaki minuti so topovi izstrelili baje več sto projektilbv. V Svilenu (Mustafa paši) so se tresle Sipe. Ker turška posadka nima več kuriva in se ne more posluževati reflektorjev, je moral učinek bombardementa biti velik. Prvemu bombardementu v ponedeljek je do 4. ure zjutraj v torek sledilo živahno pokanje pušk pri predstražah. Ob 4. uri zjutraj se je bombardement zopet začel in je včeraj ves dan trajal dalje. Nekaj mestnih delo gori, kakor zatrjajo privatna poročila, v Berolin pa je došla vest, da bi u.egnilo priti v mestu do masakrov, ker so moha-medanci na Bulgare razljučeni. Mesto se, ako se bo bombardement tako nadaljeval, ne bo moglo več kot pet, šest dni državi. Iz Carigrada se poroča, da so Bulgari iu Srbi v ponedeljek med bombardementom turške utrdbe na severu in jugu baje obenem tudi naskočili, da so pa bili »z lahkoto vrženi nazaj«. Garnizija je polna poguma in navdušenja, poročila iz Svilena pa trdijo, da je bil odpor posadke jako slab. Poročila iz Carigrada pravijo tudi, da Odrinu primanjkuje sicer soli in petroleja, živeža pa ima še za šest mesecev, zlasti biscuita in sira. Sicer pa prebivalstvo ie tudi konjsko meso. Včeraj sta iz S. Štefana odplula proti Odrinu dva turška zrakoplova.
BOJ ZA GALLIPOLI IN NA ČATALDŽI.
Carigrad, 5. februarja. Oficielno se poroča, da se je bulgarska konjenica s turškimi predstražami (o čemer poročamo že na 2. strani lista. — Opomb, uredn.j, spoprijela pri Malatepeju blizu Gallipo-lija, kar 6e pa tiče Čataldže, o bojih na tej črti ni še nobenega oiicielnega potrdila, vendar se splošno govori, da so se tudi tam sovražnosti začele, dasi niso Se zavzele resnih dimenzij. Poroča se tudi, da so Bulgari iz strategičnih razlogov vas Ča-taldžo zažgali.
PRIVATNE VESTI O BOJIH PRI GAL-LIPOLIJU.
Carigrad, 5. februarja. Dva bulgarska pehotna polka sta naskočila pri Gallipoliju dve vasi. Po ljutem ognju sta začela prodirati z bajonetom. Bila sta z velikimi izgubami vržena nazaj. Nato so Bulgari naskok ponovili. Zda) divja bitka naprej, izid še ni znan.
VELIKI VEZIR ODPOTOVAL V GLAVNI STAN. — ZADNJI ODGOVOR TURČIJE. — VOJSKA SE NADALJUJE.
Carigrad, 5. februarja. Vest bero-linskega »Presstelegrafa«, da so Bulgari vsled prizadevanja trozveze bombardiranje Odrina ustavili, se tu ne smatra za verjetno. Temu stoji nasproti dejstvo, da odpotuje danes veliki v?zir v glavni stan v Haclemkoj. Vezir sc poda na bojišče potem ko je, kakor se trdi, ministrski svet sklenil, da Odrin odstopi, ako se zasigura verska su-vareniteta sultana, toda le, č? Odrin dejanski kapitulira. V Carigradu kroži tudi vest, da dospejo v kratkem v mesto napoloficiozni delegati Bulgarije, da sc pogajajo glede odrinskega vprašanja.
OFICIELNO POROČILO O NADALJE-VANJU BOMBARDEMENTA PRFB ODRINOM. — PRI ČATALDŽI JE ŠE MIRNO.
Sofija, 5. februarja. (Oficijelno.) Obstreljevanje Odrina se je včsraj v vseh sektorjih oblegovalnega kroga okoli trdnjave nadaljevalo. Pred Ča-taldžo je včerajšnji dan mirno potekel.
ZADNJA PRIVATNA PODROBNA POROČILA O OBSTRELJEVANJU ODRI-NA.
Pariz, 5. februarja. Preko Carigrada se poroča : Bulgari so včeraj svojo naskoke na Odrin koncentrirali okoli fortov na severu in zapadu, toda so bili odbiti. — V vojnem ministrstvu se priznava, da je obstreljevanje Odrina od strani oblegovalccv jako energično, kar dokazuje, da so oblegovalci med premirjem svoje baterije morali pomakniti mestu precej bližje.
London, 5. februarja. Preko Sofije se poroča: Pri včerajšnjem obstreljevanju Odrina je prišla bulgarska in-fanterija zunanjim fortom 4 km blizu, a je baje vsled turškega topniškega ognja trpela velike izgube.
London, 5. februarja. Včeraj zjutraj je ena bulgarska divizija pod varstvom topov otvorila naskok na mesto, uspeh še ni znan.
Dunaj, 5. februarja. »Neue Freie Pres-se« poroča iz Carigrada: Poveljnik Odrina Šukri paša ie radiotelegrafično br-zojavil, da so Turki v«"era;šnji naskok Bul-garov zmagovito odbili.	<
Belgrad, 5. februaria. Dva mestna de'a> Odrina sta v plamenu. Bombardement trdnjave vodi večinoma srbska artilieriia. Na mesto je naravnanih 40 novih srbskih težkih oblegovalnih topov.
BOMBARDIRANJE SKADRA.
Kotor, 5. februarja. Ves! »Timesa«, da je Skader že kapituliral, ie neumna izmiš-
ljotina. Glasom privatnih vesti iz bližine bojišča se čuje močno grmenje topov iz Skadra. Srbi obstreljujejo Taraboš z velikimi oblegovalnimi topovi in baje streljalo tudi v mesto samo. Sicer pa vlada hud mraz in naletava sneg.
TUDI GRŠKO BRODOVJE ZAČELO Z OPERACIJAMI.
Carigrad, 5. februarja. Grško br> dovje bombardira otok Saros.
NAČRT BALKANSKE ZVEZE.
Soiia, 5. februarja. Privatno se poroča: Vojno ministrstvo upa, da Odrin do nedelje pade. Ako se to zgodi, bo balkanska zveza Porto vprašala, ali sprejme pogoje balkanske zveze. Ako ne, korakajo zavezniki v Carigrad,
VESTI O SKORAJŠNJEM MIRU.
Belgrad, 5. februarja. V vladnih krogih se govori, da se bodo mirovna pogajanja med balkansko zvezo in Turčijo kmalu zopet začela.
TURŠKI DELEGATI ZAPUSTE LONDON.
Carigrad, 5. februarja. Porta je včeraj popoldne svoiim degatom v Londonu brzojavno naročila, naj mesto zapuste.
BRODOVJE VELESIL.
London, 5. februarja. V zalivu Besika se nahaja šest vojnih ladij velesil.
MLADOTURŠKO VLADO NE ČAKA PO VOJSKI NIČ DOBREGA.
Kolin, 5. februarja. »Kolnische Zeitung« poroča, da je odrinski poveljnik Šukri paša izjavil, da bo, ko bo vojska končana, prišel v Carigrad, da krvavo maščuje umor Nazim paše.
KAJ »TIMES« VSE VE.
London, 5. februarja. »Times« je iz »zelo zaupnega« vira izvedel, da predlaga cesar Franc Jožef caru Nikolaju demobi-lizacijo, ki se bo baje že 10. t. m. začela.
STARE POGODBE OSTANEJO.
Dunaj, 5. februarja. Grški ministrski predsednik Venizelos, ki je odtu odpotoval v Belgrad, je izjavil, da ne bo v jBelgradu sklepal nobenih novih pogodb, ker ostanejo prejšnje pogodbe med balkansko zvezo neizpremenjene.
RUMUNIJA PRIPRAVLJENA NA VOJNO.
London, 5. februarja. Poročevalec »Daily Mirrorja« se je mudil te dni v Ru-muniji in opazil, da se Rumunija z največjo naglico pripravlja na vojno. Vsi mostovi, železnice in važnejše ceste so zastražene.
—	Posebno strogo je zastražen most čez Donavo. V Bukareštu se govori samo o predstoječi vojni, na katero je ljudstvo že popolnoma pripravljeno. Kolodvori so polni vojaštva, ki neprestano odhaja proti meji.
KIAMIL - PAŠA.
Carigrad, 5. februarja. Bivši veliki vezir Kiamil - paša je odpotoval v Egipt,
IZ BELGRADA.
Belgrad, 5, februarja. Skupščina se skliče baje po 20. t. m. — Eksminlstra Genčiča, ki je bil radi zarote proti dinastiji zaprt, so za visoko kavcijo izpustili.
—	Katoliški škof skopeljski Lazar Miedia, ki je došel v Belgrad, je zopet kratko kon-feriral z ministrom Pašičem. — Danes je odpotovala ruska sanitetna misija.
ODREDBE RUSKE VLADE.
Moskva, 5. februarja. Na zahtevo zunanjega ministrstva je vlada prepovedala v Peterburgu, Moskvi in Kijevu vsa vse-slovanska zborovanja in prireditve.
LAHI PROTI AVSTRIJSKEMU VERSKEMU PROTEKTORATU V ALBANIJI.
Rim, 5. februarja. Oficijozna »Tribuna« piše, da je dejstvo avstrijskega avstrijskega verskega protektorata v Albaniji v sedanjem momentu vredno velike pozornosti od strani laške vlade, da pa ima Italija vedno priložnost se glede tega z Avstrijo prijateljsko pomeniti.
XXX
PRUSKI PRINC EITEL FRIDERIK NA OGRSKEM KOMAJ UTEKEL ŽIVLJENJSKI NEVARNOSTI. — ŽELEZNIŠKA NESREČA.
Budimpešta, 5. februarja. Pri Mediasu se je dogodila dozdaj v svojih vzrokih Še nepojasnjena železniška nesreča pri brzo-vlaku, v katerem se je vračal princ Eitel Friderik s svojim spremstvom iz Bukarešta v Berolin. Zavirač brzovlaka je bil ubit, šest oseb so iz razvalin	tej.
ko ranjenih, več jih je	nih.
Princ in njegovo sprem;	i ešili
tako, da so še pravočasne ^ uapc,a skočili. Princ se jc nato udeleževal rešilne akcije.
VPRAŠANJE REŠKE ŠKOFIJE RE-ŠENO?
Reka, 5. februarja. »Riečke Novi-ne« zatrjajo, da senjski škof, kateremu Reka pripada, o načrtu Reko od njegove škofije odcepiti ničesar ne ve, od-
cepiti se pa Reka po kanoničnem pravu brez njegovega dovoljenja sploh ne more. Reškega kanonika Viscottija, ki da je za reško škofijo namenjen, na Reki sploh ni.
Zagreb, 5. februarja. Nadškof Ko* adjutor dr. Baucr je izjavil, da mu o nameri odcepiti Reko od senjske škofije ni ničesar znanega, dasi senjska škofija spada pod njegovo vlado.
Rim, 5. februarja. Sicer dobro poučena »Internazionale Correspondenz« javlja iz Rima: Vprašanje reške škofije, kateremu so stale dozdaj nasproti velike ovire narodnega značaja, je rešeno. Papež je imenoval preiata V i s-z o t a za reškega škofa. Ta vest se tudi iz Budimpešte potrjuje.
ZBORNICA.
Dunaj, 5. februarja. Finančni odsek nadaljuje razpravo o osebnodohod' ninskem davku.
DR. KERZL.
Dunaj, 5. februarja. Zdravstevno
stanje cesarjevega telesnega zdravnika dr. Korzla je povoljno.
GENERALNI ŠTRAJK NA OGRSKEM.
Budimpešta, 5. februarja. Zatrjuje se, da izbruhne v Budimpešti generalni štrajk dne 6. t. m., ko se prične v zbornici nadaljevanje razprave o volilni reformi.
Mnenje gospoda dr. J. Kitner-ja
Sv. Peter.
Gospod J. Serravallo
Trst.
Mi je zelo drago Vam poročati, da že 12 let in še vedno z uspehom rabim vaše zeleznato kina vino v slučajih konvalescence, slabokrvnosti in skupaj z ribjim oljem pri rahitičnih otrocih. Ni treba več priporočati tega izbornega zdravila, ono je postalo skupna posest občinstva in zdravnikov.
Sv. Peter, 15. avgusta 1911.
___Dr. J. Kitner.
Tržne cene.
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta, 5 februarja 1913.
Pšenica za april 1913.....11-74
Pšenica za oktober 1913 . . .	12*25
Rž za april 1913.......io-09
Rž za oktober 1913.....9-78
Oves za april 1913......1059
Oves za oktober 1913 ....	8 90
Koruza za maj 1913.....7 78
Koruza za julij 1913.....706
Mefeorologično poročilo.
Višina nad morjem 306-2 m, sred. tlak 736-0 mm
Čas opazovanja
4 9. zveč.
Stanje barometra
v mm
745 3
Temperatura po
Colziin
Vetrovi
1-2 sr. vzh,
brezvetr.
| 7. zjutr. 745 5 - 3-4 2. pop. 744-1 5-2
Srednja včerajšnja temp. 2-5», norm. — 1
Sanatorium Emona l Kl"btsT:
_______________ Komen3!iagaullo«4
Privatno zdravišče za notranje in kirurgične bolezni. — Porodnišnica. — Medicinalne kopeli. Lastnik In Sef-zdravnik: Dr. Fr. Derganc, primar I, hlr. odd. dež. boln.
za majev termin išče večja družina. Ponudbe do 7. svečana na upravništvo „Slovenca". Žele se vsaj 3 večje ali pa tudi 4 sobe. Najraje pritličje. 370
Samo tedaj
je preizkušeno najboljši 1252 kavini pridatek n.
: Franck: pravi,
kadar ponujeni Vam zaboj-Cki ali zavitki nosijo kot ne-prevarljivi znak tvorniško znamko: kavin mlinček.
M.

Odda se takoj prostorno
Izve se: Vegova ulica 6, I. nadstropje.
zanesljiv in dober delavec se tnkoj sprejme v stalno službo pri Ivan Nep. Kastelic, brivec v Ljubljani, Sv. FlorUana ulica 25.	gag
I^esna ženitna ponudba.
Pržavni uradnik, slar 27 let, zeli se v svrho ženilve seznanili z gospodično, staro 18-23 let. JJiti mora krepkega zdravja in r.eomadeževane preteklosti ter imeli veselje do gospodinjstva ter primerno doto.
ponudbe, ako le mogoče, s popisom razmer ter s sliko do 20. /ebruarja 1913 pod „3dealisl 1913-329" na upravništvo ,.Slovenca".
Slika s pismom vred se y neugodnem slučaju takoj vrne. tajnost pod častno besedo zajamčena.
Kuharica
hanja, gospodinjstva, likanja perila, šivanja, želi stopiti v službo h kakemu gosp. duhovniku v mestu ali na deželi. Naslov se izve pri upravi „Slovenca". (Znamka za odgovor.)	368
Oddam tako] veliko, suho in zračno
skladišče
24 m dolgo, 14 m široko na Emonski cesti št. 2. Ivan Jelačin, Ljubljana. 369
Kuharica
srednje starosti, išče službe, najraje v kakem župnišču. Ponudbe pod 354 sprejema uprava lista.	354
! mizarji, pozor !
Želim v IMji sezoni posirelili
Ponudbe na upravo „Slovenca". 365
Ugodna prilika za vrtnarje!
V večjem mestu na Kranj shem se odda
(nad 1200 m2) v najem. V tem kraju
dosedaj ni vrtnarja. Več po dogovoru, Ponudbe na upravo lista pod F.L.59/301.
liaprudaS ge lepa M BB G M
z veliko kletjo, velikim zasajenim vrtom, ki se lahko razdeli na več stavbnih parcel. Več so izve v Spodnji Šiški št. 22.	297
274
pod najugodnejšimi pogoji se proda lepo s stalno vodno silo (25 konjskih sil), enonadstropna hiša z
m________mizarsko delavnice z vsemi
potrebnimi stroll, ter gospodarsko poslopje in nekaj zemljišč. Naslov pove upravništvo Slovenca* pod štev. 274. (Znamka za odgovor.)
posestvo
mehka in trda, (suha); radi pomanjkanja prostora znižane cene. Dostavijo se na zahtevanje tudi na dom. parna Žaja SCAGNETTI. za skladiščem dižavnega tt lodvora. - - - - -45
Stavbene =parcele
na Dunajski cesti o Ljubljani pred delaoskimi hiSami in na Glincah takoj ab mestni mzjl na Tržaški cesti, vse z najlepšo lego so po izberi za primerne cene
na prodal.
Več se izve pri lastniku JOS. 7RIBUC, na Glincah 3?. 2127
Ljubljana, Sodna ulica.
Podpira.te domačo
industrijo 1 Stare nojovice se ceno podpletuiejo!
Specialna mehanična pletilna industrl a in trgovina za površne in spodnje jopice, moderčise, telovnike, nogovice, ro-kovice, posebne obleke zoper trganje, pletilnl materijal za stroje itd. na drobno in na debelo.
Šivalni stroji od 70 kron naprej. Pletilnl stroj patent „Wiedermann" je edina in najuglednejša prilika za dober zaslužek, pouli brezplačen, trajno delo zagotovljeno.
Ker delam brez agentov, so cene veliko nižje. 250(50)
C, kr.	priv.
obena zavarovalnica
ustanovljena leta 1831.
Jamstveni zakladi znašajo nad 415 milijonov kron.
Poslovni izkaz
zavarovalnega oddelka na življenje.

Vložilo se je ponudb . . za zavarovano svoto . . Izgotovljenih polic je bilo za zavarovano svoto . . Naznanjene škode znašajo
meseca januarja 1913
1612 K 13,255.09965
1098 „ 9,227.576-49 883.673-03
obleke
za moške In otroke v veliki izbiri po zmerni ceni v manufakturni trgovini
V	2934
zrau, škofije
Št. 2512.
361
L Za preložitev okrajne ceste Trojana-Zagorje pri Zagorju v cestnem okraju Litija. 2. Za korekturo deželne ceste Črnomelj-Vinica, v cestnem okraju Črnomelj in 3. Za zgradbo okrajne ceste Suhidol-Trata v cestnem okraju Škofja Loka na 16.000 K, 182.000 K in 150.000 K proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave.
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedjo popusta ali do* plačila v odstotkih na enotne cene proračuna ali z napovedbo pavšalne svoto naj se predlože do
ob 12. uri opoldne podpisanemu deželnemu odboru.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, do-poslati je zapečatene z napisom: »Ponudba za prevzetje cestne gradbe Trojana-Zagorje ali Črnomelj-Vinica ali Suhidol-Trata« in sicer je vsako ponudbo posebej predložiti in posebej kuvertirati. Vsaki ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni.
Razven tega je dodati kot vadij še 5°/0 stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbe ne cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v deželnem stavbnem uradu na Turjaškem trgu.
Od deželnega odbora kranjskega.
V Ljubljani, dne 1. februarja 1913.
K
tapetni
OD OD

Zaloga spalnih ter jedilnih sob
v različnih najnovejših slogih.
Vsakovrstno drugo
= pohištvo* .=
Priznano solidno blago
ter najsiižse cene.
QQ □D
Ljubljana, Marije Ter.c.11(Mzej).
Zaloga otomanov DD divanov, žimnic
različne hakooosfi;
zajamčeno trpežni izdelki.
si Velika izbira
dd otrobih vozičkov
t£
□□acsannanaancsnnaannnaanaaanannnaac
j oblastveno potrjeni inštalater za napravo acetilenskih aparatov za plin, vodovodni inštalater in kleparski mojster 0
U
SPODNJA ŠIŠKA ŠT. 66
se vljudno priporoča za oddajo del.
328
"n^pn^nananananaaaDnauuanncnnacna
Elektrotehniška delniška družba
prej
1018
Praga>Vyso5^ny.
Dinamo stroji, elektriški motorji. Naprave za elektriško razscef-Ijaoo in preoajanje elektriške sile. Električni obrat vseh vrst. Uentilatorji. T nrfoo-generatorji, elektriške železnice in lokomotive, žerjavi in dvigala. ObloCnlce in 2arnlce :-:	vseh vrst.
Vodne turbine vseh sestav, (Francis, PeltDH). Točna, cena in hitra popravila vseh elektrlških strojev od drugih tvrdk. Vse potrebe za inštalfiranie.
Izdaia konzorcij »Slovenca«.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: MIha Moškem