216
krohotala bi se naglas in zaploskala bi z rokami.
Ti, ki imaš pogum in moč, kaj te je strah pred polnočnimi sencami?  -   . . .
Upognil se je vrat in nagnila se je glava globoko. Glej, sirove roke so omajale veliki hrast, bridkost in nemogočnost sta ga pod-kopali ? Odpadlo je listje, sušile so se veje, trohnelo   je deblo,   samo  še en udarec —
V stanovanju je že gorela luč, že so ležale temne sence po tleh in neprijeten, vlažen duh je plaval po sobi. Franci je odprl okno in se je naslonil in gledal v doHno. Narastla je bila spodaj velika reka in šumela je in penila se je in drvila naprej. Včasih je zašumelo v grmovju pod oknom, sova je zasovikala, netopir je letel mimo . . .
Ti, ki imaš pogum in imaš moč . . .
RUMENI REKI MASE ŽRELO.
in padel bo hrast in zakadila se bo trohnoba. — Vstal je in odšel proti stanovanju, ker je bilo zašlo solnce in se je delala noč. Potemnele so gore, potemnelo je nebo in pokazala se je prva zvezda. Lepa in svetla je zagorela nad najvišimi vrhovi in zabli-ščale po vsi široki strani.
Franci je šel proti stanovanju sključen in bledega obraza, samo še v očeh je gorelo, skrit plamen je plamtel . . .
Še je čutilj Franci|smeh, cela množica se je smejala, ali upognil je bil tihnik in sklonil je bil glavo.
Minil je večer in Franci je legel v postelj. Mir je zavladal, samo še enakomerno nihanje ure se je culo, samo še zunaj kje se je zaznal glas, vstal je ropot, krik se je za-sliš.al . . .
Franci je zatisnil oči in že se je videl na krvavem potu. Krvavel je hrbet od bre-