Posamezna Številka 10 vinarjev.
Siev.273.
lf LNDllani. v M 21). novemnra isi6.
Leto ШУ.
Velja po pošti:
Za celo leto naprej . . K 26'— sa ea meieo „ . . „ 2'20 u Nemčijo oeloletno . „ 29--u ostalo isosemstvo . „ 36*—
V	Ljubljani na dom:
Sa celo leto naprej . . K 24'— ti en meseo „ . . » 2<—
V	ipmi pnjtmtn meio6«o „ i*80
s=b Sobotna izdaja: =
■a oelo leto......K 7'—
•a HemčiJ® oeloletno . „ B-— za ostalo Inozemstvo. „ 12'—
Inserati:
Euosiolpna petlivrsta (72 mm široka in 3 mm visoka ali nje
prostor) za enkrat .... po 3) т za dva- in večkrat . . 25 „ pri večjih naročilih primeren popust po dogovorn.
Enostolpna pttitvreta po 80 vin.
Izhaja vsak dan, lzvremši nedelje in praznike, ob 5. ari pop.
Rodni letna priloga vozni red
• • ' ;: .		
iks" Uredništvo je v Kopitarjevi nlioi štev. 6/Ш. Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma se ne s= sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =	Političen lisi	za slovenski narod.
UpravniStvo je v kopitarjev! uliol it. 6. — Bacon
l oštne Dranilnioe avstrlj&ke št. 24.797, ogrske 28.511, bosn.-herc. št. 7563. — Opravnlškega teleiona št. 188.
Cesar Karel odlikoval slovenske junake.
KRANJSKI PEŠPOLK ŠT. 17 — »CESAR-JEVIČ«.
Dunaj, 27. nov. Cesar je izdal sledeče povelje armadi in mornarici:
Hočem, da Moj prvorojenec, ki Mi ga /e darovala božja milost, pripada od zdaj daUe Moji vrli, junaški vojni sili in ga imenujem vrhovnim imejiteljem Mojega pešpolka št, 17, ki bo nosil od zdaj dalje ime »Cesarjevič« (Kronprinz). Dunaj, 24. nov. 1916.
Karel.
Radi bi bili med našimi 17timi, ko jim »Slovenec« prinese to poročilo. V prvih urah Svojega cesarjevanja se je cesar Karel ozrl na svoje Slovence in jim pred vsem svetom dal visoko odlikovanje za njihovo vedno enako, vedno čisto in jekleno zvestobo. Naš slovenski ponos bo to odlikovanje: cesar Karel je svoje najljubše, svojega sina ime izročil našemu železnemu polku, dobro vedoč, da bodo Slovenci na jugu države vedeli ceniti, kako je s tem nova ve/, nastala med habsburškim prestolom in slovenskim narodom. Od 1. 1914., ko je cesar Karel prvikrat bil v Ljubljani, je vsako leto opetovano našel priliko, da je prišel med - naš narod. Spoznaval ga je, — današnje odlikovanje kaže, da je tudi spoznal po pravi njegovi vrednosti, zato mu je tudi dal ta odlični dokaz Svoje visoke naklonjenosti. Sinove našega naroda si je zbral, da so nesli ž njim slavo avstrijskega orožja preko tirolskih gora v Italijo, gledal je naše vojake na vseh bojnih poljanah Evrope, videl je kako Slovenec ne gane in da ni prazna beseda, da se hrast in skala prej omaje kot Slovenc, kadar brani pravice svojega cesarja. Tudi padle naše vojake je cesar Karel odlikoval s tem imenovanjem. Po vsej naši domovini bo danes kipelo navdušenja, ko se bo razširila ta vesela vest: cesar Karel je slovenski zvestobi pripel najčastnejši znak. Cesar Karel! Ljubezen naša Ti je takoj ob Tvojem nastopu na prestol Tvojih slavnih dedov hitela nasproti, naša hvaležnost za to odlikovanje Ti bo pričala, da nisi odlikoval nevrednih.
Visoka odlikovanje.
Cesar je izdal 27. t. m, več lastnoročnih pisem, ki izvajajo:
Nadvojvoda maršal Friderik odlikovan z velikim križem vojaškega reda Marije Terezije.
Velika cesarica in kraljica Marija Terezija je podelila leta 1757. vrhovnemu poveljniku svoje armade maršalu grofu Dau-nu, ki je izkušnjo za red že pred celo armado prestal, kakor je sama rekla, veliki križ novoustanovljenega reda Marije Terezije.
Tudi danes armada ve, kake zasluge ste se Vi, armadni višji poveljnik, pridobili pri uspehih zveste in hrabre Moje brambne sile.
Ker vsled dolgih let miru pred sedanjo vojsko nc obstoja kapitel reda, ki bi bil po-Mican, da se posvetuje o sprejemu novih članov reda, Vam Jaz podelim z ozirom na *daj veliki križ Mojega vojaškega reda Marije Terezije, da najtoplejše pripoznam Vaše zasluge, ki jih pripoznava tudi vsa obrambna sila in domovina.
Odrejam, da se Vam podeli tisti veliki križ, katerega je nosil rajni Moj stric maršal nadvojvoda Albert.
Conrad imenovan maršalom.
Tozadevno cesarjevo lastnoročno pi:;-mo izvaja:
V mogočnem borenju sedanje vojske, ki se vojskuje proti mnogim in mogočnim sovražnikom, ste na strani vojskovodja kot načelnik njegovega generalnega štaba omogočili, da ste nadvladah najtežavnejši
položaj in da ste z jasnim pogledom izpro-žili in izvedli odločilne sklepe.
Hvaležno to pripoznavam in Vas imenujem maršalom.
Veliki adm'ral Haus odlikovan z velikim križem Leopoldovega reda.
Cesar izvaja v svojem lastnoročnem pismu velikemu admiralu Hausu:
Upoštevajoč Vaše velike zasluge na uspešni obrambi obali monarhije in pri vodstvu operacij na morju Vam podelujem veliki križ Mojega Leopoldovega reda z vojno dekoracijo in Vam odpustim tozadevno pristojbino.
Odlikovani vojni minister, oba deželno-brambna ministra pohvaljena.
Cesar je izdal lastnoročno pismo, v katerem izvaja:
Na bojni črti se mi je nudila večkrat prilika, da sem se prepričal o uspehih Vaše delavnosti in Vam podelim za Vaše zasluge veliki križ Mojega reda sv, Štefana.
Avstrijskemu domobranskemu ministru generalnemu polkovniku Georgiju in ogrskemu domobrambnemu ministru generalnemu polkovniku pl. Haziju je cesar izrazil v lastnoročnih pismih posebno pohvalno priznanje.
Nadvojvoda Evgen imenovan maršalom.
Cesar je z lastnoročnim pismom imenoval maršalom »s nopolnim hvaležnim priznanjem Vaših odličnih zaslug« kot voditelj neke bojne črte pred sovražnikom.
Odlikovana pobočmka cesarja Franca Jožefa.
Cesar je z lastnoročnim pismom podelil generalnima polkovnikoma grofu Paa-ru in baronu pl. Bolfrnsu vojaški zaslužni križ z vojno dekoracijo.
Povelje vrhovnega pove!;n»ka armade. Vrhovni arrnadn« poveljnik maršal nadvojvoda Friderik je izdal sledeče armidno vrhovno povelje:
Vojaki!
Njegovo c. in kr. Apostolsko Veličanstvo mi je podelil veliki križ reda Marije Terezije, mojega preiskušenega sotrudni-ka generalnega polkovnika pl. Conrada je pa imenoval maršalom.
Ta izraz Najvišje milosti velja Vam vsem, Vaši junaški vztrajnosti, Vaši zvesti požrtvovalnosti v tem težkem boju za moč in obstoj naše ljube domovine,, in jc Najvišje priznanje dosedanjih slavnih činov armade in mornarice. Izkažimo se vredne Naivišjega zaupanja in izpolnujmo svojo dolžnost, dokler ne bomo priborili častnega, zmagovitega miru. Bog je bil z nami, ostal bo z nami!
Zadnja pot cesarja Franca Jožefa I. iz Schonbrunna na dvor.
Kolikokrat se je peljal cesar Franc Jožef I. iz svojega priljubljenega mu Schonbrunna na Dvor. Mrtvega cesarja so sinoči prepeljali iz Schonbrunna v dvorno župno cerkev.
Dunajčani, ki so cesarja Franca Jožefa zelo ijubili, so mu izkazali zadnjo čast. Popoldne žc so prihajali ljudje, da izkažejo rajnemu cesarju zadnjo čast. Tiho, spoštljvo je čakala tista množica rajnega cesarja, ki ga je tolikokrat burno pozdravljala, kadar se je peljal iz Schonbrunna na Dvor, Posebno so drli ljudje pred Schiin-brunn, kjer nudijo velikanski trgi prostora velikim množicam ljudstva. Od tam pa do Dvora so tvorili ljudje neprodircn zid po cestah, skozi katere se jc premikal prvi pogreb cesarja Franca Jožefa I. nemo, tiho, ginjeno čakajo ljudje mrtvega vladarja.
Slabo vreme: popoldne je neprenehoma deževalo, Dunajčanov ni držalo doma. Predno so prišli vojaki in napravili špalir, so biie žc polne vse tiste ceslc, kjer jc bil napovedan prvi pogreb.
Slovo rajnega vladarja v Schonbrunuu.
Rajni ccsar zapušča priljubljeni mu Schonbrunn. Črno, baržunasto z zlatom okrašeno krsto, v kateri počiva rajnik, po-
lože v krasno kovinasto krsto in jo polože na s črnim suknom preoblečeni katafalk. Nekaj minut pred 10. uro je pristopila dvorna duhovščina, na čelu ji dvorni župnik Seydl, h krsti, da blagoslovi zadnjič v Schonbrunnu mrliča. Navzoči so cesar Karel in cesarica Cita, člani cesarske hiše in tisti dvorjani, ki so vedno občevali s cesarjem in ki ga bodo zdaj ponoči spremili iz Schonbrunna na Dvor.
Po končanem blagoslovu pristopijo dvomi slugi in osebni lakaji, da dvignejo krsto z nalašč v ta namen prirejenim dvigalom. Člani cesarske hiše se poslove od rajnega cesarja; mrliča neso na to k mrtvaškemu vozu; duhovniki grejo naprej; krsto spremljajo z bakljami mladi plemiči; prvi najvišji dvorni mojster knez Montenu-ovo, oba generalna pobočmka grof Paar in baron Bolfras, ki so bili vedno v rajniko-vi bližini, so tudi zdaj najbližji rajoikovi spremljevalci. Cesarja so nesli skozi cesarjevo pisarno in skozi veliko galerijo, v kateri se je zadnja leta tolikokrat izprehajal, na balkon in na velike stopnjice. Tam se je rajni cesar zadnjič pokazal Dunajčanom; bilo je to takrat, ko je Dunaj veselo slavil zopetni vhod naše armade v Lvov. Stopnice je zasedla telesna garda; poleg krste korakajo mladi plemiči z bakljami in moštvo raznih gard v svojih sijajnih uniformah. Krsto dvignejo na mrtvaški voz, v katerega je vpreženih osem vrancev.
Nočni pogreb.
Dvorni hlapci na konjih z gorečimi svetilkami, eskadron ' konjenice in dvorni jezdeci nastopijo na čelo nočnega pogreba, ki se prične premikati, ko bije ura deset. Konjenikom sledi dvovprežna kočija; v njej sede dvorni sluge, nato jezdi dvorni komisar; dva dvorna hlapca s svetilkama v rokah prijezdita; nato slede štiri dvorne državne kočije, v vsako je vpreženih šest konj; v njih se vozijo oba generalna poboč-nika, oba knežja komornika; v zadnji kočiji sedi prvi vrhovni dvorni mojster: znamenje, da je že blizu mrtvi vladar. Črni mrtvaški voz, ki pelje rajnega cesarja, pelje osem vrancev. Na desni strani spremlja rajnega vladarja na zadnji poti osem c. kr. trabantnih osebnih gardistov; na levi strani osem kraljevskih ogrskih trabantnih osebnih gardistov, dalje osem gardnih jezdecev peš na vsaki strani, šest osebnih lakajev na vsaki strani; šest arcierov in šest ogrskih gardisto-v na konjih z eno šaržo na čelu tvorijo čelo spremstva; nato prijezdita dva dvorna hlapca; za njima se pelje v dveh dvornih vozovih komorno osobje. Eskadron konjenice zaključi pogreb.
Po širokem graiskem dvorišču se premika pogreb h grajskemu mestu, kjer izkaže rajniku grajska straža zadnjo čast. Zastava se pokloni, boben zamolklo zaropota; počasi zapusti pogreb Schonbrunn, katerega rajni cesar ni zapustil, odkar se je pričela vojska.
Nemo, spoštljivo, ginjeno pozdravlja Dunaj rajnega vladarja.
Pogreb se premika dalje skozi Maria-lilferco, Ring, po zunanjem in notranjem Dvoru v švicarski Dvor. Tiho, spoštljivo, ginjero p'a pričakuje množica. Pogreb je šel precej hitro; približno proti 11. uri je prišel pogreb pred zunanja dvorska vrata. Na Ringu in na Babenbcrški cesti se je zbralo največ ljudi. Vsa okna so bila zasedena; posamezna mesta so se zelo drago plačevala. Straža na cesti je izkazovala rajniku čast; ko jc prišel pogreb proti zunanjim dvornim vratom, je zabobnalo zamolklo pri dvorni straži: moštvo je nastopilo s puškami in izkazalo rajnemu vladarju čast ob njegovem zadnjem vhodu na Dvor.
Pogreb na Dvoru.
Zelo spretno so izpeljali težki, osoin-vprežni mrtvaški voz skozi tesna vrata Švicarskega dvora in ga ustavili ravno pred stopnicami. Najvišji dvorjani in gardni kapitani, ogrski dvorni maršal in dvorna služba z dvorno duhovščino so pričakovali na veleposlaniških stopnicah mrliča. Dvorni komorni sluge in dvorni lakaji so dvignili krsto z voza in jo potem, ko so mrliča blagoslovili, prenesli v črno preoblečeno dvorno kapelo. Pevci dvorne godbe so prepevajoč »Miscrerc« šli pred krsto; krsti je
sledila dvorna gospoda. Krsto so položili na mrtvaški oder, mrliča so blagoslovili; prevoz iz Schonbrunna na Dvor je bil končan. Cerkev so nato zaprli. Danes od 8. ure dalje je bil pristop k mrliču dovoljen občinstvu. Na vseh oltarjih so se darovale črne sv. maše od 8. do 12. ure opoldne.
Dunaj v žalni obleki.
Ceste, skozi katere se pomika pogreb, so oblekic žalobno obleko posebno Mariahilferca. Mogočne črne zastave plapolajo raz vseh hiš, vsi balkoni so oviti s črnino, veliko portalov je okrašenih z zastavami in z drugimi znaki žalosti, trgovci so izpremenili svoje izložbe, črno prevlečene, v male vrtiče: cesarjeva podoba ali kip, razsvetljen, krasi te male vrtove v izložbah. Dunajski župan je popoldne napro-sil trgovce na Mariahilferci in na Baben-berški cesti, naj razsvetle izložbe. Radi sc to storili.
Dvor se je tudi pripravil, da v žalobni obleki sprejme rajnega svojega gospodarja, ki ga je tako povečal. Pred zunanja dvorna vrata so postavili črno preoblečene obeliske, s katerih se dvigajo kandelabri; iz njih šviga plamen. Na zunanjem dvornem trgu in na Mariahilferci so plinove svetilke izpremenili v baklje.
Deževati je proti večeru prenehalo.
i
Obredi v grobnici pri kapucinih
so naslednji: Višji dvorni obrednik potrka s svojo palico na zaklenjena grob-nična vvata in zahteva, da se mil od-pro. »Kdo j««, tu ? « vpraša pater gvar-djan, ne da bi odprl. »Njegovo Veličanstvo presvitl'i cesar Franc Jožef.« »Ig-nosco, tega ne poznam!« »Cesar avstrijski in apostolski kralj ogrski!« »Ig-nosco, tega nc poznam!« V tretje potrka obrednik na zaklenjena vrata: »Kdo zahteva vstop?« »Grešen človek, naš brat Franc Jožef!« In vrata se od-pro.
»Veliko moram še moliti«.
V cerkvi »Na Dvoru.' jc v cerkveni propovedi povedal superior pater Kofler, da je hotel cesar Franc Jožef v torek ob 6. uri zvečer moliti svojo večerno molitev v naslanjaču, a ko je molil, so ga zapustile moči. Ko so ga nesli v posteljo, se je lahno branil z besedami: »Veliko moram še moliti!«, nato je zaspal.
Venec cesarja Karla rajnemu cesarju.
Dunaj, 28. novembra. Cesar Karel je položil včeraj v Schonbrunnu venec na krsto cesarja Franca Jožefa. Venec je lavorjev; brez vsakega drugega zelenja in cvetlic. Dolgi trakovi so črno-rumeni brez napisa z zlatom vtkano cesarsko krono.
Sv. oče bo zastopan pri pogrebu našega rajnega cesarja.
Z Dunaja: Sv. oče bo pooblastil dunaj skega nuncija, da ga bo zastopal pri pogrebu cesarja Franca Jožefa kot. posebni odposlanec.
Car Ferdinand in carjevič Boris pri pogrebu cesarja Franca Jožefa.
Serija. Car Ferdinand in carjevič Boris se bosta udeležila pogreba cesarja Franca Jožefa I.
Nemški zvezni knezi pri pogrebu cesarja Franca Jožefa I.
Eerlin. Pogreba avstrijskega cesarja sc bodo udeležili vsi nemški vladarji. Vladarji iz severne Nemčije se bodo zbrali na neki gotovi točki v Nemčiji in bodo nato skupno potovali. Vladarji južne Nemčije se bodo peljali na Dunaj naravnost iz svojih prestolic in bodo prišli tja istočasno z severnonemškimi vladarji; mogoč bo zato skupen sprejem. Tudi cesar Viljem bo potoval iz svojega glavnega stana naravnost na Dunaj in bo prišel tja istočasno z drugimi nemškimi knezi. Z Dunaja se poroča, da se bodo nemški vladarji pripeljali na Dunaj najbrže v četrtek zjutraj.
Danski in norveški kralj zastopana pri pogrebu cesarja Franca Jožefa I.
Kodanj, 29. novembra, (Kor. ur.) Princ Valdemar se je odpeljal včeraj kot zastopnik kralja k pogrebu rajnega cesarja Franca Jožefa. Spremljata ga generalni major Mollcr in komander Groeve.
Kristianija, 29. novembra. (Kor. ur.) Dvorni načelnik Rustad se je odpeljal predvčerajšnjim na Dunaj, da bo zastopal norveškega kralja pri pogrebu cesarja Franca Jožefa I.
Španska žaluje za cesarjem Francem Jožefom I.
Madrid, 27. novembra. (Kor. ur.) Obe zbornici sta 25. t. m. sklenili, da izrazita svoje sožalje avstrijski vladi, ker je umrl cesar Franc Jožef L
Madrid, 23. novembra. (Kor. ur. — Zakasnelo ) Poročilo o smrti cesarja Franca Jožefa I., ki je došlo včeraj v prvih jutranjih urah, jc globoko učinkovalo na dvor, prebivalstvo in na časopisje. Listi poročajo obširno o cesarjevem življenju in opozarjajo posebno, kako je ljubil mir in kako so ga spoštovali vsi avstrijski narodi. Kralj, ki je bil na lovu, je tega takoj prekinil in se je vrnil v Madrid ter je takoj brzojavno izrazil svoje sožalje avstrijskemu veleposlaništvu. Kraljici vdovi Mariji Kristini, nečakinji rajnega cesarja, je došlo veliko sožalnic. Odredilo se je 42dnev-Do žalovanje.
Žalobna seja ogrske poslaniške zbornice.
V žalobni seji ogrske poslaniške fcbornice so prečitali kraljevo lastnoročno pismo s 27. t. m., ki naznanja, da je novi kralj prevzel vlado in da Čeli, naj bi se kmalu izvedlo kronanje in da bo vladal po ustavi in postavi v blagobit Odrske in njenih sosednih dežela. Podpredsednik pl. Szasz je nato Islavil rajnega kralja kot velikega dobrotnika naroda, ki je mirno rešil vprašanja, o katerih se je mislilo, da jih ni mogoče rešiti. Sedanja vojska je jasno dokazala uspeh dela rajnega kralja. Predsednik je na to predlagal, naj se izrazi najglobokejša žalost kralju Karlu, položi naj se venec na raj-nikovo krsto, zbornica naj se polno-številno udeleži pogreba na Dunaju in žalobne službe božje v Budimpešti, spomin rajnega kralja naj se primerno ovekoveči s primerno postavo; pozdravi naj se novi vladar; bodoča seja zboruj peti dan po pogrebu: 5. decembra, da sed oloči daljni spored. Po govoru min. predsednika grofa Tisze so govorniki vseh strank slavili rajnega kralja. Predsednikov predlog je zbornica soglasno sprejela, nakar so zaključili čalobno sejo.
Dvorno žalovanje.
Na povelje cesarja Karla bo trajalo dvorno žalovanje za rajnega cesarja Franca Jožefa I. od četrtka 30. novembra 1916 šest mescev s sledečimi izpremembami: Prva 2 mesca od 30. nov. 1916 do 29, jan. 1917 najglobokejša; v tretjem in četrtem mescu: od 30. januarja do 29. marca globoka in v zadnjih dveh mescih od 30. marca do vštevši 29. majnika manjša dvorna žalost.
Cesar Karel kot vladar prvič na Dvoru,
Cesar Karel je prišel 27. t. m. kot vladar prvič na Dvor. Ob V£1L uri dopoldne se je peljal iz Schonbrunna na Dvor, kjer je sprejel apostolskega nuncija Valfre di Bonco, turškega veleposlanika Husajna Hilmi pašo, veleposlanika Združenih držav Panfielda in španskega veleposlanika Cassa-leiza.
Avdience cesarja in cesarice.
Cesar in cesarica sta zaslišala 26. t. m. popoldne nadvojvoda Jožef Ferdinanda, za njim pa nadvojvoda Henrika Ferdinanda.
Kdo bo kronal ogrskega kralja?
Deli Apponyjeve, Andrassyjeve in Ka-rolyijeve stranke žele, naj bi ne kronal Tisza, marveč nadvojvoda Jožef kot zastopnik palatina kralju, so naleteli ne le na odpor vladne stranke, marveč tudi del opozicije ni zadovoljen ž njim. Grof Tisza je o tern rekel: Naj so že zavidni kakorkoli, bom le jaz zastopal palatina pri kronanju. Mislim, da sem dokazal, da nisem nikdar iskal sijaja, bleska in dokaze milosti. Dvakrat sem se nahajal v težavnem položaju, a obakrat sem dokazal, da sem nesebično vztrajal na svojem mestu in da sem vedno podrejal osebo domovini. Mislim pa, da gre pravica položiti krono novemu kralju brezpogojno meni, ker mora to storiti zastopnik večine in obžalujem, ker išče opozicija v tem vprašanju spora.
Bojni položaj izpred Gorice.
Goriško, dne 27. nov. 1916.
Divje grmenje najtežjih topov, kakor po taktu, sedaj močnejše, sedaj šibkejše. Vmes tupatam za hip tišina. Ko bi pisal uradno poročilo, bi napisal: *Na bojišču pri Gorici topniški ogenj po navadi. Drugače nič posebnega.« Od Vseh svetih dalje se pripravljajo Italijani za svojo deseto ofenzivo. Toda zdi se, kot da bi to pot Cadorna ne bil tako siguren svojih kart in se jih hoji igrati. Tudi vreme ovira nove akcije. Italijani zadnje čase ne razsipajo tako več . strelivom in tudi ne razlivajo svoje jeze
v taki meri nad našimi kraškimi in vipavskimi vasmi. Le topništvo se »pogovarja« in skuša izvabiti med seboj tajnost bodočih dogodkov. Delovanje letalcev na obeh straneh živahno. Bojne priprave se nadaljuje-jejo mrzlično pri prijatelju in sovražniku.
Noč! Težki topovi bobnijo! Žvižganje granat! Velikanski jarki metlasti stožci italijanskih žarometov igrajo nervozno preko naših postojank, preiskujejo nebo in ti svetijo pot. Italijani so pomaknili svoje žaromete precej bližje. Zdi se ti, da so to velikanski polipi, ki hočejo s svojimi strašnimi tipalnicami zvleči nase našo zemljo in jo iztrgati iz naših rok. Kolikokrat si žc gledal vse te veličastno-strašne prizore, toda noči tik ob boini črti napravijo nate vedno velikanski neizbrisen utis. Nehote moli duša: Gospod, poglej te naše so poljane, — ne daj, da tuje jih dobe roke! — In srce vprašuje: kdaj bo konec temu strašnemu viharju nad našimi domovi? Kdaj srečno naše bo dopiovje?
V soboto sem govoril s prijateljem — Daničarjem —, ki je obiskal v petek slovenskega koroškega župnika — infanteri-sta Ivana Maierhofera na Krasu. Sedaj se nahaja župnik v rezervi v neki vasi prav blizu bojne črte. Znano je, da je Maierhofer eden tistih slovenskih koroških duhovnikov, ki je bil obdolžen nepa-trijotizma in obsojen. Da z dejanjem pokaže svoj patrijotizem in neresničnost obrekovanj, je šei kot prostak prostovoljno na bojišče. V deveti laški ofenzivi se je odlikoval s tremi junaškimi čini. Med najhuj-š;m artiljerijskim ognjem je prenašal poročila in ie vpestavil že pretrgano zvezo pri polku. Bil je trenutek, ko je del njegovega polka prešel k naskoku, drutfi del ni o tem nič vedel, Prostak-župnik Maierhofer je z izredno neustrašenostjo in drznostjo ta drugi del za naskok alarmiral. Bil je odlikovan, kakor je že »Slovenec« poročal. Zanimivo je, da je njegov stotnijski poveljnik nek domači koroški učitelj, s katerim sta bila v mirovnem času narodna in politična nasprotnika. Župnik-prostak Maierhofer nosi sedaj dolge lepe brke. Med vo-jaki-tovariši je priljubljen. Če je le mogoče, opravlja na bojišču sv. mašo. — To so dejstva o patriiotizmu in ne besede.
Na boiišču krog Gorice m na Krasu nobenih posebnih dogodkov. Toda ni več daleč tisti trenutek, kakor moremo sklepati iz vseh znamenj, ko bo zopet završal voini ples. V visokih vojaških krogih sem dohil zagotovilo, da je položaj na Krasu in Vipavski dolini ugoden in da je izključeno, da bi sovernik prodrl naprej in pridobil kaj na prostoru. Nevarnost in kritični dnevi osme in devete laške ofenzive so prestani.
Zaupamo v naše orožje! Bog bo čuva'1 našo zemljo.	—tov—
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 27. novembra, Uradno se poroča:
Nobenega dogodka.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Italijansko uradno noročilo,
26. novembra. Ob celi bojni črti večje delovanje artiljerije. Naša artiljerija je porušila sovražne obrambne naprave v odseku Tonale (Valle Camonica), motila običajna sovražna premikanja v dolinah Adi-že in Asse in je povsod z uspehom odgovarjala na strele sovražne artiljerije. Sovražni letalci so na večjih točkah skušali prileteti nad naše operacijsko ozemlje, pa so jih naši topovi in letalci pognali nazaj. j Sovražno letalsko brodovje, ki ie vrglo na j Tolmezzo nekaj bomb, ne da bi bilo kaj žrtev ali škode, so napadli naši letalci in je razkropili. Eno sovražno letalo je padlo na tla. Od letalcev je bil eden ubit, drugi pa ujel. Blizu Bilj jugovzhodno Gorice smo v zračnem boju zbili na tla še eno sovražno letalo.
Laški socialisti za kongres.
Lugano, 25. novembra. Stranka ofi-cielnih socialistov je pri predsedniku laške poslaniške zbornice vložila predlog, ki poziva vlado, naj se pri zaveznikih zavzame za to, da se s posredovanjem severo-ameriške unije in drugih nevtralnih držav skliče kongres zastopnikov vojujočih se držav, ki bodo imeli neomejena pooblastila.
Italijanske priprave za pristanišče v Valoni.
»Baseler Nachrichten« poročajo iz Rima, da bo italijanski mornariški minister zahteval 60 milijonov kredita, da se pristanišče pri Valoni izpremeni v moderno in veliko vojno pristanišče z arzenalom. Delati bodo pričeli še to zimo.
Izmenjava invalidov z Italijo.
Lugano, 27. novembra. Prva izmenjava težko ranjenih vojnih ujetnikov med Avstrijo in Italijo se bo v kratkem izvršila.
rumunska skupina, ki je postala žrtev tega lepega manevra, je ona pri Oršovi—Turn-Severinu; približno ena pehotna divizija. Deli te skupine so izkušali udariti proti Motru, da bi od strani napadli nemške čete, ki so prodirale proti Craiovi, pa so bili vrženi nazaj in so se v gorovju severnovzhodno od Turn-Severina trdovratno upirali. Končno so bili po težkih, krvavih izgubah ujeti. Enaka usoda bo doletela donavske varnostne čete med Calafatu in Nikopolom; pot nazaj jim je zaprta.
Zlomljen je tudi sovražni odpor v zgornji dolini Olta, Rimnik vzet in dosežen odsek Topolog od imenovanega kraja. Tudi v smeri proti dolini je dosežen za nadaljnji razvoj dogodkov važen uspeh, ker so sovražne postojanke med Tigreni in Curtea dArges (vzhodno od Rimnika) prebite. Na obzorju te še v severni Vlašlci stoječe rumunske armade pa se pojavlja avstrijsko-nemška donavska armada kot grozeč oblak. Že je dosežena Aleksandrija in prehod čez utrjeno črto Vedea vpeljan. Nemška konjenica stoji pred Rosidfevede in vzdržuje zvezo med notranjimi krili armad Falkenhayna in Mackensena.
Rumunsko - rusko rezerve skušajo ob črti Vedea zadržati nadaljnjo prodiranje zavezniških čet, da bi se mogle čete, ki so še v severni Vlaški, pravočasno in v redu umakniti. Načrta za velikopotezno proti-ofenzivo, ki ga je sestavil rusko-francoski generalni štab, niso Rumuni mogli več izvesti; kar imajo razpoložljivih sil, jih morajo najhitreje vreči proti avstrijsko-nem-škim čeiam.
Tudi razbremenilna ofenziva v Dobrudži naj bi obvarovala Rumunijo pred usodo, da izgubi celo Vlaško. Poleg tega je tudi general Sarrail pričel razvijati vse svoje sile. Brez dvoma smo pred dramatičnim viškom svetovne vojske.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 27. novembra. Uradno se poroča:
Bojna črta generalnega polkovnika nadvojvoda Jožeia.
Pri Turnu - Severinu premagani sovražnik se umika proti jugovzhodu, avstrijske in nemške čete ga preganjajo. Naš plen teh bojev znaša 28 častnikov, 1200 mož ujetih, dalje smo zaplenili 3 topove, 27 naloženih municijskih voz in 800 naloženih voz. Tudi v donavskih pristaniščih je bil naš plen bogat. Vzhodno spodnje Valute smo dosegli odsek Vedea, južno in severno Aleksandrije. Pri zgornji Aluti smo vrgli sovražnika za odsek Topologuj vzhodno Tigveni smo prodrli sovražno postojanko, pri čemur je izgnbil sovražnik 10 častnikov in 400 mož ujetih in 5 zaplenjenih strojnih pušk. Napad več ruskih bataljonov severno doline Negrisora na naše čete ni uspel. Odbili smo sovražne poizvedovalne oddelke v ozemlju Ludova.
Bojna črta maršala princa Leopolda Bavarskega.
Položaj se ni izpremenil.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 27. novembra. Veliki glavni stan:
Bojna črta maršala princa
Leopolda Bavarskega.
Nič bistvenega.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 27. novembra. Veliki glavni stan:
Vojna skupina generalnega polkovnikanadvojvodeJožela.
V Karpatih smo odbili več ruskih poizvedovalnih oddelkov, pri Ludovi severno doline Negrisora pa več bataljonov. Nemške in avstrijske čete, ki prodirajo na obeh straneh Alute s severa, poveljuje jim generedni poročnik Kraift von Deimen-singen, so vrgle sovražnika za odsek To-pologu. Saški pešpolk štev. 182 je prodrl vzhodno Tigreni sovražne črtej izvrstno ga je podpiral neumarkški topničarski polk št. 54, ki se je hitro prepeljal in pričel streljati tik pred sovražnikom; tam smo ujeli 10 častnikov, 400 mož in zaplenili 7 strojnih pušk. Nad in pod Aleksan-drijo smo dosegli odsek Vedea in vzeli mesto. Iz Turn-Severina so potisnile naše čete ostanke sovražne oršovske skupine proti jugovzhodu; tam so ji druge skupine zaprle pot. Sovražnik je izgubil tam poleg krvavih izgub 28 častnikov, 1200 mož, 3 topove, 27 naloženih municijskih voz in 800 naloženih voz. V donavskih pristaniščih med Oršovo in Ruščukom smo dozdaj zaplenili 6 parnikov in 80 vlačUnih čolnov, ki so bili večinoma vsi naloženi z dragocenimi tovori.
besca. Donavska armada, ki je zrušila odpor Rumunov, napreduje.
Berlin, 27. nov. zvečer. Veliki glavni stan:
Na vzhodn nič posebnega.
V	Rumunija je vsa črta ob Aluti v naših rokah.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl, Ludendorff.
BOLGARSKO URADNO POROČILO.
Sofija, 27. nov. Uradno:
V	Dobrudži na сеЦ bojni črti to* povski ogenj. Z močnim protinapadom smo vrgli sovražnika z višine 234 in iz vasi Erkezek in razkropili 2 bataljona blizu navedenega kraja. Precej lahko smo odbili napad, ki so ga podvzeli deli tretje ruske konjeniške divizije na tesen pas zemlje vzhodno jezera T«-šavlu in napad pehote južno kraja Sster. Turško topovstvo je prepodilo sovražno pehoto, ki se je bila utrdila nasproti bojni črti turških čet. Brez uspeha sta obstreljevali 2 ruski ladji naše postojanke blizu jezera TaSavlu. Pri Donavi med Ruščukom in Črno vodo topovski ogenj. Sovražnik je hitro utrjeval levi breg Donave. Naše čete, kakor tudi čete naših zaveznikov in do* navska armada, ki so prekoračile pri Svištovu Donavo, prodirajo na Via-škem načrtoma.
Pri mestu Orehovo so prekoračile naše čete Donavo in so zasedle Beket. Druge bolgarske čete so prekoračile Donavo pri mestih Lom in Vidin, kjer so zasedle nasproti ležeči breg. Mesto Kalafat je v naših rokah.
Rusko uradno poročilo.
25. nov. Jugozahodno Rige so vdrli na-ši poizvedovalci, kriti z zapiralnim ognjem v sovražne jarke, zaplenili so eno strojno puško in so ujeli več mož. Severnovzhodno Smorgona je sovražnik, ko se je stemnilo, po obstreljevanju s topovi, napadel približno z dvema stotnijama. Sovražnika smo z ognjem naših topov, bomb in metalcev min potisnili nazaj v njegove jarke. Na ostali bojni črti se je streljalo, kakor po navadi.
V	dolini reke Alute je sovražnik odločno napadel in potisnil rumunske čete nekoliko proti jugu. Sovražnik je nastopil z ofenzivo tudi pri Krajovi in je prisilil Rumune, da so se morali umakniti onstran reke Oltec. Pri Zimniceji so prišle nemške čete na levi breg Donave. V Dobrudži smo z našim ognjem zadržali sovražnika, da ni napadel naših prednjih straž.
Silovita bitka na Vlaškem.
Lugano. Pariški »Secolo« piše, da se bije na Vlaškem mogočna bitka, ki jo popolnoma vodi sovražnik. Pozabiti se pa ne sme, tako se tolaži »Secolo«, da se položaj lahko izpremeni v 24 urah, ker je vse odvisno od tega, če bodo pravočasno došla ruska ojačenja. — »Corriere della sera« javlja: Mackensen in Falkenhayn sta pripravila osredotočen napad na Bukarešt. Ruska ofenziva v Dobrudži pa še ni tako napredovala, da bi vplivala tudi na Vlaškem. Do prve glavne obrambne postojanke Črnavoda—Konstanca še niso prišli. Vsekakor nameravajo Rusi in Rumuni braniti važno železniško križališče Pitesti. — Ruska armada razpolaga še z dvema železnicama; ena vodi ob Seretu, druga iz Ja-sija v Galac; a Rusom najbrže primanjkuje streliva in vojnega blaga.
Bukarešt vojaški tabor.
Bern, 28. nov. (K. u.) »Bund« poroča: Iz Petrograda se poroča, da je Bukarešt izpremenjen v vojni tabor. V mestu je veliko vojakov. Polovica prebivalcev je mesto zapustila. Poulične železnice imajo le malo prometa. Draginja narašča. »Rečj« poroča, da je bu-kareški poveljnik razglasil, da veliko število častnikov vzbuja na cestah pozornost. Rumunski častniki, ki nimajo v Bukareštu posebnih nalog, se morajo zato takoj vrniti na,bojno črto. Častniki, ki so v Bukareštu službeno zaposleni, se ne smejo na cestah več kazati. Večina francoskih častnikov Bertelotove posebne misije se nahaja zdaj na bojni črti. Tisti, ki se nahajajo še v Bukareštu, proučujejo organizacijo za rumunsko bojno črto.
Iz Bukarešta nobenih poročil.
Curih, 27. nov. »Tagesanzeiger« poroča iz Pariza: Listi ugotavljajo, da že dva dni ni rumunskih vojnih poročil iz Bukarešta. Tudi zasebni brzojavni promet časopisov iz Bukarešta popolnoma počiva.
Ruska pomoč.
Lugano, 27. nov. Iz Petrograda so poroča: Moldavska bojna črta se je pričela gibali Rusko vojno vodstvo no podcenjuje resnosti položaja za Rumunijo in je poslalo v Rumunijo nove pomožne čete.
Ruskega ministrskega predsednika strmoglavili Angleži.
Preko Siockholma se poroča, da je
Sturmerja strmoglavil angleški veleposlanik, ki sc jc skril za Miljukova, češ, da bo delal na to, da poslane zunanji minister.
Mala Vlaška v rokah zaveznikov.
V zahodni Vlaški žanjeia armadi Fal-kenhayna in Mackensena sadove zmage pri Targuyu in prehoda čez Donavo. Prva
Bojna skupina maršala pl. Mackensena.
V Dobrudži se je izjalovilo več napadov ruske konjenice in pehote. Sunek bolgarskih bataljonov je vrgel sovražnika iz predpolja naših postojank vzhodno Er-
Miljukov je napravil velikanski vtis z nekim svojim govorom, v katerem je preči-tal neki berlinski list, ki je pisal, da je carica s svojo okolico prijazna Nemcem in da dela za mir.
Velik poraz eoienie pri Bllolio.
BOLGARSKO URADNO POROČILO.
Sofija, 27. novembra. Uradno:
Po pripravi s topovi, ki Je trajala skoraj cel dan, Je napadel sovražnik višino 1050 in njene zahodne strmine zahodno vasi Paralovo. Nemške čete so odbila sovražni napad deloma v boju z bombami. Pri vasi Grunište smo neki napad zadušili že v kali. Sovražnik je napadel na levem bregu Vardarja po precej besni topovski pripravi zvečer postojanko južno vasi Bogerldlca; napad smo odbili. Na ostalih delih bojne trte je nastopalo topništvo.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 27. novembra. Veliki glavni Stan;
Med jezerom Prespa in Črno ljut topovski boj. Močni napadi na višine vzhodno Paralova so se zrušili na trdovratni vztrajnosti nemških lovskih bataljonov. Vzhodno Vardarja so Angleži močno obstreljevali nemške postojanke. Sunek, ki je na to sledil, smo odbili. Pri Strumi praske poizvedovalnih oddelkov.
Berlin, 27. nov. zvečer. Veliki glavni stan:
Na bit oljski planoti ln v gorah ovinka Črne težak poraz sporazuma, ker se je Izjalovil velik napad od Trnove (severozahodno Bitolja) do Makova.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff.
Sarrailova ofenziva.
Curih, 27. nov. Milanski listi pišejo, da sovražnik na macedonski bojni črti zbira nove močne čete, ki groze ustaviti nadaljno ofenzivo generala Sarraila.
Ženeva, 27. nov. Clemenceau piše o macedonski vojski Sarrailovi: Osrednje sile so Srbijo vrgle ob tla v komaj osmih tednih, med tem ko je Sarrail potreboval za zopetno osvojitev Bitolja вкого celo leto. Če bo šlo tako naprej, Sarrail v petih letih ne bo prišel pred Niš.
K bojem v Makedoniji.
Iz Sofije poročajo: Iz bojev pri Bitolju 'dohajajo neprestano dolgi vlaki z ujetniki. Videti je Francoze, Angleže, Srbe in Italijane. Italijani in Srbi se pritožujejo proti Angležem, češ, da jih vedno potiskajo v prve črte. V Sarrailovi vojski še vedno razsajajo kužne bolezni.
mene se oMnjejo proli entenll
London, 27. novembra. (Kor. urad.) »Wackly Dispatch« izve iz Aten, da bo admiral Fournet v slučaju potrebe zasedel Atene, če vlada ne bo izročila artiljerije. Rojalisti izjavljajo, da ne bodo izročili orožja. Na Hymettu so videli artiljerijo. Pri kolodvoru so razdelili orožje med 10 tisoč rezervistov. Rezerviste so tekom noči spravili v razne vojašnice. Požarna bram-ba je celo noč vozila po mestu, pod pretvezo, da gasi požare, v resnici pa je razdeljevala orožje. Dne 25. novembra je general Papulos, ki je pred nekaj časom radi protivenizelistiškega mišljenja odpoklican iz Janine, ustanovil obrambno zvezo, Vsi častniki so pristopili zvezi. Obrambno gibanje je postalo vsled rumunskih porazov še močnejše. Rezervisti se nameravajo v notranjost dežele podati tako daleč, da jih ne bodo dosegli topovi z ladij, in tam pričeti guerilla-vojsko.
Grška ne izroči sporazumu orožja.
Kolin, 27. nov. (K. u.) »K61n. Ztg.« poroča iz Aten: Kralj in vlada sta odločeni. da za nobeno ceno ne izročita orožja sporazumu.
Vesti o umoru grškega kralja.
Dunaj, 27. novembra. Na dunajskem grškem poslaništvu smatrajo včeraj razširjeno vest o umoru grškega kralja Konstantina za izmišljeno.
Najnovejše.
Geni, 28. novembra. Iz Aten poročajo, da je Sarrail, ko je bil zopet vpostavljen železniški promet med Bitoljem in Solunom, ponovil na grško vlado zahtevo, da mu d& za transport živeža in streliva 50 voz. Vsled novih potopov ladij v bližini Pireja ne smejo parobrodi več v luko.
Boji 00 zoiiodo.
zvečer vdreti v južni del gozda St. Pierre Vaast. Ogenj strojnih pušk posadke jarka in hitri zapiralni ogenj topničarjev jih je prepodil.
Bojua črta nemškega cesarje v i č a.
Vzhodno St. Mihiela se je izjalovil francoski presenetljivi napad na neko našo postojanko.	■ -jfflH Berlin, 27. nov. zvečer. Veliki glavni stan:
Na zahodu nič posebnega. Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 27. novembra. Veliki glavni stan:
Bojna skupina kraljeviča R u p r e t a. Pri Somme je slaboten ogenj, Brez priprave s topovi so poizkušali Francozi
Pogon nemške mornarice do angleške obali.
Berlin, 27, novembra. Uradno:
Deli naših morskih s;l so ponoči od 26. na 27. t. m. zopet poizvedovali do tik angleške obali. Blizu Lowcstoyta smo potopili sovražno ladjo, ki ie sfražila; posadko smo ujeli. Ustavljali in preiskovali smo tudi nevtralne parnike in jih izpustili, ker niso vozili prepovedanega bla*a. Naše morske bojne sile so se vrnile, ne da bi bile prišle v stik s sovražnikom.
Meščanska vojsko v Men ki.
Geni, 27. novembra. Iz E1 Paso se poroka od petka: Pred Chihuahua se bije največja bitka mehikanske revolucijske zgodovine. Villa, ki razpolaga s 60.000 možmi rezerve, obupno poskuša, da bi osvojil mesto. General Orguriia se bliža z velikimi ojačenji, da pomaga mestu. Car-ranzovim četam manjka municije.
flazoa poročilo.
Amerika za mir.
Frankobrod, 27. novembra. (Kor. ur.) »Frankf. Ztg.« poroča iz New Yorka z dne 26. t. m.: Tu se je zbrala konferenca odličnih Američanov, da pospešijo svetovni mir. Državni tajnik Grey in ministrski predsednik Briand sta poslala poročili, v katerih izražata svoje simpatije za mirovno gibanje. Nemški poslanik grof Bern-storff je v pismu opozarjal na izjavo državnega kanclerja.
Rusija in Poljska.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Iz Curiha nam poročajo: »Corriere della Sera« prinaša izjavo nekega visokega diplomata, da bi ne imela Rusija nič proti samostojnem poljskem kraljestvu, ako dobi Dardanele.
Naloga novega nemškega zunanjega državnega tajnika.
»Lokalanzeiger« poroča: Imenovanje Zimmermanna za državnega tajnika zunanjega urada je velike važnosti, ker bo Zimmermann zastopnik nemške države pri bodočih mirovnih pogajanjih. Ni slučaj, da je stopil na to mesto. Zimmermann je meščanskega rodu in diplomat po poklicu.
Novi nemški veleposlanik na Dunaju.
Cesar Karel je sprejel 27. t. m. opoldne nemškega velej?oslanika grofa Wedelna v izredni misiji. Wede>l je izročil ccsarju svoje poverilno pismo. Pri avdijenci je bila navzoča tudi cesarica. Zunanji minister baron Burian je obiskal nemškega veleposlanika popoldne.
Dnevne novice.
-f Cesarjeva zahvala deželi Kranj-skL Gospod deželni glavar je prejel sledečo brzojavko: »Njegovemu prcblago-rodju gospodu deželnemu glavarju dr. Ivanu šusteršiču v Ljubljani. Njegovo c. in kr. apostolsko Veličanstvo se najmilostiveje zahvaljuje za izraz globoke žalosti povodom smrti Njegovega Veličanstva cesarja in kralja Franca Jožefa I. ter za od deželnega odbora v imenu vsega prebivalstva izražena čuv-stva zvestobe in udanosti kot za voščila za blagoslovljeno srečno vladanje. Na Najvišje povelje: Kabinetna pisarna.«
-f V. vojno posojilo. Kranjska deželna banka v Ljubljani je bila sprejeta v konsorcij za izpeljavo državnih kreditnih operacij ter vljudno sporoča svojim klijen-tom, da jim zamore pri podpisovanju V. vojnega posojila nuditi vse zakonito dovoljene olajšave in ugodnosti v največjem obsegu.
—	Hrvatski sabor se ne sestane dne 27. novembra, kakor poročajo mažarski listi, ampak šele 14. decembra.
—	Draginjske doklade državn'm poslancem. Dunaj, 27, novembra. Parlamentarna korespondenca poroča: Kakor čujemo, dobe poslanci z ozirom na splošno draginjo in z ozirom na že v prejšnjih čosth glede izdatkov neodgovarjajoči dnevni honorar primerno draginjsko doklado k di-jetam-
— Iz ruskega ujetništva sta se oglasila Franc Germ iu Josip Prijatelj, oba doma iz Dobrepolja na Dolenjskem.	„
» • * h	»	t f
—	Promet zasebnih zavitkov na južno Tirolsko. V prometu na južno Tirolsko so dopuščeni: A. Zasebni zavitki v kraje političnih okrajev Bolcan, Briksen, Bruneck, Lienz, Meran, Schlanders in v mesto Bolcan v splošnem, — B. Zasebni zavitki v politične okraje Cles, Cavalese, Mezolombar-do, Tione in Trident samo za trgovce in vojaštvo. Seveda je v vseh slučajih prepovedano prilagati pismena sporočila, oziroma jih pisati na poštne spremnice.
—	Za župana mesta Belgrad je zopet imenovan bivši srbski minister in poslanec dr. Vojislav Veijković.
—	Cena zelju na Ogrskem je pad'a od 22 K na 6 K.
ijiiDiianske novice.
lj Žalna izjava učiteljstva. Predvčerajšnjim dopoldne so sc poklonili voditelji in voditeljice vseh javnih in zasebnih ljubljanskih ljudskih šol c. kr. deželnemu predsedniku ter ga po starosti Jos. Cepudru prosili, da predloži na Najvišje mesto izraz najglobokejše žalosti vsega učiteljstva ob smrti preljubega in plemenitega cesarja Franca Jožefa I., ki je bil ves čar, največji prijatelj šole in učiteljstva. — Tik pred njimi pa so bili nadzorniki gg. Gabršek, dr. Svoboda in Lavtižar, ki so se poklonili v imenu vseh kranjskih nadzornikov. Obe deputaciji pa sta obenem izrekli svojo vdanost novemu vladarju Nj. Veličanstvu cesarju Karlu I. — Preblagorodni g. dež. predsednik je rekel, da ga veseli patrio-tično mišljenje učiteljstva in da bode predložil izraz vdanega sožalja na pristojno mesto.
lj Iz c. kr. mastnega šolskega sveta. Žalno službo božjo za rajnega presvitlega cesarja Franca Jožefa I. imajo vse slovenske in nemške ljudske šole ljubljanske, in sicer skupno v stolnici v petek, dne 1. decembra t. 1. ob 8. uri zjutiaj. Slovesno peto mašo in mrtvaške mc itve bo opravil ob asistenci vseh ljubljanskih g,g. katehetov c. kr. deželni šolski nadzornik nreč. gosp. dr. Mihael Opeka. Zasebne internatske šole opravijo žalno službo božjo istočasno v domačih cerkvah oziroma kapelah. Ta dan je potem pouka prost. Skupna šolska žalna slavnost je v sedanjih razmerah vsled pomanjkanja primernih lokalov neizvedljiva in se vrši po razredih.
lj Bivši ravnatelj ljubljanskega nemškega gledališča, Richter, jc imel v čeških Toplicah, kakor poroča »Teplitzer Zeitg.«, jako buren nastop. Prišel je v uredništvo tega lista ter je hotel pretepsti kritika dr. Наггуја Langsteina. Kritik je bežal, nakar je ravnatelj razbil neko mizo. Razume se, da tudi krepkih psovk ni manjkalo. Zadeva pride pred sodišče.
lj Glasbena Matica, V koncertu slavnega »Češkega kvarteta« v soboto, 9. decembra, v Ljubljani bodo sodelovali štirje po celem glasbenem svetu neomejeno čislani in priznani veliki umetniki komorne glasbe, virluozi na svojih instrumentih: 1. gosli g. Kari Hoffmann, primarij; 2. gosli g. Josip Suk (eden najslavnejših čeških skladateljev sedanje dobe); violo g. Jurij Herold; in violončelo mojster L. Z e 1 e n k a. Koncerti te umetniške družbe so nekaj tako idealno vzvišenega, tako resno pretresujoče lepega, da uživajo že 25 let po vsem glasbenem svetu tako slavo, kakršne še ni bil noben komorni kvartet v toliki meri deležen. Pred 25 leti, takoj ob začetku njih ustanovitve, so koncertirali pri Glasbeni Matici v Ljubljani še v stari redutni dvorani. Občinstvo takrat pri nas še ni bilo za tako visoko glasbo izobraženo, posetilo je v manjšem številu koncert in Matici je prinesel koncert 200 goldinarjev deficita, radi tega dejstva umetnikov 25 let ni bilo več v Ljubljano. Letos bi bilo prav, da bi za tako velik umetniški užitek bila Unionska dvorana premajhna.
lj Umrli so v Ljubljani: Peter Balanč, kajžar, hiralec, 34 let. — Giuseppe Sara-cino, laški pešec 142, pešpolka, vojni ujetnik. — Alojzij Hafner, sin strojarskega pomočnika, pol leta. — Frančiška Gril, po-sestnikova žena, 61 let. — Fran Doberlet, posestnikov sin, 1 leto. — Ivan Belinger, posestnik, begunec, 60 let, Marija Ja-nežič, kočarjeva žena, 37 let. — Anton Dolenc, hiralec, 34 let. — Mihael Bugge-nig, sin sodarja in posestnika, 8 dni. — Peter Modic, mestni ubožec, 84 let. — Helena Šircelj, hiralka, 66 let. — Albina Rozman, hči knjigovodje, 3 dni. — Marija Bizjak, hči peka, begunca, 15 mesecev. — Ivan Šušteršič, posestnikov sin, 3 leta. — Štefan Buzi, desetnik. — Dušan Panič, pešec.
lj Smrtna kesa. V dež. blaznici na Studencu jc umrla dne 22. t. m. Terezija Hribovšek, žena c. kr. sodnega kanclista Ivana iz Radovljice, stara ВД let.
lj Prodaja žrebet. Na dirkališču v Tivoli se bode prodalo 30. novembra ob 9. uri dopoldne 30 žrebet, na kar se M?.-resentje opozarjajo. Tozadevni razglas jc nabit na mestni deski.
novice.
Povodom smrti Nj, Veličanstva cesarja Franca Jožsla I. odreduje škofijski or-dintrijat tržaiiko-koprski naslednje: I, V baziliki sv. Justa v Trstu dne 30, nov. ob 10. dop. slovesna pontinkalna maša zaduš-nica, kateri prisostvujejo vse civilne in vojaške oblasti, deputacije učnega osobja raznih šel, korporacijc itd. Razuntega bo v isti cerkvi sv, Justa 1. in 2. decembra ob
10.	uri dopoldne slovesna črna maša. —
11.	V stolni cerkvi v Kopru bodo slovesne sv. maše zadušnice dne 30. nov., 1. in 2. decembra ob 10. uri dopoldne, katerih sc udeleže oblasti, šole, korporacije itd, —
III.	V Trstu bodo po vseli župnih in samostanskih cerkvah slovesne sv. maše dne 30. nov. ob 8. uri dopoldne, ter sc jih udeleži šolska mladci; kjer bi pa ne bilo mogoče, cla se vsa šolska mladež vsled prevelikega števila udeleži sv. maše ob 8. uri, se bo darovala ena sv. maša še prej in sicer ob uri, ki jo določijo dotični škofijski ko--misarja sporazumno z dotienimi šolskimi vodstvi, to pa za to, da morejo deputacije učnega osobja teh so! pozneje prisostvovali slovesni maši v ccrkvi sv. Justa. —
IV.	Po vseh drugih cerkvah te škofije izven Trsta se bodo darovale slovesne črne maše dne 30. nov. z udeležbo dotičnih oblasti, šol. korporacij itd. S posebnim dovoljenjem c. kr. poveljništva 5. armade bodo zvonili zvonov- po vseh cerkvah oiije: a) po vsej škofiji dne 2.9, novembra od 5V-j do 6. ure zvečer, b) v Trstu in Kcpru za slovesne sv. maše dne 30. nov., 1. in 2. dec., c) po vseh drugih cerkvah škofije in v Trstu za slovesne sv. maš'! dne 30. rovembra, d) po vsej škofiji dne 30. novembra od 1% do 4. ure popoldne za časa pogrebnih sloves^ nosti za pokojnim cesnrjcm.
Slovensko hotno ozemlje na Goriš keni. »R&ichspost« prinaša slovenska imena laško-nemških spakedrank na goriškem bojnem ozemlju. S statističnimi podatki konstatira, da so kraji, katere hočejo Italijani »odrešiti«, čisto slovenski. Konča s pozivom, naj se napravi vendar enkrat konec podpiranju' teženj veliko-laškega imperij al izma od naše strani in naj se imenujejo slovenski kraji slovensko. Ali bo ta poziv držal ? .
liva Goričann umrla v ljubljanski deželni bolnici. Dne 23. t. m. je umrla
v dež. bolnici Lucija Kerin, 40 let stara žena čevljar, mojstra Petra iz Rovinja, stanujoča v Ljubljani, Cerkvena ulica št. 21 kot begunka. Istotam in istega dne je umrl Ivan Belinger, 60 let stari posestnik iz Solkana št. 208, ki je zadnje čase kot begunec stanoval v Čepo-vanu. Zapušča ženo in več otrok.
Masirajie vrnt od zunaj in grgrajte znotraj s Fellcrjevim bol lajšajočim rastlinskim esenčnim lluidom z zn. *Elsa-iluid«. To dobro de, če je človek prehlajen. Predvojne rene. 12 steklenic franko 6 kron. Nad stolisoče zahva'mc. Lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elsatrg it. 134 (Hrvatska). (c)
V Ilirski Bistrici pri cerkvi št. 134 se prida
W
m
2407
s trgovino z mešanim blagom. Kupci naj se obračajo naravnost tja. 2800
Orehov les v hlodih,
Kostanjev les гл°к
m
vsako vagonsko množino po najvišji dnevni ceni. J. POGAČNIK, Ljubljana, Marije Terezije cesta 13.
Па proda; je enonadsfropna
Ie w
U„
Ш Ж6 H	EEBgSBBg Bžggrengj мрњчжи mam
v Gaborju pri Celju potep; državno cinkarno. V hiši jo prostor za trgovino in 7 stanovanj za stranke. Cena i)2.000- - Naslov pove upravništvo »Slovenca« pod št. 2773.
Županstvo Loški polok razp.suje službo
7. mese no plačo SO K, Postranski znslurek se tudi dobi. Stanovanje prosto. Službo jo nastopit1 b prvun januarjem 11)17. — Prošnjo jo nasloviti mi županstvo Loskipoiok.	2701
Ljudska posojilnica reg. zadruga z neom. zavezo v Ljubljani $РГб|бЛ18 РГНвУв П8
ptf® 5 \ °lo avstrijsko vojno posojilo
po objavljenih pogojih, tako da stane nominalnih K 100*—:
I. S" 1 ^^oTtlzscIlsko državno posojllc 92 kron. - II. 51Л dne 1. junija 1922 povratllivl državno zaJtladol listi 96 kron.
Vrednostni papirji avstr. vojnega posojila se sprejmejo v brezplačno shrambo ln upravo.
Svojim prijateljem in znan-sem sporočam žalostno vest, da so nam v pondeljek dne 27. novembra 1916 po dolgotrajnem bolehanju, prevideni s sv. zakramenti, umrli naš predobri oče
lože! Verce
Preblagega rajnika priporočamo v pobožno molitev in blag spomin!
V imenu vseh ostalih:
JS5Ž£f, kaplan.
nove in stare	vsako množino
tvrdka JELAČIN & Ko. Ljubljana
ljubljanska industrija probkovih zamaškov
Naprodaj imam
za rejo in
Ш staro 8 let.
Adolf Žabkar, gostilničar, Poljanska cesta.	2767
Vam plačam, нко\a-šib kurjih očes, bradavic in trde kože,
tekom 3 dni s korenino in brez bolečin ne odpravi
ijjjj« rJ o'{ c- n m Cena ločka z јаш-IVld'DiaiSaUl. stvenim pismom K 1-50, 3 lončki K 4'—, 6 lončkov K 6-50. Stotine zahvalnic in priznalnic Кетепу, Kaschau (tiassa) L, poštni predal 12 42 Ogrsko. 2631
v starosti okoli 30 let dobi ugodno mesto kot vzgojiteljica otrok v boljši družini na deželi Obenem bi tudi pomagala pri županskem tajništvu. Pogoj znanje nemščine. — Begunke imajo prednost. Odgovor na „Dobrodelno pisarno" v Ljubljani Kolodvorska ulica št, 35.	2764
V*em sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo za nas globoko pretres! !'vo • da se je naš ljubljenček sinček, oziroma bratec
F R i C L
dane? popoldne v ncžui dobi 2ys mesecev vrnil v družbo angelčkov.
Pogreb se vrši jutri popoldne iz hiše Streliška ulica št. 22 k Sv. Križu.
LJUBLJANA, dne 27. novembra 1916.
2808
Albin vitez pl. FSdranspcrg, c. kr. davčni nadupravitelj v p., oče. — Kati pl. Ffidransperg roj. Toman, mati. — Viktor, brat. — Olga,
Ana, Albinca, sestre.
Mestna hranilnica ljubljanska naznanja pre-tužno vest, da je njen marljivi asistent, gospod
Ivan Zupan
c. in kr. nadporočnik v nekem bos. herc. pešpolka
dne 16. novembra 1916 na bojišču v Romuniji padel častne smrti za domovino, časten mu spomin!
V Ljubljani, dne 27. novembra 1916.
2802	Ravnateljstvo.
Naročajte „Slovenca"!
»
Ivan Gričar
Šelenburgova ulica št. 3. Zaloga
izgolovljenih oblek
Zahvala.
Za vse dokaze srčnega sočutja povodom prebridke in nenadne izgube našega predobrega očeta, gospoda
Anton-a Drukar Star. in našega Uubljenega brata, gospoda
Anton-a Drukar ml.
hišni posestnik, mizarski mojster In iastnlk pogrebnega zavoda
za
gospode in dečke
2tS6
izrekamo najprisrčnejšo zahvalo. Zlasti se zahvaljujemo najiskrenejše preč. duhovščini, g. okr. glavarju Schitnik-u, g. sodn. svetniku Pogačniku, g. županu Pollak-u in gg. obč. odbornikom, gospodu dr. Šavniku gospodom častnikom. SI. društvom, Narodni Čitalnici za ganljive žalostinke, Požarni brambi, Rokodelski zadrugi, obrtni šoli, vsem sorodnikom in znancem, ki so od blizu in daleč prihiteli spremit pokojnika na zadnji poti, vsem darovalcem krasnih vencev in Šopkov in vsem, ki so nam v najbridkejših urah lajšali naše gorje.
Kranj, dne 24. novembra 1916.	2798
Globoko žalujoča rodbina Wendling in Roza Drukar.
't, '' . /.tež ■&Г;-;

Hranlsha deželna banka
Pito 5
t o
sprejema prijaue na
lusfrijsko oojno psscplo
——■ IIII ...................——Д— — »■■■1И1ТИП111И1
po originalnih pogojih:
I.	40 letno 5 amortizacijsko državno po-
sojilo, za K 100 nominale
92 kron.
II.	5't* dne 1. junija 1922 povračljivi državnoza-
kladni listi v zneskih najmanj po K 1.000, za K 100 nominale
96 kron.
V svrho podpisovanja vojnega posojila daje banka hipotekama in komunalna posojila.