Slev 240. Posamezna številka stane 1 Din. V Llobiiani, v torek flne 31. oktobra 1922. Leio L. Naročnina za državo SHS: a) po pofett niesetoo Din 12 b; dostavljeno n* dom mesečna ...... „ 10 za inozemstvo: mesečno.......Din 20 Sobotna izdaja: == v Jugoslaviji.....Din 15 7 lnosemstvu...... 33 s- Cene inseratom: se Enostolnna oetitns vrsta mali oglasi po Din.1'— ln i>in.l'50, veliki oglasi nad 45 nun vi« »tne po Eln. 2 —, poslana itd. po Din. 3 —. Pri večjem naročila popust. Izhaja vsak dan izvzamif ponedeljka ln dneva po praz* nlkn ob S. uri zjatraj. 1L __ Uredniitvo je v Kopitarjevi nliel il«r. 8/m. SoKopisl se ae vračajo; neirankirana pisma se ae sprejemajo. Uredn. tele!. Stv. 50, npravn. štv. 328. Uprava je v Kopitarjevi ul. 8. — Račnn poStne bran. ljubljanske št. 850 za naročnino in it 340 za oglase, sagreb 39.011, sttrajev. 7S63, praSke in dunaj. 24.797 i Občni zbor Jugoslovanske kmetske zveze se bo vršil v četrtek, dne 9. novembra t. 1. ob 10. uri dopoldne v Ljubljani, v dvorani Rokodelskega doma, Komenskega ulica, s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva in tajništva. 2. Organizacijsko poročilo. 3. Poročilo polit, položaja. Poročal bo dr. Korošec. 4. Volitev načelstva in celotnega odbora. 5. Sprememba pravil. 6. Sklepanje o zavarovalnicah za živino. 7. Poročilo o stanju našega zadružništva in o naših gospod, nalogah. 8. Poročilo o davčni in gospodarski po-litiki vlade in stališče JKZ. 9. Slučajnosti . Vse Kmetske zveze pozivamo, da takoj določijo svoje zastopnike, ki se bodo občnega zbora udeležili. Eventuelne predloge naj pošljejo vsaj teden rini pred občnim zborom tajništvu JKZ v Ljubljani, •Jugoslovanska tiskarna. Za načelslvo JKZ: Janez Brodar, tč. načelnik. Nov naskok. Da demokratska stranka ne predstavna slovenskega ljudstva, je znano. Vkljub femu je v najvažnejši ustanovi, ki nam je Ise ni vzel širokogoltni centralistični vrtinec, v višjem šolskem svetu za Slovenijo, izključna, neomejena gospodarica. Tam de-mokratskoliberalno učiteljstvo s sadističnim naslajanjem sejo za sejo iztreso svoje sovraštvo proti katoliško orientiranemu 6lovenskemu ljudstvu. Dočim se uradniki borijo za svoj vsakdanji kruh, delavci orl svojih vrat odganjajo glad in pomanjkanje n se kmet zvija pod težo davčnih bremen, istem času zažiga liberalno učiteljstvo, sedeče uzurpatorno v višjem šolskem svetu, kultumobojno bakljo ter jo s frivolnim inizmom meče med slovensko ljudstvo, da >i zanetilo med njim verski razdor in ver-Giorn'ale d'ttd-lia priobčuje okrožnico, ki jo je pravkar izdal prostozidarski veliki mojster Domi-zio Torrigiani. Okrožnica spominja, kako se je prostozidarstvo že izpočetka izreklo« da med fašistovskimi nacionalnimi in fra-masonskimi cilji ni nobenega bistvenega nasprotja. Masonstvo smatra pokret fašizma kot pojav iz ljudstva vstajajočega napora za prerodom. Fašizem ne sme prezreti samo enega: da je bistvo ljudskega teženja demokracija. Ako bi fašisti to prezrli in podjarmili svobodo ali prikrajšali posamezne svoboščine, ako bi uvedli diktaturo, oligarhijo, polem bodo prostozidarji vedeli, kaj jim je storiti: vedeli bodo, da so to svete stvari, za katere uči tradicija živeti ali umreti. Potek dogodkov v Julijski Fašistovski pokret je našel po vsej Julijski Krajini najobsežnejši odmev. Fašisti so na prvi znak takoj zasedli javne urade po vseh večjih mestih in občinah. Na resen odpor niso nikjer naleteli. Oblast je sicer prevzel general Sanna, a on se je sporazumel s fašistovskim poveljnikom Giunto v toliko, da bodo tako državni činitelji kakor fašisti,čuvali javni mir in red. V Trstu se je do nedelje zjutraj zbralo 3000 popolnoma opremljenih fašistov. En oddelek je pod vodstvom poveljnika Giunle ob 9. uri dopoldne zasedel prefekturo. Nato so se vršila pogajanja, ki so se končala z dogovorom, da ostanejo oblasti, uradniki in javne. straže na prefekturi, poleg njih pa tudi fašisti. Na ta način uradi poslujejo dalje. Ponoči so bili hoteli fašisti zasesti komunistično zbornico dela, a so jih. javni funkcionarji izlepa odvrnili od tega. Tekom dopoldneva so fašisti na ulici sežigal.i izvode Lavoratora in EdinostiOh pol enajstih so vprizorili fašisti slavnostni iz-prevod po mestu in priredili pred Ober-dankovo vojašnico manifestacije za kralja in armado. Od vseh strani dohajajo v Trsi neprestano nove čete fašistov. . - Vojaški poveljnik Sanna ,je izdal na prebivalstvo manifest, v katerem izjavlja, da 'je armada prevzela nalogo, da čuva pravni red države in ukaz zakona. Poziva vse, naj iz dolžnosti in ljubezni do domovine pazijo na lo, da se javni red ne bo kalil. Sanna je uvedel tudi strogo preventivno cenzuro za tisk. Telefonsko in brzojavne zveze ■/. ostalo Italijo in zunanjimi deželami so prekinjene; zveze funkcionirajo le do Vidma. Zveze je po vsej priliki prekinila vlada sama. Po ostnlom Primorju. V Poreču, Pulju, Pazinu, Buzetu, Kopru, Gorici, Tržiču itd, so oblasti zasedli I .flM fašisti. Pravtako so fašisti zasedli občinski urad v Postojni; občinski svet je odstopil. Tudi na Reki in v Zadru se vrši fa-šistovska mobilizacija. NAJNOVEJŠA POROČILA. Rim, 29. okt. (Izv.) Mussollni še ni prišel v Rim, ampak je dobil v Milan brzojavni poziv, da sestavi vlado. Milan, 30. okt. (Izv-.) Zveza arditov, bivših sobojevnikov d'Annunzia, je sporočila svojim članom, naj se zadrže reservi-rano, dokler jih ne pozove d'Annunzio. Rim, 30. okt. (Izv.) Železniško ravnateljstvo razglaša, da so vse železniške zveze, ki so bile ukinjene, zopet vzpostavljene. Rim, 30. okt (Izv.) Mussolini se je danes zjutraj pripeljal z zrakoplovom iz Milana v Rim. Rim, 30. okt. (Izv.) Nacionalistično časopisje poroča, da je v Laciju (provinca »okoli Rima) koncentriranih 60.000 fašistov. Como, 30. okt. (Izv.) Fašisti so zasedli prefekhiro in odredili, da se morajo ustaviti vsi provincialni listi. Rim, 30. okt. (Izv.) Fašisti so ukinili vse zveze med južno in ostalo Italijo Zasedli so Toscano, Umbrio in Trentino. Dalje »o zasedli tudi vse strategične ceste v Julijski Benečiji, da se tako pripravijo na fcventuelne napade od strani Jugoslovanov. Mnogo tisoč fašistov je zbranih tudi v Milanu in na Monte Rodonto pri Rimu. Rim, 29. okt. (Izv.) V S. Ruffillo in Veroni je prišlo do spopada med fašisti "m vladnimi četami. Na obeh straneh je več mrtvih. Genova. 30. okl. (Izv.) Fašisti so zažgali železničarski dom. Rim, 30. okt. (Izv.) Fašisti so plaka-tirali oklic, v katerem pravijo med drugim: Zmaga jc naša. Napadi na javna poslopja se bodo smatrali kot akcija, naperjena proti Mussoliniju. Krivci bodo najstrožje kaznovani. —- Razpoloženje v Rimu je mirno. Rim. 30. okl. (Izv.) Načelnik fašistov je v Citta Vecchia pred veliko množico imel nagovor, v katerem je opominjal ljudstvo, naj ohrani mir in poživljal k petju kraljevske in domovinske himne. Danes dopoldne je Mussolini prispel v Rim, kjer je bil od velike množice svečano sprejet. Odšel je takoj na Kvirinal, kjer ga je kralj sprejel v avdijenci Mesto je v zastavah. Na deželi vlada mir. Vlada bo v teku par ■ ur sestavljena. Rim, 30. okt. (Izv.) V Tivolniju je poveljnik fašistov poslanec Bottai včeraj imel govor, v katerem je izražal nado, da italijanski vojaki ne bodo streljali na fašiste ter prisegel, da fašisti ne bodo pustili streljati na italijansko vojaštvo. Milan, 30. okt. (Izv.) Listi >Corriere della Sera*, »Avantic in »Giustizia« ue ■smejo več izhajati. Rim, 30. okt. (Izv.) Ko je po avdijen-Mussolino odhajal s Kvirinala, ga je velika množica živahno pozdravljala. Mussolino ie vzkliknil: »Državljani! Kmalu boste dobili ne le novo ministrstvo, ampak tudi vlado k Rim, 30. okt. (Izv.) »L'Azione« poroča, da bo komunistična stranka v Italiji ustavila svoje delovanje in da bodo tudi komunistični poslanci odložili svoje mandate. Sklepi naše vlade glede fašistov. Belgrad, 30. oktobra. (Izv.) Danes se je vr-lila seja ministrskega sveta, na kateri so razpravljali o zunanji politiki in o vprašanju Reke. Sklenjeno je, da se izvrše največje mere opreznosti napram Italiji ia se opozori Društvo narodov, da bo naša vlada napravila najodločnejše korake, ako bi fašisti poskušali vdreti na naše ozemlje. Na to so se reševala tekoča vprašanja, med ostalim volitev članov glavne kontrole in imenovanje velikih županov. Dogovor z Italijo podpisan. KDO GA BO SEDAJ IZVRŠIL? Belgrad, 30. okt. (Izv.) Italijanska vlada je obvestila našo vlado, kar se tiče konvencij in izvršitve rapallske pogodbe, da je treba vse to držati, ker je g. Schanzer s s svojim podpisom prevzel vse obveznosti. Zato bo podpisani dogovor predložen italijanskemu parlamentu. Belgrad, 30. okt. (Izv.) Ko je vlada dobila od našega rimskega poslanika g. Anion i jeviča poročilo, da je dogovor podpisan, je takoj sklicala sejo. Italijanska vlada je podpisala dogovor pred svojo demisijo. Po tem dogovoru bi se tekom petih dni sestali delegati v Opatiji in čez 7 dni bi se izvršila izpraznitev tretje cone v Dalmaciji. Ker je italijanska vlada v demisiji, se prav nič ne ve, kdaj se bo to izvršilo. Na naših mejah je vse potrebno ukrenjeno za slučaj napada fašistov. KONGRES DRŽAVNIH URADNIKOV Belgrad, 30. oktobra. (Izv.) Včeraj se je tu pričel kongres državnih uradnikov iz cele države. Na kongresu so zelo kritizirali sedanjo vlado in vladne stranke, ki za uradnike niso ničesar storile. Danes se kongres nadaljuje. Pašič končal krizo. Belgrad, 30. okt. (Izv.) Ministrski predsednik Nikola Pišič je bil snoči na dvora, kjer je poročal kralju o notranjem in zunanjem političnem položaju. Z ozirom na zunanji položaj in posebno na napete razmere z Italijo kakor tudi na neobhodno potrebno rešitev treh zakonov (uradniški, invalidski in <*akon o vojni odškodnini) je vlada sklenila, da ne bo podala demisije. Kralj je vzel poročilo na znanje in izrazil željo, da bi se omenjeni zakoni čimpreje sprejeli. Kongres zemljoradnikov. Banjaluka, 30. oktobra. (Izv.) Včeraj se jc končal kongres zveze zemljoradnikov. Vsa poročila so bila soglasno odobrena. Izvoljen je nov izvršilni odbor stranke, kateremu je naročeno, da mora napraviti odločne korake glede akcije v Dalmaciji. Dosedanji glavni tajnik g. Komadinič ie definitivno izključen iz stranke. DR. NINČIČ - DELEGAT NA ORIENT-SKI KONFERENCI. Belgrad, 30. okt (Izv.) Za našega delegata na orienlski konferenci v Lausanne je določen zunanji minister dr. Ninčič. Vlada bo imela par sej, na katerih bo podala dr. Ninčiču potrebne inštrukcije. Pred svojim odhodom se bo dr. Ninčič sestal z bolgarskim ministrskim predsednikom Stam-boliiskim in grškim zunanjim ministrom i Politisom. INVALIDSKI KONGRES. Belgrad, 30. oktobra. (Izv.) Včeraj se je na daljeval invalidski kongres. Izvoljen je odbor 100 invalidov iz cele države, ki bo stalno deloval v j Belgradu ter bo v stiku z vlado Io parlamentom, | da se čimpreje reši invalidsko vprašanje. TURŠKA VLADA. Carigrad, 30. oktobra. (Izv.) Dvojne vlade v turški državi bo konec. S tem, da bo angorska skupščina priznala sultana, je to vprašanje za Turčijo rešeno. Rusija povabljena na orientsko konferenco Moskva. 29. okt. (Izv.) Danes je zastopnik angleške vlade v imenu Anglije, Francije in Italije izročil sovjetski vladi pismeno vabilo na orientsko konferenco v Lausannu. Reparacijska komisija v Berlinu. Pariz, 30. okt.. (Izv.) Reparacijska komisija jo danes zjutraj odpotovala v Berlin. Berlin, 30. oktobra. (Izv.) člani reparacijske komisije so dospeli sem. Rusija in zveza s Francfjo in Anglijo. Moskva, 30. okt. (Izv. Ljenin je dopisniku lista :.Observer<' iz:avil, da polaga veliko važnost na obisk Herriotov v Moskvi. Sovjetski Rusiji je zbližanje s Francijo zaželjeno, posebno radi tega, ker to zbližanje omogoča živahne trgovske stike k največjo trgovsko državo kontinenta, Francijo. Sovjetska Rusija si želi prijateljskih vezi z Anglijo in Francijo ter bo vse storila, da se te vezi okrepe. »Zveza delovnega ljudstva«. (Govor poslanca dr. G o s a r j a na shoda v Unionn dne 27. oktobra. Nov pojav. Prijatelji! Tovariši! Nastop Zveze delovnega ljudstva je pri nas, v naših razmerah nekaj novega. Mi smo bili vajeni in neštetokrat smo videli, da so se združevale in enotno nastopale, ne glede na svetovno naziranje, razne gospodarske skupine. Videli smo, da so se delavci vseh naziranj strokovno združevali in enotno nastopali v obrambo svojih Interesov in da so se koalirale politične stranke za izvedbo skupnega programa. Enotnega nastopa vsega delovnega ljudstva pa do danes še nismo videli. Ta nostop je izzval pri nasprotnikih kritiko in očitke. Našli so se ljudje, ki so očitali enim in drugim neznačajnost, češ, zapustili ste svoja načela, prodali ste se. Da se je pojavila ta kritika, je sicer čisto naravno, zakaj vsaka stvar ima svoje nasprotnike, od katerih ne moremo pričakovali pohvale. Vendar se mi zdi, da bi ne bilo odveč, če, kratko samo, pomislimo, kaj je pravzaprav na enotnem nastopil delovnega ljudstva. Zveza. Kaj torej pomeni »Zveza Delovnega Ljudstva«? Ime samo nam pove vse Najprej vidimo, da imamo pred seboj neko zvezo in ne kake nove politične stranke z novo ideologijo. To se pravi: Naše krščansko delovno ljudstvo ohrani svoja načela, svoje principe in ostane tako kot je bilo. Vsi drugi, ki morda drugače mislite, ste lahko zvesti svojim načelom kot ste bili doslej. Zveza pomenja samo to, da gremo skupaj v nekaterih stvareh, ki nas družijo. Nam so naša krščanska načela 3veta, dobro pa vemo, da glede teh načel ne mislijo vsi enako. Vemo tudi, da se ta vprašanja ne bodo rešila v uobsncm občinskem svetu, pa naj sedijo v njem tudi najbolj brihtni demokratje. (Odobravanje.) Zato mislimo, da bi bilo nespametno, če bi se delovno- ljudstvo radi teh stvari cepilo, tedaj ko niso na vrsti, ko se o njih sploh ne razpravlja. V političnem pogled n smo si že mno-] go bližje. Predvsem stojimo na stališču, da naj vsakdo odloča sam, povsod kjer je prizadet. To se pravi, mi hočemo socialno samoupravo, avtonomijo. Vsak ve sam najboljše, kje ga čevelj žuli. Vsaj za naše ljudstvo jc danes brezdvomno tako. Zato ni treba nobenega tretjega, da bi določal, kaj je zanj dobro in koristno. Vam se je o tem izreči, vi sami odločite, kaj vam je prav in kaj ne. V socialnem pogledu, v pogledu družabnega reda, ki ga imamo za cilj, sicer tudi nismo edini. Mi imamo svoje naziranje, vi drugi zopet svoje. AH čisto jasno je, da se v važnejših, praktičnih vprašanjih socialne politike popolnoma strijamo. Vsi dobro verno, da je treba najprej pomagali tistemu, ki je največji revež, za njim pa onim, ki so sicer manj, pa vendarle nujno pomoči potrebni. Razlika v temeljnih vprašanjih ne igra tu i vplivne vloge, zakaj zopet vemo vsi prav i dobro, da se ta vprašanja ne bodo dala nikdar rešiti, ali vsaj, da jih noben občinski svet ne bo rešil. Od tega, ali so na magistrahi sami krščanski socialci, ali pa sami komunisti, ni odvisno, aii se bo kdaj tudi pri nas uvedel sovjetski sistem ali ne. Take razlike ne morejo vsaj pri občinskih volitvah ločiti delovnih mas. Nasprotno, čisto naravno je, da gre vse delovno ljudstvo enotno za svoje koristi v boj. če kapitalist, kadar gre za njegove koristi, ne vprašuje ne po verskih in ne po političnih ali socialnih nazorih, marveč se svobodno zveže s tistim, s komur mft to najbolj kaže,tedaj tndi pri delovuih slojih ne smemo biti preveč tankovestni, zlasti ne tam, kjer to ni niti najmanj utemeljeno. Kar velja za kapitaliste, naj velja tudi zn delovno ljudstvo! (Odobravanje.) Delovno ljudstvo. Druga stvar pa je ta: naša zveza je zveza delovnega ljudstva. V nekem liberalnem listu smo danes čitali, da je manifest Zveze Delovnega Ljudstva« anonimen. To se pravi, da te zveze ni, oziroma da se ne ve, kdo za njo sto i. Na to pravim samo to: Želel bi, da bi bil tisti perogri-zec, ki je to napisal, danes navzoč, da bi videl na lastne oči, da ima »Zveza Delovnega Ljudstva« več imen in več ljudi, kol pa vse zajedničarske in demokratske liste v Ljubljani skupaj. (Odobravanje.) Da, bil je čas, ko ljudstva v javnem, političnem življenju ni bilo, ko ni imelo tam nobene besede. Namesto njega je vladal »narod«, iz katerega se je pokojni Cankar tako bridko norčeval. Zastopniku tega naroda ie Cankar v nekem svoem predavanju v Trstu položil v usta tole karakteristiko ljudstva: Ljudstvo je raztrgano in zakrpano, ima nagubano čelo in sovražen pogled, iz ust pa mu smrdi žganje, — ker je — kakor je Cfnkar ironično pristavil — šampanjec predrag. Nasprotniki, ki vprašujejo, kaj je to »Zveza Delovnega Ljudstva .. naj bi danes prišli sem, pa bi videli, kdo je tisto ljudstvo, ki jo ie stvorilo. »Zveza Delovnega L:udstva« je kratko rečeno zveza žuljavih rok, poštenega razuma in socialnega čutenja. Vanjo spadajo vsi, ki si slutijo s poštenim delom svoj kruh: delavec, uradnik in obrtnik, sploh vsakdo, kdor produktivno ali sicer socialno koristno dela. Kdor ne dela, kdor samo lenari, kdor samo gleda, kako bi bližnjika ogoljufal ter se z njegovim de-Icm in imetjem okoristil, zanj seveda ni mesta v Zvezi delovnega ljudstva. Ravno zato, ker je enotna fronta delovnih slojev ustvarjena, moramo Ia enoten nastop pozdraviti. Pomen le zveze. Ko smo to stvar nekoliko razmislili, se še vprašajmo, kaj je z ugovori ki se slišijo z leve in dosne. Ali je ta zveza potrebna, koristna in dobra. Da jc potrebna in koristna, nam bo jasno če samo pomislimo, kaj bi se zgodilo, ako bi jc nc bilo. V Ljubljani bi zopet zavladal kapitalizem, gospodski duh, nasilje, ter s tem v zvezi, kakor povsod, korupcija in kleceplazstvo. To se ne da — kakor vi vsi dobro veste — preprečiti na noben drug način, kakor da nastopi pri teh volitvah enotno vse delovno ljudstvo. So pa še drugi ljudje, ki pravijo: To jc vse lepo in dobro, toda kaj, če bo pri tem klerikalni zmaj Ljubljano požrl? Prijatelji, jaz ne vem, ali se bo to zgodilo ali ne. Jaz nisem klerikalnemu zmaju Izmeril njegovega žrela in preizkusil njegove- ga želodca, zato vam ne morem na to od govoriti. Čisto jasno pa se mi zdi: Tud če bi ta zmaj Ljubljano požrl ter prebavi vse njene palače in ljubljanski grad, de | mokrati in njihovi priveski mu bodo pra i gotovo v želodcu obtičali. Ti so noprebav ljlvi. (Smeh.) Toda to le mimogrede. Važnejše » mi zdi nekaj drugega. Kaj, če bi tega kle likalnega zmaja res izstradali ter ga pre gnali iz hiš, da bi. se brez strehe potepa po ulicah, ali bo zaradi tega le en sam si romak bolj sit, ali bo le en sam revež za to oblečen, ali bo le en sam vagonar ozi roma barakar dobil zato streho? Vi lahki klerikalnega zmaja če vam drago ubijete pa ne bo imel zaraditega niti en človel polnega želodca, niti eden ne bo oblečen niti ene strehe ne bo več. Ostalo bo vs< pri starem, če ne bo morda še slabše. Za io ni treba skrbeti, kaj bo s klerikalnin zmajem, skrbimo rajši, da ne bo naš ro< gladoval in zmrzoval, boj z zmajem pa od ložimo za boljše čase. Demokratje — ljudstvo. Tisti, ki se nazivajo demokrati, pa ni so poznali ljudstva skozi celo našo poli tiko in zlasti tudi v Ljubljani ne, se dim« — kakor sem rekel — naivno vprašujejo kdo ie to delovno ljudstvo, ki se je naen krat pojavilo. Danes naj si ogledajo to P,ti dno zver! Obenem pa naj tudi pomislijo ali se izplača, boriti se ž njo ali ne. Zdi se mi, da bo njihov boj brezuspešen. (Klici: Tako je!) Na vas pa je, di storite vse, da se tako zgodL V vaših ro kah je, kako naj se v ljubljanski občin gospodari. Demokrati, to je Usti, ki pra vijo, da naj ljudstvo vlada, vladajo pa rs mi, so imeli že predolgo vso oblast v ro kah. Sedaj naj nastopi in prevzame oblas v svoje roke delovno ljudstvo. (Velik; odobravanje.) Politi&ne novice. -i- Dve duši v narodnosocialni stranki Ta stranka se sestavlja iz dveh delov, i gospode, ki se je preselila iz buržujskegf tabora liberalcev, in iz delavcev, ki jih ji ozlovoljila politika socialdemokraških vo diteljev. Te dve struji se borita ob vsak važnejši priliki, da dasta svoj pravec stran kini politiki. Pri zadnji borbi, na kalen stran se naj orientira stranka prigodon občinskih volitev za Ljubljano, je zmagah buržujska stroja liberalnih frakarjev. Po tegnili so stranko na stran stžrilt zagovor nikov buržujskih predpravic. Narodnoso cialni delavci morajo v tej borbi igrati po niževalno vlogo kapitalističnih lakajev, ii da bi se ne zavedli, kaj so, pa jim prirejajc vsak dan cirkus, v katerem jim predstav ljajo farško gonjo, lov na korarje in drugi stare igre liberalnih cirkusov. Kapitalistu na družba, ki vzdržuje ta cirkus, je skraj no zadovoljna z narodnosocialno stranko. -f Svoboda tiska. Kakor izvemo iz za nesljivega vira, je kapitalistična družba, k finansira glavno narodnosocialno glasilo prepovedala napadati v njem samostojne stranko in njenega ministra. Ne vemo, ko mu bi častitali, ali narodnosocialcom ali »Kmetijacem«? 4- »Plui Teufek S tem krepkim izrazom zaključuje nedeljsko »Jutro«: svojo obsodbo demokratskih starinov, o kateri! piše: »Najprej so metali polena v »Slov. Narodu*, potem so se šli ponujat radika-lom, nato pa se zatekli v Zagreb, kjer sc se dali pridobiti za revizijo ustave in za obsodbo koruptnegaf režima. O tem ko-ruptnem režimu bi se dalo še kaj reči, a kilo se ne smeje, ko čuje iz ust ljudi, ki so do včeraj v tem koruptnem režimu sodelovali? Zlasti lužna je uloga dr. Ravnikarja, ki je več let užival sinekuro iz rok tega re žima... Do včeraj je bila ustava dobra, danes je seveda ža nič. Do včeraj so bili vsi, ki so zanikali narodno jedinstvo, izda-jico in lepo je bilo čitati članke g. Pusto-slemška, da jc treba strogega režima in pritiska proti separatistom. Danos pa gg. Ravnihar in drogovi pišejo o treh narodih, ki naj se sporazumejo na reviziji ustave, Ravnihar in Fakin se sedaj lovita za bo-sede. Ali .je tega bilo treba? Tako je, kakor če se skrha zakon: potem pa pobegli zakonec trga v blato vse, kar je bilo prej sveto in pri čemer jc sam sodelovaL Tu velja ne le »ein garal i g Lied«;-, ampak veliko bolj »Pfui Teufelk »Jutro« ima to pot rfl prav! -j- Narodni socialisti v Belgradu. Kakor javlja »Obzor« ne je v Belgradu orga nizirala narodno-socialna stranka. Organizacijske posle bo spočetka vodil poslanec Deržič. Upajo, da bo nova stranka našla mnogo odziva zlasti med železničarji v Belgradu. — Nič pa ne vemo, skozi kakšna očala bo pogledal kakšen minister rs dikal narodno-socialne železničarje. -j- Fašistovski pohod v Dalmacijo. Kakor povzemamo iz nemških listov, je opominjal na veliki fašistovski paradi v Aven 7,i poslanec Ciano svoje poslušalce, »naj bodo pripravljeni nn pohod na neznane obali v zavesti negotove vrnitve«. V resnici so »neznane obali« vsem jako dobro . znane, ker danes vr ves svet, Hn pri pravljajo fašisti na pohod v Dalmacijo, d« st©?. m. ŠEoVfiSlC, dfrie iT. oktofira preprečijo izpraznitev tretje cone Corrl-ere della Sera« svari pred takimi pustolovščinami, ki utegnejo imeti za posledico mednarodne zaplete. Poročila tiskovnega urada (laškega) vnanjega ministrstva« pa priobčujojo celo vrsto izjav jugoslovanskega časopisja, fz katerih sledi, da v Belgradu kretanje fašistov prav pazljivo zasledujejo in da je že vse pripravljeno, da se fašiste v tret i dalmatinski coni primerno sprejme. »Ako se to zgodit, pravi genovski - Lavoro«, »bomo imeli vojno. -f Zlobni Masarjk. Na proslavo praznika proglašeuja češke neodvisnosti je odšlo, kakor znano, tudi lepo število jugoslovanskih poslancev pod vodstvom skupščinskega predsednika dr. Lukiniča in 3 ministrov. V svojem odgovoru na pozdrave jugoslovansko delegacije je rekel predsednik češke republike med drugim: »Vi in mi imamo nalogo, da uredimo državo z vzorno upravo.« — Pravijo, da so besede >vzorna uprava« napravile na jugoslovansko delegacijo jako ugoden vtis..._ 0»W WrangIovcem dajo, slovenskim katoličanom jemljo. V listih beremo: Ruski srednji šoli v Ponovicah pri Litiji je podelilo ministrstvo prosvete pravico javnosti kot realni gimnaziji. To so jc zgodilo v istem času, ko je višji šolski svet sklenil, naj se ukinejo samostanska ženska učiteljišča. Za Wranglovoe vse, za katoliške državljane niči — Pravkar je Izšol koledar Jugoslovanske kmetske zveze. Koledar je lično opremljen in ima bogato vsebino. V zalogi ga ima in razpošilja tajništvo Jugoslovanske kmetske zveze v Ljubljani, Jugoslovanska tiskarna. V tajništvu stane 28 kron. po pošti 2 kroni več. Prodajajo ga tudi Jugoslovanska knjigarna, prodajalna Ničman, knjigarna Ilirija v Kranju, Krajec nasl. v Novem mestu in Cirilova knjigarna v Mariboru. — Pogreša se od 26. oktobra letos tomiželj-ski župnik g. Frančišek Gabršck. Dne 26. oktobra ob pol 7. zvečer je šel gospod župnik iz Ljubljane v Tomišelj; kaj se mu je med potjo pripetilo, ni znano. — Narodno »izdajstvo«. V belgrajski. >Pravdi« od petka čitamo: »... (Na kuma-novski proslavi) je (za dr. Lazar Carjem) »govorio g. Zamik, Slovenec, na slove-načkom jeziku«. — »Jutro« bo reklo: narodno »izdajstvo«. Kaj bo rekel šele g. prof. IlešlČl — Slovenščina na ameriških vseučiliščih. »Bulletin of Information- vseučilišča »Columbia« v Newyorku naznanja pod naslovom * South Slavonic«, da se predava na tem zavodu: 1. srbsko-hrvatski jezik, nižja in višja stopinja, vsak ponedeljek in vsako sredo zvečer, m 2. slovenski jezik, početno (elementa^) vsak četrtek zvečer od 7. do 8. ure. Predava profesor dr. Stanojevič. — Če bo »Jutro« objavilo to notico, bo dostavilo: Živelo narodno edinstvo. — Slovenec — profesor na belgraj-skem vseučilišča. Za honorarnega profesorja javnega prava na belgrajskem vseučilišču na mesto dosedanjega profesorja dr. Kumanudija je izvolila posebna komisija g. dr. Štefana S a g a d i n a, državnega svetnika. — Direktna poštna zveza med Albanijo in našo državo je vzpostavljena. Doslej je šla pošta v Albanijo preko Italije. — Odprst iz službe. Kakor se nam poroča, je odpuščen iz državne službe učitelj in znani publicist g. Fran Erjavec. Vzrok — neznan. — Smrtna kosa. Po kratki mučni bolezni je v nedeljo 29. t m. popoldne umrla gospodična Lojzika Logouder, učiteljica uršulinskih šol v Školji Loki. Dne 27. t. m. se je po zdravnikovem nasvetu bolna na angini — vlegla. Ker je nastopilo zastrupi j en je krvi, so jo v nedeljo 20. t. m. hoteli z avtom prepeljali v Ljubljano, a med potjo je izdihnila tvojo blago dušo in so jo mrtvo pripeljali na njen dom v Binklju pri Skofji Loki. Blaga in dobra Lojzika se vsem njenim bivšim sogojenkam, zlasti aJbitu-rijentkam L 1920., toplo priporoča v molitev. Pogreb bo danes ob 3. uri popoldne na pokopališče v Stari Loki — Odlikovanje v državni žrebčarni na Selu pri Ljubljani. V nedeljo 29. t nu je bil slovesno dekoriran narednik-vodnik g. Ivan R a j š p iz V oseka pri Mariboru, ki je bil poslan ob priliki poroke Nj. Vel. kralja Aleksandra I. z desetimi najlepšimi žreba ljubljanske žrebčarne v Belgrad v svrho vožnje pri svatovskem sprevodu. V priznanje njegovih zaslug je bil odlikovan z veliko srebrno svetinjo s krono našega kraljevskega doma in z veliko zlato svetinjo s 'crouo od runtuuskega dvora. — Vpis naših (lijakov na pruskih univerzah. Glasom razpisa min. prosvete z dne 16. okt. 1922, Stev. 6370, se sprejme na pruskih visokih šolah tekoče šolsko leto 250 našiti dijakov; ako jc bila komu prošnja 73 sprejem odbita, jo more ponoviti. Tudi za ostale pokrajine (Bavarsko, Saksonsko in dr.) sc objavi maksimirano število, ki bo določeno za naše dijake. kd„. vloži prošnjo za sprejem, naj to javi tudi neposredno an posredno (preko nemškega poslaništva v Beljradu in dr.) našemu poslaništvu v Berlinu. — Režim vislic. V hrvatskih listih beremo, da je bil v Tuzli obešen rudar Jurij Keroševič, k! je bil voditelj rudarjev in kmetov o priliki znanega gibanja v Bosni. Bil je obsojen na vislice, ker se mu je očitalo, da je ubil orožnika, čeprav jc dokazano, da je to izvršil v silobranu, ker je žandarmeri.a nepopisno postopala z ljudmi. Zato je Keroševiča sarajevsko nad-sodišce predlagalo v pomiloščenje. Vlada pa je med časom, ko se je kralj mudil v inozemstvu, predlog sarajevskega nadso-dišča odbila. To se je zgodilo čisto na tihem. Zagovornik iu Keroševičeva družina so za to izvedeli šele predzadnji petek. Po-sebua deputaeija iz Tuzle v spremstvu Ke-roševičevega brata je došla v Bolgrad 22. oktobra ter je pod vodstvom jKislancev St. Baniča (Jug. klub) ter Mih. Avramoviča (Zemljorad. klub) bila pri Pašiču. Prosila ga je, da bi bila sprejeta od kralja. Pašič 'e odgovoril, da je stvar rešena že od vlade in da se bo smrtna obsodba izvršila. Isti odgovor je dal deputaciji minister pravde Markovic, ki je izjavil, da Keroševič ne more biti pomiloščen, ker je ubil orožnika, ki je nosilec državne oblasti. V ponedeljek 8e'je nato oglasila pri Pašiču in Markoviču delavska deputaeija. Te pa gospoda niti sprejeti nista hotela. — In Keroševič je bil obešen ... -- Preureditev selakr službe pri poStnrm a rado 7-tgrad« na Dol. S 1. novembrom t. L se uvede pri poštnem uradu Zagradec lia Dol. dostavljanje poštnih pošiljk ua novo v krajih' Breg, Zavru in Orlaka. Glede na to se razdeli selska dostava v 4 okraje, in sicer sledeče: I okraj: Grintovec, Kal. Ambrus, Primčavas, Višnje, Balnr. Brezov dol in Kamni vrh. II. okraj: Deča vas, Drešča vas. Breg, Cešence, Tol-čane, Gabrovka in Kitni vrh. HI. okraj: Malo Globoko, VeL Globoko, Marinfa vas, Kuželjevec, Mali in Vel. Koren. IV. okraj: Vel. Reherce, Male Reberce, Vallčna vas, Zavrh iu Orlaka. Dostavljalo se bo v L in IV. okraju vsak ponedeljek, sredo in petek, v H. in III. okraju pa vsak torek, četrtek in soboto. — Tatvina, črno pleskauo kolo »Kinta«, vredno 5000 K, je bilo 30. oktobra ukradeno Francu Pervarju na Brezovici. — Nedostojno obnašanje v cerkvi. Franc Birk iz Dol jc 9. julijo na PoLJ.niku med cerkvenim opravilom pred cerkvijo oponašal župnika celebranta in ga zmerial. Obsojen je bil na 1 mesec strogega zapora. — Jugoslovanski žurnalist p Pragi t po-slcd»K etapi svojega potovanja okoli sveta. — Pred par dnevi je prispel v Prago urednik Mi-lovan Rajičevič iz Belgrada, ki je pred desetimi leti stavil za 100.000 dinarjev, da bo peš ali na kolesu obiskal države vsega sveta in njih glavna mesta. L. 1913. se je odpravil na pot ter je te dni prikorakal v Prago, odkoder se vrne preko Budimpešte v domovino. Med potjo je zbiral na šestih velikih foliantih podpise vseh odličnih oseb javnega življenja v vseh državah celega sveta. Naučil se je 7 jezikov, pa tudi več knjig je izdal. — Skesan zločinec. K vdovelemu bogatemu kmetu Jakobu Milič v Guudincih pri Osjeku je dne 28. sept. t L prišel za hlapca 221etni Filip Mutaj. Ko je imet še tega dne opraviti v podstrešju, je tam opazil sekiro in tisti trenotek mu je prišlo na misel, da bi svojega bogatega in osamelega gospodarja ubil in potem oropal. To svojo misel je že naslednji večer na grozovit način izvršil, a njegov plen je bil skromen — našel je samo 1000 K. Nato je pobegnil, a 9. t. m. so ga orožniki izsledili in zaprli. Iz zapora je pa ušel, a te dni se je *am javil sodišču. Rekel je, da je ušel samo zato, da se je mogel pri svoji sestri še do sitega najesti. Svoj zločin je v polnem obsegu priznal. — Zasledovanje in streljanje s samokresom. Dne 1. oktobra 1922 ie stal France Wolf pred hišo svoje sestre v Domžalah. Po cesti je prišel mlinar Tine Tič iz Rodicc, kateri je izziva! Wolfa in segel v žep po samokres, vsled česar je Wolf bežal, Tič je pa za njim dvakrat ustrelil. Tič je bil obsojen na dva meseca težke ječe. 'fS '-' {I f p Dve milijardi lir za izplačilo vojnih odškodnin v Julijski krajini. Tržaški uradni list jc objavil odlok, s katerim italijanska vlada dovoljuje izdajo zakladnih izkaznic za zadnji dve mi-jardi, ki sta določeni za izplačilo vojnih odškodnin in obnovo razdejanih pokrajin. p Proliverslca prozveta med goriškim ljudstvom. Zadnja "'Goriška Straža« poro5a, da prireja akad. fer. društvo > Adrija« po goriških vaseh predavanja, v katerih se napadajo in rušijo vse krščanske verske resnice. Tako je neki predavatelj v enem samem predavanju trdil, da bivanje Boga ni mogoče dokazati, da človeška duša ni neumrjoča, da je vera zgolj stvar čustva, da jo more visoko razvita vest popolnoma nadomestiti, da je Kristus kot Mohamed in Buddha le genij vesti, da med krščanstvom in drugimi verstvi ni bistvene razlike, da v kruhu ne more biti Bog itd. Taka »blago-vestja« prinaša svobodomiselna akademlčna mladina med toliko preizkušeno goriško ljudstvo, ki bi bilo brez opore v veri ln cerkvi že davno izginilo s površine zemlje. »Straža« zaključuje svoje poročilo: -Od akad. fer. društva »Adrija« odločno zahtevamo, da nadzoruje svoje predavatelje, ker sicor bi morali mi sami prevzeti to nalogo. Mi iskreno želimo skupnega sodolovanja vseli kulturnih organizacij za resnični napredek našega preizkušenega l judstva. Toda naše sodelovanje se neha, kakor hitro se rušijo krščanski temelji, na katerih sloni vsa prava omika. Vsa odgovornost za morebitne neljube in škodljive bojo pada na tisto stran, ki je žalila naša Čustva in nase versko prepričanje, c , š Po nedolžnem aretiran. Pretekli teden je bil nakrat aretiran in z nasajenim bajonetom odveden v celjske zapore nek star pošten dri>. arsdnik. Državno pravdnistvo jc nasedlo ovadbi neke osebe, češ, da je imenovani uradnik poneveril 93.000 K. Sedel bi go- Ij Kandidatna lista ;>Zve«e delovnega ljudstva« je bila vložena včeraj dopoldne kot druga. Njena skrinjica bo tedaj druga. Dr. Havniharjeva in Bernotova lista pa tekmujeta za zadnje mesto. lj Klerikalni zinaj je hotel v nedeljo popoldne obiskati Šiško. Pa ni mogel, ker se je ugreznil v ljubljanskem inorastluku pred kavarno .-Evropa- tako globoko v blato, da je komaj izvlekel iz njega svoj rep. lj Protest odvetniških kandidatov proti zak. načrtu o advokatih. Sinoči so zborovali ljubljanski odvetniški kandidati ter so sklenili oster protest proti novemu načrtu zakona o advokatih, ki določa lOletno pripravljalno službo pri odvetnikih. Posebno sc je enodušno povdarjalo, da so sedanji odvetniški kandidati izgubili v svetovni vojni najmanj štiri leta. Tozadevni člen (2) zakonskega načrta o advokatih sc glasi: ^Odvetnik v kraljevini SI IS more postaii njen državljan, ki je dovršen pravnik in ki je izpolnil ostale zakonske pogoje o odvetništvu, ki je služil 7 let na sodišču ali 10 let v upravni stroki ali prakticiral 10 let v odvetniški pisarni. Ta leta sc morejo sorazmerno preračuniti in dopolniti tako, da se računa 17 mesecev administrativne ali odvetniške prakso v eno leto službe pri sodišču. lj Kakšen red je to? Kakor smo izvedeli, sta bila iz državnega zavoda za rntio-bolne na Poljanskem nasipu 52 odjuišče-na iz službo dva strežaja, ker sta šla v nedeljo k maši. Ker smatramo, da obisk službe božje ob nedeljah še ni noben vzrok za odpuščanje iz službe in ker je jasno,, da vsi stri/.niki nc morejo istočasno zapustiti svojih mc*t, bi bili pristojni oblasti prav hvaležni, če nam to zadevo natančneje pojasni. lj Smrtna kosa. V nedeljo popoldne so pokopali višjega uadzoruika južne železnice v pokoju Maksa Vencdiga. N« pokopališče ga je spremljala železniška godba in pevski zbor železničarjev mu jc zapel »Usli-ši nas Gospod« in »Vigrcd se povrne«. Pokojnika je tovo dolgo, ko bi ue bili drugi dan merodajnl fini-ielji podučili dr/avnega pravdnika, da je vse v najlepšem redu. Višja sodna oblast ima priliko opozoriti doličnega gospoda na gotove točke kaz. pravdnega reda. Oblast ni za to, da se ugodi željam gotovih ljudi. Zadeva sc bo v kratkem razjasnil*. š Pisalni stroj ukraden jc bil v Mariboru odvetniku dr. F. RosinL Pisalni stroj je bil znamke Re-mineton. Tat jc odnesel tudi stojalo in pokrivalo. I Dr. Rosina je oškodovan za 45.000 K. š Stekel pes je oklal v Mariboru osem oseb, ki 1 so morale vse na lečenje v Vel. Gorico. š šolo so morali zapreti zaradi škrlatinke v Murski Soboti. š Vino po 2t> K liter, in sicer staro, jc začel v Mariboru točiti gostilničar Orovič v Petrinjski ulici. Mariborčani upajo, da bodo temu lepemu zgledu sledili kmalu tudi ostali mariborski gostilničarji. š Brezsrčni tatovi. Neki revni vdovi v Mariboru so tatovi ukradli edino kozo, jo na vrtu zaklali in očistili, meso pa odnesli. Gosportantvo, g Žitni trg. Na novosadski produktni borzi no-tirajo žitu sledeče cene: pšenica 12.90—13.20 K. oves 9.60 K, ječmen 9.30 K, korita 10.50 K, pšenična moka (št. 0) 19.00 K. — Tendenca jc nekoliko bolj živahna. g Naši državni dolgovi. V nedeljski številki je pričel »Jugoslovenski LIoyd<. piiobčevati serijo člankov o naših državnih dolgovih. Opozarjamo na te članke na£e politike in vse one. ki se zanimajo za naše gospodarstvo. Na to vprašanje se še povrnemo. g Cena pšenic*- v Romuniji. Romunska pšenica stane 3-50 lejev, kar odgovarja ceni 6 kron za I kilogram. g Francosko posojilo Poljski. Francoska vlada je izdelata zakonski načrt o 5"/o posojilu Poljski v iznosu 400 milijonov Irankov. g Aggio na zlato v Bolgariji. V Bolgariji znaša aggio na zlato pri plačilih carine v papirnatih levih z oktobrom 13C0% tako, da se plačuje 14 kratni (dosedaj Hkratni) iznos postavk, določenih v carinski tarifi. g Tarita na vino znatno znižana. Službene no-vine z dne 25. oktobra javljajo, da je prometno ministrstvo razglasilo, da sc zanaprej vinu, ki se izvaža iz države, zaračunava II A (mesto razred III B). Na podlagi te tarife se bo vozarina na vino pri oddaljenosti 400 km zaračunavali od sedaj 2390 Din pri vagonu, medtem ko je znašala do sedaj 4770 Din. Znižanje znaša torej približno 50%. g Cene žitu v Budimpešti. Cene pšenici so padle v Budimpešti na 11.400 o. K. rži na 7.100—7200 o. K. g Stanje papirnatega denarja v Nemčiji. Dne 20. (. m. je bilo v Nemčiji za 374.506.631.000 mark. g Povišanje kapitala Standard Oil Companjr. Vacuum Oil Company, ki pripada skupini Standard Oil Company, je povišala delniško glavnico od 15 milijonov na 75 milijonov dolarjev. BORZA- Zagreb, 30. oktobra. (Sklep.) Devize: Pešta Z46 -2.66, Berlin 1.35- 1.65, Italija 2.48—2.52, London 272.50 - 277.50, New York61.--6Z—, Pariz 437 V< — 442 Vi, Praga 1.9350-Z0150, Dunaj 8.15-8.55, Zuricli 11.20—11.30. — Valute: Lira 2.48, dolar 59.50-6050 Curih, 30. oktobra. (Sklep.) Devize: Pešta 0.22, Berlin 0.1325, Italija 21.87, London 24.70, New York 553.50, Pariz 33.70, Praga 17.65, Dunaj 0.0073, Bu-karešl 3.55, Sofija 3.80, Zagreb 2.27 Varšava 0.03VS, Holandska 216.—. — Valute: n. a. K 0.0077. Dunaj, 30. oktobra. (SklejJ.) Devize: Pešta 29.45, Berlin 17.60, Italija 2896.—, London 3292.—,New York 73825.—, Pariz 5164.—, Praga 2337.—, Zurich 13335. Sofiia 499-50., Brusel 4S.14, Belgija 1159.—, Zagreb 289.75, Varšava 4.75, Amsterdam 2S8.50. zadela kap. Star je bil 75 let Pokojni je bil izredno dobra duša, zvest somišljenik SLS. Naj počiva v miru. lj Poziv našemu dijaštvu. Odboi Glasbene Matice je sklenil, da sc bodo od sedaj naprej dobivale dijaške vstopnice k v predprodaji ui ne pri večerni koncertni blagajni. Zato prosimo naše dijaštvo, da kupi dijaške vstoj;nice za koncerte že v predprodaji in ne na večer koncerta, kjer se bodo dobivala k navadna stojišča, ki pa so I dinar dražja. Predprodaja se vrši navadno ce! teden do koncerta. lj Od danes naprej sc prodajajo v pisarni Glasbene Matice v Cios|x>ski ulici vstopnice za koncert jievskega zbora moravskih učiteljic iz Brna, ki se vrši v nedeljo 5. novembra ob 8. uri zvečer v dvorani hotela Union. Sedeži so po 18, 15, 12. 10, 8 in 6 Din. Občinstvo prosimo, da v velikem številu poseti koncert naših sester iz Brna ter tako ue zamudi izrednega užitka, ki mu ga bo nudil ta zbor. lj Umrli so v Ljubljani: Olga Giontini, zaseb> »ica, 71 let. -- Adoli Vojska, drž. puškareki mojster, 25 let. — Fran Vončar, inkasanl, 62 let — Ivan Stebla j, posestnik, 66 let. — Ana Rožet, tob. delavk« v f>ok., 84 let Ana Nežič. žena sprevodnika in posestnika, 62 let. Fran Hanoušek. sluga pri kneza Windischgriitzu, 50 let lj Uradno objavljene cene. Sobotni listi 90 olv javili cene živilom ua tukajšnjem trgu. Meso je šc vedno predrago vspričo ccn, ki jih mesarji plačujejo, Veliko vlogo igra pri teli cenah »po kvaliteti«. Ta pojm daje trgovcu oz. mesarju ponolnoma proste roke, ker vsakdo ima blago, ki je boljše«: kakovosti nego ono konkurence. Pri pogledu cen špecerijskem« blagu pa jc jasno, da se uradni cenovnik ravna p« cenah, ki jih ima tvrdka A. Stacul v izložbah. To 3tališče je res najkomodnejše. K Staculu se |x>šlje organ, ki si notira posamezne cene. Doma se te cene prepišejo in razpošljejo listom. Lepo to, pa tudi n4 stane mnogo (ruda! To pot pa je pri Staculu liter na-mirnega oija še vedno 88 K, dočim je drugje že ves teden po 80 K. — No, pa to so samo malenkosti! lj Konj in pijanec. Včeraj popoldne jc inoŽna nalrkan možakar peljal konja po Ahaci je vi cesti. Konj je bil sprva pohleven in je 7, možakarjem vred meril cesto sempatja. Nazadnje je bilo pa to konju vendarle preveč. Zamahnil je 2 glavo n« levo stran — in možakar je ležal v blatu. Konj pa jo mirno šel naprej in 7.avil naravnost domov. Možakar se je nekaj č;isa prekopiceval po blatu, kon-6110 se mu je vendarle posrečilo vstati in počasi! je k krvavo glavo racal tudi 011 proti domu. Orlovski Tcstuik. lj »Kar prifehlamo, vse zažehtamo.r Pri glavnem vhodu ljubljanske stolnice sloji dan na dan z molkom v roki majhno, vse sključeno ženišče in čaka miloščine. Dobra srca — in teh je hvala Bogu še vedno dovolj — že j)oskrbe, da je (a miloščina razmeroma prav izdatna. Samo škoda, da jo ženica ne uporablja tako, kakor bi bilo prav, kajti z nabranimi kronicami pridno pošilja paglavce po najdražje rujno vilice v bližnjo gostilno, da si malo »dušo priveze«. Kar še preostane dnevnega zaslužka, se zvečer lepo zapije, čeprav vsi obroči popokajo, saj se bčra drugi dan na novo prične. lj Policijska kronika. Ob 10. zvečer dne 27. oktobra je nočni čuvaj Ivan Štirn prijel nekega moža, kateri je nesel veliko kepo premoga proti Šiški. Ker jc neznanec potegnil nož, ga je izpustil. Višji stražnik Lemič je nato izsledil 3 može, kateri so priznali, da so na državnem kolodvoru kradli premog. — Petru Brolihu v S|x Šiški so bili ukradeni 3 panji čebel, vredni 3000 kron. — Odvetniku dr. F. Počku je bitA ukradena z njegove njive na Selu večja množina zelj-natili glav. — Natakarici Fani Hrašovec je bil ukraden ženski jjlašč, vreden 2000 K. — Stavbeniku Ivanu' Briclju je bil ukraden dvokolesni voziček. Cerkveni vestnik. c Cerkvena opravila za rajnke na praznik vseh svetnikov na pokopališču pri Sv. Križu in v ljubljanskih župnih cerkvah se bodo vršila sledeče: Ob t r c it (»poldne v cerkvi sv. Križa na pokopališču slovesne vcčernice. Po večernicah procesija na (»kopališče z molitvami za ranjke pred srednjim križem. — Ob p o I š e s t i h zvečer v vseli župnih ccrkvali v Ljubljani najprej' 1. del sv. rožnega venca, potem govor, po govoru drugi in tretji del sv. rožnega venca. c V cerkvi sv. Jožefa je na praznik vseh svet-nikov slovesna sv. maša ob 8. Izvaja se Missa in F-.molI s spreitiljevanjem inštrumentov M. Brosig. Graduale: Timefe Dominum in ofert.: Iustorum ani-mae, zl. A. Foester. — Od t. do 8. novembra sc obhaja v isti cerkvi osmina za duše v vicah. — Vsak večer, in sicer na praznik vseh svetnikov in prihodnjo nedeljo ob 6, ob delavnikih ob 7, je kratek govor z molitvami za ranjke. vSTsIšI Sestanek. Vsi oni gospodje, ki so se javili kol jiredavaIelji v okviru S. K. S. Z. se vljudno vabijo na kratek sestanek danes v torek zvečer oh 6. uri v Akademskem uomn. - Odborova seja S. K. S. Z. se vrši v četrtek 2. novembra ob 6. uri v posvetovalnici Jugoslovanske tiskarne. Orlovski vestnik. Tečajniki (7.a tehnični tefnj) nli gotovo »xa-mejo s seboj zadostno odejo, da jih ponoči ne bo /oblo. Opozarjamo na lo, da nam železnica kljub ponovni prošnji ni dovolila polovične vožnje. Vsak odsek projme to dni šo jio dva 11H tri koledarčke. Vaj sc gotovo razproda. Ce jih zmanjka, naj jih dobe pri krožku ali obratno. 7. isto po-šiljatvijo dobijo odseki in krožki brnske razglednice L in II serije. Rn/giednice zn krožke so priloženo odsekovni pošiljntvL Znln naj krožki tirjajo pri odsekih dol razglednic, ki jo 7jinje določen. Poizvedovanja. Zgubil sc ie srebrn, biseru rožn; venec Humi) j.!h h v Nunski ulici do nunske cerkve. Pošten uajdi.t.j naj ga odd« proti nagradi cerkveniku nunske cerkve. Stran 4r SlJOVfRac, dne S!, ofrtofr* 1922. Sfcf. 3401 Barva za vse i THE REX Co , LJUBLJANA. MLAD TRGOVEC '/ inozemsko komercialno izobreizbo, zaposlen ie bii več let pri eni največjih newYorških firm;, razume sc tudi v korespondenci, poln ambicije in volic do vsake trgovske stroke, bi želel vstopiti v kako večjo podjetje, banko ali kaj '■ličnega. Vešč slov., hrv. (ciiilice), angl., ital, špan. ter deloma nem jezika. — Ceni. ponudbe pod: »TRGOVEC 4670» na upravništvo »Slovenca«. Soudeležbe pri elektrotehničnem podjetju osebno in s kapitalom išče strokovnjak. Prijazne ponudbe pod: »DIPL. INGENIEUR 3834« Tla upravništvo »Slovenca«- 4646 Dva dobra pomočnika ^ ia velika, fina dela, sprejme proti dobri plači takoj v trajno službo IVAN VRHO-VEC, krojač, Dravlje 102, Si. Vid pri l.jubljani. Hrana in stanovanje v hiši. Učenka in gospodična za trgovino, dobiin fakoj mesto v neki ljubljanski trgovini. I Irana in stanovanje v hiši — Naslov pove upravništvo »SLOVENCA'; pod številko 4663. Spretno natakarico mlado dekle, vajeno gosiov, »prejme takoj Restavracija »SLON«, Ljubljana. Kupimo z dokazom legitimacije stara, tudi pokvarjena DVOKOLESA, motorje, šiv. in razne stroje. BATJEL, Ljubljana, Karlovska cesta šf. 4. Parcela naprodaj! Nahaja se lik železnice v Koritkovi ul., pripravna za vilo ali večjo hišo. Gramoz za zidame na mestu. — Vpraša sc v upravništvu Slovenca« pod štev. 4611. NHBiSaBVBBIHaBBBHaUHaBHBli Prostovoljna dražba treh stavbnih parcel sc vrši dne 6. novembra 192?. ob 10. uri dopoldne v STO/CAM ob glavni cesli, malo pred gostilno »Pri Urbančku«. 4653 Okr. sodišče v Ljubljani, odd. VIII. dne 25. oktobru 1922. Mom'nr9oi in zelena, žametasta Pld}J& UlSdJ JC kostum obleka za 1400 K in dolga zimska površna jopa za 1000 K, vse dobro ohranjeno. - Naslov pove urpovo ■•Slovenca« pod štev. 4659. Sprejme sc mesarski vajenec pošten, boljših staršev. Naslov pove upravništvo »Slovenca« pod številko 4548. ■ II .m .............— Krojaškega vajenca iz Ljubljane ali pa bližnje okolice sprejme takoj JOS. ROJINA, Ljubljana, Aleksandrova cesta št. 3. »MORSKO TRAVO« nudi vsako množino SEVER in KOMP., Ljubljana, \Volfova ul. 12. (POGAČE) zmlete v vrečoh prodaja po najnižjih ccnah TIROVAT & KOMP., Ljubljana, Vegova ulica šlev. 6. 4661 ♦♦♦♦»♦»♦»m »»*♦»♦*♦♦■»♦♦»♦«♦»♦♦♦«»♦»»♦»» Kupim enodružinsko Hiš v Ljubljani ali na pariferiji. - Ponudbe pod »Enodružinska« na upravo lisla. Lična vila Naznanjam tužno vest vsem sorodnikom, prijotc-tjem in znancem, da jc mola dobra soprogo, gospa Marija Debelak danes ob 11. uri dopoldne Po dolgotrajni bolezni mirno v Gospodu zaspala Pogreb bo 31. oktobra ob 4 uri pop. iz hiše žalosti. Škof jo Loka, 29 okl. 1922. '".". IVAN DEBELAK. posestnik in klobučar. Brez posebnega obseslila. (enodružinska) v Ljubljani, ravno dograjeno, vsled preselilve zelo ceno NAPRODAJ. Naslov pove upravništvo »Slovenca« pod številko 4635. ZAHVALA. ZA MNOGOŠTEVILNO SPREMSTVO PRI POGREBU GOSPODA »1$ /.UPNIKA IN ZA OIMLNE DOKAZE ISKRENEGA SOČUTJA SE NAJTOPLE-|E ZAHVALJUJEJO PRECASTITI DUHOVŠČINI IN VSEM DRAGIM UDELEŽENCEM POGREBA OSTALI SORODNIKI. 1.IUBLJANA, 30. OKT. 1922. V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in zmi.ec.n, da jc danes ob 3. Dopcidm: po kratki mučni bolezni ljubi &olir,ski šoli v Škofi! Loki v starosti 25 let. Pogreb se vrši v lorek, dne 31. oktobra I I., ob 2 popoldne iz hiše žalosti, v liinkelju šl. Ič;, na pokopališče \ Sluri Loki Svete m še zcidušnice se bodo brale po raznih cerkvah. Stara Loka, dne 29 oklobra 1922. ŽALUJOČI OSTALI. SulMD za promenadne ln športne obleke v bogati izbiri fl. S E. Shaberne „rr» sio nora nož za auto Pevesf & Tolotti z visokimi stranicami ugodno proda J. GOREČ, LJUBLJANA. ■■•■■■•■i(H»»»na«»aainiiaunm Prodam malo Hišo z vrtom v Ljubljanski okolici po ugodni ceni. Poizve se pri Heleni CIL AR, Dravlje št. 70. FRSON mmimumim "Si GUMIJEVE PETE in PODPLATI ohranijo Vam obutev trpežno in elegantno Dobe se v vseh boljših trgovinah z usnjem ter na debelo pri BERSON-KAUČUK d. d., ZAGREB, WILSON TRG 7. RAZGLAS. KROVSKI MOJSTER FRAN FllJAN LJUBLJANA, 1I.OVCA STEV. 48; OB DOLENJSKI CESTI izvršuje vsakovrstna nova krovska dela s koranitom, eternitom, skalco, opeko, lepenko in lesnim eemenfOm itd. — Sprejema popravila raznih starih streh. Na zahtevo tudi zalaga z zgoraj naved. blagom. DELO PREi7.KUŠENO SOLIDNO IN PO NAJNIŽJIH DNEVNIH CENAH! Nagrobne svetilke in PEČI nudi po z m e r n f ceni tvrdka O. ZAJEC, že~ Jeznina, Ljubljana, Elorijen-ska ulica štev. 23. KROMPIR GRAH SENO OVES kakor tudi druge dež. pridelke kupujem. Ponudbe prosim so m o z označbo cemt n a NOVAK, Zagreb, Maksimirska cesta 64. - Telefon 20-60. GOSTILNA KAJFE2 FLORIIANSKA ULICA ŠT. 4. Od danes naprej vsako soboto, nedeljo, torek in sredo najfinejše KRVAVE in MESENE pečene klobase, vsak ponedeljek, četrtek in petek polkajcne KRANJSKE KLOBASE in REBERCA. Izborna kuhinja, vsa jedila po lastni ceni. — Toči se le prvovrstna DOMAČA VINA Pioducente samo prvovrstnih vin vabim, da mi prinesejo vzorce. A. KAJEEZ. v vseh oblikah in obleke najboljše kakovosti, priporoča oblačilna industrija A. Kune, Ljubljana HBBHPB^MPIMIIIM Gosposka uiica 7. DIAMALT" Pozor peki! »DIAMALT«, tvornice Hau-ser i Sobolka, Beč - Stadlan, v. predvojni kakovosti, se zopet dobi pri glavnem zastopniku za Jugoslavija KDUABD DUŽAflEC, Zagreb, 99 III A1ITO III BENCIN PNEUMATIKA OLJE VSA POPRAVILA MASI1 IN VOŽNJE Le prvovrslno bla^o in delo po solid' nib ueuiih nudi JUGd-AUTO d. z o. z. v Ljubljani, A 70 22. Oklic. 465? Dne 15. novembra 1922 ob 10. uri dopoldne sc vrši na podlagi sod. odobrenih dražbenih pogojev na licu mesta v Klečetih 18 prostovoljna sodna dražba v zapuščino po pokojni Ivani Pečjak iz Kleče! 18 spadajočega posestva pod vi. št. 132 oavčne občine Šmihel, obstoječega iz hiše št. 18 v Klečetih, gospodarskih poslopij, njiv, travnikov in gozda ter solasininskili pravic. Dražbo bo vodil podpisani sodni komisar, v čegar pisarni se vsak delavni den pred dražbo morejo vpogledali vsi tozadevni spisi in zlasti drazbeni pogoji ali pa tudi" na dan dražbe iik pred začetkom iste. V Žužemberku, dne 21. oklobra 1922. ANTON CARL1 nolar kol sodni komisar. vila modni nakit, vse potrebščine za šivilj« in krojače najceneje pri: [!. Mm nosi. K. Soss Ljubljana, iftestai trg štev. 19. iMiliar llSEli, iiiliai, sini tri šM, kupuje in prodaja različne knjige v vseh jezikih po ugodnih cenah. ]ugoslavensko-nemško trgovačko d, d. Centrala: Zagreb, Vrhovceva ulica 15 Pcdružnks: Beograd, Strahlnjifa bana ul. 26. — Telefon 23 — 01. Naslov 7.s brzojavk« RIBFtG, Zagreb, Telefon 3-80, Oddelki: I. ]uta, (vreče, tkivo cd jute, embalaže, plahle iM.) M7»»!(»7fl (železo in pločevina vsake vrste za industri-, /_w->CXU, jaint in gradbene 8vrlie kakor tudi gojpodjirjka • '•' ' orodja In hlSrte potrebščine.) Ili. Stroji. (za industrijo in gospodarstvo) IV. Kemično tehniško biago. V KlJDOUni oddelek Nakup surovin, konoplje, sta- v. ruipuvm uuuv.ic«. rih v>rc?i $rol iz 2t,eia in jekla itd.) IPBRBPMMMaffiNHHMnSH&aHHKRRMBRnaBKiMBBIBBSI VftČja množina SODOV am,el zalogi Popravila sc sprejemajo | Najceneje nudi svojo bogato i z-A v^vl . biro klobukov in čepic vseli 31todni salon Ljubljana, 2?iHot>s^ct ulica 3 V trgovini r« in J. Goričar pri „ kupite zelo poceni razne predmete, kakor na primer: otroške obiekca iz bartieta po velikosti od 30 Din dalje otroške in damske predpasnike po velik. „ 18 „ „ ženske šllori-irajce in hlače po kakovosti „ 40 „ „ Velika lxbira razne trtkotale in pletenin po najnižjih cenah! Izdaja konzorcij »Slovenca«. Odgovorni urednik Mihael Moškere v Ljubljani Jugoslovanska tiskarna v l^ubljant