oflid a ChfcigO, m. By m&t of tfi* pW&Id ent, A. S. Burleson, Postmaster Največji slovenski tednik ▼ Združenih državah. Izhaja vsako sredo. Naročnina: h JOLIET, ILL., 29 JUNIJA (JUNE) 1921. Leto VII. Volume VH 145 LETNICA AMER. NEODVISNOSTI.—PRAZNOVANJE 4. JUL. Prihodnji ponedeljek, dne 4. julija bomo obhajali največji narodni praznik v Združenih državah ameriških, 145. spominski dan, odkar je bila ameriška neodvisnostt proglašena, ali rojstni dan naše mogočne nove domovine. Bodisiže kot tu rojene, ali pa kot posinovljence strica Sam-a nas ta dan veže domovinska dolžnost, da se v duhu spominjamo zgodovinskega čina pijo-nirjev Združenih držav, ki so dne 4. julija 1776 v Filadelfiji, Pa., podpisali in objavili neodvisnost te dežele. Večna jim čast in slava! — Ta dan pa obnovimo naši novi domovini ne-omajano vdanost, ljubezen, spoštovanje in zvestobo do smrti. Živela naša mogočna zvezdnata zastava! Mir bo proglašen 4. julija. Washington, D. C., 26. jun.— Ko se je danes sen. Lodge, načelnik konferenčnih odsekov o-beh zbornic vrnil iz države Mass., je stopil takoj v dogovor z republikanskimi voditelji kongresa, da naj bi se znano Knox-Porterjevo mirovno resolucijo še pred 4. julijem odobrilo. Dne 28. t. m. se tudi vrši skupno posvetovanje demokratskih senatorjev in kongresu i kov za sprejem te resolucije. Ako bo ista v celoti sprejeta, bo vojno stanje med Združenimi državami, Nemčijo in Avstrijo uradno preklicano dne 4. julija 1.1. na praznik pro-glašenja amer. neodvisnosti. V pomoč vsled povodnji prizadetim rojakom v Pueblo, Colo. Na 5. strani današnje izdaje ali III. izkaz darov $532.28) pomoč vsled povodnji prizadetim rojakom v Pueblo, Colo. Hvala Bogu! Dosegli smo že pri tisočak ($1000.00)! Skupna, dosedaj nabrana svota je $1076.93 (vpoštejvšii današnji, ali III. iz kaz darov $532.281 Za svoje nesrečne zapadrie rojake so osobito zanima naša jolietska naselbina, ker se je dosedaj tukaj v to svrho nabralo že $415.28. Vsled prizadevanja in priporočila našega, za dobro stvar vedno vnetega župnika . Rev. John Plevnika, se je minulo nedeljo vršite kolek, pred cerkvijo sv. Jožefa pred vsemi štirimi mašami. Cerkvena kolekta znaša, kakor izkazano $165.28, kar je primeroma lepa svota v sedanjih slabih časihi, ko je toliko ljudstva v Jolietu brez dela. Iskrena hvala g. župniku, kolektorjem in vsem daroval cem! Tudi slovenska naselbina \ Forest City, Pa. je stopila na noge. Za bedne rojake v Pueblo smo od tam prejeli lepo kvoto $ 175.30 in sicer $155^30 darovano od posameznih članov-(ic) dr. štev 77 K.S.KJ., $20 — pa iz blagajne dr. št. 12C Hvala Vam iskrena. Cenjeni člani in članice ter čitatelji Glasila: Na noge, da bomo v prihodnji številki lahko izkazali že drogi nabrani ti sočak! Poostrenje prohibicijske postave. Washington, D. 0., 27. jun. Danes, že proti večeru je bil v kongresni zbornici sprejet Wil lis-Campbellov zakonski načrt, da se ne sme ne vina ne piva prodajati v zdravilne svrhe (bolnikom). Za to predlogo je bilo oddanih 250 glasov, proti pa 993; predloga je bila torej sprejeta z 21 glasovi večine. Ta točka pride pred senatsko zbornico v odglasovanje še tekoči teden. Povodom debatiranja za u-vedbo splošne suše sirom držav je prišlo med pristaši prohibi-cije in njih nasprotniki v zbornici do burnih prizorov. Kongresnik Wheeler je suha-čem predbacival, da niso leti sestavili Willis Campbellovega zakonskega načrta, ampak ne-,ki odvetnik anti-salonske lige. Kongresnik Cooper iz Ohio (bivši železniški inženir) se je strinjal z izjavo delegatov A-merican Federation of Labor, ki so na minuli konvenciji v Denver, Colo., hudo obsojali prohibicijo. Rekel je med drugim, da se z uvedbo stroge pro-liibicije krči zajamčeno nam o-sebno svobodo, in da naj bi se prodajalo saj bolj lahka vina in jivo, ker delavci po nekaterih era jih ne morejo vživati samo nedolžne vode. Prohibicijo in Volsteada je tudi ostro napadal kongresnik grešnik Kahn iz Kalifornije se e pred glasovanjem sledeče izrazil: "Tukaj med nami je danes dosti poslancev, ki bodo vo-ili za sušo, ti kongresniki pa izpijejo v enem samem tednu več opojne pijače kot jaz tekom celega leta!" Proti gorinavedeni predlogi e glasovalo 64 republikanskih kongresni kov, 28 demokratov in socialist London. Kongresniki iz osrednje zapadnih držav so glasovali proti sledeči: Illinois: Britte, Kunz, Madden, ] iodenberg in Sabath. Wisconsin: Beck, Classon, Klezcka, Lampeft, Stafford in Voight. Michigan: Brennan. Minnesota: Davis in Keller. Iowa: Hull. Kongresnik Voight iz Wis., ; e zatrjeval, da je sedanja pro-libicijska postava v Ameriki navadna "komedija," podobna carizmu in se opira samo na priprosto ljudstvo (delavce), kajti bogatini, ki imajo denar so dobro založeni z najboljšo pijačo. poru. Kdor bo tako opojno pijačo prevažal, mu bodo oblasti ^zaplenile vdni odslovila okrog 40 odstotkov rudarjev po raznih krajih; samo v Eveletli, Minn., je vsled tega prizadetih 900 delay ».ov (večinoma Slovenci. Op. ured.) Nadsodnik—krivoprisežnik. Cleveland, Ohio, 25. junija.— Bivši mestnf nadsodnik Wm. H. McGannon je bil danes pred po roto spoznan krivim radi krive prisege pri neki obravnavi; vsled česar ga bodo poslali od 1—10 let viiržavnoo ječo. McGannon je krivo pričal pri obravnavi morilca C. Kagya da je bil slednji oproščen. Bivši preds. Wilson bo izvrševal odvetništvo v Wash- ingtonu. Washington, D. C., 25. jun.— Danes je okrožno sodišče dis trikta Kolumbija dovolilo bivšemu preds. Wilsonu, da sme izvrševati odvetniške posle v tem mestu. Wilsonu se bosta pridružila še Bainbridge Col- .by in Jos. P. Tumulty. —-------— AGITJRAJTE ZA NAŠ MLA DINSKI ODDELEK! Velika rokoborba v Jersey dity Prihodnjo soboto ob 2. uri .popoldne se bo vršila v Jersey City, N. J., velika rokoborba za svetovno prvenstvo med Ame-rikancem Jack Dempsey-em in Francozom George Carpentier-om. Zanimanje za to borbo je po celem svetu .velikansko, vsakdo bi že danes rad znal, kdo bo zmagal? Pričakuje se iz vseh delov države do 70,000 gledalcev, ki bodo vplačali nad 1 milijon dol. vstopnine. Sedeži po $50 so že vsi razprodani; na razpo lago so le še po $40, $30, 25, $15, in $10. Vstopnice po $5.50 bo do na prodaj še le v soboto. , Rokoborca bosta prejela pol milijona nagrade; Dempsey $300,000, Carpentier pa $200,-000; državnega davka se bo pri tej prreditvi vplačalo okrog $250,000. Dasiravno tarna svet o sla-•bih časih, ima za take bedaste stvari dosti denarja na razpolago. vil se je proti kancelparagrafu. Radikalec Lazarevič je glede kancelparagrafa dejal, da ni prav, da se taka naredba spravlja v ustavo. Blaško Rajič Jugosl. klub) je napadel vlado, ker je zaplenila proglas hrvatskih strank. Ko je hotel ta proglas prebrati, mu je predsednik Ribar to zabranil in,mu vzel besedo. Govoril je še komunist Milojkovic, ki je dejal, da je,ustava reakcionarna. Popoldanska seja se je pričela ob pol 5. Prvi je govoril poslanec Jožef Klekl, ki je nagla-šal stališče cerkve glede člena 12, ki govori o cerkvi in verah. Poslanec Jugoslov. kluba Ba-,riČ je hotel govoriti o preganjanju tiska in prebrati proglas irvatskill strank. Predsednik Ribar mu je vzel besedo. Govorila sta še Žarko Miladino-vič in Laza Markovič. Nato se j evršilo glasovanaje o drugem oddelku ustave. Jugoslov. klub je vršilo glasovanje o drugem enako tudi komunisti. Proti nekaterim členom so glasovali Tudi socialni demokratje, dr. Trumbič in zemljoradniki. Pri glasovanju o kancelpara-,grafu je priredil Jugoslovanski klub veliko demonstracijo. Proti kancelparagrafu so glasovali Jugoslovanski klub, komunisti, dr. Trumbič, Kosta Stanojevič,predsednik radikalnega kluba, dr. Janjič, Ljuba Jovanovič in še okoli deset ra-dikalcev. Bombni napad na procesijo v Sofiji. Sofija, 25. maja. — Pri vče-rajšnih slovesnostih v čast sv. Cirila in Metoda je bila med procesijo, katere se so udeležili ministri, poslanci, častniki in mnogobrojno občinstvo, vržena iz neke fyiše bomba, ki je več oseb lahko, štiri pa težko ranila. Ljudstvo je bilo vsled tega silno razkačeno, in je zažgalo dve hiši, v katerih so bile nastanjene komunistične organizacije. Več komunističnih poslancev so aretirali. GLASOVANJE O USTAVI. Belgrad, 13. maja. Na včerajšnji seji konstituante je da ministrom. Pribičevičem in demokratom Radosavljevičeni govoril ministrski predsednik Pašič; Ustave niso večne. Ustvarjajo se po potrebi narodja in časa. Po vojni so povsod nastali veliki preobrati v Evropi in naši državi. Ustavna ureditev se mora zato preobratiti pjo zunanjih odnosa jih. Potrebni je, da nam ustava zagotovi težke narodne pridobitve. Vladni načrt ustave daje zadostna jamstva v vsakem pogledu Srbom, Hrvatom in Slovencem. Srbija je imela demokratičnjo parlamentarno ustavo, katero so ji zavidali skoro vsi dm^i demokratični narodi, najbolj pa naši bratje iz Avsro-Ogrs^e. Sedaj je treba, da vse te pravice in vso to svobodo prenesemo skupno v novo ustavo. Edna izjema v prvi ustavi je tqi, da imamo sedaj odredbe, da se branimo zunanjih in notranji^ sovražnikov. Vse bomo i-meli skupno ter je treba delati, da se izbriše vse, kar nas je delilo v mentaliteti in ideologiji. Kjer je toliko politične sa- -mouprav© in toliko široke sa-Oiourave, tam ni centralizacije, marveč enotno organizirana država, ki je močnejša kakor vse. Na ugovor glede majoriza-cije pravi, da ni parlamenta niti občine, kjer bi ne bilo ma-jorizacije. Majorizacija ni nevarna, kadar večina ustvarja zakone zase in za svoje sodržavljane. Veli, d a je sprejel s-voje mesto s pogojem, da doseže sporazum z vsemi strankami za kooperacijo in da je zato napravil vse, kar se je moglo. Predsednik je potem odredil odmor (Narodni in Jugoslovanski klub sta medtem imela s-voji seji.) Po kratkem odmoru se je seja nadaljevala. >Dr. Drinkovič, predsednik -larodnega kluba, je s tribune po dolgem razmotrivanju našega političnega razvoja izjavil, da je Hrvatska suverena stopila v stik s Srbi in da sb zato ne priznava nobena majorizacija. Dalje izjavi, da ne prizna zakonitosti vsega defe do danes in zato ne prizna tudi zakonitosti konstituante. (Nastane hrup. Narodni klub zapusti konstituanto.) Ministrski predsednik Pašič veli: Ako bi bila vlada vposte-vala predloge, ki sta jih stavila narodni in jugoslovanski klub s svoje strani, potom bi se ne reklo, da je konstituanta nezakonita, (Odobravanje jv centrumu, komunisti in jugoslovanski klub protestirajo,) Nato preide skupščina na glasovanje o ustavi v načelu Glasovalo je 320 poslancev, in sicer 227 za, 93 proti. S tem je ustava v načelu sprejeta. Proti ustavi so glasovali Jugoslo- venski klub, komunisti in socialni demokrati; za ustavo pa demokrati, radikalci, zemljoradniki in muslimani Za ustavo jo glasoval tudi dr. Momčilo Ivanič, proti pi dr. Trumbič, ki je vsled Ug% izzval burjo v dvorani. aTiARTLiO K. S. K. JUD K 20 letnici dr. sv. Jožefa štev. 57 Brooklyn, N.Y. Zadnji čas so slavila že bolj stara krajevna društva naše dične K. S. K. J. jubileje po o- siednih, zapadnih in severnih državah naše domovine; zdaj je prišla enkrat tudi vrsta na iztok; pri tem mislimo na državo New York in na znano milijonski greater newyorsko naselbino, ki se nagaja v drugem nljVečjem svetovnem mesta ftmajvečjem mestu Združenih držav. V Brooklynu, ki je del Greater New Yorka bodo dne 3. julija t. 1. tamošnji rojaki obhajali 20 letnico prvega, najstarejšega in največjega slovenskega društva: dr. sv. Jožefa št. 57 K. S. K. Jednote. Pri tej ruženimi močmi širiti svoj delokrog v tedaj še mali slovenski naselbini. Koliko dobrega in koristnega je to društvo tekom svojega 20 letnega poslovanja naredilo, nam kažejo sledeče številke. Bolniške podpore se je izplačalo v tem času $9875.00. (Devettisoč osemsto petinsedemdeset dol.), ali povprečno $500. vsako leto, V tem času je umrlo 18 članov in članic. yJednota je izplačala njih dedičem $11,500.00 (Enajsttisoč petsto dol.); za 7 poškodovanih jčlanov pa $775.00; torej skupaj od Jednote prejeto $12,-275.00. Imena pokojnih članov in članic: Josip Ješelnik, Josip Bižal, Peter Bižal, Pavel Gašparac, Anton Gerčar, John Kobe, Prank Stuhec, Anton R upe, ,Valent. Jakomini, Josip Terlep, Marjeta Cvetkovich, Alojs Erhartič, Alois Stimec, NIJA 1921. ga vzroka, plača 50c v društveno blagajno« Ta sklep seje se bo strogo upošteval; zatorej se prosi in opominja vse člane, kateri sq ne - brigajo dovolj za svoje društvene dolžnosti, da vzamejo to v naznanje, ter se v bodoče bolj redno vdeležuje-jo sej, ker pri sejah se rešuje jo zadeve za vse člane, ne pa samo za odbornike in nekatere člane. Z bratskim pozdravom Mihael Hochevar, tajnik. priliki bo tudi slovesno blago- George Slatič, Mary Pešel, Ne slovljenje in razvitje nove ža Bižal, John Lavrich in Mart. društvene zastave. Grgurič.—Naj jim bo ohranjen Kako težko je s poslovanjem blag spomin! Počivajte v mi-kakega slovenskega društva v I ni! v ečmilijonskem mestu, kjer so Da bode ta kratka zgodovina člani na vse štiri vetrove raz- ob 20 letnici popolna, navaja kropljeni, ve samo oni, ki je mo k sklepu še sedanje odbor član ali uradnik takega društ- uike, ki skrbijo za napredek va. Kaj je mala skupina roja- društva. Ti so: kov med številnimi milijoni Predsednik:1 Anton Burgar. drugorodcev! In vendar je Podpredsednik: Alojzij Ce-ondi pred 20. leti petnajsto šark.J rica naših zavednih rojakov! Tajnik: Gabriel Tassotti. Blagajnik: John Murn. Zastopnik: F. G. Tassotti. Zapisnikar: Frank Tončič. Nadzorniki: Ivan Maček, John Cvetkovič, Josef Mole. Zastavonoša: Valentin Vau-potič. Assistants: Josip Felician položila malo društveno dete v zibeljko, ki je tekom 20 let postala krepka devojka in podporna mati, broječa 174 svojih otrok: 115 članov, 13 članic in 46 članov Mladinskega oddel-ka. ,, J Naj torej pajprvo navedemo nekaj kratkih podatkov iz zgo- m Josip Pešel. dovine in delovanjaJega dru- pjsec teh vrstic, ki je imel Stva: I pred leti nazaj čast biti član, Na poziv gg. Anton Burgar- kletni tajnik in 1 letni pred-ja, Alojzija Češarka in F. G. 3Cdnik tega društva se danes Tassoti-ja se je zbralo dne 14. rad in živo spominja na julija 1901 v Brooklynu 15 ro- prošla leta v Brooklynu v kro jakav, ki so čutili potrebo za ^ svojih bratov. Morali smo vstanovitev prvega slot, pod- večkrat hoditi po trnjevih ste pornega društva Brooklynu. j *ah; a vse to se je iz ljubezni do Namen društva naj bi bil, delo irugih prestalo in preživelo, vati za medsebojno podporo v Kako so hoteli gotovi kričači slučaju bolezni in nesreče ter j Iruštvu . škodovati T Tožarili gojiti bratoijubje med člani. I *o nas pri državni oblasti itd. Vstanovnega shoda sa se v-1 In nam celo skušali ustaviti se deležili sledeči rojaki oziroma je. Vse to je že davno pozab-člani: Anton Burgar, Ignac jeno! Danes, kot se čuje via Starin, Alojzij Cešark, Valen- Ja pri društvu sv. .Jožefa vzo tin Vaupotič, Josip Kobe, ^n rod, mir in pravo bratoljub-Anton Bremic, Martin Marin- je. Le tako naprej! šek, Frank'Kosec, Prank Ri- Kako živo se še spominjam bič, Josip Nahtigal, Frank ninule, veličastne 10 letnice, Pengov, Peter Starin, F. G. /ršeče se dne 16. julija 1911. Tassoti, Josef Cvetkovič, st. Danes visi tozadevna okrašena in Frank Pauli. 1,1ika v mojem uradu. — Kedo Izmed teh vstanovnikov so & si bil tedaj mislil, da mi bo danes še pri društvu: Anton lana čast pisati o 20 letnici Burgar, Ignac Starin, Alojzij Našega društva za uredniško Cešark, Valetin Vaupotič, Jo- ™zo "Glasilat" sip Kob§ in F. G. Tassoti. Kot bivši član in večletni u- Diisttb si je izvolilo ime radnik Vašega društva ter kot sv. Jožfia ter 'je dobilo štev.l sedanji gl. uradnik K. S. K. Ji 57 va zaporedni vrsti od K. S. Vam cenj. sobratje in sosestre g I Jr. sv. Jožefa št. 57 najiskrenej Brat Anton Burgar je otvo-be čestitam. Živeli ustanovni- ril prvo sejo in razložil pomen ki! živel odbor! Živelo član-ustanovnega zborovanja v pr-Mtvo! vB°g ohrani, in vodi Va vi vrsti vrednost podpornega * društvo po sedanji poti še društva Ameriki, ter spodbu- *}n°ga> mnoga leta! želimo ja člane k edinosti, slogi in de- v am> .da b\ se povoa^ srebr-iovanju v procvit mladega dru- *ega Jubileja število Vaših cla- štva. Kot redni člani so pristo- f > bla™ P* pili vsi gori označeni rojaki. Tieli .abllu ' aa Apla(.UJ.e*e renno Wis. in okolice da se vdeleže pridobili m sprejeli aSsesmente; kajti ne mo- k nce, aa se v deleže | smo v drustvo nasega biagega Jednoti pla- tega piknika. Igrala bode ci- in čast ir Rev John Miklav- ! ? \ ganska sodba Za vse stransko — V • i \catl asesm* na tak Tia*ln kakor 77 a ^ ' stransko clc_a. vsied tega mu želimo „ia£uiete ve na * ali 3 me- dobro postrežbo bode skrbel: dosti sreče in uspeha pri dru- ga P^jeie0\na - au 15 ]T Odbor. štvu in K. S. K. Jednoti! prednaznanilo. eece. Saj veste, kako smo skle- tv t * n> • i^ile na eni izmed zadnjih sej, društvo sv. j ozeia Je skie- da katera slauica ne plača ases. nilo napeti vse moči, kako bi saj drugi mesec, se isto lahko Vsem člaitfca&n društva ?m°?!i kar na.jbolj®pomaga- enostavno suspen4a. (Čitajte Marije Pomagaj^št. 7^ * ^tonT v PuebTo" 182 noviL Jednotnih pra- K. J. Chicago, IU. ki niso bile £uli sejT se ie tv. ^S^jlStS ^ na seji za mesec junij, se naz- Miklavže takoj po sprejetju |SG P° 1 tUdl ravna-lte' nanja, da je bilo sklenjeno na L dl^tvo oglasil in podal gle- goriimenovani seji, da bode i- de Pueblčanov sledečo izjavo: melo drustvo jesensko veseli- |»nica.ska društva, | svojemu bližnjemu. takih zabav, katerih je bilo Aiixr 9 ^f^o Spominjajmo se časov, na- draga leta vse polno. Da se za- ditve na Z. oktobra, ker to bi zai v otroških letih kako vp k • i , , » bilo oboii™ v kvar oirosKin icun, kako \e- bavamo vsaj enkrat v letu v / rlrn^v w^nL Prm,««r-"il**1* ** otrok igra ter ska^e P° prosti naravi, je sklenil cerk Za društvo Manje Pomagaj j vrtu okoli gvojega doma> Pri odbor p^diu veliki let_ de pa.nepričakovani ogenj, ki ni piknik fare sv. Cirila in Me-__umcl 111 lzPremeni v razvaline toda na dan 3. iulija v ^leni DRUŠTVENO NAZNANILO I Yfe ^Pe domove. Ot- dolini. Odbor se je potrudil, da , - , .7 . " . rok se drzi za krilo svoje ma- bode zamo^el no^treči vsem su- Iz urada dr. sv. Cirila in Me- fnrn ^ ^^ L . e zamogei posrreci^ 1sem su toda št 144 Sheboygan, ^ ob?Pailav^c na pogo- him griom z dobrim -Random waa st. risce. Vse je uničeno! Lake" pivom; za slabotne že- Tako je tudi z našimi nes- lodce bode najboljši zdravnik Naznanja se vsem članom rečnimi brati in sestrami v velik pečen prešič. Na tem pik- dr. sv. Cirila in Metoda, da je Pueblu. Otročiči se drže svoje niku bode preskrbljeno za mno- bilo sklenjeno na polletni seji matere in zrejo na oni prostor, ge zabave za stare in mlade; dne 7. junija, da so društvo kjer so preje vživali mir in nikomur ne bode žal da je pre- na dan desetega julija, to je veselje. Grozna vodna poplava živel dan na tej zabavi. Odbor nedelja, ki se praznujeta pat- jim je vse domove porušila in na jul j« dne je vabi vsef rojake rona našega društva sv. Ciril odnesla. Na mestu, starega do- na to zabavo, vsakdo bo dobro in Metod, korporativno udele- ma, leži kup blata in razvalin! došel. Veliki avtomobil bode na žj sv. maše ob deseti uri; toda Upamo in želim#. da bi si naši razpolago vsakemu gostu od letos so sv. maše prestavljene pueblski rojaki kmalu posta- ene ure popoldan do četrte u- zaradi vročine za poletni čas; Lviji nove in še bolj lične domo- rej autemobil bode jemal izlet- prva je ob šesti uri zjutraj ve; za to je pa treba, da sto» nike na vsakem vogalu Miclii- druga pa ob osmi uri. Vsi člani pinio vsi ameriški Slovenci na gan, osme in Indiana, ceste bodite v dvorani en četrt do o- noge in jim priskočimo na po- in jih pripeljal prav na pros smili da potem skupno odkora- moč."----lU.č veselice. Začetek veselice kffmo v cerkev, (nepozabite Torej želimo našim sobr. bo ob eni uri popoldne pa do društvenih znakov,) ako bode Rev. J. Miklavčiču, Anton trde noči. Rojaki, preživite kakšna sprememba, bode pra- Kovaču in John Petrič-u obilo dan 3. -juijja poin zabavo v vočasno oznanjeno v cerkvi. uspeha pri nabiraniu miloda- prosti naravi. Nadalje naznanjam da je bi- [rov za reveže v Pueblu. j Odbor. Sedma nedelja po Vmkoštih KRIVI PREROKI. Krivi preroki—v vseh vekih so živeli, kričali, zapeljevali ljudi, žive še dandanes. Li kri-če še dandanes, da prekrije vso poštene ljudi. S svojim krikom omamijo nešteto, ki mislijo, da je resnica tisto, kar se najbolj ponuja, najbolj vsiljuje. Pa je večinoma lo laž; ker resnica je mirna, prav zaradi tega, ker si je svesta svoje poštenosti. Krivi preroki—več jih živi brž dandanes nego kadarkoli. In nevarnejši so v naših dneh, nego so bili v prejšnjih. Nevarnejši zaradi družabnih, prometnih, kulturnih razmer naših časov, ki so vse mnogo bolj razvite nego v prejšnjih časih. —Zborovanja—koliko jih je. Tedeil za tednom, večer za večerom skoraj. In tam vrže krivi prerok med množice iskro, ki pade ne v enega, morda v stotere domove tihe dotedanje sreče, večnega miru, žive vere. Nevaren požar zaneti v teh do tedaj tihih in mirnih domovih, v živoveraih srcih; požar, ki morda do tal požge dotedanjo vero, ljubezen do cerkve, nedolžnosti, in s tem vso srečo človekovo. — Časopisje in knjigotrštvo je razvito dandanes do ogromnega obsega. Dan na dan sejejo krivi preroki v slabih' knjigah in časnikih seme, ki v tisočerih srcih požene kal, če ne hipoma, pa tem sigur-neje polagoma, ter se razvije s časoma v nevarno, strupeno, smrtonosno zel. Vse, kar je dobrega in lepega v srcu in v duši, zaduši. — Šol je nešteto. Same po sebi dobre, blagoslov za človeštvo, postanejo po brez-vestnosti in zlobni ljudi le pre-čestokrat zapeljivke, krivi preroki. Že navadne šole, tem če-šče visoke'. Na katedrih teh sedo trgajo mladini iz src ver-roki, ki blestečo besedo žalijo in morijo resnico, hčerko božjo. S to samozavestno, blestečo besedo trgajo madini iz src versko prepričanje. Z verskim prepričanjem pa jo oropajo vesla, jader in kompasa, ki bi jim naj pomagal čolnič' življenja srečno voditi skozi življenja nevarno valovje. Zato se toliko mladih bitij razbije ob čereh življenja. Saj so jadrali brez jadra, brez vesla, brez kampa-sa v valovih življenja: brez ve- GLASILO K. S. K JEDNOTE 29. JUNIJA 1921. re. To bi bili vsaj nekateri zunanji krivi preroki. So pa tudi notranji, v nas samih: naše sr ce,naša fantazija ali domišljija, naša pamet. Kolikokrat nam krivo prerokuje in nas vara naše srce. "Ta človek je tak in ta tak. Ta ti je potreben, tega se okloni. Ta ti vedno le pridiguje, sitnež je, ogibaj se ga. To si privošči, privošči, prijetno bo. To stori, potrebno je za te"—Dan na dan nam govori tako. Zla sti, če vidi, kako radi mu vse verjamemo. Pa nam preroku je tako krivo, vara nas. Vara nas takoj, brž ko mu pustimo malo več prostosti. Vara* nas, če ga slednji dan ne vzgajamo v šoli zapovedi božjih in cerkvenih, če mu slednji dan ne pokažemo prave poti, ograjene z velikima zapovedima: "Lju bi Boga čez vse, svojega bližnjega pa kakor sam sebe." Vara nas, če ga spet in spet ne likamo in ne upodabljamo po srcu Jezusovem, vzoru vseh ljo-goljubnih in svetih src. Brž ko čuti, da smo popustili vajeti vzgoje in zatajevanja samega sebe, nam začne hrepeneti in siliti na krive poti. Začne nas vabiti sem in tja, ker je za nas nevarnost, k temu in k oni, ki je za nas zanka, padec, pogubljenje. Istotako naša fantazija, če je vedno ne krotimo. Prav taka je kakor krivi preroki izraelski. Obljubljali so ljudstvu zmage, pa je bilo tepeno. Pre- rokovali so ljudstvu srečno, blagoslovljeno leto. Pa je prišla suša, kobilice, pomanjkanje, lakota. Prerokovali so ljudstvu mirne, prijetne dni. A glej, prihrumeli so sovražniki v deželo, požigali, morili, odvajali v sužnost... Tako naša domišljija. Kaj vse nam govori! Vsak hip nam prerokuje najlepšo srečo. A prero^Mje krivo. Vsak hip nam silita z naj-pestrejšimi barvami to in ono ugodnost* prijetnost in sklad-kost. A če pogledamo stvar malo bliže, bolj natančno, spoznamo, da je prerokovanje laž. Če resneje premotrimo vso lepoto, ki nam jo je naslikala s tako živimi in cvetočimi barvami, vidimo pod blestečo, šaro-vito zunanjostjo umazano, strgano platno. Kriv prerok nam je dostikrat naša pamet. Kadar se namreč noče podvreči Bogu, ampak hoče biti povsem sama svoja, neodvisna. Kadar hoče ona vse bolje spoznati in razumeti nego neskončni, vsevedni Bog. Seveda prej ali slej že spoznamo, kak kriv prerok in vodnik nam je bila tako osamosvojena pamet. Žal le, da utrpimo pri tem navadno precejšnjo duševno, večkrat tudi časno in gmotno škodo. Kaj pa nam je storiti proti krivini prerokom? O tem ni treba mnogo povpraševati in razglabljati. Božji Zveličar nam pove sam kratko in določno: "Varujte se krivih prerokov." Zlasti zunanjih. Z notranjimi se moramo pač bojevati, dokazati jim neresnico in zmoto, brž ko nas hočejo krivo poučiti, nam napačno prokovati in nas zapeljati. "Molči! Ti praviš tako, a vest tako. Vest pa je glas božji. Tega moram poslušati." Varujte se krivih prerokov! No pečajte se z njimi! Ne zaupajte jim! — Nič ne govorimo: "Meni to.ne bo škodovalo/' — Ne bo mi škodovalo — da vzamemo določen zgled •— če berenvto knjigo, ta časopis. Mogoče ti ne bo škodovalo prvič, danes; morda pa jutri, čez leto dni. Kdo bo zaužival strup, ne da bi mu škodoval ? Seveda niso vsi strupi enaki. Kajpada ni tudi enako občutljiv in dovzeten vsak organi zem, vsak človek. Te»a uniči strup kar kmalu, drugega počasi. Varujte se vsekakor! — Navrh ni strup niti nič prijet nega. Saj imam vendar več užitka — da o oplemenitenju srca iiumisli niti ne govorimo— ako čitam lepo, dostojno knji go, mogoče berem veri sovraž no, umazano. Ko sem bral Re nanovo "Življenje Jezusovo", (seveda s cerkvenim dovoljen jem), sem si mislil venomer: "Koliko lepši so sv. evangeli ji!" In venomer se mi je vsiljevalo vprašanje: "Odkod pa mož ve, da se je to dogodilo tako, ne pa, kakor pišejo evangelisti? On si je vse to zmislil 1800 let po Kristusu. Potvo-ril, grdo in zlobno zverižil in pokvaril je sporočilo evangeli stov, ki so vse to sami videli in slišali." — A mnogim je vzela ta knjiga vero. Zlasti takim ki so brali pač ta roman ne pa tudi sv. evangelijev. Ali se vsaj niso resno poglobili vanje. Star benediktinec, naš pro fesor v bogoslovju, nam je v svarilen zgled pravil o samostanskem sobratu. Videli so očetje, kako je nosil vedno neko knjigo s seboj. Se pri mizi jo je študiral. Nekega dne jo dokonča prav pri mizi. Zapre jo in pravi:: "Tako torej, zdaj vendar vem, kako jč bilo vse to." In kaj je bilo? Straus-sovo "Življenje Jezusovo" je bral. In je po tem spisu izgubil vero — učen mož, profesor, duhovnik. Ni več maševal, pač pa je, dasi že v letih, hodil po hišah in iskal neveste, da bi se oženil. Breme in nadloga samostanu, pohujšanje, zasmeh vernikom. Glej, to je naredil krivi prerok v ovčji obleki lepih besed pri tem duhovniku in procesorju. Ali sva midva močnejša v tleči zanimivi dojtis: Po nekaterih krajih so fašisti metali bombe in niso pustili l judi na volišče. Bilo je več na- veri, pobožnejša, modrejša? Ne ^ ]jndi ranjenih. Dekana Ro-vem. Težko... Varujva se kri- jca v Tolminu so fašisti nalovili prerokov, volkov v ovčji žili in ga odpeljan, a S€^e Vr- obleki, da ne raztrgajo tudi najnih duš. Po volilnem boju na Primorskem. Na Goriškem imajo Slovenci 39.068 glasov, komunisti 10. 131, liberalni Italijani 5858, socialisti 4472, popolari 24G7, republikanci 1Q37, Pač sijajen uspeh za Slovence! Italijanski fašisti se zelo jeze na popolare, oziroma Fu-rlane, ki res niso hoteli voliti fašistov za nobeno ceno, posebno odkar so ti tako pobalinsko začeli .sramotiti nadškofa Sedeja, kateremu so pomazali palačo in nanjo naslikali mrtvaška glavo (fotografija na razpolago). Obžalujejo tudi, da so premalo "delali", to se pravi ropali, požigali in ubijali. Seveda bi tudi ne bili mogli, če bi prav bili hoteli, saj so v Tolminu dobili «d Slovencev pošteno lekcijo. O razpoloženju Slovencev nas pouči sledeči dopis: Gorica, 19. maja. Nihče si ne more predstavljati potrtosti Italijanov v Gorici po teli volitvah. Ostali so — odrešeni v Italiji — brez svojega zastopnika v parlamentu. Tuntarja (komunista) ne priznajo za svojega zastopnika, dasi ga je volila večina furlanskega kmečkega in delavskega ljudstva, o štirih Slovencih pa seveda niti govora ni Kakor so se vršile volitve, smej deloma že poročali. Na mnogih krajih so ljudi naravnost gonili z volišča (slučaj Tolmin), drugod so začeli z voli tivaini Jtako pozno, da niso mogli priti vsi volivci na vtf«-to (slučaj Tolmin, .Hudajužna, Postojna itd.) tudi so žugali županom, naj odvračajo volivce od volišča, če tega niso storili, so jih odstavili (slučaj Š-tandrež priGorici). Kljub temu se je nafcj ljudstvo udeležilo volitev v redu in tolikem številu, da strmi Italija kljub temu, da zmanjšaj*} odstotke naše udeležbe s tem, da prište-jejo odstotke one udeležbe v Tstri. S tem hočejo zakriti svojo sramoto, češ, če je ljudstvo šlo tako polnoštevilno na volišče, ni moglo biti nasilja. Hinavci! Fašisti v Gorici so vložili protest proti tem volitvam, dasi so bili oni edini, ki so počenjali nezakonitosti. ;Vsq so jim smeje. V svojih listih tožijo, da so premalo "delali", to se namreč pravi, požigali, gro-zfli in morili. Kaj* se to pravi, jih je zadostno poučil Tolmin. Ali se tudi boje bojkata gori-škilr trgovin. Z eno besedo pa dolžijo Slovence in Furlane, da so sovražniki Italije, prvi da so Jugoslavofoli, drugi pa komaj čakajo Avstrije, da se povrne in da so ti volili komuniste le zato, ker so zamenjali srp in kladivo z avstrijskim nil živ in zdrav. Župnika Sedeja v Stcferjanu so tudi naložili na avtomobil, toda domačini (tudi komunisti) ga niso pustili odpeljati, sicer vse falsi st^ pobijejo. ,Enf avtomohlil fašistov je itak izginil. Pravijo, da je bil šofer ustreljen in da je avtomobil šel z vsemi ljudmi v Sočo. Naše ljudstvo se je pokazalo mirno in disciplinirano. Volitev se je udeležilo do 90 odstotkov (v Rimu pa samo 42 odstotkov). Italijani se tolažijo z Istro (kjer ljudje sploh niso šli na volišče, a smo Jdjub temu dobili en mandat) in s Trstom., toda to ne spremeni dejstev. Vsi smo mnenja, da bo v bodoče tudi v Istri drugače. Prva naša naloga bo, da prebudimo to ljudstvo in ga rešimo fašizma. iPoftem bodb tudi rezultati v Istri drugačni. Slava našim volivcem! , Okoli 40.000 glasov smo dobili Slovenci na Goriškem! Na Vojskcm V hribih, kjer ni bilo nobqnejga shoda, jo udieliežba znašala 90%, v Godoviču .82 y2%. V Gorici (mestu) so natančne številke: Slovenci 674, komunisti 640, socialisti 116, liberalni Lahi 1383, popolari 238, republikanci 574. Drugod ni vredno da bi italijanskih glasov omenjal. Splošno imajo po slovenskih krajih,kjer je italijansko uradni-štvo, po 1—4 glasove! V Idriji, kjer je vendar nekaj italijanskih uradnikov, ni blok dobil več kot 4 glasove, dokaz, da so nekateri Lahi glasovali najbrž za komuniste j(67). V Postojni, kjer je precej veliko italijanskega uradništva, ima blok 10 glasov, Sežani 14, zato pa komunisti 121, v Tolminu 25, največ v Mavhiju: 41. Zanimiv je koroški del, ki je padel pod Italijo. Žabnica Slovenci 37, komunisti 101, blok 2, popolari — Malborget: S. 2. kom. O, socialisti 41,blok 4, .popolari 27. — Lipaljavas S. 4, komunisti 52, blok 34, popolari 3. — Trbiž: Slovenci O, socialisti 165, blok 22, popolari 29. —■ Belapeč: S. 1, socialisti 82, blok 5. — Rabelj: Slovenci O, kom. 2, socialisti 168. — Tu so želi socialisti. V Furlaniji so dobili liberalci v gradiškem okraju 658 glasov, popolari 875, v tržiškem pa liberalci 1673, popolari 12 38. Prvačina. Pred di^avnozborskimi vo litvami so se širili tupatam glasovi, češ, Prvačina ni več tista, kakor je bila nekdaj. Dan volitev je pa postavil vse take govorice in domnevanja na laž. Naša občina, znana že od nekdaj po veliki ljubezni do svojega naroda in domovine, je postavila ta dan vse volivce na noge. In od teh volilcev sta glasovala samo dva za fašistov blok, a še ta dva sta tujca, ki nimata z našim av- Tužna Istra. Blok 28.944, republikanci 2676, socialisti 3621, komunisti 3697, Jugoslovani 9852. — Za blok niso glasovali naši, kjer jih niso z revolverji prisilili. — Samo v^Pazinščini je 1Q.000 naštfi vo^ilce^ ostalo doma. Le v Volovščini imamo velikansko večino. Zakaj tam fašisti niso imeli uspeha, je še nepojasnjeno. Na Tretinskem. ni fevoljen Inoben jitatfijanski nacionalec, temveč 5 krščanskih popolarov, 4 Nemci in 2 socialista. Slovencev izvoljenih. , Na Goriškem in v Primorju ,so dobili Slovenci 5 mandatov. /Izvoljeni so: dr. $JM WTilfan, kVirgil Šček, dr. Podgornik in Lovrenčič, ter komunist Tun-tar, ki je tudi Slovenec. . Kot jugoslovanski kandidat je bil tudi v Istri izvoljen dr. .Wilfan, a ker je bil on izvoljen tudi na Goriškem, z^to bo .njegov istrski mandat dobil dr. U. Štanger. Ličnosti šestih jugoslovanskih zastopnikov. Dr Josip Wilfan je bil rojen v Trstu. Preselil se je bil v .Dalmacijo, kjer je v Dubrovniku dovršil gimnazijo, a višje šole na Dunaju, kjer se je seznanil z dr. Laginjo, dosedanjim hrvatskim banom, ki ga je vzel k sebi kot odvetniškega konci pijenta v Pni j. L. 1909. so je Wilfan preselil v Trst, kjer je bil deželni poslanec. Ko je bil dr. Rybar iz- ,voljen poslancem na Dunaj, je Wilfan postal voditelj političnega kluba "Edinost". Dr. Wilfan je korenit Slovenec. Dr. Ulikse štanger je bil rojen 1. 1882 v Voloskem. Gimnazijo je dovršil na šušaku, a vseučilišče v Zagrebu, doktorat pa na Dunaju. Bil je urednik "Sloge" v Trstu. Po prevratu je bil povabljen v Belgrad v ministrstvo, a je ponudbo odklonil. On je Hrvat. Virgil Šček je duhovnik v Ali je vaš jezik \ pobeljen? Ako j«, vzemite to naznanje kot za svarilo. Jezik, ki je pokrit z belo ali rjavo plastjo navadno pomeni, da so v neredu jetra in prebavni aparat Severa's Balzol (preje Severov Življenski balzam) m balzams tableti, kakor tudi tekočina in tableti skupaj, popravi tako pokvarjenost Popravi jetra, povzroča tek in uredi prebavo. Pravo zdravilo za ponavljajoča ae zaprtja. Cena 85c. Pri lekarjih. w. f. severa co. v CEDAR rapids, iowa Txu IŠČEM Joe Slgilj-a, ki je živel pred 3. ali 4. leti tukaj v Tovfer, Minn, in ki ima svojo sestro tukaj. Ker bi mu rad nekaj važnega sporočil, zato prosim cenj. rojake, da mi blagovolijo naznaniti njegov sedanji naslov, ali naj se pa dotičnik sam pismeno javi pri John Zobitz, ml. Box 1490 Tower, Minn. NAZNANILO NAROČNIKOM KOS. Krajše kose od 25 do 29 in- čev sem končno prejel, ter jih vsem naročnikom odposlal po polti; l^edor še ni prejel kl-palno orodje ali motiko, dobi v par dneh, istotako po pošti, j ALOIS SKULJ, 323 Epsilon Place, Brooklyn, N. Y. V BLAGOHOTNO UVAŽE-VANJE. FRANZ LUBAS, izdelovalec harmonik, mi je sporočil, da so mi harmonike odposlane, ter jih pričakujem v par dneh, ter m r\ - jvv t *'jih lahko sedaj naročim, faoli- Trstu On je odličen goriški ;kor hočem ^ ge je narodni bontelj Italijani ga:m ^ Jugoslavije v Avstrijo; strasno mrzijo. Celo k papežu toliko y pojasnilo vsem onim, dvoglavim orlom. Vsi ti slabi tohtonim ljudstvom ničesar dovtipi jim danes nič ne po magajo. Slovenci in Furlani vidijo, da je ono strašilo, ki se mu pravi fašizem, res le prazen ^trah in lahko rečemo, da mu je danes vsaj na Goriškem odklenkalo za večno. Zmaga je na naše ljudstvo silno dobro vplivala. Če drugega ne, je to velikanska moralna opora za naše ljudstvo, ki trpi pod tu- skupnega. Vsi drugi pa, čez 290 volilcev, je oddalo svoje glasiove jugoslovanski narodni stranki. Vsled izida volitev je nastalo med ljudstvom velikansko navdušenje. Vse čaka z nestrpnostjo, a vseeno z možatostjo in upanjem na z-mago končnega izida iz cele dežele. Pa tudi /ako nismo z-magali, bodemo živeli vsaj v jim mečem, Zavest, da jih je si-; zavesti, da smo izpolnili svojo lno mnogo, ki so enega duha, [narodno dolžnost in da ni med .ene misli, katerih glas tudi ne- nataf Juda Iškariota. Iz izida kaj izda, kadar ga povzdigne-4 volitev, kakršen je pri nas in jo. Te dni vidimo samo vesele /kakršen bo, kakor upamo, tu-cbraze, slišimo slovensko pe-;di drugod, bodo Italijani še^ sem celo v mestu. Ue izprevideli, koga so pravza- Gg. Roječ in Sedej. jprav "odrešili", živela naša O tej stvari smo dobili sle- tužna domovina! ga so tožili, da naj prepreči njegovo kandidaturo. Dr. Karol Podgornik je u-glcden odvetnik v Gorici. Josip Lovrenčič pa je po^ sestnik v Postojni._• , ki so me vprašali, kedaj dobim zopet njegove harmonike. ALOIS SKULJ, 323 Epsilon Place, Brooklyn, N. Y. POZOR! pitthrški rojaki S tem vam uljudno naznanjam, da se prične dne 2. JULIJA t. 1. v moji trgovini. VELIKA RAZPRODAJA ker bo sedaj ravno 2 leti, kar vodim to trgovino, zato bom celi mesec julij znižal cene od 50 do 75%. Imam veliko zalogo vsakp vrstne obleke in obuvala za moške, ženske in otroke. Moške obleke vse vrste od $9.95 do..............$21.95 Ženska krila (kiklje) vsake vrste in barve po......$2.25 Kiklje, volnene, prej $9.50 zdaj samo...............$4.35 Obleke za dečke, vsake vrste in barve poprej $8.50, zdaj samo ....................$3.95 poprej $13.50, zdaj samo...................$0.95 Obleke za deklice (Gingham obleke vredne $2.75, sedaj pri razprodaji samo .............................95c Dalje imam veliko zalogo vsakovrstnega blaga: bele kontenine in cajga, prej vredno 15c, 20c, 25c, 30c, 35, en jard, zdaj pri razprodaji pa 10c, 14c, 17c, 22c, 25c. V moji prodajalni lahko dobite vsakovrstne obleke, katere se rabi od zibelke do groba. Pridite torej in prepričajte se! Toplo se priporočani rojakom Slovencem in Hrvatom. MIHAEL ZUGELL, lastnik 5117 BUTLER St. Pittsburgh, Pa. flLASILO K. S. g. JUNIJA '1921. "GLASILO K.S.K. JEDNOTE" Izhaja vsako sredo. Lastnina Kraajsko-Slovenske Katoliške Jednote r Združenih državah ameriških. 1004 N. Chicago St Uredništvo in upravništvo: Telefon 1048. JOLIET, ILL. Za člane, na leto Naročnina: .............$1.20 Za nečlage t........... ........$2.00 Ca inozemstvo ........ .........*.. .$3.00 OFFICIAL ORGAN of the GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the UNITED STATES OF AMERICA Maintained by and in the interest of the order. Issued every Wednesday. 1004 N. Chicago St OFFICE: Phone: 1048. JOLIET, ILL. For Members, per year For Nonmembers For Foreign Countries . Subscription price: . ..vrv........$200 .............$3.00 « Po desetem dnevu po poškodbi GO od sto zaslužka poškodovanega delavca, ali ne več kot $12 in ne manj kot $8 na teden; popolna odškodnina ne sme presegati svote $5000. Delno onesposobljen,je. — 60 od sto zaslužka, ali no več kot $12 na teden tekem dobe delnega onesposobi jen ja, toda no preko dobe tri^ tednov, začenši od desetega dne po poškod- bi. Dovoljeno število priseljencev. Število inozemcev, katerim bo dovoljen vstop v Združene Države v smislu zakona od 19. maja 1921, imenovanega 44 Zakon za omejitev priseljevanja v Združene Države", je sledeče: Gd-3-30 Za fiskalno Največ Rojstna zemlja ali kraj Albanija ...................... Avstrija....................... Belgijsko...................... Bulgarsko..................... Čehoslovakija .................. Gdansko (Danzig) ............. Dansko........................ Finsko ........................ Reka........................... Francija....................... i Nemčija ....................... ! Grška ...................:..... .'Ogrska........................ Italija......................... Jugoslavija ......i............. !Luksemburška................. Nizozemsko.................... Norveška ...................... Poljska........................ Vzhodna Galicija .............. Portugalsko (vstevši Azore in Madeirske otoke) ............ Rumunsko ...<*.................. Rusija (vstevši Sibirijo)........ Španska .......-................. Švedska _____............... Švica.......;.................. Anglija ....................... Ostala Evropa (vštevši Andoro, Gibraltar, Lichtenstein, Malta, Monaco, San Marino in Islandsko) ........................ Armenija ...................... Palestina ...................... Smirna in okraj ............... Sirija ......................... Ostala Turčija v Evropi in Aziji) Ostala Azija (vštevši Perzijo in ostale dežele razun Sibirije, ki niso sploh izključene iz priseljevanja. Sibirija je vključena v Rusijo) . •................... Afrika ......................... Avstralija ..................... Nova Zelandija........i........ Atlantski otoki (razun Azor, Madeira, in otok tik ameriškega kontinenta) .................. Otoki na Pacifiku (razun Nove Zelandije in otok tik ameriškega kontinenta ................... junija 1.1921-22 vsaki ^ mesec 22 287 57 571 7,444 1,489 119 1,557 311 23 301 60 1,095 14,269 2,854 22 285 57 433 5,644 1,129 298 3,890 778 5 71 14 437 5,692 1,138 5,219 68,039 13,608 252 3,286 657 432 5,635 1,127 3,224 42,021 8,404 * 491 6,405 1,281 7 92 18 27G 3,602 720 930 12,116 2,423 1,528 2,019 4,004 451 5,781 1,156 177 2,269 454 569 7,414 1,483 2,627 34,247 6,849 51 663 133 1,531 19,956 3,991 287 3,745 • 749 5,923 77,206 15,441 \ 6 V 86 x 17 122 1,588 318 4 56 11 34 438 88 69 905 181 16 215 43 v \ sto sto kodninska plačila. Prijava poškodbe ali smrti. . ^fkodbo ali smrt treba prijaviti delodajalcu tekom 14 am po nezgodi. Ako sc stranke , tekom leta dni ne pogodijo glede odškodnine za slučaj poškodbe ali smrti, izgubijo vsako pravi do iztirjanja. ICO Vrednost farm v Združ. državah. Pri popisovanju 1. 1920 se je dognalo, da je vrednost farm v Združenih državah od 1 1920 narastla za $32,994,839,687 (skoraj za 33 milijard) ali za Ji.HJo. Skupna vrednost vseh farm 8 poslopji in pritiklinami vred je znašala ,1. jan. lanskega leta $67,795,965,384 (nad 67 milijard); dne 15. aprila 1910 jo pa ista znašala samo $34,801.125,697. Ako računamo poprečni letni napredek pri naših farmah tekom zadnjih 10 let, dobimo ogromno svoto $3,300,000,000. Pri tem se moramo naravno zelo čuditi, da so zadnji čas farmarski pridelki tako rapidno v cenah padli. Število obdelanih farm ni v tem ca^u posebno napredovalo: samo za 1.4 odstotek; skupka površina farm se je za 8.7 odstotkov. Med tem 'ko se je število akrov obdelanih farm zvi& jo samo za 6 odstotkov, se je cena vrednosti farm med tem časom skoro podvojila. Zanimivo je uradno poročilo kako in kje ravno se je tekem zadnjih 10 let vrednost farm dvignila; pri tem je treba tudi vpoštevati k farmi spadajoča gospodarska poslopja. Največji napredek v tem oziru računa povprečna vrednost farm na 1 aker s poslopjem na več k°t $100. pri akru; Illinois $231,93; Iowa $227.09; Indiana $125.98; Ohio $113.18; New Jersev $109.67; Minnesota $109.23; Kalifornija $104.-67 in Connecticut $100.20. Pred 10 leti so bile farme v edinimi O^ržavi Illinois povprečno tfSč kot $100. za en a-ker cenjene in vredne; tako je tudi baš v naši državi povprečna vrednost dandanes najvišja. .. ... Lansko leto je bilo povodom popisovanja v Združenih državah skupaj 6,448,366 (približno šest in pol milijonov ) farm; pred 10 leti (1910) pa 6,361,502 torej se je v tem času število pomnožilo za 86,-864 farm, ali za 1.4%. Vsled minule svetovne vojne je naravno to število povišanja zelo nizko, ako pomislimo da se je skupno število farm od 1. 1900 —1910 za 10.9 odstotkov zvišalo. Za izgubo pesti: 60 od plače tekom 175 tednov; Za izgubo roke: 60 od plače tekom 215 tednov; Za izgubo bedra: 60 od sto tekom 215 tednov; Za izgubo noge (stopala) :60 od sto tekom 150 tednov; Za izgubo očesa: 60 od sto tekom 125 tednov. Ne izplačuje se nikaka odškodnina za prvih deset dni po poškodbi. Ranocelska in zdravniška oskrba. Delodajalec mora preskrbeti primerno ranoeelsko in zdravniško oskrbo tekom prvih tridesetih dni po poškodbi. Stroški te oskrbo ne *mejo presegati $100. A%o bi se delodajalec branil preskrbeti to oskrbo,zdravila in zdravniške potrebščine, si jih sme poškodovanec sam pribaviti in delodajalec mora povrniti stroške, ako niso pretirati. Ako poškodovanec odkloni zdravniško in bolnišnično oskrbo, izgubi vse pravice do odškodnine. Odškodnina za slučaj smrti v-sled nezgode. V slučaju smrti vsled nezgode zaposlenega delavca se odškodnina izplača sledečim osebam : 1. Otroci imajo v slučaju, da ni pokojnik z^ustil vdove, pravico do odškodnine od 30 od sto plače ako jih je eden ali j dva, in od naknadnih 10 od sto t-----.. „„ uuv i, - * ,, 3 . za vsakega nadaljnega otroka J prečna vrednost 1 akra Tv^TnZ P*h°dnjega največ pa do odškodnine od 6G|lopjem vred jo bila v teh kra U uSoancm Največji parnik na Svetu. Iz New Yorka se poroča, da je te dni znana ameriška "W-hite Star Line? parobrodna družba kupila nov, velikanski. parnik "Majestic" po imenu. Ta parnik, katerega gradijo v Hamburgu na Nemškem, bo vozil med New Torkom in South amptom (Anglijo). "Majestic", kojega lahko po vsej pravici nazivarno največjega pomorskega orjaka, bo petdesetkrat tako velik,kot je b;J prvi preko atlantski pamik, ki je pred več deset letji prvič morje prevozil; vseboval bo namreč 56,000 ton prostornine; ., „ j,ta .tonaža je približno slična nn urivjBnflf '' j % puvprec (tvorile sloveco špansko arma-na vrednost vsake farme zvi- /*•! \ -j - » i S ^ ** *7i r » J:n rf1; do (tlotilo); dovršen bo za pro- saia z fo,4n na $10,ol4.: nov- 1 l * v,, .. , f _ * ! • , : , ' 1 met ze začetkom mnhodniesra 6 78 f 16 9 120 24 21 271 54 4 50 10 •r', i'v 5 , 60 60 22 Skupno.................. 27,298 355,820 71,163 Zakoni o delavskih odškodninah v Združenih državah. 2£KONI 'DRŽAVE PENNSYLVANIA. Delavski kompenzacijski zakon v državi Pennsylvania je bil sprejet leta 1916 in popravljen leta 1919. Dolžnosti delodajalca. Poglavje 201 člena II. zakona določa, da se delodajalec, ako se sodni jakim potom iztir-ja odškodnina v slučaju osebne nezgode, ne more izgovarjati, trdeč: a) da je nezgoda nastala v-sled nepažnje drugega delavca, b) da je zappslenec prevzel na,sebe odgovornost za slučaj nezgode, ali c) da je nezgoda n|istpil& v*-sled nemarnosti poškodovanca, razun ako se pred poroto dokaže, da je nezgoda nastala V-sled poškodovančeve pijanosti ali brezobzirne * brezbrižnosti pred nevarnostjo. Odškodnina se ne izplačuje za slučaj poš kodibe ali snirti^ nastale vsled lastne volje zaposlenca; toda v tem slučaju je delodajalčeva dolžnost, da to dokaže. Vsakikrat, ko se delodajalec in delavec zmenita za delo, predpostavlja se, da sta oba pristala na določbe kompenzcijs-kega zakona, razun vslučaju, da sta se obe stranki pri sklepanju tega ugovora izrečno pogodili in si vzajemno izme-nili pismeni ugovor, da se'določbe tega zakona ne bodo raztezale na n ju; ta ugovor pa treba prijaviti na Bureau of Compensation tekom desetih dni po nastopu dela in prej, ko se z-godi.-Jalja iio-i-oda. odškodnin. cd str., katera evota se izplača jih pred 10 leti $39.60; lani v roke varuha. . $70.94, leta 1900 je ista vred 2. Vdova ali vdovec brez nest znašala $19.81; leta 1860 otrok — 40 cd sto plače; z e-nim ali več otroki — 60 od sto. Ako ni pokojnik zapus- vre- imenu bo brzoparnik "Majesty tie" lahko križal ocean v 4^ do 5 dneh. o O. til ni vdove ni otrok, tedaj pri- let nazaj. torej pred 60 leti pa $16.32. Tekom zadnjih 10 let se je ta cena bolj dvignila, kot 50 Zelo zanimiva je pa zgodovina tega pomorskega orjaka Nemci, hotecj doseči prvenst vo tudi na morju,so pričeli graditi brzoparnik "Bismarck liaja na vrsto očasi in ožvekati hrano tako na drobno, da sklizne lahko j doli po grlu. Dobro je zauživa- ovjdo v zmernem obsegu te- *om jela, ni pa dobro splaviti j irano v želodec z pomočjo vo- I de. Odložite skrbi in sitnosti, I kadar jeste. GLASILO K. S. K. JEDNOTE 29. JUNIJA 1921. "- i£S, K. C— Jednota Minn., operiran 29. apr. 1921. Opravičen do podpore $50 69. 815 FRANK LOKAR, član dr. Sy. Janeza Krstnika 11, Aurora, 111., operiran 9. maja 1921. Opravičen do podpore $50. 70. UiUaoTijtca t Jolietu, 111., dat 2. aprila 1894. Inkorporiran* * Jolietu, državi Illinois, dne 12. januarja, 1898. GLAVNI URAD: JOLIET, ILL. , . . ' , Talefon 1048. od ustanovitve do 1. junija 1921 skupna izplačana podpora $1,945,841.00. GLAVNI URADNIKI: Glavni predsednik: Joseph Sitar, 607 N. Hickory St. Joliet, IlL L podpredsednik Matt Jerman, 332 Michigan Ave., Pueblo, Čok* II. podpredsednik John Mravintz, 1022 East Ohio St., N. S Pittsburgh, Pa. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St, Joliet, IlL Zapisnikar: John Lekan, 406 Marble St. Joliet, IU. Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway, Joliet, III. Duhovni vodja: Rev. Francis J. Aibe, 620-10th St., Waukegan, IlL Vrhovni Zdravnik: Dr. Jos. V. Grahek, 843 E. Ohio St N. S. Pittsburgh, Pa NADZORNI ODBOR: Frank Opeka, star 26 Tenth St., Nortlfe Chicago, IlL $ Martin Shukle, 811 Ave. "A", Eveleth, Minn. Tohn Zulich, 6313 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. John Germ, 817 East "C" St Pueblo, Colo \nton Nemanich st 1000 N. Chicago St Joliet, IlL POROTNI ODBOR: Martin Težak, 1201 N. Hickory St Joliet IlL Geo. Flajaik, 4413 Butler St, Pittsburgh, Pa. John Wukshinich, 5031 W. 23. Place Cicero, IlL PRAVNI ADBOR: Anton Burgar, 82 Cortlandt St, New York, N. Y, R. F. Kompare, 9206 Commercial Ave. So. Chicago, IlL John Dečman, Box 168, Forest City, Pa. UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1004 N. Chicago St, Joliet, 111. Telefon Chicago 104«. JEDNOTIN ODVETNIK. Ralph Kompare, 9206 Commercial Ave. So. Chicago, IlL Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se po&iljajo na glavnaga tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St, Joliet, IlL, dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na "GLASILO^ K. S K. JEDNOTE, 1004 N. Chicago, St, Joliet IlL 579 JERA ŠEMBOV, članica dr. sv. Jožefa 12, Forest City, Pa. Operirana 4. marca 1921. Opravičena do podpore $50.00. 71. 5927 JOSEPHINE FLAJNIK, članica dr. sv. Jan. Krstnika 14, Butte, Mont., operirana 4. maja 1921. Opravičena do podpore $50.00. 72. 18502 ANTON BOZNIK, član dr. sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, operiran 4. maja 1921. Opravičen do podpore $50. 73. 4072 MARY KADUNC, članica dr. sv. Frančiška Šaleškega, 29, Joliet, 111., operirana 8. maja 1921. Opravičena do podpore $50.00. 74. 1648 MARKO OSTERMAN, član dr. sv. Petra 30, Calumet, Micli., operiran 12. maja 1921. Opravičen do podpore $50. 75. 8771 ALBINA POTOČNIK, članica dr. sv. Frančiška Seraf. 46, operirana 28. aprila 1921. Opravičena do podpore $50. 76. 9055 AGNES HOCHEVAR, članica dr. Friderik Baraga 93, operirana 9. aprila 1921. Opravičena do podpore $50.00. 77. 8321 MARY A. MADRICH, članica dr. sv. Ane 127, operirana 4. maja 1921. Opravičena do podpore $50.00. Ime bolnega člana zavarovanega v oddelku dolgotrajne bolezni. 15027 MATH KNAUS, član dr. Frid, Baraga 93, Chisholm, Minn., bolehal vsled raka na pljučih. Prijavil bolnim 5. aprila 1921 in umrl 3. junija 1921. Opravičen do podpore $40. Zavarovan proti bolezni 28. jan. 1912. Iz urada glavnega tajnika. NAZNANILO ASESMENTA 7—21 ZA MESEC JULIJ 1921. Imena umrlih članov in članic. Zaporedna štev. 45. 135 FRxVNK MEGLEN, star 67 let, član dr. sv. Jožefa 2. Joliet, 111., umrl 6. junija 1921. Vzrok smrti: Povečanje pljuč. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 5. 46 * jun. 1895. R. 55. 511 JOŽEFA PLANINC, stara 63 let, članica dr. sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, 111., umrla 16. junija 1921. Vzrok smrti: Diabetes. Zavarovana za $500.00. Pristotpila k Jednoti 1. jan. 1901. R. 55. 47. 21261 ALOUIS REPEC, star 46 let, član dr. sv. Janeza Krstnika 14, Butte, Mont, umrl 20. maja 1921. Vzrok smri: Pljučnica. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 8. dec. 1915. R. 41. 48. 1026 FLORIJAN PAPEŠ, star 46 let, član dr. sv. Janeza Krstnika 14, Butte, Mont., umrl 24. maja 1921. Vzrok smrti: Pljučnica. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti * 8. maja 1899. R. 41. 49. 2030 GEORGE LAICH, star 45 let, član dr. Vi t sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., umrl 1. junija 1921. Vzrok smrti: Samomor. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 4. tfeb. 1900. R. 39. - 50. 19915 VINKO JAKIN, star 43 let, član dr. Jezus Dobri Pastir 49, Pittsburgh, Pa., umrl 17. maja 1921. Vzrok smrti: Obistna bolezen. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 16. nov. 1913. R. 38. 51. 4048 MARIJA KLUN, stara 30 let, članica dr. sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., umrla 22. maja 1921. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovana za $500.00. Pristopila k Jednoti 16. nov. 1919. R. 24. 52. 22485 FRANK MIKULIC, star 46 let, član dr. Vit. sv. Mihaela 61, Youngstown, Ohio, umrl 29, maja 1921. Vzrok smrti: Pljučnica. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 16. sept. 1917. R. 42. 53. 7699 JOSEPHINE FEDRAN, stara 49 let, članica dr. sv. Janeza Evangelista 65, Milwaukee, Wis., umrla 18. maja 1921. Vzrok smrti: Obistna bolezen. Zavarovana za $1000. Pristopila k Jednoti 7. maja 1916. R. 44. 54. 2362 FRANČIŠKA MLADIC, stara 40 let, članica dr. Marije Pomagaj 78, Chicago, 111., umrla 24. maja 1921. Vzrok smrti: Operacija na žolču. Zavarovana za $1000. Pristopila k Jednoti 16. jan. 1905. R. 34. 55. 15027 MATT KNAUS, star 45>let, član dr. Friderik Baraga 93, Chisholm, Minn., umrl 3. jun. 1921. Vzrok smrti: Rak na pljučih. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 21. jun. 1909. R. 39. 56. 21125 JURAJ M AT ANIC, star 27 let, član dr. sv. Mihaela 152, So. Dering, IU., umrl 26. maja 1921. Vzrok smrti: Srčna napaka. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 29. sept. 1915. R. 22. 57. 320 JOHN LOU&1N, star 58 letj član dr. sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., umrl 6. jun. 1921. Vzrok smrti: Oslabela kri. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jediroti 23. Lovriha Jos. Muhič Wm., Zigon Anton, Zidar Fr., Ursich Jos., Osolin John, Bokal Anton in Telban John. Po $1.50: Nagode Jerney in Zupančič Anton. Po $1.00: Suhadol-nik John, Osolin Louis, Princ Paul, Telban Fr. Komin Matija, Lisjak Avgust,Trelc Frank, Žni-darsič John, Trelc Ant., Sotlar Mike, Končar Fr., Sever Anton, Verhovšek Joseph, Omahen Martin, Dobeš John, June Anton, Škrajnar Feliks, Komin Ignatz, Zupančič Frank, Žigon Frank, Kres Louis, Cerar Jernej, tRudolph Joseph, Ponikvar Jos., Novak Frank, Terček tlakob, Korče Ludvik, Marolt Frank, Lenaršič Frank, Šemrov Jakob, Marinič John, Simončič Thos., Martos Fr., Ravnikar Florijan, Gursky Stanley, Rudolf Frank, , Kos Ant., Korošic John ml., Debevc Frank, Gruden Frank, Planinšek |,Gregor,Horvatin Joseph, Ratajc Fr., Jakelj John, Markelj Anton, Dušak Joseph, Anžolovar Fr. Okoren John, Šemrov Stime, Anžolovar Jos., Logar Agnes, Uršič Jos., Skube Frank, Kobilšek MLADINSKI ODDELEK. 111 ' 2900 ANTON M. CERNIC, star'l3 let, 9 mesecev, 13 dni, član JJ^^^P^ . dr. sv. Petra 30, Calumet, Mich., umrl 25. maja 1921.1 ^^ Medved John . Vzrok smrti: Srčna bolezen. Pristopil 9. sept. 1917. Kot.ir Lovrenc Pantzar Bil je član 3 leta, 8 mesecev in 16 dni. Starost prihod- j tz KužnikAnt Za-njega rojstnega lea 14 let. Opravičen do Posmrtnme Veri Barteli Novak'Fr $450 00 kateri znesek je bil nakazan pok. starišem 9. planinšek ^t^odnik jun. 1921. 1 112 t-, r~it i T"^ , -.Tr , » . m j • v, . Ostanek Joseph, Ostanek 52o ROSE kOZJAK, stara 11 let 7 mesecev m 12 dmRanica Mathilda T^žič Fr„ dr Marije Pomagaj 78 Chicago, 111. umrla 30. maja j0hn,Novak Fr. S?« irk T**11 FnSiOP;la L 3UnlJaReSaj Anton, Derk Jos. 1916. Bila je članica 5 let. Starost prihodnjega roj sne- N 'k j tz Pantzar ga leta 12 let. Opravičena do posmrtnine $450XK), kateri ^ glferbec' Joh 0s„ znesek je bil nakazan pok. stansem 15. jun. 1921. in .1 ... Josip Zalar, gl. tajnik. Joliet, HI., 2?. junija 1921. Jan. 1896. R. 53. i\i .JU58 Imena poškodovanih in operiranih članov in članic. V 68. 505 JOSEPH ZALAR, član dr. sv. Cirila in Metoda 4, Tower, III. Izkaz darovalcev ZA VSLED POVODNJI PSI ZADETE ROJAKE V PUEBLO, COLO. Dr. Marije Pomagaj št. 78 K. S. K. J. Chicago.$10.00 Dr. Marija Zdravje Bol-.. ni kov št. 84, K. S K. J., Sublet, Wyo., (iz blagajne ............... 20.50 Člani dr. št. 94 darovali še posebej: Gašper Ignaček........ 3.00 John Krumpačnik..... 2.00 Josip Rakun ........... 2.00 Konstanc Podlesnik____ 1.50 Po $1.00: Alojz Orešnik, Frank Ciraj, Anton Roč-nik, Anton Podmenišek. John Mohar, John Žibra. (Po $1 skupaj) ........ 6.00 (Od dr. št 94 prijeli sklepaj $35.00). Dr. sv. Jožefa št. 110 K. S. K. J., Barberton, Ohio (iz blagajne) .......... 50.00 Po $1.00 so darovali sledeči člani dr. št. 110: Jos. Lekšan, Frank Beg, Fr. Debevec, Albin Pol-janec, John Belčič, Geo. > Badovinac, John Ujčič, Matevž Železnik in John Železnikar (skup. po. $1) 9.00 Po 50c darovali člani go-rinavedenega društva: Jakob Caserman, John Sega, Alois Arko, Matija Mihelčič, Štefan Trenta, Frank, Zakrajšek, Ja- , kob Šabec, Fr. Poje, Jos. Hiti, Anton Gerbec, Anton Kukec, Andrej Gom-bacli, Aiulroj Likan in Anton Ujčič (skupaj po 50c ................... 7.00 Po 25c: Anton Gradišar, Alois Brus, Josip Marci rnrol in John Stopar. (Skupaj po 25c) ...... 1.00 Od dr. št. 110 prejeli $67. Claiiice dr. Marije Cist. Spoč. št. & K. S. K. J., Lorain, Ohio. Gertrude Virant....... 5.00 Ana Urbas............ 2.00 Johana Svete ......... 1.00 Po 50c darovale: Ana Fundak, Vida Kumse, Antonija Perusek, Agnes Pogorele, Agnes Ambro-žič, Marjeta Zaletel, Angela Kozjan, Ana Resek, Mary Bombač, Alary Nemanich in Agnes Kompare in Johana Soklič. (Skupaj po 50c)....... 6.00|Malinarič John, Malina- Mary Cerne............30 rič Joseph, Turk Matija, Karlina Mihelič ........30 Polončič John, Železni- Po 25c: Mary Udovič, , kar Anton, ml., Jerič tanek John in Omahen Louis. Po 50c: Oven Ignatz, Sever Fannie, Oven Ur-šu, Janežič Anton, Sku-bic Frank, Slapničar Fr., Ribič John, Piškur John, Tomazin John,Teme Ant. Princ Joseph, Prudič Jos. Suhadolnik Jos. Gerch-man Anton, Zidar Fannie, Gerčman John, Vi-dovic Louis, Rakovec Martin, Železnikar Ant., Agnes Ivančič, Frances Tomšič in Ana Zgonc. (Skupaj po 25c)....... Johana Mačutaš....... (Skupaj prejeli od dr. št. 85 znesek $15.70.) Dr. sv. Peter in Pavel št. 91 K. S. K. J., v Rankin, Pa. (iz blagajne) ...... John Dobrauz, v Franklin, Kans., član dr. sv. Alojzija št. 83 K. S. K. J. >Frank Lavš v Forest City, Pa., član dr. št. 77 K. S. K. J........... Člani dr. sv. Cirila in Metoda št. 59 K. S. K. J. v John, Oven Frank, Grum j Ignatz, Lavrih Jos. Ma-1.00 ček Jernej, Hitti Louis, .10 Brenčar Vincenc, Reber-nik Joseph, Vozel j Mary, 'Gressel Frank, Bedene Anton, Petrovčič Tlios., jBevc Fannie, Gercliman 25.00 j Mary, Švigelj Jos., Feme I Alois, Kostelec Martin, j Zalar Maggie, Dobravec 5.00 John, Havptman Miha, Planinšek Frank, Eržen Anton, Kokelj Theresa, 3.00 Seme John, Parhne John, Oven Frank, Kozlevčar Frank, Planinšek Joseph, Eveleth, Minn, (skupaj) 12.00 Novak Louis, Korošec Darovali so: Martin Šhu kle $1.55, John Maček $1.20; po $1.00: Matt Mi-roslavich, Gregor Grego-rich, Frank Petcrlin, John Debevec, Math Ce-rina, Frank Což, in Ant. Boben, st. Po 50c: Jos. Korelc^ Anton Speliar, John Plesli in P'rank Mr-vich. John Frol 25c. Društvo sv. Ane št. 120 K. S. K. J. v Forest City, Pa. (iz blagajne) _____.20.00 Člani in članice društva "Marije Vnebovzete št. št. 77 K. S. K. J. v Forest City, Pa., darovali (sku- Paj) ..................155.30 Darovali so: Petrič Jak. $3.00. Po $2.00: Kotar Frank, Marinčič Matija, Miklavčič Frank, Miklič Anton, Muhič Martin, Za-verl Josip, Rozina Jolin, Frank, Opeka Anton, Cerar Anton, Lavrič Jernej, Lavrič Fannie, Keržič John, Krench George, Keržič Frank, Skodlar John, Komin Frank, Tovornik John, Cerar Blaž, Ostanek Louis, Anžolovar Ignatz, Matos Primož, Nograjsek Frank, Blodnikar Frank, Peterim Frank, Pezel Joseph Peterlin Joseph, in Kotar Louis. Mihevc John 40c. Po 30c darov.: Cijar Mary, Frančiški Daniel, in Cerne John. Po 25c: Zaverl Mary, Planinšek Joseph, Var-zinger Peter, Kepir Fr., Kovačič John, Omahen John, Majhen Fr., Kozlevčar John, Pevc Frank Cestnik Frank, Krajne John in Gliha Louis. Miss Katarina Staudo- har, Chicago, 111......j. 2.00 Jolietska naselbina: (Zadnji izkaz $233.00, današnji izkaz $182.28 Dosedaj nabranega v Jo-lietski naselbini $415.28). Darovali so: Društvo sv. Cirila in Metoda št. 8, K. S. K. J. Joi-liet, 111., (iz blagajne). i John Adamič, Joliet ..J Štefan Kochevar, Joliet Darovali farani cerkve sv. Jožefa v Jolietu dne 26. jun. povodom kolek-te pred cerkvijo.......165.28 10.00 2.00 5.00 Današnji celokupni iz- ! kaz ................$532.28 Zadnji izkaz ..........$544.65 Skupaj........$1,076.93 Iskrena hvala vsem darovalcem! Cenj. društva in posamezniki so uljudno prošeni, da izvolijo prispevke za nesrečne rojake v Pueblo pošiljati Ina gl. urad K. S. K. Jednote (blagajniku sobr. John Graheku). Glavni odbor bo vso nabrano svoto poslal na pristojno mesto, da pride v prave roke. John Grahek, blagajnik, Josip Zalar, tajniki Pomožnega odbora. PATENTI Pišite danes po našo brezplačno patentno knjižico. *li smo patentni odvetniki; izkušeni, zanesljivi, točni in pošteni. A. M. WILSON, lac. Victor Bldng. Washington, D. C. BLAZNOST SE SEDAJ ZDRAVI Z IZDIRANJEM SLABIH ZOB, TAKO TUDI Z ODPRAVO TRAKULJE IZ ČREVESJA. Moderni dušeslovci zatrjujejo, da je dosti slučajev blaznosti, ali slaboumnosti pripisovati slabemu in gnjilemu zobovanju pri človeku. Radi tega je treba vedno na zaboje paziti, da imate isto v dobrem stanju. Tako se jie tudi dognalo, da navadne črevesne gliste in trakulje povzročujejo saboumnofet. In še več kot. Nastopila je tudi že smrt v mnogih sličnih slučajev vsled teh pa-rasitov. Vaša prva dolžnost je torej, da skušate takoj odpraviti traku(jo, a-ko mislite da vas ona muči in razjeda črevesje. Prvi znaki, nevarne trakulje so: da se sama trakuljo prikaže, ali pa njeni posamezni delci; to se pa dostikrat ne dogaja. V obče je človek s trakuljo omotičen, nima slasti do jedi, ima bel-kastt jezik, peče ^a zgaga, čuti baečine v želodcu in črevesju in se mu zeb", kakor bi nekaj v črevih lazilo; mora vedno slabo slino pljuvati, praska si nos, ima bolečine v križu in na noga|i, izgublja kri, boli ga glava, ne more spati po noči, obide ga slabost in neza vest, oprimejo se ga napadi blaznosti, božjasti itd. Vse to povzročuje trakulja. Bolezni ponehajo še le tedaj, ako trakuljo odpravite. Dosti mož, žena in otrok se morda zdravi za kako drugo boleznijo; med tem ko jim po-zročujejo bolečine notranji parasiti (zajedavci). Ako mislite, da ima(e tudi vi trakuljo, e jnajbolje, da takoj pišete po naša zdravila. Laxatodcs in navodilo. To zdravilo je zeo uspešno, narejeno iz posebnega semena za odpravo trakulje. Zdravilo stane jieset dolarjev osemintrideset centov; polovica tega zdravila velja šest dolarjev petinsedemdeset centov. Zdravilo odpošljemo po prejemu Money Ordra, gotovine ali bančnega drafta. Naprodaj samo pri: Marvel Med. Co, Dept. Slov. 2 B—963 Pittsburgh, Pa. bolgarski krvni čaj daje bolnikom zdravje in moč. Odpravlja zabasanost, krepi slab želodec in ledice ter pospešuje čiščenje krvi. Vprašajte po tem čaju se danes bližnjega lekarnarja, ali naročite ga p* pošti priporočeno veliko družinsko škatljo za $1.25, ali 3 za $3.15, ali 6 za $5.25. Naslov H. H. Von Schhck, President Marvel Products Company, 436 Marvel Bldg., Pittsburgh, Pa. ia v Bušeči GLASIL IGOSLAVIJE mrli so v Ljubljani: Matej • ce zmenil za rešilno akcijo. V* K. JEDNOTB 29. JUNIJA 1921. ic, dninar, 37 let.—Josip lovšek, progovni dela-19 let. — Slavko Pliber-hiralec, 42 let. — Barbara Smalc, kočarjeva žena, 40 let. «— Marija Leveč, šivilja, 28 let. — Anton Jereb, zasebnik, 65 let. — Karolina Griči, tob. delavka, 50 let. — Marija Vene-dig, žena umir. višjega žel. nadzornika. 70 let. — Ana Mikeo, hišna, 43 let. — Lovro Friško-vec, hiralec, 89 let. — Ivan_Ce-rar, delavec starost neznana. JMarija Trontelj, kočarjeva hči, 12 let. — Marija Ožbe, hiralka, 35 let. — Ivan Levsti£, občinski ubožec, 48 let. — Neža Vo-vk, zasebniea, 76 let. — Jera Premrov, postreščkova žena, 62 let. — Stanko Cepin, delavčev sin, 2 let. — Terezija Golob, hiralka, 68 let. — Elizabeta Koran, zasebniea, 73 let. — Y i rant Ernestina, premogar jeva vdova, 32 let. — Anton Sivka, pravnik, 23 let. — Milan K«-zak, bivši mesar, 59 let. Umrla je gospa Marija Dole-tk, gostilna št. 15 Dol. Lak- zrok samomora: nesrečna ljubezen. Županske volitve po deželi. V Starem trgu pri Ložu je izvoljen za župana somišljenik SLS g. Josip Škrbec. Tudi vsi svetovalci so pristaši SLS. izvoljen računa ^^^ Slovenska deželna vlada še sedaj ni popolna. Saj tudi ni treba, ker itak vse komandira g. Baltič, kakor Belgrad uka-^e. Zaradi lepšega sede sedaj v vladi trije liberalci, ki imajo v celi Sloveniji 20% ljudi za sabo, samostojneži, ki so isto-tako v velikanski manjšini, i-majo tri zaupnike in radikalci, ki v celi Sloveniji nimajo nobenega pristaša, bodo tudi imeli enega poverjenika. 80 % slo- n nic, p. Mokronog. V preteku 10 mesecev sta se preselila oče in mati v večnost. — Najdena utopljenka. V Pod-peči so potegnili iz Ljubljanice utopljenko Josipino Miku« iz Pakega, hčer posestnika Jakoba Mikuša. Utopljenka je bila slaboumna in je 19. maja zapustila svoj dom. Umrla je 3. junija gdč. Ljudmila Schubert. Bila je več kot 30 let skrbna vzgojiteljica v o-troškem. zavetišču pri sv. Flo-rijanu. Zadnja leta je vživala skromno pokojnino in kot predsednica Elizabetne konference v mestni župniji sv. Jakoba posvetila vkljub slabotnemu zdravju vse moči ubogim. Svetila ji večna luč. Umrl je dne 2. junija zvečer g. Mihael Oblak, sprevodnik južne železnice v pokoju. Rojen je bil na Vrhniki dne 26. septembra 1823, in je torej dočakal starost 97 let. Kot tak je bil starosta vseh (železniških* uslužbencev. Bil je vedno mož poštenjak, mož dela in molitve. Sam se je zglasil v preiskovalni zapor Karol Živko, osumljen, da je dne 7. aprila 1>920 v CigleUci umoril svojo ženo in otroka. Živko je bil po sedemmesečni preiskavi izpuščen radi pomanjkanja dokazov. Na to je tožil starše svoje žene, ker so ga obdolžili umora. Okrajni sodnik Kramer je oba oprostil, Obč. svetovalci so razun enega vsi pristaš) SLS. Zdenska vas. Novi župan g. Jakob Prelesnik in vsi svetovalci so pristaši • Podgora. Somišljenik SLS V št Lambertu je „ naš pristaš g. Anton GrošeljT ^enskega^ U^stva pa nima v vladi nikogar razen svojih /strupenih sovražnikov — cen-tralistov. To imenujemo pri pas demokracijo. Poneverba. Poduradnik pri sarajevski podružnici Jadran- o* Franc Zevnik je izvoljen za «?ke b™ke Ambrožič je s pomo r rano ^vum - - £j0 ponarejenih pisem poneve •i ker je na podlagi preiskave s-' matral za dokazano, da je Živ- 3 ko morilec. Sledilo je zopet ob-novno postopanje proti Živku. vi Ker državni pravnik ni mogel |j človeka,' ki ga je šele izpustil, ^ zopet postaviti v zapor, je to d akcijo izvršil odvetnik dr. Ko-J mavli kot zastopnik staršev u-j morjene. Našli so medtem_kr-v5 vavo perilo, a preiskava je u-J gotovila, da je živalska kri. Ži-iJ vko je bil zopet prost, to pot Jl svečano spoznan kot nedolžen, d Dr. Komavli pa ni miroval, p-Jjredlozil je zadevo višjemu sodišču v Ljubljani, ki je odredilo obnovo uvodne preiskave, Živko pa se je zdaj kar samja-vil v preiskovalni zapor Dva samomora v Mariboru. Maribor, 31. maja. Danes opol dne se je v glavnem drevoredu klopi s karabinko ustrelil podnarednik Gjuro Tišman iz podčastniške šole. Moštvo rešilne postaje ga je smrtno ranjenega prepeljalo v vojaško bolnišnico v Melje. Vzrok je baje strah pred kaznijo, ki ga je menda čakala radi poneverbe. — Ob 6. uri popoldne je pa s-kočila s starega mostn v Dravo mlada služkinja Godlič iz Lei-tersperga. Čeprav je bilo vse polno ljudi ob Drati, sq ni nih- župana. Tudi svetovalci so vsi pristaši SLS. • št. Peter pri Novem mestu. G. Franc Bevc, pristaš SLS, je izvoljen za župana. ObČ. svetovalci so vsi pristaši SLS. Radeče. Pri župankih volitvah je prodrl pri ožji volitvi z enim glasom veČine komunist Franc Martinšek. Kakor znano, so dobili pri obč. volitvah, komunisti 10, naša stranka 9 in samostojni 5 odbornikov. Brusnice. Po dogovoru je izvoljen za župana g. Gregor Ra-jar (SKS), za podžupana pa g. Franko Franc (SLS). Črnomelj. Za župana je izvoljen g. Jan, Strugar, izven rank. Talci vrh. Za župana je izvoljen Agnič Franc (SKS). Svetovalci so vsi pristaši SLS. Dobliče. Pri županskih volitvah je bil potoni žrebanja iz-v »?jen samostojni gostilničar J. Vrtina. Loka pri Črnomlju. Doseda-njava naših nasprotnikov je padla. Novi župan g. Janez Zaje in vsi svetovaici so pristaši SLS. Smlednik. Za župana je bil soglasno izvoljen g. Jože Bur-gar, pristaš SLS. Svetovalci so vsi pristaši SLS. Lož. V Ložu so izvolili za župana Friderika Bravca. Vlada je volitev razveljavila in postavila občini gerenta. En dokaz več, kako vlada spoštuje samoupravo čin - Stara Loka. Dne 28. manika je bil za župana izvoljen Gašper Karlin v. Plevnar, posestnik na Suhi; — za podžupana Gašper Trilar, posestnik v Vir-maaah, — oba SLS. — Samostojneži, narodni socialci, komunisti in demokrati so skupno volili Franc Dolenca, veletrž-ca in kapitalista so vsi pristaši SLS. Koliko velja konstituanta.— Poslancev je 419. Vsak dobiva dnevno 480 kron, mesečno 14,000 K, letno 175,000 K. Predsednik konstituante dobiva dnevno 734 K, torej letno 721,-000 K. Ako pri računamo še izredne, izdatke za konstituan-to, znašajo stroški zanjo okrog 100 milijonov kron letno ob tem številu poslancev kakoršno je sedaj. 12 milijonov prebivalcev v Jugoslaviji. Po podatkih statističnega urada ima Jugoslavija 12,162,900 prebivalcev; od tega odpade na Srbijo 4,000,-000. Koliko la4ij ima Jugoslavija? Naša država ima sedaj 148 trgovskih ladij, ki služijo osebnemu in blagovnemu prometu ter 21 vojnih ladij in si cer 6 večjih in 15 manjših, ki so nam pripadle od bivše av- ril banki več milijonov kron. Vinska trta na štajerskem se po poročilih krasno razvija. Tudi na vinsko trto sta dež in gor-kota zadnjih dni dobro vplivala. SHS se ne sme smešiti in poniževati. Ministrski svet je sklenil, do bo najstrožje kaznovan, kdor bo v bodoče smešil stro-ogrske mornarice. Skoro vse vojne? lad i je pa so potrebne še večjih ali manjših popravil Za 10 milijonov zlata naša država, ko likvidiral stro-ogrska banka na Dunaju. Pameten davek. V Zagrebu je stopil v veljavo novi občinski davek na razkošje. Ta vek morajo plačevati obiskovalci zabavišč: barov, orfejev in večjih kavam, kjer igra godba. Davek znaša 10% vsote, ki jo gost zapravi in se jim za- državno ime. Na podlagi te naredbe bo ves ministrski svet v najkrajšem času zaprt, k?r ponižuje SHS s tem, da povsod usiljuje Veliko Srbijo. Šmarjeta, 29. 5. je bil za župana obč. Šmarjeta izvoljen Janez Povše, posestnik v Zag radu (župnija Škocjan). Vseh 13 SKS odbornikov je oddalo glas za njega — tudi sam se je torej volil. S prav tolikimi gla sovi so bili izvoljeni za sveto valce štirje pristaši SKS. Pre so govorili in agitirali: Šinko vec Anton, pos. v Zalogu, bo župan, ker je sicer dober kmet pa so le izvolili Povšeta, ki se odlikuje samo po strankarst vu. Smlednik. Dne 29. maja je bil za župana izvoljen Jože Bu rgar iz Ilraš, odločen pristaš SLS. Svetovalci — pet — o vsi pristaši SLS. Dol pri Ljubljani. Za župana je bil izvoljen Matevž Moder, pristaš SLS. Tudi vsi svetoval ci so pristašj SLS. Sora. Dne 29. maja je bil iz voljen za župana Franc Lušina ml. (SLS). Svetovalci so tudi vsi pristaši SLS. ; Toplice pri Novem mestu. Za župana je bil izvoljen v tukajšnji občini g. Adolf Pečjak (S-LS). Tudi svetovalci so vsi pristaši SLS. Vrhnika. Tukaj je bil izvoljen za župana g. dr. Marolt, pristaš SLS. Izmed 10 občinskih svetovalcev jih je 9 prista šev SLS in eden pristaš; SKS. Žrtev igranja z orožjem. Maribor, 3. junija. Danes se je v Jarčičevi hiši v Kamnici igrala 17 letna Elizabeta Obl^k s samokresom, ki se ^je nenadoma sprožil in zadel deklico tako nesrečno, da je umrla, preden je prišla na pomoč rešilna postaja. Neurje. Iz Valte vasi se nam poroča: Take nevihte -— kakor je bila v soboto, dne 21. maja zvečer, pa že leta in leta nismo doživeli. Nastala je nekako nenadoma, da nobeden niti slutil ni, da bo kaj takega. Najprej so začele padati prav redke debele kaplje — a kmalu je začelo liti, da so bile v par minutah ceste in pota pod vodo. Blisk je švigal za bliskom, vsakemu pa je sledilo tako grmenje, da so šklepetale šipe v oknih. Ni čuda, da ni ostalo brez nesreče. Treščilo je v skoraj nov — najlepši pod v župniji Franceta Golob v Prapro-čah. Postavil ga je pred 9 leti veljal že takrat 4000 niso mogli seveda nič, zato mu je zgorelo vse gospo-ortfdje — kot plugi, vozovi, slamoreznica, mlatilnica itd. in tudi par mernikov žita in par voz mrve. Veter je zanesel ogenj tudi na kozolec soseda Martina Zoran, ki je ravngt tako pogorel do tal. Sreča je ustavotvorna skupščina na svo-bila , da je pihal veter od vaši, ji sejr 12. maja sprejela z 227 ker drugače bi bila vsa vas v veliki nevarnosti zlasti, ker glasovi ustavni predlog bel- Valte vasi, ki pa ni moglo seveda nič rešiti, ampak je le skrbelo, da se ogenj ni še bolj razširil. — Dasi sta oba posestnika .precej trdna, vendar imata velikansko škodo. Ista se ceni nad 200 tisoč kron. Toda. V soboto dne 21. maja je zadela sosesko Šinkovturn in deloma tudi Polje in Skaru-činc silna nesreča. Toča in neurje, kot ga stari ljudje ne po-nmijo,; je v kratkem času aicila \ ves poslopja tesno skupaj. K o^niu'grajSke Vlade' Z& predl°g je šlo tudi gasilno društvo ia.S° ™Zen 22 muslimanov kovali v glavnem le $rbi raznih strank. Od vseh hrvatskih poslancev ni glasoval za ta predlog noben poslanec, izvoljen po volji hrvatskih po volji hrvatskih volivcev. Z ozirom na to hoče sedanja belgrajska vlada s tako sedanjo večino usiliti u-,stavo hrvatskemu narodu proti njegovi volji, ki jo je pokazal pri volitvah. Proglas pravi nadalje, da hrvatski narod v polni zavesti svoje preko tisočletne, vedno neporušljive državne samozavesti, ki je bila vedno vir njegove moči v političnem življenju za narodni napredek, v zavesti svoje stare narodne kulture, ki je klila iz globine narodne duše in se u-veljavila v plodonosnem stiku z vsemi sloji naroda v njegovi gospodarski moči, razumevajoč, da je treba zavarovati razvoj njegove kulture ter napredek njegovega imetja, ne bo do- u- pridelek na polju, 8e tretji dan so na senčnih k-rajih ležali celi kupi toče. Kar ni uničila toča, je razdrla voda. Skoda je cenjena na 2 milijona kron. Samostojni agitator ubija-iec. Dne 22. maja je v nezbiš-obeini pri Sv. Emi na Štajerskem samostojni agitator Valentin Hercl udaril z vozno ročico nekega čevljarja tako močno po glavi, da je ostal ria mestu mrt,ev. Pokojni je bil doma iz Sv. Križa pri Rog. Slatini in zapušča ženo in pet nepreskrbljenih otrok. Ubijalca so zaprli. , ' Smrtne neseča v goMu. Dne 18. maja je delal v gozdu 60 letni Josip Šubelj iz Gline pri Št. Vidu nad Ljubljano. Med delom mu je 'padla smreka čez život. Reveža so prepeljali v bolnišnico, v kateri je pa 19. "Bratje'', železniški minister je določil, da sme imeti belgrajski pravoslavni škof (metropolit) na železnici poseben salonski voz. katoliški pa samo poseben oddelek v kajcem drugem vozu. Centralizem! Božič ni praznik! Tako misli trgovinski minister, ki je v nck| svoji naredbi odredil, da veljajo • za državite 'praznike vsi pravoslavni prazniki. Katoliške je mož spustil. Cent ralizem! Smrtna nesreča na železnici. Premikač Pungerčar Ivan je pri premikanju vozov prišel pod kolo, ki mu je odtrgalo desno nogo. V bolnico, kamor so ga pripeljali, je umrl. Smrtna nesreča. Iz sv. Kri ža pri Kostajevnici se nam poroča: Dno 27. maja t. 1. so se, vozili trije nrffci žufcljani v malem čolnu iz Cerkelj na to etran. Votla, ki je bila zelo na-rastla, jih je zanesla. En mož in neka žena sta se rešila z veliko težavo, a Janez Oštir iz Gorenje Pirašice pa je planil v vodo, da bi se reš,il, pa je utonil. Ravno čez 14 dni so ga dobili pri Malencah. Voda ga je zanesla pod mlinsko colo, ki je truplo močno raz lilo. Ponesrečenca, ki zapušča ženo z otroci, so v petek, dne 13. maja pokopali vasi. Devetnajst milijard dinar- ev dobi naša država za vojno odškodnino, vsaj tako poroča-o belgrajski listi. Kdo nam )o ta velikanski znesek plačal, čemu se bo uporabil, kdo ga bo dobil, na katerem o-zemlju se bo delil, o vsem tem mi navadni ljudje ničesar ne vemo. Pa morebiti tega o-gromnega zneska vlada vendar ne bo uporabila za razne kravje kupčije? Proglas hrvatskih strank na hrvatski narod. Zagreb, 21. maja.—Danes so izdale hrvatske stranke: Ra-dičeva seljačka stranka, Hrvat-, ska zajedniea in stranka prava iroglas na hrvatski narod pod naslovom "Sporočilo hrvat-1 škili poslancev o ničnostni centralistične ustave hrvatskemu narodu v Hrvatski z Medjimur-jem, Slavoniji, Dalmaciji, Bosni in Hercegovini ter Bački m Baranji." P^las i? bil tis: kan kot letak. Proglas pravi picd drugim, da je. belgrajska pustil nikomur, da jo uničuje in razdira. Proti poizkusu bel-grajske vlade, vsiliti hrvatskemu narodu svojo ustavo, izjavljajo hrvatski poslanci kot zastopniki enodušnega hrvatskega naroda, in sicer poslanci Radičeve seljačke stranke, Hrvatske zajednice in Stranke prava, da odrekajo okrnjeni ustavotvorni skupščini v Belgradu značaj suverenega usta-votvornega sabora in njene zakonitosti, kakor pravico, da jnore izdelati ustavo, veljavno za Hrvatsko in hrvatski narod. Proglas je podpisalo 49 poslancev Radičeve stranke,11 poslancev Hrvatske zajednice in 3 poslanci stranke prava. Najboljše sredstvo za ojače-nje mišic je raba krampa, sekire, lopate in žage. Idealen mož in idealna žena sta par, ki pa nikdar ne dela pravega para. Moški se radi ponašajo s poštenjem, medtem ko bas ženske vračajo izposojene dežnike. =? Established 1857, ' Ako potujete v staro domovino boste našli v svojo lastno korist, da nosite svoj denar v obliki Potniških čekov Traveler's Checks. na katerih je- označena svota, kojo želite vzeti v AMERIŠKIH DOLARJIH. Ti čeki—kadar vnov-čeni v Evropi—bodo zavarovali m tvorili njih celo (polno vrednost v evropejskem denarju. Potniški čeki so POPOLNOMA VARNI in vas varjejo pred izgubo ali tatvino denarja. Te čeke ne more nihče drugi zamenjati, kot VI SAMI! KUPITE TOREJ VAŠE POTNIŠKE CEKE V TEJ BANKI. Slavna društva K. S, K. J., pozor! Vse tiskovine, kakor pismeni papir, kuverte, nakaznice, pobotnice, bolniške liste, društvena pravila i t. d., dalje vse tiskovine pri prirejanju veselic, kot vstopnice, veliki, sredJnji in mali plakati, se izdelajo hitro in lično kakor tudi po zmerni ceni v naši tiskarni, ki je največja in najmoderneja slovenska uiiijska tiskarna. Slavnim društvom preskrbimo na željo prestavo pravil iz slovenskega na angleški jezik. Kadar torej rabi vaše si. društvo kaj tiskovin, obrnite se do naa. V naii tiskarni se tiska "Glasilo" K. S. K. J. AMERIKANSKI SLOVENEC 1006 N. Chicago St, Joliet, I1L POZOR ROJAKI IN ROJAKINJE! ALPENTINKTURA je najuspešneje na sveta za rast in proti izpadanju las. Alpenpomada za brke in brado; kurja očesa in bradovice ▼ 3 dneh popolnoma odstranim; rumatizem v 6ih dneh popolnoma o-zdravim Brus lin tinktura od katere postanejo aivi lasje popolnoma naturni; rane opekline, potne noge in za druge bolezni imam jako uspešna zdravilo. Pišite takoj po cenik in Koledar in Knjižico za leto 1921, kar pošljem zastomij. Pošljite marko za Sc za poštnino. Knjižica velja v potrebi več kot $10. JAKOB WAHCIC, 6702 Bonna Aveue N. E. CLEVELAND, OHIO. Importirane prave starekrajske kose iz svetovno znane tovarne "SENS«EN-WERK-KRENHOF" imam na zalogi, v dolgosti od 25 do 29 inčev, s ključem in rin«ko vred za'pritrditi na kosišče. ' v Posamezna kosa -stane .......................... ..$2 75 6 kos skupaj ali več________________________________________2 50 ' Klepalno orodje, garnitura_______________t " ........... j ^ Motike _____________________________________________*................ 2oq ''BERGAMO" brusilni kamni po.............. ~ Z naročilom vred je poslati tudi denar potom money odra; pišite na: Epsilon Place ALOIS SKULJ Brooklyn, N. " # ........... " —---- ki podatki Združenih <4 I _ drža __ itanci. Massachusetts kolonija. Puritanci na Angleškem so >daj sklenili slediti zgledu romarjev (pilgrims) s tem, da so tudi želeli dobiti nekaj o-zemlja v onem kraju. To se jim je posrečilo. Dodeljen jim je bil kompleks 3 milj sever- je bilo torej na vse pripravljenim. Maine in Rhode Island kolonij puritanci niso vabili k pristopu konfederacije v-sled tega ker se naseljenci teh dveh kolonij niso povsem strinjali z idejami puritancev $ z drugimi besedami povedano: niso zaupali svojim sose- no od Merrimac reke in 3 mil- <3om v Maine in Rhode Island, je južno ob Charles reki; naj Ta konfederacija je trajala zapadni strani pa do pacifika. 40 let. ista je velike zgodovin-Prva naslednja skupina pu- ske vrednosti, ker je bila pr-ritancev (60 po.številu) je do- vi poizkus združenega delo-* spela iz Angleške pod vodst- vanja ameriških kolonij, vom John Edincott-a 1. 16281 Preganjanje "kvakerjev". na svoje mesto; ustanovili so kolonijo Salem po imenu.Na-slednje leto je angleška vlada •puritancem v Salemu izdala posebni charter, da se je smela že omenjena kolonija nazi-vati Massachusetts Družba. (Company V Massachussets so se naselili prvi "kvakerji,Kleta 1656. Ker so imeli le ti, kakor že o-menjeno povsem neodvisna in čudna verska naziranja, je delalo baš to vprašanje angleški Obrežna | vladi mnogo sitnosti. Anglija of Mas- je na vse načine skušala zatre- Ibit 12. avg. 1676 " po nekem lastnem tovarišu (Indijancu). Tako zvanega indijanskega "kralja" Filipa so obglavili, njegovo glavo so pa v Plymouth poslali, kjer je bila na-neki kol nataknjena v znamenje zmage nad Indijanci. Vojna z Indijanci je tedanje angleške koloniste veljala o-gromno škode in tudi človeških žrtev; padlo jih je okrog 600; poleg tega so tudi zabredli v velike vojne dolgove. Indijanci so v teh letih prizadeli ogromno škodo, ker so požgali skoro vse tedanje že cvetoče naselbine v Novi Angliji; v bojih pri Mount Hope so bili pa 1. 1676 končno le poraženi, nakar niso tam več kolonistov nadlegovali. (Dalje sledi.) saclvusetts Bay). Isto bi mo- ti idejo " kvakerjev' \ bodisi rali vladati sledeči uradniki: že doma, ali v novem svetu, guverner, podguverner in- z- |Ker ni lepa beseda nič zalegla, bornica 18 pQslancev, katere j so jih jeli s silo preganjati in izvolijo člani te družbe (ko- zapirati tako, da je bilo enoča-lonisti) vstfjko Jleto. Pravico ; sno pahnjenih v' ječe okrog do glasovanja so imeli samo 4000. Gotovo je bila angleška pripadniki puritanske cerkve. Leto kasneje (aprila 1630) je John "Winthrop v Salem kolonijo privedel 1000 novih puritancev. Od tu so se novo-dcšleci kmalu zatem naselili v Chariest own in pa v indijanski naselbini Shawmut. Angleži so ta kraj nazivali Trimountain (Tremcnt) ker so se ondi dvigali trije hribi. To ime je bilo kasneje premn-jeno v Boston", ali mesto jednakega imena na Angleškem, odkoder je bilo doma največ izseljencev*. Leta zatem se je število angleških izseljencev v Massachusetts vedno bolj in bolj množilo tako,da jih je po 10 letih semkaj došlo več kot 20 tisoč. Tedaj so bila ustanovljena mesta: Roxbury, Dorchester, Water town, Xewton ali Cambridge. Kolonisti pod Endicottom so se kmalu po svojem prihodu v Salem odcepili cd angleške cerkve in so vstanavljali svoje lastne (separatne) cerkve po načinu kongregaciona-listov. Roger Williams, ustanovnik mesta Providence. Leta 1633 je mladi .Roger Williams, pastor neke cerkve v Salemu priporočal „ ločitev cerkve od države in popolno versko svobodo. Zaeno je za t rje val, da so Indijanci pravi lastniki zemlje, ne pa angles ki kralj. Ako hoče Anglija to ozemlje na pošten način lasto-vati, mora isto od Indijancev kupiti. Vsled tega je bil Willi ams pozvan pred kralja; je pa še srečno ušel kazni in zatem ustanovil naselbino (sedanje mesto) Providence v državi Rhsode Island. Providence pomen ja: Previdnost božja. Istočasno je bila iz gnana Mrs. Anne Hutchinson, radi njenega protipuritanske-ga prepričanja. Navedenka je zatem kupila otok Auid-neck, kamor so ji sledili njeni verski pripadniki. Ime tega o-toka je bilo kasneje premen-jen na Rhode Island (Rdeči otok.) Konfederacija nove Anglije. Leta 1643 ^ se že znane nam kolonije: Plymouth, Ma-s-aehusetts, Connecticut in New Haven organizirale v posebno vojaško ligo pod i- menom: Konfederacija Nove Anglije. Namen te združitve je bil s skupno silo nastopati proti krutim Indijancem in braniti ozemlje pred Holand-ci, ki'so si še vedno prisvajali ConeCticut dolino. Združitev tedanjih kolonijskih pokrajin je bila tudi na mestu, k«r je istočasno na Angleškem izbruhnila civilna vojna; treba ylada zelo vznemirja, ko je zvedela, da se je več teh radikalnih "kvakerjev" tudi v državi Massachusetts naselilo; naposled so bili vsi kvakerski kolonisti iz Mass. nazaj na Angleško poslani. Kmalu zatem je stopila še bolj stroga postava za "kyakerje" v veljavo, "da se jih je laliko za vsak prestopek šibalo in vrglo v ječo. Vse to pa ni dosti kvakerjev ogrožalo, ampak so se skrivoma izseljevali v novi svet (kolonijo Mass.) kjer so se norčevali iz angleških sodnikov in puritanskih duhovnikov. Leta 1657 je stopila y veljavo še bolj stroga, - ilfktijRlcfji podobno postava, da so "kva-kerjem" za hude prestopke rezali ušjesa in prebadali jezik z vročim železom. Leta 1658 je pa vrhovno sodišče Mass., kolonije uvedlo še hujšo postavo za "kvakerje", da naj se sle hernega javno obesi, ako bi se slučajno zopet iz Anglije nazaj vrnil. In res so leta 1659 v Bostonu na glavnem) trgu na ta način usmrtili štiri, med tem ko so druge "kvakerje" s šibami preganjali iz kraja v kraj, zapirali in na druge na čine mučili. To nečloveško postopanje je pa kmalu zatem prenehalo. Dasiravno so sodniki v zvezi s puritanskhni duhovniki skušali "kvakerja" še naprej pre ganjati, so se jim slednji s silo in orožjem uprli; posledica temu je bila, da jim je končno angleška vlada -dovolila isto-take pravice, kakoršne so vži-vali drugi Angleži in angleški izseljnei. Vojna z Indijanci 1. 1675-1676. Poročali smo že, kako je guverner Carver uspešno mir s-klenil z krvoločnim indijanskim poglavarjem Massasoi-tom. Ta mirovna pogodba je pa ostala • v veljavi samo do leta 1660, ko je Carver umrl. Že omenjeni Massasoit je zapustil dva sina: Aleksandra in Filipa; prvi je umrl 1. 1662 ali kmalu po obisku plymouthske naselbine, njego.v brat Filip je pa menil, da ga jočejo tedanji angleški izseljenci zastrupiti; poleg tega se je vedno več volonstov naseljevalo v bližini indijanskih taborišč, ki so tudi vedno več zemljišča od njega zahtevali. To ga je tako'raz-kačilo, da je 1. 1675 sklenil krvavo maščevanje nad Evropejci. Zbral je veliko svojo armado, s katero je ropal, požigal in napadal bližnje vasi belokož-cev Širom drž. Massachusetts, Rlicde Island in Connecticut. Končno so s:a pa zajeli v nekem močvirju blizo Mt. Hope v Rhbde Island, kjer je bil u- V POJASNILO. V št. 23 "Glasila" priobče nem seznamu darovalcev za Veroniko Terlep iz Jolieta je bilo pomotoma označeno, da je naše društvo v to svro darovalo samo $3.0Q. V resnici smo ji pa me .poslale $11.50. Darovale so po $1.00: Theresa Jamnik, Rose Bizjak, Mrs. Može, Josephine Kresse, Mary Skrjanc, Angeline Kostelic, Jenny Kozleuehar in Mary Franges. Po 50c: Josephine Sekula, L. Lipoglavšek, Frances Janezick, Frances Marolt, Catherine Muren, Josephine Vodičnik in Mary Florjane. (Skupaj $11.50). Toliko v blagohoten popravek in pojasnilo! West Allis, Wis. 19. junija 1921. Za društvo Mar. Poni. Kristj-št. 165 K. S. K. J. Terezija Jamnik, preds. Frances Janezich, tajnica. Ivana Kozleučar, zast. * ,(Pečat društva.) Op. uredništva: Mi smo izkazali v onem seznamu tako svoto, kakoršno nam je soses-tra Trlep navedla. Oprostite ji to pomoto, ker je v resnici prejela pravilni znesek $11.50, kar s tem posebej in hvaležno potrjuje. Tudi tajnica društva Marije Pomagaj št. 78 K. S. K. J. Chicago, 111. nam poroča,, da je o-značeno društvo darovalo za Veroniko Terlep $10.00 (deset) kar je bilo izpuščeno v izkazu darovalcev. Resničen prejem je sestra Terlep tajnici potrdila. Toliko v blagohoten popravek. Uredništvo. NAZNANILO IN VABILO. na plesno veselico, ki jo* priredi Društvo sv. Ane št. 534 Katoliških Borštnaric v Joolietu povodom svoje dvajsetletnice v soboto, dne 2. julija v "Slovenija" dvorani. * # Na to slavnost vabimo vsa jolietska in roekdalska društva, kakor tudi vse cenjene rojake in rojakinje, Slovence m Hrvate, ter jih prosimo, da naj počastijo s svojim obiskom. Vstopnina 50c. Za mnogobrojno vdeležbo se še enkrat najtoplepe priporo- v ca Veselični odbor dr. sv. Ane. terville, Westmoreland County, 25 milj od doma, na Baltimore 8t Ohio Železniškem križišču, ko je ravno mislil prevoziti železniški tir. V tem hipu pridrvi osebni vlak št. 9, ki mu je zdrobil truck popolnoma, njega je pa vrglo v stran s tako silo, da je po- Počitnice so tukaj. Prijazno duhteči gozdovi, krasna jezera in čisti potoki te zopet k' sebi vabijo. Toda če hočeš iti kam ribarit, ako škodbi podlegel še tisti večer okrog i , , v j . i , v 10. ure, previden s sv. zakramenti, raa i^te, ce se rad daleč Mercy bolnišnici v PittsburgKu. Pokojni je bil član društva sv. Alojzija štev. 95 KSKJ. v Broughton, Pa., kojega članstvo mu je darovalo lep venec v zadnji spomin za kar izrekam srčno zahvalo. Nadalje se lepo zahvaljujem vsem darovalcem krasnih vencev in cvetlic in sicer Albertu Per-ko in njegovemu sinu, Franku 2ura, Antonu Petrovich, nadalje družinam: Geo. in Frank Artnak. Vincent Koželj, Guy Bruetti, Anthony Hren in Paul Tauchar. Hvala rojaku Meklau-čič-u ki jc daroval $5.00, da mu zvonijo v starem kraju in se bodo tudi tam zanj maše brale. Hvala za avtomobile, ker so se z njimi vdeležili pogreba: Adam Tesaro, Rudolf Pahs, Anton Petrovich, Florjan Debelak, John Žitnik. Hvala tudi John Jakšetu, ker ga je prišel obiskat zadnji dan pred sjmrtjo kot njegov * mnogoletni prijatelj. Ranjki zapušča tu mene žalujočo soprogo in 6 mladoletnih otrok v starosti od 10 mesecev do 18 let ter 2 brata in 2 sestri, v starem kraju pa očeta in mater ter enega brata in eno sestro. ! Pogreb se je vršil dne 6. junija ob •9. uri dop. iz fuse žalosti na katoliško pokopališče sv. Ane na Castle Shan- z avtomobilom voziš dalje ali če hošeč letošnje p°čitnice na ,kak drug način prebiti, moraš predvsem in vedng za to skrbeti, da imaš $voj želodec v redu, drugače ti bodo vsi lepi načrti prekrižani. Trfnerjevo grenko vino je ono zdravilo, ki te bo vseh takih nadložnos-ti obvarovalo. Vzemite to vino s sabo, kamor greste, pa boste ^zdravi tudi v najbolj vročem .poletnem času. Trinerjevo grenko vino izčišča črevesje in ga drži v redu; odvrača za-basanost, noprebavo in glavobol; radi tega boste dobo počitnic (poletja) udobno in v veselju uživali. Recite pa lekarnarju, ali prodajalcu zdravil, da naj vam da pravo Trinerjevo grenko vino! Vzemite s sabo v kovčeg tudi Trinerjev Liniment za utrujene noge; Trinerjev Antiputrin (izborno zdravilo za grglanje pri vnet- non ot* ogromni vdeležbi znancev m ^ vratu in ^ izpiranje ugt) jn prijateljev, ki so pnii nas tolaz.t v tuz-1 nih urah iz Cannonsburg ini St. Jago, V IZPLAČILO V KRONAH, DINARJIH IN DOLARJIH V GOTOVEM DENAR-J JU V JUGOSLAVIJI Pišite po cenik za pošiljanje denarju. SIFKARTE ZA VSE ČRTE. Emil Kišs bankir. 133 Second Ave. New York. N. Y. PLAPAO PODLOGO ZASTONJ. Ne računamo za isto ničesar. Naj vam dokažemo številno slučajev, k&j so PLAPAO PODLOGE za druge že dobrega storile. Pišite po našo khji-go o utrgovanju (kili), tam boste mnogo zvedeli o tej neprijetni bolezni. M^ imamo zaprisežena spričevala in zahvalna pisma iz vseh delov države, kjer je dokazano, da so PLAPAO PODLOGE najboljše in da so Že mnogim kilo odpravile. NE ODLAŠAJTE IN NE ČAKAJTE minute več. Pošljite nam svoje ime in naslarobrode. Dobavljamo potnike is.starega kraja; izdelujemo potne liste «>ose) in vse drugo, kar je potrebno za pot v domovino ali iz domovine ▼ Ameriko. Pišite nam za vsa pojasnila v svojem materinskem (slovenskem) jeziku. SLAVONIC IMMIGRANT BANK 436 WEST 23 STREET. NEW YORK, N. Y. Glavnica $100,000.00. Rez. fond $30.000.00 Zanesljivo in hitro poskrbuje denarna izplačila v stari domovini in opravlja druge bančne posle FRANK SAKSER j STATE BANK 82 Cortland St., New York, N. Y. Rojaki, poslužujte se v vseh zadevah te slovenske banke, ki je pod stalnim nadzorstvom državnega urada in ima za varstvo $100,000.00 glavnice in $50,000.00 rezervnega zaklada. Za cene denarju glejte list "GLAS NARODA" FRANK SAKSER STATE BANK FRANK SAKSER, predsednik, j Bodite previdni z denarjem! Nalagajte ga v zanesljive banke! Bolj kakor kdaj preje, je sedaj potreben ta opomin, kajti valed večje množine denirja med ljudstvom delaju špekulantje velike dobičke z onimi, ki jim gredo