tmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmammmmmm^i—^———————————i^——^—————————M——— "' ———— " m—— -S^iOTppr Cena 40 lir TRST, nedelja 29. oktobra 1961 Leto XVII. ■ Št. 257 (5031) videmsko PARTIZANSKO 1)0 s Povorko in ^rovanjem na Tr-W **■ septembra za-W Vld®u velika tri-^u- ^snifestacija de-J|#i» odporniškega giba-‘4 n., fteri sodelujejo Viških delegacije Vcij Ps^izanskih or- ®(lvši Partizani in tIu.b?rci smo z Vvii-ln ,zadovoljstvom ^ videmsko parti-Vi. sreeanje, ki spet yse tiste, ki so se ali v ile- SREČANJE SC ’ IOki delu na terenu bo- ^rju ■ netpškemu oku-% rj; Pjegovim faši- ‘tiat pnikom- Mo‘ . .top bivših borcev 'h množic, ki so e v borbi, novega yver iim % bo poguma utrdil zapostavljajo še . v ijaj ac J tj obramb- Ponavljajočim reakcionarnih 5 at,titni.h kr°gov. Enotni h asističnega gibali A°°, Prišla ob tej po izraza, bo najejo k uspešno na-1% 0rk° Proti vsem 'te ^am> ki bi hotele, Jjenjprnejo stari časi. lV ° . Partizansko Slo?! Še Posebej po-W našo deželo, ki . sreA_Ostno mešana. Tu avamo in «>love 9 v . * « .kirn:'jieriraj° ^ taškemCnim jezikom ,'fcUi.® in Goriškem lih radi zatrli živimo »■£*“*in ltalija-tudi prihajata izraza in brezobzir-italijanskih ^ desničarskih Je stara pesem, iz desetlet-: izkorišče-naj pripravit n Za uveljavlja- Protiijudske poli-v nacionalnem 'n preganjanju sil0 anjšin. Zato se Uganjajo v nas ne priznanih Pravic, nas sku-v razne katego-pravica-z veliko šole s toler pa pravi- y» t^dliki) JVita f31 ne priznava-DQk0ro^ak°ni v vi- Sr^Vjini. '> v j,0 zatiranje Slo-Si Plat S1 deželi pa je ki jo 1 >l ip k aJ ati reakcio-*' l! arUf^SerVativn-i kroji te POlUi' .* °$t ^ a nJena na- tkptl6ntProti vsem de-Jttg , ustanovam, ip u**1 protidelav-m®čkim slojem (..konservativni p. ki jo izva-tem borijo za in razred--vtsai de na eni VNkim,? vcepiti med 0 &lov„ dstvom mrž- ncev in s tem pa spravlja- jo tako Slovence kakor tudi italijanske delovne ljudi v en in isti koš. S tem nehote ustvarjajo pogoje za razvoj širokega demokratičnega gibanja, ki se bo uspešno uprl njihovi napadalni politiki. V tej usodni povezanosti Slovencev, ki živimo v okviru italijanske republike in italijanskega demokratičnega in delovnega življa ugotavljamo kot Slovenci in napredni ljudje najgloblji pomen današnjega videmskega partizanskega srečanja. Uveljavitev demokratičnih in protifašističnih sil prinaša s seboj nov udarec desničarskim in konservativnim krogom ter pomeni nov korak na poti demokratizacije javnega življenja in s tem pomaga tudi Slovencem v njihovi borbi za priznanje o-snovnih narodnostnih pravic. Pri tem moramo ugotoviti, da so ravno desničarski in fašistični krogi najbolj zakrknjeni sovražniki avtonomne dežele Furlanija — Julijska krajina. Dobro namreč vedo, da bi demokratizacija javne u-prave pomenila hud udarec za njihove centralistične težnje. Dejanska samouprava bi približala široke ljudske množice javni u-pravi ter s tem omogočila njih politično aktiviza-cijo. S tem pa bi to krogi začeli vedno bolj izgubljati tla pod nogami in ne bi mogli voditi svoje protislovenske in protidelav-ske politike v današnjem obsegu. Borba za narodne in socialne pravice pa je istočasno borba za mir, ki je danes na svetu tako močno ogrožen. Vsi, ki živimo na tem delu Evrope in ki smo se skupno borili proti istemu sovražniku, smo najhuje občutili vse strahote vojne in njene dolgotrajne posledice. Zato smo odločni nasprotniki razpihovanja narodnostne mržnje in vsakega nasilja ter vojnohuj-skaške politike. Zavedamo se, da bomo lahko napredovali, samo če bodo zagotovljeni pogoji miroljubnega sožitja in sodelovanja med vsemi narodi. Zavedamo se tudi, da bodo sociar listična stremljenja lahko zmagala samo v pogojih miru in splošne razorožitve. Blokovska razdelitev današnjega sveta predstavlja zato za nas vse najhujšo nevarnost. V tem smislu se moramo tudi mi dosledno boriti skupaj z vsemi naprednimi silami na svetu za zmanjšanje svetovne napetosti ter zato, da pride do sporazuma med velesilami glede ustavitve jedrskih poskusov in splošne razorožitve. V tem duhu pozdravljamo videmsko partizansko srečanje ter želimo, da bi prispevalo k utrditvi vezi med odporniškimi in protifašističnimi organizacijami na mednarodnem področju, med slovenskim in italijanskim življem v naši deželi, k utrditvi splošnega demokratičnega gibanja pri nas ter k ohranitvi miru na svetu. VLADIMIR KENDA Letošnji Nobelov nagrajenec književnik Ivo Andric je tudi včeraj prejel številne brzojavke, v katerih mu ugledni zastopniki kulturnega in javnega življenja, organizacij, vojaške garnizije, šole in posamezniki izražajo svoje čestitke ob visokem priznanju. Med čestitkami — med katerimi je v prvi vrsti maršai Tito — ki jih je slavljenec prejel, so čestitke predsednika ljudske skupščine Bosne in Hercegovine Djura Pucarja, predsednika centralnega sveta Zveze sindikatov Vukmanoviča. Lidije Sentjurčeve, Koče Popoviča, Boška Siljegoviča, CK Ljudske mladine Jugoslavije in drugih. Nekateri, ki niso vedeli za njegov naslov, so enostavno nalepili na pisemski ovoj njegovo fotografijo, ki so jo izrezali iz časopisa. Jugoslovanska avtorska agencija kot zastopnik književnih del Iva Andriča, je prav tako prejela številne brzojavke iz inozemstva od uglednih založb in agencij. Poleg čestitk so mnoge založbe zaprosile telefonsko ali brzojavno za pravico, da lahko objavijo Andriceva dela. Tako je pariška založba «PLON» zaprosila, da lahko ponovno objavi njegova dela »MOST NA DRINI* in •TRAVNIŠKA KRONIKA*, italijanski založbi »Mondado-ri» in «Bompiani* pa sta zaprosili za dovoljenje, da lahko objavita roman »GOSPODIČNA*. Karel Hantzer Ver-lage iz Munchena Je zaprosil za generalno pravico, da lahko objavi vsa Andričeva dela, ki doslej še niso bila prevedena v nemščino. (Na sliki: Ivo Andrič med tiskovno konferenco.) «...beati quelli che hanno farne e sete di giustizia...» Včeraj p opoldne so prišli ir neke tržaške tiskarne v javnosti prvi izvodi knjige «T1 martirologio delle genti adriatiche«, ki jo je napisal b vši župan Gianni Bartoli v s .olstvu predsednika «Palro-nato Nazionale delTOpera Na-zionale Profughi Giuliani e Dalmati«, ki je dodal knjigi na prvi notranji strani še en naslov: «Le deportazioni nel-la Venezia Giulia, Fiume e Dalmazia«. Bartoli je napisal tudi predgovor, Mons. Santin, eškof Trsta in Kopra«, pa posebno molitev. Sledijo trije seznami «izginulih» («scomparsi») dalje pripomba o ((fojbah#, dodatni seznam «izginulih Istranov, Rečanov in Dalmatincev«. V predgovoru je rečeno, da gre za 4.122 «mučencev», med katerimi pa zaman iščemo tiste, ki so zgoreli v rižarni ali pa ki so jih obesili v VI. Ghega in tiste, ki so pomrli po nemških taboriščih ali pa padli v boju z nacisti in fašisti; skratka vse tiste, zaradi katerih je Trst odlikovan z zlato medaljo. Čeprav tega Bartoli ni povedal v predgovoru, vsebujejo seznami imena tistih, ki naj bi jih bili «deportirali partigiani slavi« in ki so seveda »izginili«. Za Bartolija najbrž žrtve fašistov in nacistov ne spadajo med «mučeništvo jadranskega ljudstva«, niti med «deportacije v Julijski krajini, na Reki in v Dalmaciji«. Avtor nato posebej z mastnim tiskom «jamči, da če bi se samo eden izmed navedenih izginulih lahko pridružil seznamu tistih, ki so smrti ušli, se bomo zahvalili Nebu«. Pred tem pa še podčrtava, da so pri sestavljanju pomagale naslednje organizacije: Opera Nazionale pro/uphj Giuliani e Dalmati, Croce Hossa Italiana, Centro di Studi Adriatici, Associazione Famiglie de-portati in Jugoslavia, Lega Nazionale in Comando Gruppo d e l l a Guardia di Finanza di Trie-ste. Poleg njih pa še druge osebe, ki so «s potrpežljivim delom zbrale, uredile in pregledale na tisoče dokumentov, tako da bi se preprečile — v mejah možnosti — napake in najhujše pomanjkljivosti«. Hruščev predlaga postavitev spomenika žrtvam ki so padle po nedolžnem v stalinistični dobi Na številnih partijskih sestankih zahtevajo, naj se Stalinovo truplo, ki leži v mavzoleju poleg Lenina, prenese drugam - Kozlov je obrazložil novi statut KP SZ - Izjave Hruščeva o jedrskih eksplozijah MOSKVA, 28. - Medtem ko se nadaljuje debata na kongresu KP SZ, so na številnih partijskih sestankih v tovarnah in drugod zahtevali, naj se Stalinovo truplo, ki leži poleg Leninovega trupla v mavzoleju na Rdečem tr- ^'^aš v vreči, prijatelj švejk: v berlinskega vprašanja!« gu, prenese drugam. Govori se, da bo glede tega padla odločitev še pred obletnico revolucije 7. novembra. Danes so sporočili, da je Hruščev v svojem včerajšnjem govoru predlagal, naj se v Moskvi postavi spomenik v počastitev spomina nedolžnih žrtev zatiranja v Stalinovi dobi. Hruščev je tudi sporočil, da je odredil preiskavo o smrti partijskega voditelja Kirova pred 27 leti. Na današnji seji kongresa je tajnik centralnega komiteja Frol Kozlov podal poročilo o spremembah statuta stranke. Kozlov je ugotovil, da je stranka od leta 1952, ko je 19. kongres sprejel sedanji statut, postala močnejša bodisi po številu člinov in kadrov kakor tudi z ideološkega in organizacijskega stališča. «S tem da je premagala posledice Stalinovega kulta osebnosti, je aodal Kozlov, je stranka v celoti vzpostavila leninistično življenjsko raven In načelo kolektivnega vodstva in se vedno bolj strnila o-krog leninističnega centralnega komiteja.« Dalje je Kozlov izjavil, da nove določbe ne samo poudarjajo, temveč tudi jamčijo pravico vseh članov, da kritizirajo katerega koli komunista ne glede na položaj, ki ga zavzema. «Vsak komunist mora pobijati o-stanke nacionalizma in šovinizma ter mora prispevati z besedo in z dejanji k okrepitvi prijateljstva med narodi Sovjetske zveze in k vezem, ki družijo sovjetsko ljudstvo z narodi socialističnih držav, s proletarci in z delavci vseh drugih dežel.« Kozlov je poudaril, da je ena glavnih nalog članov stranke »razvijati kritiko in samokritiko, pobijati bahaštvo, domišljavost, pretiran birokratski formalizem in kampanilistične težnje«. Med drugim je Kozlov poudaril, da novi statut določa, da organizacije stranke lahko izključijo nekega člana z dvotretjinsko večino in ne z navadno večino. Dalje določa statut, da se eliminira raztegnitev Pripravljalne dobe članov stranke, ki je bila določena leta 1952. Nove določbe statuta so prežete z idejo širše demokracije v stranki in poudarjajo, da je kolektivno vodstvo glavno načelo vodstva stranke, ki naj zajamči stranko pred enostranskimi in subjektivnimi sklepi in dejanji. Pripomnil je: «I.eninistična raven življenja stranke, načelo kolektivnega vodstva in redno obnavljanje v sestavu organov stranke onemogočajo pretirano koncentriranje oblasti v rokah posameznih funkcionarjev in da bi se ti postavili nad kolektivno vodstvo. Potreben je stalen dotok novih in obetajočih članov, to so iniciativni in določeni za vodilne kadre. Hkrati se morajo vodilni on gani stranke odločno iznebiti tistih članov, ki so bili na vodilnih mestih za daljšo dobo, kakor je bilo potrebno, ki so začeli misliti, da ni nikogar, ki bi jih lahko nadomestil, ki so nesposobni izpolnjevati poverjeno jim delo in se oprijemajo svojih položajev.« Kozlov je dalje izjavil: »Svoboda mnenj«, svoboda diskusije katerega koli argumenta, ki se tiče politike ali praktične dejavnosti stranke, predstavlja življenjsko raven stranke. Dodal je, da novi statut določa, da je treba zajamčiti možnost svobodne diskusije o vprašanjih, ki se tičejo politike stranke. Pri tem pa je poudaril: «Y nobenem primeru ne bomo smeli dati protipartijskim elementom možnosti, da bi začeli akcije s težnjo, da spodkopljejo enotnost stranke. Stranka ne sme opustiti nobenega orožja, ki se lahko uporablja v borbi za organizacijsko m ideološko enotnost njenih vrst. Statut določa jamstva proti poizkusom neznatne manjšine, da bi izsilila svojo voljo večini, in proti poizkusom ustvarjanja frakcionaških skupin ter sejanja razdora v stranki.« Na vprašanje nekaterih delegatov, ki so vprašan, ali so taka formalna jamstva potrebna, je Kozlov odgovoril: *Ta jamstva so potrebna. Res je, da v sovjetski družbi ni več socialne podlage, na podlagi katere bi v stranki lahko živela o-portunistična težnja. Toda vzroki ideološkega nihanja posameznikov in skupin ni- | so bili še popolnoma odstranjeni*. Dalje je Kozlov izjavil, da namerava stranka še dtlje krepiti svoje vrste s sprejemanjem bolj aktivnih in politično zavedntn članov. Pripomnil je, da novi statut določa kot glavno lastnost, da državljan, zato da lahko postane član mora aktivno delovati pri graditvi komunizma. Nove določbe postavljajo v prvo vrsto naloge člana stranke povezane z javno dejavnostjo, s proizvodnjo, z ustvarjanjem tehničnih in materialnih temeljev komunizma. Govoril je tudi o proti-partijski skupini in dejal, da njeni člani še dalje zagovarjajo svoje zgrešene poglede. Zlasti Molotov kaže glede tega posebno vnemo. • Molotov, je dodal Kozlov, je prišel celo do tega, da označuje nov program stranke kot protirevolucionarnega. Ta izjava pomeni izzivanje vse stranke. Strinjam se z zahtevo delegatov, ki so izjavili, da je treba Molotova, Kaganoviča in Ma-ienkova poklicati, naj odgovarjajo pred stranko in pred ljudstvom zaradi svoje protipartijske in zločinske dejavnosti*. Govoril je nato o albanskih voditeljih in je izjavil, da je javna obsodba bila • edini način korektnega in resnega nastopa*. Nadaljeval je: »Podla politika albanskih voditeljev lahko pripelje do odcepitve Albanije od socialističnega tabo- ra in do politične izolacije albanske stranke dela v okviru mednarodnega komunističnega gibanja. Se dalje bomo odločno obsojali vse odpadnike od leninizma, revizionizma in dogmatike*. Glede nekaterih predlogov o periodičnih čistkah v stranki, je Kozlov izjavil: •Tak ukrep ni potreben. Stranka je dovolj močna ideološko in organizacijsko, da izloči iz svojih vrst tiste, ki kršijo program ali pravila, ne da bi bile potrebne čistke. Ravnatelj mesečne revije • Sovjetska Rusija* Gribašov je na kongresu opozoril pisatelje, da mora biti njihova glavna skrb politična Unija komunistične stranke. Obtožil je glasilo zveze pisateljev »Literarno gazeto*, da ravna »neodgovorno* ter da • sistematično objavlja cenene senzacionalne novice*. Dalje je govornik izjavil, da so nekateri sovjetski pisatelji padli pred dvema 'e-toma pod vpliv zahodnih tendenc in so zahtevali ne samo konec slehernega vpliva stranke v literaturi, temveč tudi, da bi moralo vsako delo imeti možnost, da se tiska, ker »vsak pisatelj bi moral imeti popolno pravico, da piše neumnosti*. V svojem včerajšnjem go voru, ki ga objavlja danes • Pravda*, je Hruščev podrobno poročal o okoliščinah, v katerih je prišlo do umora Kirova. Dalje je izjavil, da je Stalin imel na- (Mons. A. Santin) V svoji molitvi pa pravi Mons. Antonio Santin med drugim: «Padre nostro... dona con-forto alle spose, alle madri, alle sorelle, ai figli di coloro che si trovano in tutte le foibe di questa nostra triste terra, e a tutti noi che siamo vivi e sentiamo pesare ogni giorno sul cuore la pena per questi Morti, profonda come le voragini che gli accolgo-no.» In dalje: «...anche beati quelli che hanno fame e sete di giusti-zia perchč saranno saziati in Te o Signore, perche č sem-pre apparente e transeunte il trionfo dell’iniquitši.» («Oče naš... potolaži neveste, matere, sestre, otroke tistih, ki so v vseh fojbah te naše žalostne zemlje in vse nas, ki smo živi in čutimo vsak dan na našem srcu bolečino teh Mrtvih, globoko kot so globoka brezna, v katerih ležijo« — «...toda blaženi tudi tisti, ki so lačni in žejni pravice, kajti nasitil jih boš o Gospod, ker zmaga krivice je vedno navidezna in minljiva«). Ne glede na to dejstvo, da je že neki šovinistični nacionalistični dnevnik ugotovil naravnost nedopustno površnost in grobe napake že o prvem Bartolijevem seznamu, ki je izšel že pred dvema letoma in o katerem smo že pisali, kakor tudi ne glede na škofovo revanšistično molitev, smo kljub temu pričakovali, da zares ne bo zelo hudih napak, zlasti spričo škofove ogromne užeje in lakote po pravici«. In čeprav nismo imeli dovolj časa, da bi si natančneje ogledali vse Bar-tolijene sezname, smo že po petih minutah ugotovili, da so kar trije «scomparsi» žici in zdraui v Gorici in celo v ■■Cerknem... Pod naslovom «Secondo e-lenco degli scomparsi« (((Drugi seznam izginulih«) je kot tak označen na strani 127 »Bednazik Corrado, residente a Gorizia in Via Levato 35». To ni nihče drug kot Bednarik Rado, profesor m držcv-nem učiteljišču s slovenskim učnim jezikom v Gorici, kjer poučuje že vsa povojna leta. Se vedno stanuje v Via Levato 35. In če bi se poriški župan, ki mu se Bartoli tako zelo zahvaljuje za sodelovanje, vsaj nekoliko potrudil in pogledal ter se pozanimal pri anagrafskem uradu, bi ugo-tovil, da ne spada v noben «Elenco degli scomparsi«! Ca pa bi se pozanimal nekoliko bolj, bi lahko ugotovil, da piše menda že tretjo povest v nekem slovenskem tedniku, ki izhaja v Trstu. Pa tudi sam Bartoli, ki ima gotovo pri roki znano debelo knjigo «Guida Generale di Trie-ste e della Venezia Giulia 1961», bi našel omenjenega profesorja zapisanega na strani 2486 v seznamu profesorjev učiteljišča, kjer je razločno natiskano: «Bednarik dott. Rado«, kakor tudi na strani 2520. Na strani 143 istega «Se-condo elenco degli scomparsi* je natiskano ime Rustja Giuseppe, classe 1894». Kot visoki funkcionar TELVE ima Bartoli vedno pri roki ((Elenco abbonati al telefono 1961», kjer na strani 53 piše, da ima Rustja ing. Giuseppe v Gorici številko telefona 5396 in da stanuje v Ul. Don Bosco št. 10. V že omenjeni «Guida Generale« pa najde njegovo ime zapisano na strani 2555, poleg njega pa je označeno, da ima «izginuli» ing. Josip Rustja . trgovino z agrarnimi proizvodi na največjem goričkem trgu — na Travniku štev. 4 (Piazza Vittoria, 4). Na strani 2593 iste knjige pa ga najdemo v seznamu pod naslovom «Scorte e materie utili all’agricoltura». elzgmu-li» inženir je torej živ in zdrav, čeprav ga je Bartoli že zbrisal z lica zemlje, s čimer mu prav gotovo ni koristil pri njegovi trgovini. Z ato mu svetujemo, naj čimprej zavrti telefon in se mu opraviči... Tretji človek, ki ga je Bartoli na papirju pokopal, škof mons. Santin pa zmolil nad njim pretresljivo revanšistično molitev, se imenuje Josip Bavcon. Bartoli ga je pokopal v svojem »Terzo elenco degli scomparsi« na strani 152 pod oznako: «Baucon Giuseppe, fu Giovanni, nato a Gorizia nel 1901 — commercian-te». Njegov brat Mario živi v Gorici in Bartoli mu lahko telefonira na štev. 31-93. Mario mu bo takoj povedal, da (Nadaljevanje na 2. strani) (Nadaljevanje na 2. strani) PRI odlaga z odgovorom na «ultimat» tajnika KD Mora « Avanti!» vztraja na takojšnji krizi C? Poslanci KPI ne bodo zavirali debate Proračunska debata v parlamentu se bo zaključila 31. t. m. - Na pobudo naprednih revij se v Rimu vrši zborovanje o nujnosti gospodarskega načrtovanja (Od našega dopisnika) RIM, 28. — Na ultimativno pismo političnega tajnika KD Mora (glej včerajšnjo številko našega lista) je tajnik pri Reale odgovoril s kratkim sporočilom, v katerem mu javlja, da se bo izvršni odbor republikanske stranke sestal prihodnji ponedeljek; v krogih PRI pa se s tem v zvezi pripominja, da se bo izvršni odbor stranke pečal z vprašanjem sklicanja vodstva PRI, na seji pa bodo hkrati proučili vsebino Morove-ga političnega pisma. Sejo vodstva PRI bodo določili za dan, ko se je bo mogel udeležiti tudi La Malfa, ki je odločen zagovornik teze, da morata PSDI in PRI takoj odreči podporo Fanfa-nijevi vladi, ne pa čakati na izid demokristjanskega kongresa, kakor to še ved- no zagovarja vodstvo PSDI, zlasti pa Saragat. Jutrišnja številka socialističnega glasila «Avanti!» prinaša uvodnik svojega glavnega u-rednika poslanca Pieraccinija, v katerem zatrjuje, da je politika konvergence stopila v ,teh poslednjih dneh v svojo »dramatično fazo». Pieraccini pravi, da kriza ne zadeva politične formule, ampak njeno vsebino: »Staro centristično ravnotežje nima več prostora za manevriranje in jasno so začrtane sile, ki nasprotujejo onim, ki so potrebne za rešitev resnih problemov naše drožHe, Spričo tega je prispevek socialistične stranke postal prevladujoče vprašanje, zaradi tega se je sprožila ofenziva desničen. Potem ko je podčrtal, da je KD danes vklenjena v svoja lastna protislovja, Pieraccini dodaja: «Težko je obdržati na nogah do demokristjanskega kongresa vlado, ki je brez stvarne večine. Grožnja z volitvami je nov beg Kl) v prihodnost; ona s.cer more prevzeti nase odgovornost s tem, da odkloni odločitev, toda pri tem gre za težko, totalno odgovornost brez olajševalnih okoliščin; vseka-ikor pa se pred volivci ne bo znogla izogniti vprašanju, ki ji ga bodo v prihodnosti zastavili vsi. Naj ne živi v prevari, da bo mogla še dolgo zadovoljiti te in one». Pieraccini zaključuje: «Iz vseh teh razlogov smatramo, da je kriza nujna, nujna takoj. Vsaka politika ima svoj čas in svoje datume. Tako globok preobrat, kakršnega pričakuje naše ljudstvo, se ne more omejiti na predvolilno operacijo niti se more predstaviti volivcem kot .razočaranja polna politika, ki je menjala le etiketo. Volitve leta 19f>3 so vsekakor zelo blizu: če bo še nadaljevalo z odlaganjem, se utegne zgoditi, da bi tudi morebitna pozitivna odločitev ne mogla najti več moči za praktično uresničenje. Socialisti ne morejo dopustiti, da bi v parlamentarni igri in manevriranju strankarskih vr. hov splahnelo veliko upanje in pričakovanje tolikšnega dela dežele. Borili se bomo z vsemi silami proti odlaganju in manevriranju, da bi vsako stvar imenovali z njenim imenom in dejali kruhu, kruh; vi. ziu, vino«. Na sestanku voditeljev parlamentarnih političnih skupin so sprejeli sklep, da se mora proračunska debata v parlamentu zaključiti do 31. t. m. Po krajšem odmoru (da bi se o tem vprašanju pogovorili komunistični poslanci, od katerih se je kar 110 prijavilo k razpravi o proračunu ministrstva za industrijo), so tudi komunistični poslanci pristali na ta sklep. V ponedeljek bodo zaključili razpravo o tem proračunu, v torek pa bo govoril minister Colombo. nakar bodo giasovali o proračunu. Tudi senat bo zaključil pro- računsko debato prihodnji torek, ko bodo glasovali o pro. ■računu ministrstva za prosveto. Na pobudo naprednih revij «11 Mondo«, «Critica sociale«, «Mondo operaio«, «L’Espres-so», «Nord e Sud«, in «11 Pon-te» se je danes začelo v Ri- mu zborovanje na temo »Perspektive nove ekonomske politike«. Zborovanje je otvoril senator Parri (za predsedniško mizo sedijo še Lombardi, La Malfa, dr. Scalfari in Campa-gna), ki je obrazložjj temo diskusije, nato pa je Scalfari v poročilu pripravljalnega odbora podčrtal nujnost politike gospodarskega načrtovanja, da bi »premostili velika in naraščajoča neravnovesja«, ki jih je povzročil sedanji kapitalistični sistem. Diskusije so se udeležili med drugim Lombardi, prof. Bonacina, prof. Ippo-lito in prof. Rossi, ki so vsi poudarjali, da je politika gospodarskega načrtovanja neod. ložljiva nujnost, Rossi in Lombardi pa sta hkrati poudarila potrebo, da pri tem sodelujejo najširše ljudske sile. A. P. Nemški predlog BONN, 28. — V Bonnu se zatrjuje, da je zahodnonem-ška vlada dala navodila svojemu poslaniku v Washingto-nu Greweju, naj bi v odboru zavezniških poslanikov v Washingtonu predlagal, naj bi si izmenjali formalne izjave o nenapadanju z vzhodnimi državami in še posebno s lliiiiliiiiiiiiiimiiiiiiiliiliiiiiiiiiiilllllliililliiiiiiiiiiiiiiiimiiilliiiiiiiilllllllllllllliilllliiiiiiiiiliiimiiiiiiiliiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiliiiiiiiillliiiiiilillliliii Izjava švedskega ministra Undena o predlogu za «klub neatomskih držav » Rusk zavrača sleherno možnost nevtralnih področij v Evropi Novi protesti proti atomskim eksplozijam - Bonnska vlada misli preklicati obveznost, da ne bo izdelovala atomskega orožja? ■ OZN poslala SZ sprejeto resolucijo NEW YORK, 28. — Tajništvo OZN je poslalo danes sovjetskemu zunanjemu ministrstvu tekst resolucije, ki jo je odobrila skupščina in s katero poziva sovjetsko vlado, naj ne povzroči eksplozije 50-megatonske bombe. Brzojavka poudarja, da je bila resolucija sprejeta s 87 glasovi proti 11 in z enim vzdržanim. Švedski zunanji minister Unden je po radiu v zvezi s svojim predlogom v OZN, naj bi ustanovili «klub nt-atomskih držav*, izjavil med drugim: »Vzrok moie oobu- de v OZN je v neuspehu pogajanj med veiikimi državam; v Ženevi*. Pripomnil je, da bi z ustanovitvijo »kluba neatomskih držav* bilo morda laže za tri velike države sporazumeti se o ustavitvi jedrskih poizkusov, če se bodo znašle pred skupnim mnenjem številnih držav. Lahko se trdi, je dejal minister, da je ta načrt enake vrste kakor načrt, ki ga je predložil poljski zunanji minister Rapacki, vendar pa se švedski načrt postavlja v u-niverzalni smoter*. Unden je nadaljeval: »Te- mu načrtu so že pčitali, da mu primanjkuje realižma. Toda, če se hoče priti iz slepe ulice, je treba proučiti možnosti, da se obidejo ovire, na katerih so propadla pogajanja. Mislim, da je ena od teh ovir, ki je vprašanje nadzorstva, zavzela preveč važnosti*. Dalje je Unden izjavil, da bi Afrika lahko bila neatom-sko področje, in da bi druge države to priznale. Ameriški državni tajnik Rusk je izjavil, da bi bilo zelo težko sprejeti razne predloge o določitvi nevtralnih ali vmesnih področij v Evropi, «doKler se bo komunistični svet držal koncepcije o svetovni revoluciji«. Dalje je Rusk izjavil, da predlog za umik sovjetskih čet na sovjetsko mejo in ameriških čet čez ocean «ni uravnovešena vojaška rešitev«. Japonska vlada je danes obtožila Sovjetsko zvezo, da je povečala že itak veliko mednarodno napetost, ko je obnovila jedrske poizkuse. Te obtožbe vsebuje pismo, ki ga je poslal predsednik japonske vlade Ikeda Hruščevu. Ikeda zavrača izjave Hruščeva, češ da je biia SZ prisiljena obnoviti jedrske poizkuse zaradi ravnanja zahodnih držav. Iz Nevv Yorka javljajo, da je gospa Rooseveltova skupno z drugimi tremi uglednimi ameriškimi žensaami poslala včeraj brzojavko Hruščevu s pozivom, naj se odreče eksploziji 50-megatonske bombe. Oba doma islandskega parlamenta sta odobrila protestno resolucijo proti nameravani eksploziji velike vodikove bombe. V Milanu je bil danes »miren pohod« po ulicah. Manifestacijo je organiziral ((Italijanski odbor za atomsko raz- . obnovitvi jedrskih poizkusov. Pohoda se je udeležilo več tisoč ljudi. Na čelu sprevoda so posili številne table s pozivom na splošno razorožitev. Manifestaciji se nso pridružili Krščanska demokracija, liberalci, PSDI in republikanci. Kennedyjem o možnosti preklica nemške obveznosti, da ne bo izdelovala atomskega, bakteriološkega ali kemijskega o-rožja. List dodaja, da bonnska vlada razmišlja o možnosti preklica te obveznosti v primeru, da bi ZDA in SZ sklenili o Nemčiji tak sporazum, .ki ne bi bil všeč bonnski vladi. Na koncu pravi list, da se ideja «za sedaj postavlja samo kot element v okviru poizkusov Zahodne Nemčije, da vpliva na zahodno politiko«. Ameriški list «Baltimore Sund« piše. da je zahodnonem-škj poslanik Grewe dobil na- orožitev«, da protestira proti vodila, naj se razgovarja s Poljsko in CSSR. V teh izjavah bi tudi poudarili, da bodo opustili sleherni poizkus združitve Nemčije s silo. Enak dokument bi objavili tudi glede Vzhodne Nemčije. Toda v tem primeru si obe strani ne bi izmenjali dokumentov, temveč bi položili v tajništvu OZN izjavo, ki bi vsebovala potrditev načela, da se Zahodna Nemčija obvezuje, da ne bo skušala s silo menjati sedanje meje na Odri in Nisi. De Gaulle obišče Mac Millana PARIZ, 28. — Predsedstvo republike je sporočilo, da bosta de Gaulle in njegova žena odšla od 24. do 26. novembra na privaten obisk v Birch Grove v Angliji na vabilo Mac Millana in njegove žene. Politični opazovalci izjavljajo, da bosta Mac Millan in de Gaulle govorila o odnosih med Vzhodom in Zahodom, o Berlinu, o pogajanjih za vstop Velike Britanije v evropsko skupno tržišče, o atlantskem paktu, o Združenih narodih in o afriških zadevah. Danes volitve V •• • v Grčiji ATENE, 28. — Danes se je v Grčiji končala volilna kampanja z velikim zborovanjem, ki so ga v Atenah organizirali p-istaši Konstantina Kara-manlisa, bivšega predsednika vlade. Jutri bo odšlo na volišča 5.200-000 grš';ih volivcev, da bi izvolili 3 0 poslancev. Zakonodajna doba dosedanjih poslancev poteče v maju prihodnjega leta, toda Radikalna nac-onalna unija, ki je sedaj na oblasti, je imela za potrebno, da z volitvami pohiti in je tudi dosegla predčasne volitve. Volitve bodo po tako imenovanem »okrepljenem proporcionalnem sistemu«, to je tako, da bodo do-de!:U ostanke strankam na podlagi zapletenega štetja ob upoštevanju, ali so šle stranke na volitve same ali pa med seboj povezane. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiimiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiililiiiiiiinnmiiiiiiiiiiiiiiiiiiililiiiiilliiiilliiiiiiHliiiiiiiiiil n mm n mini n im mi mi mi mulim muh mn imiimiiiimi iiiiiihi m in iiiiii n n n iiiiiii Kongres v Moskvi Nadaljevanje s L strani) vado pogledati v obraz »to-1 ložaja*, in je nadaljeval: »Im sposobni primerno analizirati zapletenega mednarodnega po- variša, ki je sedel pri mizi z njim, in ga vprašati, čemu so njegove oči tako bistre*. »V takem primeru, je pripomnil Hruščev, se je lahko domnevalo. da je ta tovariš osumljen*. V svojem govoru je riru-ščev dolgo govoril tudi o napovedani eksploziji 50-mega-tcnske bombe. Pripomnil je, da »nekateri izjavljajo, da so ti poskusi v nasprotju z moralo*. »Čudna morala, je dodal Hruščev, ker so ZDA prve izdelale atomsko bombo in se jim je zdelo, da so morrl-no in pravno upravičene odvreči jo na glave nedolžnih prebivalcev Hirošime in Nagasakija. To je bilo brezumno surovo dejanje, ki z vojaškega stališča ni bilo nikakor r.ujno potrebno. Na stotine žensk, otrok in starcev je u-mrlo samo zato, da bi ustrahovali narode in jih prisilili, da se priklonijo pred silo ZDA*. Hruščev je tudi povedal, da je dobil brzojavke in ui-sma »iskrenih in poštenih ljudi*, ki izražajo zaskrbljenost zaradi posledic jedrskih eksplozij. Dejal je: »Nimamo vzroka, da bi dvomili v iskrenost ljudi, ki se bojijo, da bi jedrske eksplozije zastrupile ozračje. Mi imamo prav tako kakor vi otroke, vnuke in tudi pravnuke. Zaskrbljeni smo ne samo za njihovo sedanjost, temveč tudi za njihovo prihodnost. Reči moram, da delajo naši znanstveniki vse potrebno, da zmanjšajo do najmanjše mere škodljive posledice poizkusov*. Dalje je dejal, da mu 1e tal, ko vidi, da nekateri «po- perialistična propaganda se sklicuje na človeška čustva prebivalstva, da nam prepreči spopolnitev potrebnih iv brambnih sredstev, in to z namenom, da si olajšajo pri pravljanje nove vojne proti nam*. Nadaljevanje s strani) je brat Josip živ in zdrav nič manj kot v strašni socialistični , komunistični in ti-tovski Jugoslaviji, in sicer v Cerknem, kjer ga Mario skoraj vsak mesec obišče. To so torej le trije tako rekoč v petih minutah najdeni primeri, zaradi katerih se bosta morala Bartoli in San-tin zahvaljevati enebesom«, čeprav bi z največjo lahkoto ugotovila sama, kaj je v resnici s temi ljudmi, če jima pri tem niso hotele pomagati vse omenjene ustanove in organizacije, ki se jim Bartoli tako prisrčno zahvaljuje za pomoč pri urejevanju in pregledovanju dokumentov. Takšna je torej vrednost Bar-tolijevih najnovejših seznamov in temu primerna je tudi vrednost njegovih krokodilskih solza in škofove molitve. Zares velika je njuna »lakota in žeja za pravico«! Zares ublagor jima»! Zares; «il trionfo dell’iniquita č sempre apparente e transeunte«. Po naše rečeno bolj enostavno: iteni ljudje v tujini niso še Laž ima kratke nogel Francoska policija za sredo nov napa Alžirska vlada je proglasila dan sedme obletnice vojne v Alžiriji za «narodni dan» - Burna seja pariškega mestnega sveta - Ultrasi grozijo Alžircem, če bodo manifestirali TUNIS, 28. — Predsednik alžirske vlade Ben Heda bo v ponedeljek prebral po radiu posebno poslanico alžirskemu ljudstvu v arabskem jeziku. Poslanico bodo oddalaje tudi radijske postaje v Rabalu, Tripolisu in Kairu. Iz Pariza poročajo, da je pariški občinski svet razpravljal o alžirskih demonstracijah, ki so bile 17. in 18. t. m v Parizu, kakor tudi o napovedanih demonstracijah za 1. november, ki ga je začasna alžirska vlada proglasila za «narodni dan«, ker bo v sredo poteklo sedem let, odkar se je v Alžiriji začela vojna. Prefekt Maurice Papon je govoril zelo ((zaskrbljeno« in obljubil, da bo prihodnjo sredo poskrbel za red «v vsakem primeru«, kar bo storil s pomočjo ((učinkovitih in zvestih sil, kakršnih Pariz ne pomni«. Razprava je bila v zelo napetem ozračju. Trije neodvisni svetovalci so odobrili ravnanje policije, zlasti prepoved, da Alžirci ne smejo ponoči na ulice. Socialistični svetovalci (SFIO), komunisti in socialisti iz Združene socialistične stranke pa so protestirali proti kolektivnim ukrepom prefekta. Poudarili so, da gre za mirne manifestacije in da jih je treba tudi kot take imeti. Policija bi morala podvzeti preventivne ukrepe, a nasilje policajev nad ujetniki je neopravičljivo. Neredi so v dvorani dosegli višek, ko je govoril komunistični svetovalec, ki je poudaril, da policaji ne bi bili smeli uporabljati strelnega orožja proti golorokim alžirskim ma-nifestantom. Dejal je, da ni bil noben policaj ranjen s strelnim orožjem, medtem ko ranienih Alžircev ni moč prešteti. Števila mrtvih pa ni moč niti ugotoviti. Kljub temu pa je občinski svet odobril ravnanje prefekta Papona in izglasoval resolucijo, v kaleri se zahteva «še hujše zatiranje razbojnikov Osvobodilne fronte«. «Center za koordinacijo pričevanja o nasilju nad alžirskimi muslimani» je priredil danes tiskovno konferenco. Center vodi bivši napredni poslanec Emanuel D'Astier de la Vigerie. Na konferenci sta govorila med drugimi glavni urednik katoliške revije «Es-prit« in protestantski pastor Itoser. Poudarila sta pomanjkanje jamstva individualnih pravic in ostro protestirala proti mučeniu, pretepom in pobijanju Alžircev med manifestacijo 17. t. m. Duhovnik Depierre je dejal: «Prenoved, da Alžirci ne smejo skupno na ulice, da ne smejo v restavracije, je isto, kot da bi jim onemogočili sleherni človeški stik.« Neki drug govornik je poudaril protizakonitost policijskega prefekta, ki je ((priporočil«, da Alžirci ne smejo na ulice po 20. uri. Ne- Ben Heda ki drug govornik je navedel primer družinskega poglavarja, ki je bil 24-krat aretiran. Razkrinkali so tudi zločinska dejanja muslimanskih pomočnikov policije, tako imenovanih sharkisov», ki so med nočnimi preiskavami kradli in preiskave vršili prav tiste dneve, ko so delavci prejeli olače. KP Francije je pozvala danes svoje pristaše, naj manifestirajo za mir v Alžiriji na dan sedme obletnice vojne, de Gaulla pa dolži, da ie vodil politiko vojne, ter poudarja, da miroljubne alžirske ma-infestacije v Franciji dokazu-jjo, da tudi Alžirci v Franciji sestavljajo enoten blok pod vodstvom alžirske vlade. V Alžiru so ultrasi danes zopet oddajali po tajnem radiu na isti valovni dolžini, kakor oddaja uradni alžirski radio. Bivši general Gardy je napadel generala Joxeia in je dodal, da general de Gaulle ni več sposoben pogajati se, ter da je OAS bolj močna ko kdaj koli. V zvezi z napovedanimi manifestacijami Alžircev za 1. novembra je OAS razstrosila v Boni letake, s katerimi poziva Alžirce, naj ne manifestirajo, in jim grozi z napadi, če bodo šli na ulice. Odločilen trenutek Velik odmev je imela v svetu izjava, ki jo je podal maršal Tito ob dnevu Združenih narodov. Maršal Tito ugotavlja, da se letos praznuje dan Združenih narodov v razmerah, ko vlada huda kriza v mednarodnih odnosih in v OZN, in dodaja, da usmeritev velesil v nevarno politiko sile ter prizadevanja kolonialnih sil in njihovih zaveznikov, da bi ohranili spoje pozicije, povzročajo nevarno slabšanje mednarodnega položaja. V znemirljivo tekmovanje v oboroževanju in psiholoških pripravah na oborožen obračun, kot tudi obnovljeni poskusi z atomskimi bombami groze vsemu svetu z najhujšimi posledicami. Zato je odločilen trenutek, da bi sprejeli nujne ukrepe in preprečili katastrofo. Tito je pozval velesile, naj se tako v interesu človeštva kot v interesu svojih lastnih narodov odrečejo uporabljanju preživelih metod v mednarodnih odnosih in naj se trudijo, da bi na miroljuben način in s pogajanji uredili vsa neurejena vprašanja. Prav tako j« Tito opozoril velesile na obveznosti, ki so jih prevzele z ustanovno listino OZN glede izločitve vojne in razvijanja vsestransko koristnega mednarodnega sodelovanja z odpravo vseh oblik neenakopravnosti, nadvlade in tujega izkoriščanja. Vse ostale države je Tito pozval, naj se aktivneje zavzamejo za ohranitev miru na svetu, kajti takšno prizadevanje in njihova politika lahko mnogo pomagata v premagovanju sedanjih težav. Prav tako važna je izjava, ki jo je maršal Tito podal dopisniku japonskega lista «tAsahi Shimboun». Tito je poudaril, da je sedanji mednarodni položaj zaskrbljujoč, vendar pa ne brezizhoden, ter da je potrebno najti izhod. Pri tem je dodal, da mnogokrat nekateri odgovorni ljudje ne vidijo gozda zaradi dreves ter da tisti vladajoči ljudje na svetu, ki so odgovorni za sedanji položaj dramatizirajo tudi najbolj nepomembne stvari, pri tem pa jih krepko podpira negativna propaganda tiska. Večina ljudi na svetu zgublja zaupanje v to, da so tisti, ki so najbolj odgovorni za sedanji po« ložaj, to so največje države, sposobni urediti ta vprašanja. To nezaupanje prihaja od dejstva, da ljudje vidijo, da le-ti niso sposobni urediti manj pomembnih vprašanj, marveč prihajajo tudi pri njih navzkriž in pogostokrat trmasto vztrajajo na nečem, kar ni odločilnega pomena. Važne so tudi Titove izjavt glede Nemčije. Izjavil je: «Trdno zagovarjamo stališče, da obstajata dve Nemčiji, in da je to dejstvo, ki je rezultat druge svetovne vojne in povojnega razvoja. Sedanji razgovori o statusu Berlina niso primarnega značaja; o tem bi se, po mojem mnenju, brez velikih težav lahko sporazumeli, in tega ne bi bilo treba dramatizirati. Treba je samo, da se velesile vsedejo skupaj in da se pogovorijo o tem. Toda to, kar je najglasnejše, je mirovna pogodba z obema Nemčijama. Po našem mnenju je zelo važno, da se podpiše mirovna pogodba z obema Nemčijama in da priznajo zahodne sile obstoj obeh držav, to je, da priznajo Vzhodno Nemčijo kot posebno državo, ki ima drugačen družbeni sistem kot Zahodna Nemčija. Ce bi imeli nekoliko več smisla za realnost, bi lahko uredili tudi to vprašanje, kar bi bilo tudi povsem logično.« Pri tem ie Tito pripomnil, da je berlinsko vprašanje le del širšega problema, katerega krona mora biti sklenitev mirovne pogodbe z obema Nemčijama. Ce bi to dosegli, potem bi lahko uredili status Berlina.« Na koncu je Tito izrekel prepričanje, da bodo našli rešitev. Ko je omenil očitke zahodne propagande, češ da Jugoslavija podpira stališče Sovjetske zveze glede Nemčije, je Tito med drugim izjavil: «Jugoslavija ima dovolj razlogov, da se boji militarizaci-je, Nemčije V dveh svetovnih vojnah smo bili okupirani in naša država je bila zlasti v zadnji vojni strahovito razrušena — predvsem od nemških sil. Izkušnja nas je izučila, da ne moremo biti v prihodnje, kot tudi drugi narodi v Evropi, varni, če obstaja mili-tanzirana Nemčija. Ničesar ne bi imeli proti združeni, demokratični in nemilitanziram Nemčiji, ki ne bi kot Damo- klejev meč visela nad drugimi narodi, marveč bi bila element stabilnosti v Evropi. Največja napaka zahodnih sil po drugi svetovni vojni je — a takšen je bil položaj tudi po prvi svetovni vojni — da so začele ohoroževati Nemčijo z namenom, da bi ustvarile vojaško močno in nevarne silo kot udarno moč proti socialističnim državam in naprednim gibanjem v Evropi. Zaradi tega menimo, da bi se zmanjšala nevarnost, če bi sprejeli tisto, do česar je zgodovinski razvoj že pripeljal. To je, če bi priznali obstoj dveh Nemčij. Jasno je, da gre tudi za problem demilitarizacije, da ne bi Nemčija postala udarna pest in da ne bi nenehno ogrožala sosednih držav.« Glede jedrskih poskusov je maršal Tito v zvezi z razburjanjem na Zahodu zaradi njegovih izjav na beograjski kon-jerenci poudaril, da je bistvo teh izjav, da je obnovitev jedrskih poskusov v Sovjetski zvezi posledica tega, kar so že storili na Zahodu. Kar se tiče Jugoslavije, pa je proti vsem jedrskim poskusom v SZ in v ZDA, še posebej pa je zaskrbliena zaradi najavljene eksplozije 50-megatonske atomske bombe. Glede socializma v Jugoslaviji je maršal Tito poudaril, da ne more biti razločkov med posameznimi državami, ki gradijo socializem, glede uresničenja končnih smotrov. Razločki so lahko le glede metod, ki jih uporabljajo glede poti. po kateri hodijo posamezne države v svojem notranjem razvoju. Lahko se reče, da je toliko poti v socializem, kolikor je držav. Sporne stvari med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo niso velike stvari. Osnovno je nesoglasje glede tolmačenja, kakšni naj bodo odnosi med socialističnimi državami. «Po njihovem mora biti vsaka država, ki gradi socializem, v taboru. Menimo, da se socializem lah ko gradi, ne da bi sodelovali v kakšnem taboru držav, kajti delitev sveta na tabore je nevarna. Socializem dobiva danes zmeraj bolj univerzalen značaj. Elementi socializma se v raznih oblikah javljajo in razvijajo v mnogih državah, zlasti v Aziji, Afriki in drugod. Res je sicer, da so te oblike nekje še primarne. Proti temu smo. da ,bi se pri graditvi socializma ravnali po eni šabloni. Socializem ni kg-ka abstraktna stvar, marveč sistem, ki mora ustvariti ljudem boljše življenje in razmere. Osnovni razloček med nami in Sovjetsko zvezo je v tem, da mi nismo v taboru, ker menimo, da je napačno deliti svet na bloke, in smo prepričani, da je mogoče graditi socializem tudi izven taborov, da pa vri tem morajo socialistične države sodelovati in. si medsebojno pomagati. Menimo, da ni moč vseh socialističnih držav uvrstiti v &n blok, zlasti danes, ko imamo vrsto držav katerih narodi teže k socialističnemu razvoju. Z eno besedo, treba je vedeti, da je socializem univerzalen in da mu ni moč postavljati meja« pravi dvoboj s solzilnimi bombami. Vzhodnonemške oblasti zahtevajo na prehodnem bloku na Friedrichstrasse od a- meriških civilistov, ki prihajajo v vzhodni Berlin, da se legitimirajo. Američani to zahtevo zavračajo in skušajo prehajati mejo ob vojaškem spremstvu. «Prestižna igra* povzroča številne incidente. Taka igra z razkazovanjem sile in z izzivanjem vsekakor ne vodi v pomirjenje in lahko vsak trenutek povzroči hujše incidente in spet zmanjša možnosti za obnovitev razgovorov. Pn tem je vsaj to pozitivno, da so v Londonu izrecno poudarili, da ne mislijo v Berlinu ravnati kakor Američani in da do sedaj ni bil noben Anglež zapleten v kakršen koli incident na omenjenem bloku. Govori se tudi, da London pritiska na Vfashington in zahteva večjo zmernost. Živčna vojna Vse kaže, da so se možnosti za obnovitev razgovorov med Vzhodom in Zahodom o Berlinu nekoliko povečale kljub nasprotovanju Pariza m Bonna. Washington in London sta pripravljena začeti te razgovore tudi brez sodelovanja Francije. Poslanika ZDA in Anglije sta se že vrnila v Moskvo. Kakor so v Londonu in Washingtonu že večkrat poudarili, bosta oba poslanika nadaljevala poizvedovalne razgovore za začetek morebitnih pogajanj. Kakor znano, so na obeh straneh vrvi del razgovorov z Gromikom označili za koristnega; zato je razumljivo, da se tudi od nadaljnjih razgovorov pričakuje kak ore-rriik naprej. Sovjetski zunanji minister Gromiko in Hruščev sta imela na moskovskem kongresu glede tega zelo zmeren govor. Oba sta poudarila, da je Sovjetska zveza pripravljena sestati se z zahodnimi voditelji za nadaljevanje pogajanj o vseh nerešenih vprašanjih. Hruščev je ponovil, da sovjetska vlada ne bo vztrajala, naj se nemška pogodba podpiše še pred 31. decembrom, če bodo zahodne vlade pokazale voljo do konstruktivnih pogajanj. Toda na drugi strani je treba ugotoviti, da se že več dni vodi na meji med zahodnim in Vzhodnim Berlinom prava živčna vojna, pri kateri sodelujejo vojaki, tanki in helikopterji, in hkrati se vodi Rasizem v Franciji proti Alžircem Predsednik alžirske vlade Ben Heda je te dni izjavil, da je vojaški in policijski pritisk, ki ga izvajajo na alžirsko ljudstvo, genocid in je iz dneva v dan hujši. Linčanj a se nadaljujejo, medtem ko policija in kolonialistična vojska to ljudomilo gledata. Nadaljujejo se mučenja, zapiranja in usmrtitve. Te represalije izvajajo sedaj v obsegu, ki nima primere. Alžirske rodoljube ubijajo, zapirajo in obsojajo zato, ker so na miren način manifestirali svojo voljo, da osvobodijo svojo deželo in se uprejo u-krepom rasne diskriminacije. S petimi alžirskimi voditelji, ki so zaprti v Franciji, ravnajo žaljivo in poniževalno. Ben Heda je poudaril, da je neodvisnost sedaj splošno sprejeta kot zgodovinska potreba naše dobe. Nihče več ne nasprotuje neodvisnosti. Danes tudi Francija sama spoznava, da je boj Alžircev u-temeljen in upravičen in da neodvisnost pomeni jasno in častno ureditev spora. Pogoj za miroljubno ureditev so dozoreli in sporazum se lahko pospeši s tem, da bi se naravnost sporazumeli o datumu proglasitve neodvisnosti Alžirije, in zatem bi se pogajali o sodelovanju med obema deželama. Ce pa Francija hoče nadaljevati pogajanja na podlagi načela o samoodločbi, je alžirska vlada pripravljena pogajati se tudi na tej podlagi. Kakor je bilo pričakovati, je bila reakcija Francije na nov Ben Hedov predlog negativna. Minister za Alžirijo Jo xe je ponovil, da ostane Francija na dosedanjem stališču. Pri tem je ponovil tezo o imenovanju lutkovne obla* sti v Alžiriji. Francoski tisk je bil prisiljen priznati, da je nov Ben Hedov predlbi zelo realističen, in da bi se morala francoska vlada sedaj odločiti, da se na bolj realni podlagi loti pogajanj. Za 1. novembra, ko bo boj Alžircev za svobodo prišel v osmo leto, so v Alžiriji napovedane velike mirne manifestacije alžirskega ljudstva. Manifestirali bodo svojo voljo po neodvisnosti, ki naj se doseže s pogajanji. Alžirska vlada je s svojo izjavo opozorila francoska javnost, da bodo te manifestacije mirne. Kaj in kako bo odgovorila francoska vlada? Naraščajoč odpor proti jedrskim eksplozijam Več vrednosti vašemu denarju Ne bodite lahkomiselni pri odločitvi: Nakup televizijskega aparata, radioaparata ali gospodinjskega aparata je važen nakup. Valorizirajte svoj denar s tem, da daste prednost aparatu PHILIPS PHILIPS ki je odraz najsodobnejše tehnike To je nasvet tvrdke KNEZ VALTER - Nabrežina, tel. 20-123 ZA IZVOZ POSEBEN POPUST m ../// ijiiiiifjiijitff} V Sovjetski zvezi nadaljujejo poizkuse z jedrskimi oom-bami. V začetku tedna je eksplodirala 30-megatonska vodikova bomba, ki je izzvala po vsem svetu številne proteste. Veliko uglednih osebnosti in državnikov je poslalo Hruščevu brzojavke s pozivom, naj odredi prenehanje poizkusov in zlasti naj ne izvrši napovedane eksplozije 50-megatonske bombe. Med vidnimi uglednimi osebnostmi so protestirali znani angleški filozof Russel, znani «rdeči dekan* kanonik Collins, predsednik Gane Nkrumah in urn-g i Zlasti na je protestirala japonska vlada in poudarila, da si pridržuje pravico zahtevati odškodnino za sleherno škodo, ki bi nastala v zvezi s temi eksplozijami. V političnem odboru OZN so medtem nadaljevali razpravo o jedrskih poizkusih na kateri se med dvema glavnima atomskima silama nadaljuje medsebojno obtoževan ie. Na eni in na drugi strani skušajo zadevo zavlačevati in jo izpeljati tako, da bo v njihov prid. Ameriška delegacija nasprotuje moratoriju. Sovjetska delegacija pa je sporočila, da bodo v SZ nadaljevali jedrske poizkuse, «dokler ne bodo na Zahodu pokazali pripravljenosti sporazumeti se o splošni in popolni razorožitvi». V ZDA s tem v zvezi pravijo, da nasprotujejo moratoriju, ker da je treba istočasno skleniti sporazum u prenehanju in prepovedi jedrskih poskusov. Kakor vidimo, hočeto na obeh straneh nadaljevati to zločinsko dejavnost ne glade na to, kar meni ves ostali svet in tudi ljudstvo v samih njihovih državah. Politični odbor in skupščina sta medtem izglasovali z veliko večino poziv Sovjetski zvezi, naj ne potizroči eksplozije 50-megatonske bombe. Toda Hruščev je na moskovskem kongresu izjavil, da se bodo poizkusi nadaljeval i. Vsekakor je skrajni čas, da se obe strani končno odločita in začneta resne razgovore. Saudski delegat je med razpravo v politčinem odboru OZN izjavil, da bi morali Kennedgja in Hruščeva pozvati, naj se znova sestaneta, da se pogovorita predvsem o prekinitvi jedrskih poizkusov, o razorožitvi in o Nemčiji. Prt tem je poudaril, da se ne A tlft ^ bi smela razstafL,e°01 l‘t,r bi dosegla poziti»nea tata. Kongres V Moskvi »e. rn^fst«1** kongres komunisti 1cpr na katerem stev.’tl.sj,e n« .J ki nadaljujejo ob s0(j!t čun cele vrste o , Jlf skih cele nrste s„> voditeljev, * yor5jil ,0. orvtro i■ y (j/'J^- lOtOV, Malenkov, Kaganovič in obtožbe ponavljajo jn „* Molotova, Malenko ganoviča. Molotov o0l jo, da je bil tako imenovane P j„ JI skupine, Kaganoi j, fl lenkova pa obtožuj ^ ; sodelovala pri c« g činov in pokolov P nim in nedolžnih ^ IH lil, no f)0U“ nom, častnikom m go«9' — je naslov", su pismo, v kater \orošilov je vičuje za svoja jeja l pravi, da se je *e jliir, ločil od omenjene ^ Hruščev je v svoje nem govoru izra. i,r»n0 'it.« da se Vorošilov ff f svojih dejanj, It f zasluge in da bo codi**“r deloval z ostalim'^' Prav tako se «?*t* stri napadi na alb „SW' telie. Ti napa«5 L vedno ostrejši. meznih voditeljev su potrjujejo vse, j,jj» doslej mnogokrat kar acsLej mnuuv' gloo^' tem sporu, kitiri!** kor se je mislil°> ^ j* jansko za spor me ji „ ju7(s.'cu i, n tajsko Značilno J '^jit ‘ predsednik fcita?s j„ot,,l’° * v začetku tedna Peking, in da je 0 ,0 d' čel kitajski tisk Mtt pisati o kitajsko-*' i prijateljstvu o *.?rai o ' j, lizma v Afbanip’ fljje ' kih uspehih* tem. Se bolj zna da je Hruščev v^.avjl:S v ključnem govoru *?? n0*tf® njamo se z zaskr^ ših prijateljev nimo njihovo zeh ^j0 enotnosti, ce t vi enotnosti. s , riši Kitajci pnsP ej malizaciji odnosov f . sko stranko in ® J j skimi strankami, u p nihče bolje oni k rešitvi tega .ev Razen tega je Hr ril, da so izjave tijskih voditeljev b^c ^ žav pokazale, da 1 oft Jj ko se je o tem f "K govorilo na kana gjinib j je znano, očitajo 'o ni bilo prav. da javno govorilo. Italija Po sklepu KD, da se odlocn vni levega centra n* nU k* prepusti strankm^ su, je v italijans ki; nem življenju žari* dežno zatišje. Zati j uihtn 9 vihto? Kar zadeva predam mor*KA dejavnost KD, 771 prj Hi tajnika Mora, ki ? Fanfanija in pris' inn listične struje * . sdoJLj* to«; prvi so izraf3 |,(« sprotovanje težnji » jt f rt a vi i L* h/I tir fl Id * _ aA 1. iviuiu, enotno platformo r,s(»-jf nijevci, svojimi»o «dorotejci», nam ’ n« J,, nekdanjo večinsko e i j fanijeve ademokran pf0i ^ žri v, -iihoVO AH .id tive»; to njihovo * d*Jj nje izvira iz boj f"'1 ,kut nje izvira iz ' ka platforma, > desnice okrog A .. s(f«) Tambronija in le ento*’.H lr ze» in urinnovav 0|jti%Z nila prejudicirati oV«o vega centra in P drati v centristu-V' 0leis . dikalisti p a so na p0tre/ rovanju podčrtali :tth koaliciji vseh °*%,r0 > vomikov levega rQti fanijem in ^l°r ,/m i1* ti okorelim centnsto dko?y carjem, da b'”® usPcl‘ ki! nih zborovanjih tov, f ti čim več deleff* fJ«M na kongresu zaO f soC J trebo sodelovanj $e m Ostale stranke i ^ Ostale strani r * ^ povsem spriJaz stvom, naj se laVdo fgplj ga centra pocaKa.hoJ r* f. KD. Centralni sJcleP' j/ sicer sprejel tak leto dar pa se 'njegov* odločno PO^^fariij^Vf tev podpore Fanf pft takoj po zaklju iaine «$!’ ske debate v mdij <5 tej smeri pritisk demoknstjanska . i -f vic uvuru i (Olj« „ f \l 2«». medtem * J stališče odločno ■ pr ug ^ vsem republika1* 0, po Jr Mnlfn nzid.cfVO * . O.icill ( C. p - rtIZI r U’ M Malfa, vodstvo talitf' fd\ vzelo dokončno .-^k* zaklju ,, r* tega šele po zaK,g"je čunske debate, ^ i’1 tsf j potrebo po tak°J de m po sestav ^it ■ so«, je La dneh novembra-^,^^ "V/ h1 t spravlja v tei<*^ UK in pu levega centra ,0 Jco™^ p levega Ku' se s čakanjem n spravlja v te* fond . r,j avtonomistična ^d mora računati JtU* ,„1 jim odporom ■ . • leV' j krila proti polit nft . trn -...Hfl tT Vsekakor Pre,i!f's»o!

‘/ se bo začel - r »beli semester« * it ((beli semester . republike cev njegovega /mat* nandata, 'ko r.e *° M pustiti parlainen oSt ,„( . predstavtjane fanijevo vlado y glavar, če hi parlamentu P°‘ tehničnih šol Pr"egj (w‘ramma- Tukai 3il1 je bom 0 vaeh našteti, ra-ttetom° 2 enim edinim pribila n' Pokazali> kakšna je 1 kalžegova Plašljivost in ‘Pital sredstvi se ji je HrammCeprav je gospod <« je v-»a-kdaj potoval, mora bi se ji izognil. ■eje^n° znova bal, kadar I*. t.,,orai voziti z železni-kajti kr. to?6'. Je ved avtomobi-kojr.i \ jezilo ga je, da ni •ti ja . padati svoje slabo-ki nm a*° ie predvidel, da •t m, 0 UsPelo, vse potreb-PiMljiv^6,. Pr| vsej svoji Ce j 1 Pe bil trdovraten. *eciin0 k odhajal zjutraj, '% surUosmih’ 3e bila naj-• 4Krb gospoda Schram- tl. jjj ” D° Pravočasno zbu- ŽK “• Mip ------------ •ja S( g°v sluga in služki-6 j, “ dobila navodila, da Uko (jaa a zbuditi ob štirih, Ptipfj se bo lahko počasi P« ijlu1 n® potovanje. Kdo ?' bed b' l®bko zagotovil, k. slui? . dilke zvonile, da •ittije ac®d slišala njih zvo-Nih n 3 Se bo dvignila iz jfga °stelj in zbudila svo-•> bil0 spoda? Ker pač to k d°biiniti najmanj gotovo, •bu^i . Vrtnar naročilo, naj ••j pte Ug0’ kuharica pa bi kitajo, gna*a iz postelje služ-?ePrjv ■ »ktovan. 'e na večer pred t»r j Jem Prišel v hišo u- Nizftpregledal Sm zvonilne t8ma^e Ur’ se gospod "hhovg . ni znebil svojih 'kanca našel pravega H ‘n.aa dvignil običaj-J* in eli treh. Ko sta slu-Halj' Uzkinja 0b štirih po-1* bi] * njeg°va vrata, se •Iti] ^Ze umil, oblekel in S' Sve j ®z seveda ni bil, č ij v. tudi ne bil, če k Svo * VSe bujenje obdr-N srtlisel, ponoči vzel Stifi St>avalno sredstvo, i Odh-I® so torej še ostale H kot a vlaka- To je sli-|tod je še mnogo ča-Jle ji Pomisliti moramo, gospod Schramm ■*) k °dpraviti se zelo zgo-■H't„?ma' da bi ujel vlak kPhvneaj’ oe bi se na poti 1 ,» nepričakovane za-0 je imel komaj t' trp ,vef p , * m . °-°t uro casa za zaj- 2^ v •o , se ostale priprave, “*e, e mu zdele neodlož- N£. gospodu t! *aPaW^ seveda ni bilo tre- Pja že jati; to je opravil u?lagi a i dni P°Prej' na Uebil*iega spiska- Spi' c trvi ■■ ko dolg in kovč- SSpJ , kajti gospod Kgu*e, je hotel biti tien Pr°" vsem mogo-V^bja 1)etnost'm takega t:. ittia ’ p°leg stvari, ki u®, je sakd0 v svoji prt- hi s seb°j trop" •e Pre(j il te*°vnik, ki vala* bi. ngiami, dva krz-k**' NjSCa’ obleko iz az-jeegova potovalna a-a čudovito pre-' otačunala je vsako ,>aron 'zpolnila kovček i, Dr Velikosti odraslega nj. bi{ ^ kovček — oma-Hjb>t b0lnj ogromen, je gu-bežal1’ aparat za gaše-11 bje ’ čelado, vodne % ' ' K \ in leksikon v več feSijiv U btu,-, ega pakiranja svo- ■tSmkov - - --J ^v^0I^iSt^e^Ovo(^, je^lenko at-re^*’ Predvsem pa "V. bo - -11- .. Ji bi *sn0 z njim tudi k* i ke H gotov. Toda bi- V ‘reba0li druSega. kar b|. 5ti Premisliti, pre-b Pzeprečiti in ker I* * te„ ramm ni mogel Pip, *iel „,Sam opraviti, si It ,?^čev kdPmo sposobnih ‘•bji 1 rbovni pomagač ‘nv,'-* n-3,to’ da sta ved-ktk!8 k'šo dva avto- ‘«lt *vljen‘ P°da Schramma, 'egaH 23 vožnjo, in k * dva' za Pr’mer ne-Mko „ naJeta avtomo- r Otirim? Se tore;i odPra-; h» *)i, i, avtomobili pro- * C. lahwPrevidnosti’ kaj' Sm je r,- 0 se je zgodilo, bi rtS. avtomobil po- dru c^-Si prav tako bil0 . ’ V takem pri-. blažilno, če je ka J0mobilu sledil Hla0^ilu ^ tudi tretjemu >,N>eča. je lahk0 pri' V‘ * Iv.p°m .o bi bi]POS'aje Prevoz- j. hiotr, agači so poto-^ 1 P°t dn111, Preiskali so, b ti JU »v- nepotreben u-f\ bre Pogosto se zgodi, Suj 'Ce, „ lcija ali voja-i* bit ker stanovanjske S ' ali t ie. Podrla ka-t\»b*ea ,er iščejo kake- ker lež'j° - K, (p aer j a Preko cesti-bl'* I držat,.lzbruhnila ku- lii *ij>!0 . canska vojna. LVt pa 'ako lahko po- iibV.°rbe. pu~,2el° ran' taZtrg Eksplozija pli-ka> Počena vodo- vodna cev jih preplavi, potres jim vseka zevajoče rane. Nikoli se ne moreš zanesti, da ti bodo služile, in to je neprijetno, kadar bi rad ujel ta in ta vlak. Potem ko so pregledali cesto, so se pomagači posvetili postaji. Ugotovili so, če je vlak že pripravljen, če je lokomotiva v neoporečnem stanju in če jo je mogoče zamenjati z nadomestnim strojem, recimo da bi ona neoporečna le odpovedala, če je strojevodja zdrav in zanesljiv, če ima namen držati se predvidene poti, če so odnosi med njim in kurjačem v redu in če oba prav gotovo nista predana pijančevanju. Ja, tako je bilo, če je šel gospod Schramm na potovanje, in tako je bilo, ko se je odločil odpotovati z železnico v Bittach — zjutraj ob osmih. Bittach je bil oddaljen le dve uri od mesta, v katerem je živel gospod Schramm; torej bi lahko hitro in udobno odpotoval tja z avtomobilom. Poleg tega je bil zmenek, ki ga je imel -v Bittachu, zelo malo važen, skoraj nepotreben. Toda mi vemo, da je s seboj ravnal trdo; ostal je pri svoji odločitvi. Podvig se ni slabo začel. Seveda, vrtnar in kuharica nista slišala budilk ker sta prejšnji večer skupaj pila. Toda sluga in služkinja sta bila pravočasno budna in zbudila spalce, ki so se naglo dvignili in potrkali na vrata gospoda Schramma — brez prave koristi, kajti kot vedno je bil njihov gospodar že oblečen. Pozabili smo povedati, da so prtljago gospoda Schramma prepeljavali na postajo v majhnem tovornjaku. Sest pomagačev na motorjih je spremljalo transport, na postaji pa skrbelo za to, da so prispeli kovčki tudi pravilno v prtljažni vagon. No, mali tovornjak je točno odpeljal in gospod Schramm je olajšano sedel k zajtrkovalni mizi. Ko je obglavil svoje kuhano jajce, se je, žal, pokazalo, da je bilo gnilo. Takoj je bilo prineseno rezervno jajce, toda tudi to je bilo gnilo in drugo rezervno jajce tudi. V naglici so skuhali četrto jajce, toda dogodek je kljub temu zahteval dragocene minute. Se huje, predstavil tse je kot slab predznak. Medtem ko je gospod Schramm zajtrkoval počasi, da bi služinčad ne opazila njegove vznemirjenosti, so prinesli pomagači vrhovnemu pomagaču poročila. Ta je vstopil kdaj pa kdaj h gospodu Schrammu in mu poročal. Ceste do postaje in postaja sama so bili v najboljšem stanju, motenj v prometu niso opazili, vlak so pravočasno očistili, strojevodja je bil na dobrem glasu. Vse se je lepo začelo. Ob petih so javili vrhovnemu pomagaču, da drugega najetega avtomobila še ni. Vrhovni pomagač je takoj poslal po drug avtomobil. Prišlo jih je šest, toda bilo je bolje, kot Pa da eden manjka in tako ni vrhovni pomagač nobenega odslovil. Tudi ta dogodek je požrl čas. Namesto da bi kot običajno zapustil hišo ob petih, se je gospod Schramm odpravil ob četrt na šesto. Bil je zaskrbljen in razdražen. Ko pa je med vožnjo gledal skozi zadnje avtomobilsko okno in pregledal svoje spremstvo: svoj drugi avtomobil in sedem najetih avtomobilov, se je spet znašel. Kaj bi se mu lahko, pri toliko previdnosti in komore, sploh lahko zgodilo? Odgovor na to je dobil kmalu. Kandelaber, v katerega se je dan poprej zaletel neki avtomobil, se je naknadno spomnil dobljenih poškodb, se prelomil in se spustil kot zapornica preko ceste. Zadel je točno avtomobil gospoda Schramma in zmečkal motor. V tako nenadoma zaustavljeni avto je treščil drugi avto gospoda Schramma, v tega prvi najeti avto, v tega drugi. Tretji najeti avtomobil se je še pravočasno ustavil in ostali štirje si niso prizadejali hudega. Bilo je mnogo zverižene pločevine, mnogo razbitega stekla, radovedneži so se zbirali. Gospod Schramm, ki je o-stal brez poškodb, je hitro izstopil in pohitel k zadnjemu najetemu avtomobilu: «Obrnite!» je zapovedal vozaču, ko je vstopil. «ln vi,» je zaklical vozaču predzadnjega najetega avtomobila, «vi nam sledite!« S težavo je uspelo spraviti oba avtomobila na drugo stran ceste. Zapeljala sta o-koli bloka stanovanjskih hiš in ponovno prišla na veliko cesto. Zvito je gospod Schram ušel tistim dolgim preiskavam, ki jih začenja policija v takih primerih. Bil je spet na poti proti postaji, s seboj zadovoljen, vendar ne brez skrbi, kajti sedaj je imel še samo en avtomobil za rezervo. «Eden,» se je to- lažil, «je še vedno boljša kot nobeden.« Kako pravilno je bilo to, se je pokazalo kmalu nato. Najeti avtomobil, v katerem je sedel gospod Schramm, je nenadoma začel oddajati puhajoče zvoke, kot da kašlja ali kiha, premikal se je še samo sunkovito in končno obstal; zmanjkalo je bencina. V naglici je gospod Schramm zapustil vozilo, v naglici je stopil v drugo. Bil je beden, star taksi, ki pa je vozil in priDeljal potnika nepoškodovanega na postajo. Tam je čakala na gospoda Schramma nova neprijetnost: tovornjak s prtljago še ni prispel in nihče ni vedel, kje bi naj bil. Bled od razburjenosti je zapovedal gospod Schramm, naj preiščejo vse (Nadaljevanje na 5. strani) Domačin iz Kruča (Acquaviva), hrvatske naselbine v Abrucih ZGODOVINAR IZ HALIKARNASA SPET V SLOVENŠČINI /lefcocfoi* Da približa delo iz grškega antičnega slovstva mladini, je Mladinska založba v knjižnici Kondor izdala izbor iz Sovretovega prevoda Zgodb, ki so izšle že pred leti Herodotove Zgodbe je v dveh knjigah izdala pred leti Državna založba Slovenije, ki je tako v prevodu Antona Sovreta posredovala slovenskim bralcem veliko delo grškega antičnega slovstva. Da še bolj približa to veliko delo bralcem, posebno mladini, ki ji je antična literatura docela neznana, je Mladinska knjiga v svojo zbirko Kondor, ki nam je posredovala že toliko zanimivih del domačega in tujega slovstva, uvrstila tudi Herodotove Zgodbe. Seveda je sedanja izdaja močno skrčena in obsega le izbor najvažnejših poglavij tega velikega dela. Toda za spoznavanje Herodota tudi skrajšana izdaja nekaj po- meni. In ker ima knjiga tu- i se je eden prvih lotil zgo- di kratek uvod avtorja izbora Jožeta Kastelica ter povrh še kratke opombe, moramo tako izdajo velikega dela antične literature kot' zanimivo in koristno novost toplo pozdraviti O Herodotu in njegovem delu bo torej bralec poučen iž uvoda, ki je sicer kratek, toda nadvse poučen. Zvedel bo, kako je bila stara grška književnost tista, ki je dala svetovni literaturi vse najvažnejše slovstvene vrste ali pa je vsaj nanje neposredno močno vplivala. Tako je grški zgodovinar Herodot, rojen okoli leta 489. pr. Kr. v maloazijskem Halikarnasu, proglašen za očeta zgodovine, saj dovinske snovi in napisal pomemben zgodovinski spis v devetih knjigah, s preprostim naslovom Zgodbe. Uvod sam pa poiasnjuje kako je prišlo do tega, da se je Herodot sploh loti 1 tega velikega dela, Ker je bila Herodotova rodbina med najimenitnejšimi v rodnem mestu, si je Herodot pridobil temeljito izobrazbo in prišel v stik s tedanjimi filozofskimi tokovi. Nato pa se je odpravil na obširna potovanja po peržanski državi. Perzija je takrat zasedala Egipt, dotikala se je Indije, na severu pa je segala v neznane predele ob Kaspiškem morju. To veliko neznano državo «i ie He- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiniiiiiiiii||||||||||||i|iiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriTTnmniiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Z OBISKA V HRVATSKIH NASELBINAH V ABRUCIH Poleg zelo dobro ohra imajo naseljenci obil Ni nikakšnih predsodkov proti tamkajšnjemu hrvatskemu narečju - Znanstveniki se stalno zanimajo za te naselbine Kakor vsako leto pričenši od leta 1964, ko sem prvič odpotoval na obisk v hrvatske naselbine v Južni Italiji in jih potem tudi obširno opisal v treh člankih v «Primorskem dnevniku«, sem odšel tudi leto? tja dol in te svoje zadnje vtise in druge zanimivosti podajam za vse tiste, ki jih te naselbine zanimajo. Ko spozna človek vse o-kolnosti, v katerih žive, se mora čuditi, da je to prebivalstvo ostalo tako zvesto svojim tradicijam, svojemu narečju in ljudski pesmi in da se je oboje tako dobro ohranilo skozi dolga stoletja njihovega bivanja v novi domovini, kamor so pribežali iz Dalmacije zaradi turškega pritiska, na Balkan pred več kot, 4C0 leti. Čeprav je v tem narečju obilo tujih izposojenk, predstavlja vseeno bogato gradivo za dialektološko raziskovanje in proučevanje. Prebivalstvo teh treh vasi — Kruč, Sfilič in Mundi-mitar — govori izključno v svojem narečju, zavedajoč se, da je to izročilo njihovih prednikov, V domači hiši prično, starši takoj go- voriti z otroki v narečju, ki ga nikoli več ne pozabijo. Ni opaziti, da bi se narečje izgubljalo, tudi ne zaradi intenzivnega pouka italijanščine v šoli in daljše šolske obveznosti. V šoli je en jezik, doma pa drugi. Prisluhnil sem mladim učencem na poti, pa videl, da govore «na neš«, kakor rečejo, t, j. po naše. Tudi posamezne osebe, ki pridejo iz sosednih italijanskih vasi ali so priženjene med te slovenske domačine, se o-primejo brez kakšnega predsodka tega narečja. Nobenemu ne pride na misel, da bi rabo narečja spravljal v zvezo' s kakšno politično tendenco ali strastjo, kot se dela tu pri nas, kjer je še precej ostankov faustovske miselnosti. Tam vla-j da v tem pogledu popolna lojalnost, enakopravnost. Nobene opazke, tudi osamljene, ni. Italijansko prebivalstvo je tod korektno in priznava potrebo hrvaškega narečja v teh krajih. Saj poleg teh treh hrvaških vasi je dol do meje Apulije pet albanskih vasi. Tudi tam govore le v svojem narečju. Slovansko prebival- Odkriti D irer Založba Šansoni v Firencah uda j« revijo Paragone. Vsebinsko sta pravzaprav pod istim naslovom in isto obliko dve reviji. Številke se namreč med seboj tako izmenjujejo, da sledi vsaki številki, posvečeni umetnosti, druga številka, ki je posvečena književnosti. V številki 139 (za julij 1961) objavlja prof. Roberto Longhi, urednik revije in ravnatelj Inštituta za umetnostno zgodovino na univerzi v Firencah, poročilo o zanimivi najdbi. Don Antonio Savioli, ki se ukvarja z umetnostno zgodovino, je prvi opazil v samostanu kapucink v Bagna-cavallu sliko, za katero je takoj posumil, da mora biti umetniško delo velike' vrednosti. Obrnil se je torej na prof. Longhija. Ta je najprej videl samo fotografijo, vendar je takoj pomislil na nemškega slikarja Diirerja. Ker se slika nahaja v samostanu s strogo klavzuro, ni tako enostavno priti do nje. Longhi je torej dobil posebno dovoljenje ter odšel v spremstvu škofa iz Faenze in Saviolija na ogled slike. Ko, je sliko videl, je dognal, da je res delo Diirerja. V florentinskih umetniških krogih poudarjajo, da je to odkritje zbudilo mnogo zanimanja tudi v tujini in zlasti v Nemčiji, ker so zelo redka dela slikarja iz dobe. ko je obiskal Italijo, stvo se zaveda pomanjkljivosti svojega narečja, zato poudarja potrebo izpopolnitve z boljšimi hrvatskimi izrazi. Pri tem poudarjajo, da bi to dosegli le s poukom, ki naj bi se vršil v dodatni urah po običajnem šolskem pouku. Toda dodatni pouk je v Italiji že uveden pri drugih z uspehom in v dolini Aosta za tisti del francoske manjšine, ki ne živi v strnjeni skupnosti, ker so šole s celotnim francoskim učnim jezikom, ih za nemško manjšina, v isti deželi, kjer živijo ostanki potomcev nekdanjih germanskih plemen Cimbrov na visoki planoti Asjago-Arsiero . v ta-kozvanih «Sette Comums. Župniku v SilliCu Bprihaja-■jfa pisma, v katerih sf razrn-znanstveniki; zanimajo za stanje te ali one manjšine in poznavanje njihovega narečja. Tako mi je dal ta du-hbvnik. tako pismo, naj bi nanj odgovoril.' To šem tudi storil in tako prišel v stik z nekim profesorjem iz Biel-le, ki še zanima za manjšine. Tak poskus je napravil leta 1925 nek domačin — učitelj iz Kruča, ki je poučeval po prvi vojni v Šibeniku na neki italijanski, šoli v okviru ustanove «Scuo-le italiane ali Estero«, ki jih ima Italija po svetu. Ko se je vrnil domov v Kruč na ljudsko šolo, je sam vpeljal po končanem šolskem pouku nekaj pouka v hrvaščini in dosegel uspeh. Toda bilo je to le od marca do konca šolskega leta v prvih letih fašizma.. Ob pričetku novega šolskega leta so mu fašistične oblasti sporočile, naj s tem poukom preneha. Kako dobro so se tedanji otroci oprijeli pouka, mj je povedal domačin, ki je bil njegov učenec. Tudi odlični italijanski znanstveniki, ki so obiskali te vasi, soglašajo s tem, da bi bil potreben tudi pouk, To se bo tudi gotovo zgodilo, ko pridejo za to bolj preudarni ljudje na vodilna mesta, brez vsakršnih nacionalističnih predsodkov. Poleg dobro ohranjenega narečja imajo ti naseljenci tudi obilo domačih pesmic in nekatere tudi z napevi, ki so bile takoj zapisane z melodijami. Teh je skupno 11 do 12. Najprej smo jih dali razmnožiti pri nas na posamezne liste i,n jih tako širili. To se je izkazalo za nepraktično, ker so se mnogi listi izgubili in posvalj-kali. Zato sem sam, ker nisem hotel čakati, da bodo drugi izdajali in ker bi namera morda zaspala, enostavno dal opalografirati in spravili smo vse te pesmice v lične snopiče, ki jih bodo najprej dobile tam dol ženske pevke, ki so pele pri zapisovanju. Tu pri nas pa jih oddamo prosvetnim ustanovam in nato dalje v Zagreb. Saj je to njihovo narodno blago. Med drugim sem letos obiskal slučajno tudi neko odlično družino v Kruču (Ac-quaviva), ki je pred 50 leti in še več z veliko gostoljubnostjo sprejela v svojo hišo srbohrvaške znanstvenike in univerzitetne profesorje. Bili so tam gostje teh prijaznih rojakov, ker še sedaj komaj kaka družina daje streho in jelo tujcem. V nobeni vasi ni namreč pravih krčem s prenočišči. Prvi izmed Hrvatov in Srbov, ki so obiskali te naselbine, je bil leta 1884 Srb Risto Kovačič. Svoje izsledke je objavil v knjižici itSrpske naseobine v Južnoj Italiji, prvi izvesta]. — Beograd 1885.» Stanoval je pri družini dr. Luigi Vetta (hrvaško Vietin), ki je bil tedaj občinski zdravnik. Drugi je bil profesor dr. Josip Barac iz Splita, ki je nato napisal sestavek uHrvaske kolonije v Italiji« (1904). V Splitu se je potem sestala skupina odličnih znanstvenikov, ki jih je vodil dr. Smo-dlaka in odpotovala na obisk k svojim rojakom. V Bar-čevem spisu se omenja, da je tamošnje prebivalce, najprej pač ženske, naučil dve lepi , splitski ;pesmi in da ja- ohranjena in da se'” poje' Cgotovil sem, da je to res. Po mojem bi bila to uDivojkica svitje brala, pa si zaspala«. To je zelo lepa pesem, ki jo pojejo v Kruču mlajše žene 40 do 50 let. .Meni, ko sem jo zapisoval, se je zdelo, da ne more biti iz časov njihovega preseljevanja. Je torej nova in ima lep napev. Osta- le pa so vse izvirne iz časa preseljevanja, kar se lahko ugotovi tudi iz besedila. Največjega pomena pa je bil tu obisk dr. Milana Re-šetarja, slavnega hrvatske-ga slavista, leta 1907. Zbral je vse domače pesništvo in nekaj napevov je tudi posnel na plošče, toda — kot piše — so se mu med potovanjem na tovornem ži-vinčetu iz kraja v kraj, te plošče razbile. To končno delo sem opravil jaz z me-lografiranjem vseh pesmi z napevi leta 1954 55. Dr Milan Rešetar je bil večkrat s presledki v tistih krajih kot gost pri gostoljubnih uglednih patricijskih hišah Graziani in Vetta, katerim je zato ohranil globoko hva-i ležnost. Za njim je prihajala - tgKti ’-Jgo»fJa~-> t£t*nlta \ Ja-gič, njegova soproga, hči’ njegovega prednika na stolici za slovansko filologijo na dunajski univerzi dr. Va-troslava Jagiča. Vse raziskano gradivo je priobčil v svojem obsežnem in odličnem delu «Die serbokroatische Kolonien Siiditaliens«, Dunaj, 1911, izdano pri založbi Alfred Hoider. Pred odhodom je Rešetar daroval tej družini lep album z naročilom, naj v njem zbirajo vse razglednice ki jim bo od koderkoli pošiljal. Stanka Jagičeva pa je na prvi notranji strani albuma narisala lepo vinjeto. Ta družina hrani vdano vse spomine na dr. Reše-tarja. To so razna pisma, slike in drugo in tudi od drugih znanstvenikov, ki so bili delj časa v stiku s to gostoljubno družino. Sedanji gospodar mi je povedal še tole k s.clepu. Kakšne štiri kilometre od Kruča je samotna pristava z imenom Mirko, ki sestoji iz pet ali šest hiš. Bila je tam tud; starorimska cerkev, pozneje opuščena, ki se je polagoma rušila. Ob tej .cerkvi je bil grob najbrž tamkajšnjega svoječas-nega duhovnika ali pa mogotca, ki so mu postavili, nagrobni kamen, ki je do zadnje vojne še obstajal. Ko je imela ta družina namen prepeljati kamen na (Nadaljevanje na 5. strani) RIHARD OREL Cah no - S Di - Vojki-ca, ki svi-tja si bra - la, pasi za-spa-la, H S ± u-stan, u-stan di - voj-ki - ca, što si za-spa-la. ka ci-te je ti sa ie - m • ja, ti si za • s po-/a. % £ ka ci-te je ti sa ie-ni-jo , ti si za - spa-to. Pesem, ki jo še pojejo domačinke v Kruču Bela grobnica Knjiga o trpljenju Jugoslovanov na No Jugoslovanske domoljube so fašistični zavojevalci mučili in ubijali po številnih taboriščih vse Evrope. Takšna taborišča so bila tudi v daljni Norveški, kjer je trpelo in umiralo kakih 4500 jugoslovanskih domoljubov, največ zajetih partizanskih borcev in aktivistov, ki so jih Nemci ujeli. Ujetnike so Nemci skupaj s civilnimi begunci zbrali na beograjskem sejmišču, nato pa so jih vozili proti severu. Nekaj časa so ostali kot delavci na severno-nemških posestvih, potem pa so jih Nemci prepeljali na Norveško in na skrajni sever, kjer so gradili utrdbe in postojanke za nemško vojsko. Med internirance so Nemci poslali tudi kriminalce in nekaj četnikov, da so jih uporabili za mučenje zapornikov. Od skoraj petih tisočev Jugoslovanov, ki so od leta 1942 pa do konca vojne trpeli na Norveškem, se jih je v domovino »milo le kakih tisoč pet sto. Ostali so podlegli mučenju, boleznim in težkim življenjskim pogojem na visokem severu. Toda tudi mučiteljem ni ostalo prizaneseno. Nekaj jih je že med vojno plačalo svoje početje. Druge pa so izročili zavezniki jugoslovanskim komisijam za vojne zločince. In v Beogradu je bil 1.1946 velik proces, na katerem so vrsto nemških esesovcev, vojakov in pripadnikov organizacije Todt obsodili na smrt in hude zaporne kazni. Na Norveškem pa so v številnih krajih,kjer so bila nemška taborišča in kjer so umirali jugoslovanski rodoljubi, postavljeni spomeniki. Večkrat obiščejo Jugoslovani daljne kraje, kjer so ostale žrtve fašističnega terorja in kjer so Jugoslovani z domačini, ki so po svojih močeh podpirali pregnance, skovali tesno prijateljstvo. Po Skandinaviji krožijo zgodbe o junaštvih partizanskih bor- cev v ujetniških taboriščih in počasi prehajajo v legende. Mednje je ljudstvo spletlo tudi priznanje, s katerim je v znak hvaležnosti za nesebično pomoč Jugoslovanom predsednik Tito odlikoval petnajst norveških vasi in mest, kjer so bila jugoslovanska taborišča. O vsem tem govori drobna knjiga, ki je zdaj izša pri založbi Borec v Ljubljani. Napisal jo je Dušan Azanjac, njen naslov pa je Bela grobnica. Delo je izšlo v zbirki «Dokazi», ki skuša našim bralcem posredovati opise grozot v nemških taboriščih in ječah ter ohraniti spomin na trpljenje naših ljudi med zadnjo vojno. Delo je napisano zelo lepo in je, čeprav dokumentarno, literarno oblikovano. Na bralca učinkuje pripoved o grozodejstvih, ki jih avtor opisuje, izredno impresivno. Iz srbohrvaščine je delo prevedel Ivan Minatti. rodot temeljito ogledal in se seznanil z ljudstvi, ki so v njej živela. Tako je zbral obilo etnografskega gradiva. Ko pa je po svojih potovanjih prišel v Atene, je spoznal tudi pomen svetovnozgodovinske borbe Grkov s Peržani. In ker je hotel raziskati ne samo potek bojev. temveč tudi vzroke teh vojn in njih posledice, se mu je značaj njegova spisa, ki ga je pripravljal, spremenil. Začel je nastajati zgodovinski spis z obsežni, mi etnološkimi vrinki, zgodovina peržanske države in opis njenih ljudstev. Tako so nastale Z godbe, delo, ki pa ni pomembno samo kot zgodovinsko, temveč tudi literarno. Herodot je namreč v svoj zgodovinski spis u-vedel tudi direktni govor, s čimer se je sicer odmaknil od zgodovinske resnice, delu pa del nekaj svežine. Zato njegovo delo ni suhoparen učenjaški spis, temveč živa sinteza, napisana v jeziku in na način, ki je razumljiv vsakomur. O pomenu Herodotovih Zgodb pa pravi prireditelj, da se je v teku stoletij njih pomen močno zmanjšal, dg pa se prav v zadnjem času Herodotu veljava sDet vra-čla, saj pomenijo njegove Zgodbe danes prvorazredni zgodovinski vir za zgodovinsko etnologijo obsežnih področij starega sveta. Pa tudi glavna vsebina Zgodb opis borb med Peržani >n Grki, dobiva spet večjo ceno. Ob takem značaju Herodotovega dela in pomenu njegovih zgodb, je vsekakor prav, da to delo vendarle še bolj približamo našim, posebno mladim, pralcem. Zato je nova, sicer skrajšana, pa vendar dovoli obširna in komentirana slovenska izdaja, nedvomno koristna. Izdaja bo tako morda vendarle malo bolj približala mladim bralcem delček iz bogate zakladnice antične literature, ki jo mladi rod kmalu sploh ne bo več poznal, pa čeprav se bo štel za izobraženega. Take publikacije so zato vsekakor koristne. Dano Zajc: Jezik iz zemlje Daneta Zajca, mladega slovenskega pesnika, poznajo predvsem bralci naših revij. Širši javnosti se je Zajc zdaj predstavil z zbirko svojih pesmi, ki jim je dal naslov Jezik iz zemlje. Pesmi so izšle pri Cankarjevi založbi, ki je letos prav tako kot ostale slovenske založbe, posvetila izredno skrb za izdajanje pesniških del. Založba1 je poskrbela tudi za lepo opremo, ki je delo Draga Tršarja. Ta je prispeval tudi ilustracije. Tako stopa pesniška zbirka mladega pesnika v okusni opremi med slovenske bralce in se pridružuje vsem tistim zbirkam pesmi, ki so letos izšle v tako res velikem številu. Kako pa je z vsebino knjige? Dane Zajc je moderen pesnik, pripadnik najmlajše pesniške generacije. Zato bi zaman iskali v njegovih pesmih tistih standardnih pesniških form, ki so bile morda nekoč potrebne za vsako pesem, ki pa se jih sodobni pesniki ne drže več. Njegove pesmi — dvaindvajset jih je v knjigi — so motivno različne. Kljub raznolikosti motivov pa so si vendarle podobne ali pa vsaj učinkujejo na bralca enolično. Zato Zajčeva pesniška zbirka bralca ne pretrese. Tudi ne predstavlja kakega posebnega presenečenja, niti je ne moremo označiti kot nekak pesniški izbruh. Morda bi te pesmi najbolje karak-terizirali, če bi jih primerjali našemu razklanemu času. Ob prebiranju Zajčevih pesmi dobi namreč bralec nehote občutek nečesa razklanega brezsmiselnega, občutek, da je vse podvrženo nekemu uničenju ali neizprosni usodi. Odtod tudi neka melanholija, ki veje iz njegovih pesmi, odtod tudi njegove žalostne metafore, kar vse je morda najbolj značilno za Zajčev pesniški izraz. Zajc je izrazit modernist, kot hočejo biti vsi sodobni pesniki. Verjetno bo malokdo razumel njegovo poezijo. Zato lahko rečemo, da bo šele čas prinesel dokončno sodbo o pesniku, predvsem pa o njegovi zbirki. Jezik iz zemlje. Kot kronisti pa jo beležimo kot novo pesniško zbirko med številnimi zbirkami, ki so letos prišle na naš knjižni trg in dokazale, da imamo veliko število mladih in plodnih pesnikov. Sl. Ru. ,U r' Ankara*** naselje J stanova* ^ , stanov^ 4 OMKt k«*«* ..ISTRUN-lA* A*m«*OA . nisi* $**»«««* Ji** «*fU »M*®!?:: TA,nLE 3fc NLAOA« REDU V. K NlErvij nORAs ni pAtr,JAX NittAh NSTOPA T3R NEZNANCA bo TAK03 PftE' ■ PEDALI N PREbTOt-NiCO, MER GAJE PRltAKOOAC VLAOAft PLANETA . MEOtfr ... RAKETA 0*ri prosi ZA PRISTANEK' STOP 1 ... RAKETA OK-T PROSI Ta 1 PRISTAMEK... STOP I.1. J PRISTANEK DCNOlTEN' STOP1. SPUSTITE se , rMA PROSTOR W-lV< L _ STOP1 J KDO JZ SKRIVNOSTNI GOSPODAR SATZLITA 'KOlnOV 1 lOt 3t POSADKA SA1 ELITA m 7.AKAD ROGOT1 nr Mit« ” T0 3E U-GANKA ,Kt 30 hOUATO AEb'Ti NAŠI JUNAKI Z ZEMLJE , KI PRlPAOATO RAKETNI SATI -PK-V ...__________________________ Jr VIU: IZTOK iU$TER*\t PO20RAWUEM, v/EAOftR PLANET NA HATERElA 36 PRISTAL NE2NANEC SE 3E tnENOVAl KOU-DAVkufc. MA N3EU 3E vlaDAL TiRAS MEOOS , STRAH IN TREPET OODSTVA- imo nevmi 29. oktobra 1^ Z OBISKA NA RAZSTAVI EDINSTVENIH REG Taka bo podoba slovenske obale st**mkmmA zazeva D n&m. nmtmm »**.«>x tUkH 3KE DSCINIi v bližnji_prihodnosti 2 Nftve i mtttmm i t uit MA M HlMElSRA ŽMZilbtvit 9 aTlU!#2AA a pimroani 7 itn:ua Koper bo dobil železnico in bo postal močan upravni, gospodarski in industrijski center, piranska občina pa bo izrazito turistično področje » tu mmm « parna i« Pmt-sp n mu miš 'mtmm, mimim <*m*wha «anot?i» Miumfa ?a«i» V Portorožu je bila prejšnji teden zelo zanimiva razstava «Slovenska obala v prihodnosti*, ki je vzbudila veliko zanimanje med raznimi strokovnjaki in domačim prebivalstvom. Razstavljeni so bili regionalni načrt slovenske obale od Debelega rtiča do Dragonje, regio- nalni načrt piranske občine, načrt Kopra, maketa Strunjana, razni podrobni načrti, skice in fotografije. Načrte so izdelali sodelavci univ. prof. Eda Mihevca pod njegovim nadzorstvom. Tako delo se lahko opravi le na samem kraju, v stalnem stiku s političnimi in gospodarskimi forumi posameznih komun. To so načrti za daljšo dobo v perspektivi razvoja slovenske Istre. Mnogo bo treba še napraviti in vložiti mnogo truda ter finančnih sredstev, da se bodo uresničili. Priznati je treba, da je skuoina mladih arhitektov prof. Mihevca opravila veliko delo. Regionalni plan istrske obale je zdaj v osnovi izdelan, potrebuje pa sodelovanje drugih strokovnjakov, na primer za ceste, električno napeljavo, vodo itd. Omenjena skupina je bila letos že trejič med počitnicami na delu v Slovenski Istri. Prišla je v Portorož in je pod organizacijo Zavoda za stanovanjsko izgradnjo in sklada piranske občine na samem mestu reševala probleme regionalnega načrta piranske občine- Tako so dobili podlago za nadaljnjo izdelavo in dopolnitev regionalnega načrta za Slovensko Istro. Osnutek regionalnega plana, ki smo ga pred časom že objavili v našem listu, je sprožil zanimivo, včasih ostro diskusijo. Od tedaj se je izjasnilo že mnogo urbanističnih in regionalnih elementov, ki so bili prav na tej razstavi razvidni tudi v podrobno izdelanih načrtih. Prav gotovo bo tudi delo, ki je bilo od tedaj napravljeno, zdaj vzbudilo zanimivo diskusijo med raznimi strokovnjaki, pa tudi med samim prebivalstvom, ker gre pač za veliko stvar. Slovenija je po osvoboditvi dobila svojo obalo, svoj izhod na morje. Zadihala je s polnimi pljuči, dobila je široko obzorje in širšo perspektivo svojega rszvoja. To obalo je treba valorizirati in v celoti urediti tako, da se bodo ugodno razvijali turizem, industrija, pomorstvo, kmetijstvo itd. S tem razvojem se bo seveda večalo število prebivalstva in njegova življenjska raven. Razvoj in napredek Slovenske Istre pa presega kraievno merilo in spada v širši okvir. Prav zaradi njene geografske lege. Zaradi tega je vzbudila ta razstava zanimanje strokovnjakov in gospodarstvenikov iz vse Slovenije in drugih republik. Ogledali smo si razstavo in se pogovorili tako s prof. Mihevcem kot z njegovimi mladimi in marljivimi sodelavci, ki so nam prijazno dali vsa pojasnila in odgovore na različna vprašanja. Naše čitatelje bi prav gotovo zanimalo, kakšna bo podoba Slovenske Istre v prihodnosti in kdaj se bodo načrti uresničili. Taki načr- ti ne določajo točnih letnic. Njihova uresničitev je odvisna od raznih činite-Ijev, od razmer in potreb, od sredstev, izkušenj itd. Važno pa je imeti pred seboj cilj, jasno sliko ter postaviti okvir in določiti smernice, da ne nastane kaos, da se ne gradi, pa spet ruši in ponovno gradi. Pred nami je načrt Kopra. Koper je dobil zdaj svojo urbanistično fiziono-mijo. Rešeno je vprašanje glavnih komunikacij in izvršeno coniranje: stari Koper, kjer se ohranijo zaščitene zgradbe in kulturni spomeniki ter sanirajo razni predeli; novi Koper v stanovanjskih soseskah na Bonifiki in v Semedeli, ki je že precej dograjena ter se po načrtu zaključi kot enota, potniško pristanišče, trgovsko pristanišče, industrijsko pristanišče in industrijska cona. Rešeno je vprašanje železnice ter določena sv tuacija železniške postaje, ki bo povezana s Koprom s krožnim bulvarjem, "železniška postaja in kolod- vzhodni strani Kopra, bli- zu stanovanjske stolpnice in novih stanovanjskih blokov, ki jih vidimo s ceste pri škocijanu, to je približno blizu nekdanje klavnice. Čeprav je na tem mestu zdaj deloma še morje, je pričakovati v bližnji bodočnosti že delno zazidavo trga. Načrti za novo carinarnico, za sodno palačo in za upravo pristanišča so že v delu in bodo začeli z gradnjo verjetno že prihodnje leto. Morje polagoma zasipajo zidava pa je v tem pre delu cenejša kot na primer v Semedeli, ker so naleteli na trdno podlago v majhni globini. Na ta trg pred postajo bo pripeljala tudi široka cesta, ki se bo odcepila od glavne ceste nekje med Bertoki in škccijanom. V neposredni bližini potniške in tovorne železniške postaje se bo razvijalo trgovsko in industrijsko pristanišče, na skrajni desni strani Boni-fike je določen prostor za kemično industrijo in manjšo industrijo, ki bo ločena od stanovanjske soseske s širokim zelenim pasom. Na desni strani sedanje ceste Skocijan-Ko-bo stanovanjski pie- C*#a; P«la »LAK« Ki Miri El S$ AVI««»SNA PUltAM li «»- h »mi * a O* $, „* načrtih, so že s ali pa v gradnji, primer koprsko šče, tovarna Tomos strijski obrati Prl nih in v Izoli, domovi od Seče, novo medeli, novi bloki v Izoli, stolpnice in bi°ki pravna poslopja itd. itd. Še pred nekaji čani niti sanjali bodo v Kopru Vtj čezoceanske ladj®> tovy do obratovale vell£0 jš* ne in da se bo spre1^ jal turizem. Koper, ^ nja svoje lice, sv njo in zunanjo -0jjr kakor tudi druga f mesteca in kraj“ vzporedno -•«" bodo vzporedno razne veje gospo0» ,j s tem vzDoredno tu Kt1* lavi ‘C veje TllO* s tem vzporedno 1 iv9isl taliteta vsega Pre. od vajenca v gostij (If hodnost. Sredstva, vlaga in jih boj skupnost za razvoj jev, bodo rodila sadove. fr, V' ■ ■■ ■ 11 Veljaven od 30. oktobra do 5. novembra OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) 1 Prijetna srečanja i bodo prepodila melanholijo. Lju-benzenski razgovori in sestanki. Izginila bo zaskrbljenost glede gmotnih zadev. Pravočasno boste dobili zaže-, len odgovor. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) ( C ^ \ Utrdilo se bo pri-/■( J jateljstvo, ki se I ' /je rodilo v toplem, prisrčnem vzdušju. Svoje skrivnosti smete zaupati le osebam, ki jih dobro poznate. Napočil je čas, da u-resničite svoj načrt v poklicnem delu. STB E LE2(C .J 23. 11../?® Uresni vse svoje . vaše J ne orei??> :n»V not>ef,jif' talnega značaja. rv> ,f jatelj vam bo „j gal. Tudi v posl«’ 0vr vah ugoden vet • in pismo. __ BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Zdelo se vam bo, da je v ljuben-1 skih zadevah vse proti vam, tem bolj, ker boste nekaj nevšečnosti. Bodite pogumni in se ne razburjajte preveč, ker bi to škodovalo tudi vašemu delu. imeli DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Razgibani dnevi in nevarnost spora z drago osebo. Lepa priložnost za postranski zaslužek in koristni poslovni razgovori. Zaradi nepredvidenih dogodkov boste morali spremeniti neki svoj načrt. KOZ' 21. 1^‘-v, 1'^ el0' V srčni*1 ^e -r n *Y1 . IC so zelo van\l oČa vanju bV’V dala v družini hjeij'k; Obiski. Poslovn? od 'li ne bo šlo gladk pi ^ Spremeniti b°5 m 11 neki načrt, a j voDNdo i>y 21. 1- V1*'/I C e s . lUV očitat‘* : hudobn^ „s j motijo- „arU atL ii.tr iiom LINUSOVO vktnAtvo 30lt 3CSIH DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Presenečenje. Po-I trebna je razjas. I nitev, odkrita' beseda z drago osebo. V poslovnem delu se vam bo nudila izredna priložnost, kj jo boste laljko koristno izrabili, če boste bistroumni. Ne odkrivajte svoje tajnosti. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Spremembe v ljubezenskih zadevah. Ce se bo kaj pokvarilo, morate to pripisati svojemu značaju. Nekoliko morate brzdati svo. jo ambicijo in ne smete preveč zahtevati. Organizirajte svoje delo. (£ mi, J5' 5ii«Pj/ dokazale svoj0 vrale. £ RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Dobro proučite zapeljiv predlog, ki ga boste dobili na ljubezenskem sestanku. Spoznali boste osebo, ki vam bo lahko zelo koristila pri vašem poslovnem delu. Izboljšali boste svoj gmotni položaj. m ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Prijetne novice in čudna srečanja, ki bodo verjetno imela ugodne posledice. V poslovnem delu boste imeli lepo priložnost, da boste utrdili svoj položaj. Pri vsem morate paziti na svoje živce. si lahko P t , ‘P K h i 0 1 j®- ji 2 S \f Brzdaj' < f/f fantazO jj, j -:h'V fU'/ Jt? llllLiailVC 40 V’ C Utrditi in uveU, ja te svojo osebno napredovali. ^HSHHSKHEaHSHHKHKSKHKSHHHHasaSSSaHHHKKKKHKaBSKSHKSHHSHHSaSHKHHKS V vrtu je tudi sedaj dovolj dela S moramo vedeti o zajedavcih na vrl e* zimo naj vrtičkar razmišlja, kako bo drugo leto kolobaril listi v • • fen,,,’ J*11' kmetovanje ni J kj; °PravilcS in ki imajo B* al-malega zemlje okoli iNkrtli Pa • le. vrtiček> si j*®1, k mislijo, da je ta-He s° POsPravijo vse pri-sv°jega «polja», njih spomladi kon-, niso prav redki ta- * * DllC + i-t __ _______ < 'v.^ . -,. Sloboko pod ce- S S*Si ■ (N jt?0ŠlcOr]K',e odnesel samo 1 j-1,3e bi,e neki podčast-HiSion' na vo*ilu. d0’ ;°dbi Pilpi'"1 v " obležal na dnu arak. in je bilo ■ napora, da Potegnili na ce- «Zgoda •I1® >trebn 20pet dokazuje, ? 8 ^ bila teme- i Dalj MaVrC®Stne Povezave !<%* HPtoti Kt*8 teg!danie ceste, ki ,-4v ZVEZA PARTIZANOV TRŽAŠKEGA OZEMLJA bo v sredo 1. novembra počastila antifašiste in partizanske borce, ki so padli v osvobodilni borbi. Žalna svečanost s polaganjem vencev bo v Rižarni ob 10. uri, a na pokopališču pri Sv. Ani ob 10,30 iiiiiiiiiiiiiiniiimiiiiiiifiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiuiiiiitiiiiiiiiiuiiiiimiiiiHuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiimiiiniiimiiiiiMiuiiiiimiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiin Iz sodnih dvoran Jutri seja obč. sveta Jutri bo tretja letošnja seja tržaškega občinskega sveta. Staremu dnevnemu redu so dodali razne nove točke. Med njimi, so; najetje 21.996.750 lir posojila za nakup nepremičnin, obnovitev ogrevalnih naprav V pt/šfbpjU H^čega gledališča, šesti obrok del pri vzdrževanju mestnih greznic za 9 milijonov, ureditev higienskih naprav v otroškem vrtcu «Venezian» za,3.220.000 lir, plačilo oskrbovalnin združenim bolnišnicam za 13 milijonov 302.365 lir, ustanovitev petih delovnih centrov, za kar Avtomobilistka oproščena obtožbe povzročitve poškodb Več kot eno leto zapora mladeniču, ki je ukradel nekatere dele motorja - Odložena razprava o navadnem stečaju Pred kazenskim sodiščem, ki mu predseduje dr. Boschini, se je zagovarjal včeraj 21-letni Lucio Boldin iz Garibaldijevega korza 11. Baldin, ki ni prisostvoval razpravi, je bil ob-tbžen, da je nekega dne ukradel glavno os motorja »Ducati 175». Še prej je obtoženec ukradel klakson z motorja, ki je last tvrdke Piero Ostuni iz Ul. Machiavelli 28. Na včerajšnji razpravi je javni tožilec zahteval, naj sodniki obsodijo Baldina na eno leto in 15 dni zapora ter 15.000 lir globe. Sodišče pa ga je obsodilo na pet mesecev zapora ter 5.000 lir globe. Baldin je nekega dne zašel v mehanično delavnico, kjer so ga dobro poznali ter je začel stikati sem ter tja. V trenutku, ko ga ni nihče opazoval, se je polasti glavne osi nekega motorja, ki jo je potem skušal prodati za 10.000 bodo najeli 23.510.000 lir po-i lir Lucianu Antoniolliju, last-sojila, najetje 5 milijonov po- niku mehanične dčlavnice v sojila za prenovitev higien-1 Ul. F. Venezian 20. Temu pa skih naprav tehnični trgovski šoli «Carli» itd. «»- seja v Zgoniku Sinoči je bila na županstvu v Zgoniku redna seja zgoni-škega občinskega sveta, na kateri so bila podana razna poročila, potem pa so svetovalci razpravljali o drugih točkah dnevnega reda. Zaradi pomanjkanja prostora bomo poročilo o seji objavili v eni izmed prihodnjih številk našega dnevnika. «»--------- Velik padec števila učencev v osnovnih šolah Število otrok v tržaških o-snovnih šolah stalno pada. V ■ —mm J i Od včeraj Je openski tramvaj občinski. Osebje je ostalo isto, zato ni za potnike nobene spremembe. Le na vozove so napleskali občinski grb s helebardo in začetnicama ST, to Je tramvajska služba. Na sliki vidimo, kako opravlja občinski delavec to delo, ki je zunanji znak nove posesti. Upajmo, da bo sedaj tudi konec poviškov vozovnic se je vsa zadeva zdela sumlji- va ter je telefonično vprašal Ostunija za pojasnila. Ta je prišel v njegovo delavnico in oba sta zaslišala mladeniča, ki je priznal tatvino. Na njegovem motorju so tudi našli klakson, ki ga je bil ukradel Ostuniju. Pred pretorjem Mancusom se je zagovarjala včeraj 38-letna Renata Giacomini por. Pignatelli iz Ul. Cologna 8. Žensko so obdolžili, da je 19. septembra 1959 prizadejala hude telesne poškobe 79-letni Francesci Bassanese iz Industrijske ulice 5. Bilo je ob 9,15 omenjenega dne, ko se je Gia-cominijeva peljala z avtom Fiat 600 po Št. Jakobskem trgu. Na vogalu z Industrijsko ulico je prišlo do nesreče. Obtožnica je trdila, da je Giaco-minijeva podrla Bassanejevo na tla. Obtoženka pa je to zanikala. Trdila je, da je ustavila avto tik pred priletno žensko, ko je ta hotela prečkati cestišče po prehodu za pešce. Zgodilo pa se je, da se je Bassanesejeva ustrašila, se naslonila na sprednji desni blatnik ter potem padla na tla. Takoj so jo pripeljali v bolnišnico, kjer so ji ugotovili zlom desne noge v kolku. Kljub hudi poškodbi pa je Bassanesejeva Ozdravela. Na včerajšnji razpravi je neka priča izjavila, da ni opazila da je Giacominijeva podrla žensko. Zato so sodniki obtoženko oprostili, ker inkriminirano dejanje ne obstaja. Pred istim sodiščem se je začela tudi razprava proti 61-letnemu Marju Semoleju iz Ul. Pisani 2, ki je obtožen navadnega stečaja neke trgovske tvrdke. Obtožnica ga dolži, da ni vodil pravilnega knjigovodstva, kot to prepisuje zakon. Lastnica trgovine, za katero gre, je neka Frančiška Hreščak vd. Obreza. Trgovina je bila na Proseku v poslopju št. 160, stečaj pa je bil proglašen 12. januarja 1957. Ker je bila svoj čas ženska zbolela, je Semole prevzel začasno vodstvo v trgovini, in sicer le za nekoliko dni. Ker pa so razni upniki hudo pritiskali zaradi poravnave nekaterih dolgov, je Semole v tem času podpisal nekaj menic. Obtožnica je trdila, da je Semole s tem sodeloval pri stečaju trgovine. Vsa ta zadeva je prišla pred pretorja 6. marca letos. Sodnik je tedaj oprostil Semoleja, ker dejanje, ki ga je zagrešil, ni kaznivo. Proti tej razsodbi se je pritožil javni tožilec in tako je prišla vsa zadeva pred kazensko sodišče, ki jo obravnava kot drugostopno so. dišče. Na včerajšnji razpravi je obtoženčev branilec odv. Caprio zahteval naj sodišče odloži razpravo, v pričakova- nju, da se bo ustavno sodišče izreklo glede ustavnosti ali protiustavnosti nekaterih zakonskih določil, ki so v zvezi s tekočo razpravo. Podobno zahtevo je že lani poslal ustavnemu sodišču pretor iz Caglia. rija. Sodišče je ugodilo branil-čevi zahtevi. Zvišane podpore delavcem SELAD Vladni generalni komisar dr. Mazza je pred nekaj dnevi izdal nove predpise, ki predvidevajo določeno zboljšanje položaja delavcev in uslužbencev ustanove SELAD posebno v pogledu njihovih denarnih prejemkov. Ti predpisi predvidevajo, da se bo dnevna podpora zvišala od 1.200 lir na 1.350 lir. Prav tako nameravajo zvišati osnovo prejemkov uradnikov, nadzornikov. preddelavcev in kvalificiranih delavcev, ki je znašala do sedaj 1.350 lir. Zadevne podpore bodo odslej naprej znašale od 1.500 do 1.960 lir dnevno. Končno bodo zvišali tudi doklado za družinske člane od 100 na 120 lir ter ukinili omejitev, ki je predvidevala, da se plačuje podpora družinskim članom do največ 4 osebam. Na generalnem komisariatu predvidevajo, da bodo ti ukrepi prispevali odločilno k uspešnejšemu delovanju SELAD. Trčenje na križišču pri Domju Na križišču pred mitnico pri Domju se je včeraj popoldne zgodila prometna nesreča, pri kateri jo je izkupil 21-letni Klavdij Krasnik iz Stramarja 889. Peljal se je z vespo proti mestu, pa je trčil ob avto, ki ga je vozil 24-letni Mario Lu-bini iz Drage št. 22. Zletel je z vozila in se pobil po levi nogi, čelu in stegnu desne noge, verjetno pa si je tudi zlomil gleženj leve noge. Sprejeli so ga na ortopedski oddelek in se bo moral zdraviti od 10 do 30 dni. «»--------- Nesreča ne počiva Pomorski oficir padel in se ubil Na ladji »Olimpias, ki je vsi-drana v novem pristanišču, se je včeraj dopoldne smrtno ponesrečil 31-letni strojni oficir Marcello Della Gatta, po rodu iz Neaplja, ki je bil vkrcan na omenjeni ladji. Nekoliko pred 10. uro, ko je šel po pa. lubi, se mu je spodrsnilo in je padel v podpalubje približno 4 metre globoko. Pri padcu se je hudo udaril v glavo in je dobil notranje poškodbe, tako da je bil pri priči mrtev. Priskočili so mu na pomoč in poklicali rešilni avto. toda ni bilo več nobene pomoči in njegovo truplo so odpeljali v mrtvašnico glavne bolnišnice, kjer je na razpolago sodnim oblastem. IZLETI IZLET SPDT NA POHORJE Prosimo vse, kj so se vpisali za izlet na Pohorje, da poravnajo svoje obveznosti in da pridejo na sedež po listke v dnevnih urah v Ulici Geppa 9. Urnik trgovin za praznike 1. novembra — sreda (vsi sveti) bodo zaprte vse trgovine, razen mlekarn in prodajaln kruha, ki bodo odprte od 7. do 12. ure. mesnic od 6. do 13. ure, slaščičarn, prodajaln pečenk in keksov od 8 do 20,30, cvetličarn od 8. do 13. ure in glavne ribarnice ter drugih prodajaln rib od 8. do 12. ure. 2. novembra — četrtek (dan mrtvih) bodo vse trgovine obratovale po običajnem delovnem urniku. 3. novembra — petek (sv. Just) bodo odprte vse trgovine vštevši cvetličarne do 13. ure. Mlekarne in prodajalne kruha bodo odprte od 7. do 12. ure, mesnice od 6. do 13. ure, slaščičarne, prodajalne pečenk in keksov od 8. do 20,30, glavna, ribarnica in druge prodajalne rib od 8. do 12. ure. 4. novembra — sobota (državni praznik) bodo vse trgovine zaprte z naslednjimi izjemami: mlekarne in prodajalne kruha bodo odprte od 7. do 12. ure, cvetličarne od 7. do 13. ure, slaščičarne in prodajalne pečenk ter keksov od 8. do 21,30. 5. novembra — nedelja bodo vse trgovine zaprte. Kot navadno bodo odprte samo: mlekarne in prodajalne kruha od 7. do 12. ure, mesnice od 6. do 11. ure, cvetličarne od 8. do 13. ure, slaščičarne, prodajalne pečenk in keksov od 8. do 20,30 ter glavna ribarnica in ostale prodajalne rib od 8. do 12. ure. Priporočilo za odobritev predpisov za izvolitev senatorjev v Trstu Včeraj je pristojna komisija senata priporočila odobritev zakona o normah za izvolitev treh tržaških senatorjev. Komisiji je poročal senator Schiavone. Njegovim zaključkom se je pridružil senator Pellegrini. Komisija je poverila senatorju Braccu nalogo, naj poroča senatu i,n naj pred. laga, da se zakon odobri. KINO «R0SANDRA» V BOLJUNCU predvaja danes 29. t. m. ob 17. uri Cinemascope barvni Metro film: «DOM O V po ORKANU> (A casa, dopo 1’uragano) Igrajo: ROBERT MITCHUM in ELEONORA PARKER KINOPROSEK-KONTOVEL predvaja danes 29. t. m. ob 16. uri Cinemascope Columbia barvni film: MIDVA NEZNANCA (Noi due sconosciuti) Igrajo: KIM NOVAK in KIRK DOUGLAS mite na fff7mi777fo prva predstava danes 29. t.m. z začetkom ob 15. uri Metro film: J0HNNY WEISSMl)llER BRENDA J0YCE LINDA CHRISTIAN sočTSSrR.RoelSraoREv sss?saggii&»iM) ^ Druga predstava, od 17. ure dalje film: NEPRIČAKOVANO (L’imp revisto) Igrajo: ANOUK AIMEE, TOMAS MILIAN, JEAN-NE VALERIE in RAYMOND PELLEGRIN V ponedeljek, 30. t. m. z začetkom ob 18. uri ponovitev filma NEPRIČAKOVANO MALI OPLAŠI ) MANUFAKTURNA trgovina Udovič, Trg Ponterosso 5, išče vajenca, ki zna slovenski. BRUSINl CARLO, Trst, Ul. Bat-tiitt 29, prodaja gospodinjske električne predmete — štedilnike na drva, premog plin, elektriko — trajno goreče peči na premog in kerosene ter na plin m elektriko. Olajšave pri plačilu. Postrežba plina na dom. — Teleton 29-941. IIIIIIMIIIMIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIHHIIHIIIIIIIIIIIIlillIlHIlIllIllllllllllllIltlllliilliliililliilltllliiiliiil OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA. SMHTI IN POHORK Dne 28. oktobra 1961 se Je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo je 9 oseb. Od 22. do 28 oktobra je bilo 59 porok. UMRLI SO: 1 dan stara Rita Žerjal, 89-letini Giuseppe Pahor, 81-letna Maria Zannier vd. Ce-scutiti, 75-letna Agape Sava por. Taddio, 82-iletai Andrea Pizza- mus, 75-Jetni Antonio Sulcih, 61-letni Valentino Arbao, 40-letni Ottavio Brumat, 83-letna Eva Scher vd. Romano. OKLICI: zidar Egidio Sossi In gospodinja Vilma Suber, pomorščak Augusto Doz in gospodinja Romamita Doz, šofer Giggico Flo-rldia in šivilja Silvana Giovan-nind, uradnik Giorgio Pedrocchi in gospodinja Isabella Goat, univ. študent Corvcetto Cbltarra in u-člteljica Loredana Candotti, u- radnik Vittorio Bruno in uradnica Lella Costa, pleskar Vittorio Pribaz in prodajalka Rosai-na Vidonis, mehanik Romano Ciooh in gospodinja Maria Carli, tesar Giuseppe Capuano in šivilja Maria Scalamera, prodajalec Nlcoia Mele in prodajalka Maria Zazinovlc, prodajalec sadja Angelo Di Leo in gospodinja Margherita Varesano, pomorščak Erminio Comar in gospodinja 1-vana Sekalec Biserka, trgovec Ferruccio Zanazzl in šivilja Maria Martinello, parketist Serglo Slavec In tkalka Bia-nca De Pau-11», trgovec Olivio Vascotto In ši vilja N adi a Ulctgral, mehanik Antonio Macus In šivilja Albina Cemich, pomorščak Mario Re-petto in gospodinja Vittoria Gri- son, šofer Domemico Di Pinto In likalka Luiglna Santoiannl, u-radnik Raffaele Milite In gospodinja Graziella Casagrande, mornariški častnik Giuseppe de Ver špektor Giuseppe Rovida in gospodinja Silvana Zefiro, upokojenec Giuseppe Stour in gospodinja Giovamna Tavčar, filmski operater Romano Tuli i ant In gospodinja Maria Budach, geometer Ugo Slossel in gospodinja Anna RoccateHi, uradnik Enzo Delfin in gospodinja Alessandra Piocoli, uradnik Giuliano Con-forti in šivilja Anna Maria Ga-ra-vani, karabinjer Pellegrino An-tignani in gospodinja Clelia Me-liillo. «»---------- NOČNA SLUŽBA I.EKAHN Barbo-Carniel. Trg Garibaldi 5; Benussl, Ul. Cavana 11; Al Ua-leno, Ul. S. Clliiio 3b; Alla Ml-nerva, Trg. sv. Frančiška 1; Ra vaslnt, Trg Liberta 6. -«»- LEKARNE ODPRTE DANES Benussi, Ul. Cavana U; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Pic-ciola, Ul. Orlani 2; Plzzul-CIgno-la, Korzo 14; Ravasini, Trg Ll-bertš 6; Alla Salute, Ul. Glu-Via 1; Vernari, Trg Valmaura 10; dr. Mlani, Barkovlje; Nicoli, Skedenj. VESPAGENZ1A — tel. 28-940 — na obroke od 6090 lir za «gran spcrt», Trst via S, Francesco 44. VESPAGENZIA — obroki od 5160 1' za 150-kub. vozila s štirimi prestavami. VESPAGENZIA — obroki od 4500 Ur za 125-kub. vozila. Velika tzbira vesp, motociklov in rabljenih motornih tovornikov. Poskrbimo tudi za vse listine za izvoz. PRODAM 4-SOBNO VILO z dvojnimi servisi zaradi selitve — kurnik za kokošerejo — blizu borovega gozdiča. Križ štev. 141-B ZOTTI. SINGER enostavni poglobljivl skoro novi od 10.000 lir dalje. Novi «DIAMANT» enostavni In avtomatični zig-zag, nizke cene z garancijo. Izbira opreme za šivalne stroje. COSULLI, Via Manzonl št. 4 — trgovina te 96-925. ODDA SE V NAJEM dObr0 vpeljana krojačnica z vso opremo zaradi smrti gospodarja. Na o-gled vsak dan o,j 9. do 11. ure v Barkovljah, viale Miramare št. 137. BARI «» LOTERIJA 64 26 2 4 15 CAGLIARI 6 .79 62 48 63 FLORENCA 9 52 74 26 44 GENOVA 74 31 Uti 78 45 MILAN 29 21 42 67 5 NEAPELJ 17 6 46 31 68 PALERMO 90 43 16 35 8 RIM 57 11 2 3 65 TURIN 53 57 39 67 86 BENETKE 6 50 9 18 61 2 1 1 ENALOTTO 2 11 2 X X KVOTE 11 1 PRODAM HISO z 9 stanovanji in vrtom v bližini Trga Perugi-no zaradi razdelitve dediščine — za 13 milijonov. Ponudbe poslati na upravo Prim. dnevnika, via S. Francesco 20 pod šifro «KUPIM». Deset dvanajstič bo prejelo gottlni in gospodinja Glova-n a po 1.827.000 lir, 254 enajstič Scarfi Bruno Codiglia Ulji--. 53.000 lir in 2.298 desetic Franca Contim, industrijski in-ipo 5.900 lir, NAPRODAJ — stara dobro vpeljana tvrdka z resno klientelo; dve skladišči z uradi, s prodajno dobro založeno trgovino s tehničnimi, sanitarnimi in vinarskimi napravami; vsa zaioga plačana; 10 zastopstev; najemnina nepovlšlji-va — se proda za 10 mili jonov iz zdravstvenih razlogov. Naslov na upravi lista, Ul. sv. Frančiška 20. KINO SKEDENJ predvaja danes 29. t. m. ob 14. uri barvni film: Uporniki Kansasa (I ribelli del Kansas) Igra JEFF CHANDLER V ponedeljek, 30. t. m. ob 16. urj Cinemascope barvni film: Lovec na morske pse (Cacciatore di squaii) Igra VICTOR MATURE KAZhlA OliVKNIIIA OBČNI ZBOR SPDT Redni občni zbor SPDT se bo vršil v petek dne 17. novembra t.l. ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9. * * • P.D. »Ivan Cankar« obvešča otroke, da se prične redna pevska vaja danes 29. t.m. ob 10.15. * * * Tržaški filatelistični klub «L. Košir« Danes 29. oktobra bo v prostorih kluba. Ul. Montecchi 6 (Sv. Jakob), redni sestanek od 10. do 12. ure. I DAROVI IN IMtlNPtCVKI 5) Ob 4. obletnici smrti direktorja Marija Sile se ga podjetje Centraisped spominja in poklanja 3000 lir za Dijaško Matico. C OLEP VERDI itrfr Danes zapade rok zaide fev abonmajev iz P jcjj operne sezone. Prosh ^ bodo na razpolago no teresentom od četrtfca TEATRO NUOVO V torek ob 21. gleda- ruev o. lišča s Pirandellovo kol" »Tako je (če se vam zN.oroit žira Sandro Bolcni. ^aSnO se interesente, da Pr, bi)niiia* dvignejo abonmaje 1* A) in kupijo vstopnic K I N O Nazionale 14.30 «Va* V Brahms?«. Ingrid Bergm»». ves Montand, Anthony Prepovedano mladinJ peri®- Te* Fenlce 13.45 ((Sovražnik’’- ^ Sondi m mcolor. Alberto vid Niven. yj. Excelsior 14.00 «Sodni č3n>' j, torio Gasmann, Vittori ca. jjp. Grattacielo 14.00 »Vrni ’e vB0(i tembru«. Technico-l®r; jjj. Hudson, Gina Lollobrili«' dra Dee. ((j Arcobaleno 13.30 <- , Italia 15.00 »Divizija LeDHilierJ» Ljubezen po naročilu Prepovedano mladini. Massimo 14.00 «Vražji gjj. Mabuse». Peter Van Dawn Addams. Moderno 14.00 «Gola P? Technicolor. Gina k?nest®cr’ Anthony Franeiosa, E^laailii-gnine. Prepovedano m Zadnji dan. . ' Astoria 15.00 «Viharn4 Technicolor. Carol 8’ ^ Astra 14 30 »La ciociar”. vedano mladini. , Vittorio Veneto 14.30 V« sedmorica«. Technucoi« ■ Brynner. . nJ Ideale 14.00 »Potovanj* morja«. Technicolor. Marconi 14.00 «Neizpr°=’ boj«. Technicolor. »a jnl. tiH Prprvwp vsemi evropski« — najemanje bookl' štora .ji ciovDl" e potom svojih pos|ov ^ LJUBLJANA, NOVA GOR JESENICE, MgljW|), PREVALJE, ^ ZAGREB, SA« , ANj,* BEOGRAD,ZK NOVI SAD zahvaeA,^ Najtopleje se . stry vsem, ki so stali, .ntdv časa bolezni nasi K it V; D 4 .j mili na njeni f' na kateri koli na . njen spomin. „ l', ižinV so m Žalujoča dr^>‘' in ostalo ZAH VA LA a d' Najtopleje se zahvaljujemo vsem, ki 90 ob strani ter so spremili na zadnji poti na: gega moža jn očeta še«a KARLA GERLANCA Posebno se zahvaljujemo pevskemu z boru ■ pr tovela-Proseka ter darovalcem vencev in cV' eti»- Žalujoči žena, sln Zorko, hči Darija, nussi z možem in otroki ter ostal0 t \ FORD PREDSTAVLJA ha Štirje letni časi Taktna.praktična pridružuje se modelu anglia berlina j' IN JE BILA NAPRAVLJENA ‘A ONE, KI LJUBIJO ŠPORTNO VOŽNJO ^er potrebujejo več prostora prostor, eleganca, praktičnost... Anglia ŠTIRJE LETNI ČASI Vam nudi najboljše vrline družinskega avta, ki so sinkronizirane s karakteristikami, zaradi katerih je Ford Anglia dožive’a tako velik uspeh: športna vožnja, eleganca, moč, udobnost, ekonomija, dobra izdelava. ^--evajoč senzacionalni uspeh, baihn dosegla Ford Anglia — liji L. Prodano tuje vozilo v Ita- ftohtr P°nuia sedaj FORD avto-šTtd r^T°m v Italiji tudi model Ia LETNI čiASI (več prosto-be) *Ve^ Prtljage za vse potre-Večin črednega vozila. Ja Prostornina, velik notranji KARAKTERISTIKE IN SLUŽNOSTI Motor 997 kub. cm z ventili na glavi, štiritaktni, 4 prestave, 39 KS, 5000 obratov — poraba 1 1 za 17 km — Od 0 na 100 km/h v 28” — Udobni sedeži — Možnost izkoriščenja prostora do 1.2 kub. m. ANGLIA asi prihodnosti naj bo F O RDI FORD ITALIANA S.p.A. - Via Appia Nuova 696, Roma V > 38 let v Italiji — Servis in nadomestni deli v 150 italijanskih mestih ^°Pnik in prodajalec FORD TRST: ul- s- francesco 60, tel. 35-958 H Tržič, Gorico in Videm: T™ Ul. IV. novembra 8-10, tel. 74-324 iL , VIDEM: Ul. Volturno 23, tel. 54-350 BRUNO SERGAS PORDENONE: Viale Dante, tel. 20-47 Kedelja, 2». oktobra l»«l M Trsi A ftste wMar; 8.30: Posluša Nacionalni program • Ci Z , nedelje do ne-'Djska iSem valu; 9.00: S' 2bori°z revl3 in glasbe- k.CalVert 0; Sport; 20-30: ' 2 0ru *b Valentino Li- u^rjem oma Norrijem n1*1' i, ‘n Georgem Libe-ib 5tev Beethoven: 2) ; 22 00- m V c‘s-niolu' °- Sd-'0; v ’ Nedelja v špor-* iz h, erni Ples; 33.00: avni s Trst fr naet*ska oddaja; 9.30: v *Ei Portnih igriščih; ai^htih ,mpanon»; 2« 00: Jje in kraievimh vesteh rezuttati športnih oddaja; 9.10: Godalni kvartet; 11.15: Pesmi z neapeljskega festivala; 11.45: Roditeljski krožek; 11.55: Poje Marino Barreto; 12.20: Glasbe-album; 13.30: Antidfscobolo; Biče in Gianrico ob nedeljah; 14.30: Tenorist Cfastojie Limarilili; 15.00: Avtomobilski v Turinu; 15.15: Nogo- od minute do minute; Pojeta Lojacono in Ma-Paris; 17.15: Simfonični 19.00: Srečanje Rim-19.30: Sportnj dnev- 20.00: Glasbeni album; Srečanje z Riccardom 22.05: Teden aktual-svetu; 22,35: Pianist Alexis Weissenberg; 23.30: Neapeljska antologija. II. program 9.00: Jut-ranje ve^ti; 10.00: Glasba za praznični dan; 11.00: Nedeljski orkestri; 14.00: Cas «Canzonissime»; 14.10: Naši 15.00: Plošče tedna; Album pesmi; 16.00: Jesenska beležnica; 17.00: Glasba in šport; 18.30: Plešite z na-20.30: Varietejski pro- 21.45: Večerna glasba; Nedelja v športu. m 14.15 salon met 16.45 rta koncert; London; nik; 21.00: Billijem; nosti v dro im priljubljeno; 11.30: Viktor Konjar: Grobnica zasuta s svežim cvetjem; 11.50: Vibra- fon in orglice; 12.05: Naši poslušalci čestitajo; 13.30: Za našo vas; 14.00: Narodne in ponarodele; 14.15: Naši poslušalci čestitajo; 15.30: Razigrane in zamišljene; 16.00: Humoreska tedna; 16.20: Igramo za 17.05- Orkester Ma-ntova-17.15: Matjaž Kmeci: Samota velikega teatra; 18.01: Alojz Srebotanjak: Glasba za godala- 18.16: Majhni zabavni ansambli- 18.30: Športno popoldne; 19.05: Naši mladi reproduktivni umetniki; 20.00: Izberite melodijo tedna; 20.45: Hammond orgle; 21.00; Iz glasbene geografije Evrope; 22.15: Oddaja za izseljence; 23.05: Plesna glasba. Ital. televizija 10.15: Kmetijska oddaja; tega vas; ni; 16.00 nega za nik pevci; 15.30: mi; gram; 22.30: Neposreden prenos Sport-dogodka; 17.30: Program najmlajše; 18.30: TV dnev-18.45: Registriran športni dogodek; 19.35: «Zivi pokopani«; 20.10: Cineselezione; 20.30: TV dnevnik s športnimi vestmi; 21.15: Verdijeva opera: «1 vespri siciliani»; 24.00; Nede- 5: n°Per *>tra‘‘;a glasba; 1 , l)ed*iuii 2 vedro pes‘ h, ko Jufo; 9-00: i>‘; 9«*.: »■»»: 4l"V'Pre ii.lj,rlJ«; e l"i0: ^.Peppino di Ca lil. program 16.15: Na Poje e nos RL .00: Zabav-Dušan ; 10.30: tl*00: Popotova- aSb: Teho Po . »o d Po Dunaju; željah; 12.37: programu Elinem, Liebermanin; 16.50: Jacques Aiudiiberti: <(Klaslčna omara», Na programu so Boccherini, Olementi in Pergolesi; 17.55: Fantastična znanost, prirejena radio; 18.30: Pregled ruske 19.00: Krjabin: Sona-66; 19.15: V knjižnici; Prometna medicina; Vsakovečerni koncert; Mozart: «La clemenza lja v športu in la še; bete. Italijanski daja za za kulture; ta, op. 19.45: 20.00: 21.30: di Tino«. Pregled; 12.50: 13.30: Soljudje; 14.00: 15.15: Aka- Jeliah ih ________ ’rehos zaPavnl orkestri; nji špo?,, RL; 19.00: Ne- PISra; 19*Ulasbe' Ri dsna !, 0: Prenos RL; "č 'a *laxba; 23.00: Prel iin ^enski kvartet; iabav HL- Slovenija Radijski koledar; 7.35: Karol Pahor: Slovenske narodne; 7.50: Holandska pihalna 8.00: Leopold Suhodol-Cudežna srajca; 8.50: Iz albuma skladb za otroke; 9.05: Koncertna matineja; 10.00: Se pomnite tovariši; 10.30; Iz samospevov Marolta; 10.40: Ve- 7.30: godba; čan: TV dnevnik. Ponedeljek 30. oktobra 1961 8.30: TV šola; 13.30: TV So-17.00: program za najmlaj-18.00: Oddaja za analfa- 18.30: TV dnevnik; 18.45: sprehodi; 19.35: Od-delavce; 20.05: TV 20.10: TV dnevnik s športnimi vestmi; 21.15: Film. «Tolovaj brez imena«; 22.55: Oddaja za avtomobiliste; 23.25. dnevnik. Jug. televizija oddaja za kmetovalce; Klatež — TV film iz se-Veter; športno popoldne; Sedem dni; 2.0.45: Volčji — češki igrani film. Ponedeljek 30 oktobra 1961 17.30: TV delavska univerza Medic — TV serijski 18.30: Znanost In tehni-19.00: Pregled; 20.00: TV dnevnik; 20.15: Tedenski športni pregled; 20.30: Ivo Andrič: Svečanost — TV drama. šport; TV 9.30: 10.00: rije 20.00: brlog 18.00: film; ka: Goriško-beneški dnevnik Seja vsedržavnega sveta ANPI v krožku «Calamandreb r Vidma Soglasno odobrena resolucija proti vsem atoms im poskusom Clavni govor je imeI senator Secchia: «Odporniško gibanje ni preteklost, ampak sedanjost in predvsem prihodnost...» Na včerajšnji seji vsedržavnega sveta organizacije italijanskih partizanov ANPI, ki je ob prisotnosti okoli 100 članov iz vseh italijanskih pokrajin zasedal v dvorani krožka Calamandrei v Vidmu so. soglasno odobrili besedilo resolucije proti nadaljevanju atomskih poskusov, ki so jo poslali vsem poglavarjem držav, ki danes razpolagajo s tem groznim orožjem za uničevanje človeškega rodu, se pravi poglavarjem Amerike, Sovjetske zveze, Anglije in Francije. Resolucija ugotavlja, da je državni svet ANPI proučil napeto mednarodno stanje in sklenil poslati poziv načelnikom vlad držav, ki so bile zmagovalke v drugi svetovni vojni. Resolucija ugotavlja, da je njihovo prijateljstvo in borba proti skupnemu sovražniku nacifašizmu dala človeštvu odrešenje, ker je odstranila z mednarodnega političnega področja tragično prisotnost nemškega militarizma, ki je dosegel svoj vzpon z nacistično ideologijo. Na žalost je razkol njihovega prijateljstva povzročil razdelitev na dva nasprotujoča si bloka, ki medsebojno tekmujeta v oborožitvi in eksplozivnih po-iskusih atomskih bomb. To dejstvo je dovolilo obnovo nacizma. Zaradi tega vsedržavni svet ANPI poziva načelnike vlad zmagovalnih držav v drugi svetovni vojni, naj razmišljajo o vsem, kar se dogaja na škodo bodočnosti človeštva, njegove svobode in blagostanja. Cimprej naj se sporazumejo o ptenehanju tekmovanja v oboroževanju in naj za vedno prenehajo s poskusnimi eksplozijami atomskih bomb, ki predstavljajo hudo nevarnost za bodočnost vsega človeštva. Vsedržavni svet ANPI pričakuje, da bo ta poziv, ki izraža težnje in čustva vseh ljudstev, ugodno, sprejet tudi zaradi 55 milijonov partvih v zadnji svetovni vojni. Vsedržavni svet je pričel svoje delo s pozdravi predstavnikov inozemskih delegacij. Protestantski pastor Kok iz Avstrije je naglasil, da so vsi trpini iz nacističnih koncentracijskih taborišč še danes združeni, ne glede na razliko mišljenj in na dogodke, ki so sledili. Svoj govor, ki so ga vsi toplo pozdravili, je zaključil z vzklikom: «Naj živi mir med Avstrijo in Italijo ter po vsem svetu!«. Predstavnik nemških žrtev nacizma Kronauer je dejal, da se vsi zavedamo velike nevarnosti, ki jo danes predstavlja nemški militarizem. Predstavnik francoskih partizanov in političnih preganjancev pa je naglasil, da je velika večina Francozov ostala zvesta odporniškemu gibanju in da se danes ramo ob rami z italijanskimi partizani bori proti nemškemu militarizmu. Dr. Nitti, ki je vodil sestanek, je nato prebral več telegramov, med katerimi je tudi telegram Zveze partizanov Jugoslavije, v katerem se želi sestanku plodno delo. Mei> curi, tajnik partizanske organizacije FIAP, ki ji načeluje Ferruccio Parri, je naglasil potrebo, naj se čim bolj pospeši proces združevanja partizanskih organizacij, da bi lahko po lanskem vzgledu u-spešno preprečili nastajanje diktatorskih režimov in avantur. ki bi lahko drago stale vse italijansko ljudstvo. Za predsedniško mizo so poleg dr. Nittija sedeli še prect sednik ANPI, poslanec Boldri-ni, tajnika ANPI Mazzon in Vatteroni, polkovnik Donno in tajnik vsedržavnega odbora FIAP Mercuri. Glavno poročilo o delovanju Člani vsedržavnega sveta ANPI na zborovanju v Vidmu ANPI od njegovega petega kinitve atomskih poskusov, ne [ prisotne, naj posvetijo več kongresa 1959 v Turinu pa do glede na tip poskusov kakor* pažnje mladini, da se bo se-danes je imel senator Hec- tudi na državo. chia, ki je obsežno analiziral razloge, ki so dovedli do dogodkov v Genovi, Catamji, Rimu, Reggio Emiliji, Mode-ni itd. Vse ljudski množični upor proti Tambronijevi vladi ni bil samo znak trenutnega prebujenja, ampak je pokazal pripravljenost vseh protifašističnih sil, da preprečijo sleherni poskus obnavljanja preteklosti. Med italijanskim protifašističnim prebivalstvom je zelo globoko zakoreninjena misel o enotnosti in o trajni privrženosti idealom resi-stence. Ti ideali so v zadnjem času v raznih oblikah našli pot v šole, kinematografijo, literaturo in televizijo. Senator Secchia je navedel številne pobude organizacije v zadnjih dveh letih: solidarnostne korake s Kubo in Alžirijo, stike z jugoslovanskimi partizanskimi organizacijami, pozdrave, ki so jih poslali beograjski konferenci itd. Kritiziral je kratkovidno politiko zahodnih krogov, ki nočejo dovoliti vstopa Kitajske v družin članic OZN, in napore tistih krogov na Zahodu, ki sjcušajo Nemčijo oborožiti z atomskimi bombami in jo napraviti za udarno silo NATO. • Samo norci lahko pomere-jo na noge revanšističnim nacističnim generalom in vse-nemškemu imperializmu, ki v je prvi vojni povzročil 10 milijonov, v drugi vojni pa 55 milijonov smrtnih žrtev. Ali naj mi, italijanski partizani, dovolimo še tretjo avanturo, ki bi bila neprimerno večja od prejšnjih?«, je vprašal govornik. Nadalje je navedel številne predloge za dosego pomiritve v svetu, rešitev nemškega vprašanja, Južnega Tirola, u- ANPI je takoj podprl lanski predlog Ferruccia Parria, naj se fašistična organizacija MSI postavi izven zakona. V zvezi s porajanjem fašizma je govornik navedel stike,’ ki jih imajo fašisti vseh krajev sveta ter izjavo fašista Anlusa, ki je z veseljem ugotovil, da • je postala ideja iz leta 1922 moderna in univerzalna«. Senator Secchia je dejal, da je treba z novimi pobudami izgnati iz mentalitete italijanskega prebivalstva fašistično miselnost. Predlagal je, naj se pri pokrajinskih vodstvih ANPI ustanovijo sveti pravnikov, ki bodo takoj u-vedli sodni postopek proti vsem tistim, ki poveličujejo fašizem. Doslej je bilo zaradi apologije fašizma vloženih žo več prijav, od katerih so bile nekatere tudi ugodno zaključene. Na koncu svojega govora je senator Secchia pozval vse znanila z ideali resistence Njim je treba povedati, da je to gibanje 24. aprila 1945 leta odprlo vrata demokraciji. Njegovi ideali niso vezani samo na to obdobje, ampak tu- Seja odbora trgovinske zbornice Predsednik G. Bigot je podal ostavko Predsednik Zbornice za trgovino, industrijo in kmetijstvo v Gorici Giovanni Bigot je na včerajšnji seji odbora podal ostavko na svoj položaj. Odborniki pa so v soglasju s predsednikom sklenili ostati na svojem mestu, da ne -ybi škodovali nadaljnjemu delovanju te ustanove. Ostavko so sporočili ministru Colombu. Ko je utemeljeval svoj sklep, je Giovanni Bigot dejal: {(Preiščejo naj se vse odgovornosti, ki so privedle do sedanjega stanja. Vsak, ki bo proučeval dejanja, ki so bila izvršena pod mojim predsedstvom, kakor tudi prijave, ki so bile vložene proti meni, naj pride do svojega sklepa, ne da bi karkoli omejevalo svobodo njegovega dela.« V začetku svojega govora je predsednik prikazal predvsem dve strani delovanja trgovinske zbornice kot upravnega organa proste cone. To delovanje je obstajalo v razdeljevanju kontingentov blaga proste cone trgovcem, indu-strijcem in obrtnikom, v zvezi s katerimi naj bi se pojavile nepravilnosti, ki pa se podrobneje niso navedle. Po 12 letih se je sestavil pravilnik o delovanju proste cone, o katerem sta se izrekli njena posvetovalna komisija in občinski svet. «Morda sem pogrešil — je rekel predsednik di na italijansko preteklost, — ko sem vztrajal, da je pro- kar dokazujejo imena brigad Garibaldi, Mazzini, Giacomo Matteotti itd. »Odporniško gibanje ni last mrtvih, ampak živih, zato živijo tudi njeni ideali. Odporniško gibanje ni preteklost, ampak sedanjost, predvsem pa prihodnost«, je zaključil svoj govor senator Secchia, ki so ga vsi prisotni prisrčno pozdravili. Medtem se je izvedelo, da Parri, Lon-go in Lombardi ne bodo prišli na današnjo manifestacijo, ker jih zadržujejo važna o-pravila. Inozemske delegacije so si v spremstvu furlanskih partizanov ogledale nekatera naj- sta cona namenjena vsem meščanom in da se morajo njene koristi razširiti na celoino skupnost, ne da bi bile privilegij samo nekaterih operaterjev.« Druga plat delovanja trgovinske zbornice pa se je po predsednikovem mnenju nanašala na prispevke za ustanove s socialnimi cilji. Ti prispevki so se dajali od leta 1952 dalje, z namenom, da bi žrtvovanje določenih manjših koristi prebivalstva in gospodarskih kategorij lahko dalo aktivno protivrednost našim meščanom z izvedbo del, kot so na primer gradnja dvorane Unione Gin- pomembnejša bojišča v videm- . nastica Goriziana, Dom one-ski pokrajini, kier so se spo- moglih, bolnišnice itd. «Glede padli partizani in nacisti. I lahkomiselnih govoric o ne- iiiiiiiuiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuiiiiniiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiii SLOV. GLEDALIŠČE IZ TRSTA gostuje danes 29. t. m. v Prosvetni dvorani Korzo Verdi 13 z igro «Prgišže zemlje» Dve predstavi ob 16. in 20. uri Spisal in režira: JOŽKO LUKEŠ scenograf: JOŽE CESAR glasbena oprema U. VRABEC Prodaja vstopnic v kavarni Bratuš in pri blagajni dvorane. Cene: sedeži 400 in 300 lir. stojišča 200 lir, za dijake 100 lir. S seje pokrajinskega sveta Krivci sleparije z maslom naj se strogo kaznujejo V načrtu za pokrajinsko podporo šolam naj se upoštevajo tudi potrebe slovenskih šol Govori senator Secchia Na včerajšnji seji pokrajinskega sveta so po uvodnih formalnostih najprej razpravljali o resoluciji glede sleparij z maslom, ki so jo predložili le. vičarski svetovalci. Odbornik dr. Marchesini je precej obširno razložil tehnično in u-pravno stran tega vprašanja ter povedal, da imajo sedaj samo v Coneglianu primerne priprave za odkrivanje živalske masti v maslu. V zvezi z njegovim poročilom se je razvila obširna debata, v katero sta posegla tudi socialist Martinelli in komunist Bergomas. Prvi je zahteval podrobnejša pojasnila v zvezi z odkritimi sleparijami, drugi pa poostreno nadzorstvo že med proizvodnjo živil. Končno je svetovalec Cocia-ni (KD) predlagal nekakšno kompromisno resolucijo, v kateri pokrajinski svet predlaga odločno borbo proti sleparijam pri proizvajanju živil in v ta namen zahteva: 1. Sankcije proti kršiteljem iiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiniiiiiiimiiiHiiiiiiii Umik trgovin za 1. in 4. november Pokrajinska zveza trgovcev v Gorici sporoča, da bo veljal za sredo 1. novembra in za soboto 4. novembra naslednji urnik trgovin, ki velja za vso pokrajino: V torek JI. oktobra se bo urnik podaljšal do 19.30. V sredo 1. novembra bodo pekarne in mlekarne odprte v dopoldanskih urah, dokler ne bodo razprodale kruha in mleka, cvetličarne pa bodo lahko ostale odprte tudi popoldne. Vse ostale trgovine pa bodo ves dan zaprte. V petek 3. novembra bodo ostale popoldne trgovine odprte do 20. ure in tudi mesnice bodo poslovale tudi popoldne. V soboto 4. novembra bodo pekarne in mlekarne odprte v dopoldanskih urah, cvetličarne pa do 13. ure. Vse ostale trgovine bodo zaprte ves dan. V nedeljo 5. novembra bodo pekarne, mlekarne, mesnice, trgovine s sadjem in zelenjavo ter cvetličarne odprte v dopoldanskih urah z običajnim nedeljskim urnikom. Vse druge trgovine pa bodo zaprte ves dan. naj se poostrijo in krivci naj se strogo kaznujejo. 2. Izpopolnijo naj se pripomočki za odkrivanje sleparij in potvorb. 3. Zadevni zakonski predpisi naj se stalno izpolnjujejo v skladu z napredkom tehnike. 4. Pristojni organi naj med seboj sodelujejo za dosego boljših rezultatov. Po zaključku debate in po nekaterih pojasnilih je bila ta resolucija sprejeta soglasno. Svetovalci so precej obširno razpravljali tudi o resoluciji za pomoč oškodovancem po toči, o kateri bomo poročali prihodnjič. Omenimo naj še, da je v zvezi s predlogom za podporo nekaterim šolam odbornik Pe-corari napovedoval, da bo pokrajinski odbor izdelal poseben načrt za večji prispevek pokrajine šolstvu in da bodo potrebno postavko v ta namen vnesli v proračun za 1962. leto. Svetovalec Marinčič je v zvezi s tem predlogom priporočal pokrajinskemu odboru, naj pri izdelavi tega načrta v pravični men upošteva tudi potrebe slovenskih šol na področju naše pokrajine. Predsednik dr. Quientarolli je sprejel to priporočilo na znanje. Ukinjen postopek proti Gucrinu Pred porotnim sodiščem v Bologni se je danes vršila razprava proti odgovornemu uredniku mesečnega lističa (iSentinella dTtalia«, ki je s svojim člankom, objavljenim 3Q. oktobra lani v Tržiču, žalil predsednika FLRJ maršala Tita. Kljub ugovoru javnega tožilca, je sodišče sprejelo stališče obrambe, ki je zagovarjalo tezo, da je treba sodni postopek ukiniti, ker je pravosodni minister izdal pooblastilo o uvedbi kazenskega postopka proti Guerinu šele 15, februarja letos, medtem ko 128, člen kazenskega zakonika določa, da je treba v takih primerih izdati ustrezno pooblastilo najkasneje v roku treh mesecev po izvršitvi kaznivega dejanja. Pred tem je sodišče obravnavalo še dva primera žalitve vojske in vlade (primer avstrijskega inženirja Bratuscha, ki je na ovitek pisma svojemu sinu v Bologno napisal za italijansko vojsko žaljive pripombe, in primer govornika na zborovanju v maju lanskega leta v Bologni, ki je «žalil» Tambronijevo vlado) in je v obeh primerih obdolženca o-prostilo, ker dejanje ni kaznivo. (Bratusch je bil oproščen, ker poštna tajnost ščiti tudi to, kar je napisano na ovitku). pravilnostih pri uporabi teh prispevkov lahko dodam, da so šli neposredno od operaterjev k ljudem, ki so jih potrošili, ne da bi vmes kdorkoli upravljal z njimi. Nadzorstvo nad vsem tem je zelo lahko, ker se od prizadetih ustanov more zahtevati objava posameznih dohodkov in njihova uporaba. Vsekakor so v zadnjem letu te prostovoljne dajatve ukinili.« iiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimmumnmmmmmiii OD VČERAJ 00 DANES ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Od 22. do 28. oktobra se je v goriški občini rodilo 22 o-trok, umrlo je 10 oseb, poruk je bilo 7. oklicev pa 6. Rojstva: Fabto Cattarin, A-lessandro Malfatti, MaurLio Malfatti, Massimo Tessari, Franco Cesselon, Beatrice To-r.etto, Rossana Saveri, Marina Eressan, Giuliana Gianesim, Laura Vinci, Andrea Culot, Barbara Duca, Mauro Kovačič, Giuliana Famea, Mana Bonsignore, Gino Scarlata, Nicoletta Russian, Ivano Det Giudici, Valter Monti, Franca Frate, Giuliana Trevisan, Annališa Angelini. Smrti: brivec 56-letni Giuseppe Delich, gospodinja 51-letna Teodolinda Dalto por. Pizzinato, gospodinja 72-letna Angela Maria Gipollina, vd. Cristofoletti, industrijec 74-lct-ni Giovanni Colautti, kmetovalec 69-letni Luigi Pellos, gospodinja 72-letna Erminia Fer-lat por. Battistutta, jetničar 40-letni Placido Gomba, gospodinja 72-letna Cristina Bittez-nik vd. Cej, upokojenec 78-letni Rodolfo Štolfa, učenec 11-letni Walter Kovačič. Poroke: električar Alfrerio Pelesson in tekstilna delavka Licia Venier, šofer Federico Gois in gospodinja Carolma Botticelli, trgovski zastopnik Ferruccio Zuberti in gospodinja Licia Donda, mehanik Gennaro Zuccaro in tekstilna delavka Licia Višin, uradnik Leone Furlan in uradnica Anna Scarano, bolničar Franco Di Cecco in slaščičarska delavka Liliana Gurtner, prodajalec rib Mario Pedranzmt in gospodinja Anna Bregant. Oklici: karabinjer Pellegri-no Antignani in gospodinja Clelia Melillo, finančni stražnik Mariucci Auto in tekstilna delavka Anna Brumat, u-radnik Gino Brandolin in gospodinja Daniela Šorli, karabinjer Giuseppe Menegon in gospodinja Rina Bellntto, tekstilni delavec Dario Bul-fon in tekstilna delavka Fran-cesca Dal Cero, šofer Miiano Križnic in gospodinja Loreda-na Dalmasson. ( K 1 IM O ) v (MRHA CORSO. 15.00: ((Streljanje golobov«, J. Charrier in E. Rossi Drago. Italijanski film, mladini pod 16. letom vstop prepovedan. VERDI. 15.00: «En dan kot levi«, R. Salvatori in C. Gra-vina. Italijanski črnobeli film. VITTORIA. 15.00: «Potovanje na dno morja«. Ameriški tehnicolor z W. Pidgeon in J. Fontaine. CENTRALE. 14.30; «Poslednjt tango«. Ameriški tehnikolor s S. Montiel in M. Ronet. dezurna"lekarna Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna D’UDINE, Ul. Rabatta št. 18, tel. 21-24. temperatura včeraj Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 20,4 stopinje ob 13.10, najnižjo 12,8 sto. pinje ob eni uri ponoči. Povprečna dnevna vlaga je dosegla 82 odstotkov. OD PONEDELJKA 30. OKTOBRA DALJE SODNA RAZPRODAJA 6.135 kosov obleke zaradi stečaja , kMAGMZINI CONFEZIONI AL CORSO« KORZO ITALIA 27 - GORICA NISO DOVOLJENE L PrRnmfTJnevnllc «866 Urnik tekmovanj DANES Jutri 31. oktober — l. november 2. november 3. november torek: — sreda: — četrtek; — petek: 4. november — sobota: 5. november — nedelja: ob 9. planinsko-orientacijs ki pohod ob 14. med dvema ognjema ob 20.30 streljanje ob 20.30 odbojka ob 9. namizni tenis za člane, ob 10. za ženske ob 10. motogimkana, ob 11. avtogimkana ob 14.30 nogomet, ob 20..30 streljanje počitek ob 10. šah ob 15. namizni tenis za člane in mladince atletika: ob 9. 80 metrov, krogla, daljina, ob 10. višina, disk, ob 11. 60 metrov ženske in mladinci, ob 12. finali tekov, ob 13. tek čez drn in strn. ob 15.30 nogomet (finale) ob 15. namizni tenis (finale) ob 16. odbojka (finale) drugič, pa, da njeni trije najresnejši nasprotniki Fanfulla, Riellese in Varese ne prinesejo s tujih igrišč v najlboljšem primeru več kot eno samo točko. Na prvi pogled bi se ta dva pogoja morala brez posebnih težav uresničiti, toda dejansko ni tako. Predvsem je treba upoštevati, da bosta Fan-__________________________ fulla in Varese res igrala na Po zaključku tekmovanja v odbojki razdelitev nagrad. 6. kolo nogometnega prvenstva C lige Sanremese z obrambnim zidom proti napadalcem Triestine? Enajstorica, ki ni izgubila še nobene tekme - Močna obramba, slab napad Triestini se nudi v 6. kolu prvenstva A skupine C lige izredna priložnost, da se vsaj še za eno točko približa vodečim, če bi jih že ne utegnila dohiteti. Toda za realizacijo te priložnosti je potrebno dvoje: prvič, da Triestina zanesljivo premaga na svojih - ■ — tleh gostujočo Sanremese Izidi sinočnjih tekem Barkovlje-RMV B 2:0 (15:8, 15:6) Cankar fl-RMV C 2:0 (15:7, 15:3) Škedenj-Škamperle B 2:0 (15:6, 15:3) Rocol-Dijaški dom 2:0 (15:12, 18:16) Škamperle A-Cankar B 2:0 (15:1, 15:1) Prvi dan 4. športnega tedna - prva zadoščenja Ostre in napete borbe dvanajstih ekip v odbojki Barkovlje, Cankar A, Skedenj, Rocol, Škamperle A in Gorica v drugem kolu tekmovanja Športni teden se je začel. Sinoči so v dvorani stadiona «Prvi maj» potekale prve borbe za točke in prestiž med odbojkarskimi ekipami, k; so se prijavile naravnost v rekordnem številu. Ne pomnimo namreč, da bi se kakega turnirja udeležilo 12 moštev, kar je pač odraz priljubljenosti te pano- ge v naših krogih. Sicer ni bil samo odziv nastopajočih rekorden. Tudi gledalci so prihiteli z vseh strani bodrit priljubljene ekipe in tj sinoči niso varčevali ne z odobravanjem uspešnih akcij ne s spod. bujanjem šibkejših ekip. Prvi dan odbojkarskega turnirja je že razredčil vrste. Brez dvoma so najboljši ostali na površju, medtem ko so slabši zaključili ta njihov po- Gorica-RMV A 2:1 (13:15, 15:8, 15:5) ........................................ im Danes in jutri na sporedu PLANINSKO ORIENTACIJSKI POHOD Danes zjutraj bo tekmova- ije v planinsiko-orientacijskem >ohodu. Zbirališče tekmoval-:ev je v Bazovici. Prvi start .b 9.15. Startni vrstni red bo takle: 1. RMV C, RMV G, RMV K, 90001 A, Cankar A, RMV H, 1MV B, Prosek-Kontovel A, 1MV M, Prosek-Kotovel C, 9MV A, RMV C, RMV F, Romi B, Prosek-Kontovel B, *MV D SPDT A, RMV L, ;ankar B, RMV E, RMV J, SPDT B in RMV I. MED DVEMA OGNJEMA Danes popoldne ob 14. uri bodo najmlajši spoprijeli v *i med dvema ognjema. V osmini finala bodo na spo-du naslednja srečanja: 14 Dijaški dom C-Cankar B 14.06 Škamperle C - RMV B 14.12 RMV C-Dijaški dom B 14.18 Škamperle C-Prosek Kontovel A 14.24 Cankar C-Prosek-Kon-tovel B 14.30 Dijaški dom A - Skam-perle B i 14.36: Škamperle A * Cankar A i 14.42: Igo Gruden Nabrežina-RMV A ci naslednjih društev: Škamperle, RMV, Trebče in Skedenj s skupno 46 tekmovalci, med katerimi so tudi vsa dekleta. V drugem večeru bo na vrsti druga skupina: Cankar, Prosek-Kontovel, Barkovlje, Rocol in Klub zamejskih ituden. tov s skupno 47 tekmovalci. SPREMEMBA URNIKA V urniku tekmovanja je prišlo do manjše spremembe. Zaradi nepredvideno visokega števila prijavljenih v odbojki je bilo potrebno uvesti v koledar še en tekmovalni dan, tako da bo po novem urniku prva skupina streljala v ponedeljek ob 20.30, v torek bo ob 2(1. nadaljevanje odbojkarskega tekmovanja za moške in prvo kolo ženskega turnirja, v sredo 1. novembra Pa bo nastopila druga skupina strelcev. Začetek bo ob 20.30. STRELJANJE Kot v drugih disciplinah le-šmjega športnega tedna je di v streljanju z zračno pu-o odziv naravnost rekorden, •i ja vilo se je 9 društev s strelci, med katerimi je 12 iklet. Razumljivo je, da se množica tekmovalcev ne bo ogla zvrstiti pred tarčami v lem samem večeru. Zato so ■areditelji društva porazdeli-v dve skupini. V prvem verni bodo nastopili tekmoval- s-kus. Presenečenj ni bilo in samo v enem primeru je borba potekala na nož in za vsako točko posebej. Ta je bila v četrti tekmi večera med Ro-colom in Dijaškim domom. Prvi so v prvem nizu srečno izpeljali borbo do konca, v drugem pa so jih dijaki zmedli in malo je manjkalo, da jim niso odvzeli zmage ter jih prisilili na tretji set. Po prvem dnevu turnirja ni mogoče pokazati na najboljšo ekipo. Brez dvoma je najboljšo igro in predvsem vigranost pokazalo prvo moštvo sveto, ivanskega prosvetnega društva Škamperle. Svetoivančani so prav zaradi teh moči brez tež-koč odpravili Cankarjevo drugo ekipo. Druga ekipa Skamperla pa je našla na svoji poti močno škedenjsko moštvo, ki ima tudi nekaj silovitih tolkačev. Pri Skedenjcih se je jasno videlo, da niso vigrani, in tudi njihova prstna tehnika nekoliko pe. ša. Če se bodo do prihodnjega kola zbrali in se nekoliko po. trudili s treningom, tedaj ni izključeno, da bodo prišli v finale, kamor po močeh spada še Škamperle A. Prijetno presenečenje večera so pripravili Barkovljani, ki so poslali na igrišče še kar zadovoljivo moštvo. V prvi tekmi sicer niso imeli težkega posla z drugim in zelo mladim moštvom Roda modrega vala, katerega so, kljub odločnemu odporu, spravili na kolena. Močno ekipo ima tudi Cankar A, ki včeraj ni mogel pokazati vseh svojih možnosti. Tretja ekipa tabornikov namreč ni bila trd oreh Šentjakob- ne tekmece. Najbolj borbena tekma pa je bila med prvim moštvom Roda modrega vala in Gorico. Goričani so pokazali odlično prstno tehniko in dobro vigranost ter so z bliskovitimi napadi večkrat zmedli nepopolno moštvo tabornikov. tujih tleh, toda proti nasprotnikoma, ki sta doslej obtičala prav pri dnu lestvice in ki nista doslej, niti na domačih tleh, pospravila niti ene same zmage. Sodeč po tem, bi morala Fanfulla na vsak način zaigrati skrajno slabo, če ne bi Legnanu izstrgala vsaj eno točko in tudi Varese bi morala po vsej logiki, čeprav morda z nekoliko večjim naporom, doseči proti I-vrei vsaj polovičen uspeh. Nekoliko drugačen pa je slučaj z Biellese, ki bo v Savoni naletela na izredno trdo kost, saj je dokazano, da je Savo-na na domačih tleh moštvo, ki je sposobno razbiti vsako, še tako močno obrambo, in ji napolniti mrežo s kopico golov o čemer zgovorno priča njenih deset realiziranih golov v petih srečanjih. Prav zaradi tega bi tudi polovičen uspeh Biellese predstavljal presenečenje in usipeh, katerega pomen bi utegnil imeti dalekosežne" posledice za razvoj na vrhu. Vse to seveda dokazuje, da je 6. kolo Triestini glede na faktor igrišče sicer naklonjeno, da pa je ta naklonjenost v praksi dokaj relativna. Zato bo pač: mnogo bolj koristno, če se bo zanesla tudi tokrat predvsem na lastne sile kot pa na nesposobnost ali morda celo na nesrečo drugih. Njen tokratni gost spada v zgornjo polovico lestvice z eno samo točko zaostanka in kar je še bolj pomembno — doslej še brez poraza. Pri tem je zanivo, da je Sanremese dosegla kar dva remija na tujih tleh z enakim rezultatom 0:0. Iz tega bi bilo mogoče sklepati dvoje: prvič, da mora biti obramba Sanremese izredno močna in drugič, da njen napad ne more predstavljati kdo ve kako udarne sile. V praksi lahko to pomeni, da igra Sanremese v gosteh sistematično defenzivno. Triestina je takorekoč že vnaprej opozorjena s kakim nasprotnikom ima opravka in če se temu primemo ne bo znala ravnati; bo sama kriva za posledice. Na dlani je, da je mogoče prodreti skozi gosto obrambo samo z odprto napadalno igro širokih potez preko kril in sploh samo z dolgimi globinskimi predlož-ki. Zato bosta lahko prišla do besede predvsem Santelli in Trevisan kar obvezuje vse ostale igralce in predvsem napadalce, da igrajo v glavnem preko njiju oz. preko onega, ki se bo bolj uveljavil v teku igre same. Zdi se, da bo trener Radio postavil na igrišče isto enaj-storico kot prejšnjo nedeljo v Trevisu z mladim Roccom namesto Bizaia v krilski vrsti. Od ostalih srečanj je vredno omeniti predvsem še ono med Vdttoriom Venetom in Saron-nom, v kolikor gre za dve enakovredni enajstorici. NOGOMET DANES V ITALIJI A LIGA Bologna-Juventus Catama-Atalanta Fiorentina-Milan Inter-Palermo L. R. Vicenza-Lecco Roma-Mantova Torino-Padova Udinese-Spal Venezia-Samipdoria B LIGA Catanzaro-Prato Cocmo-Messina Cosenza-Sambenedettese Genoa-Lazio Lucchese-Brescia N apoli-Bari Pro Patria-Novara Reggiana-Modema S im mon z a-A1 e ssand r i a Verona-Parma C LIGA Skupina A Bolzano-Mestrina C asale-C remonese Ivrea-Varese Le gn an-o-F anfulla Pordenone-Treviso Pro Vercelli-Marzotto Savoma-Biellese TRtESTINA-Samremese Vittorio Veneto-Saronno V JUGOSLAVIJI I. ZVEZNA LIGA Dinamo-Sarajevo Partizan-Velež Beograd-Vojvodina Novi Sad-Hajduk Rijeka-Crvema zvezda Borac-Vardar II. ZVEZNA LIGA Proleter-Borovo Maribor-Celik Split-Sibenik Sloboda-Varteks Karlovac-Lokomotiva Zeljezničar-Trešnjevka S C L Ilirija-Gorica Rudar-Odred Krim Triglav (Kr)-Kladivar Celje-Sobota Slov an-Ko vin ar iiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiilliiiiiiiiiifliiiiitiiiiiiiiiililiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiuiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiililiililiilllilllliliiiilllll Povsod priprave za svetovno nogometno prvenstvo Madžarska reprezentanca povzroča Lajosu Barotiju precejšnje skrbi Nove nogometne sile niso na višini nekdanjih mojstrov Samo nekaj več kot pol leta bo treba počakati, da se bomo znašli sredi finalnih borb svetovnega nogometnega prvenstva v daljnem Cileju. Večina finalistov je že znana in med temi tudi Madžarska, ki je bila v preteklih letih ena najmočnejših nogometnih sil na svetu. Strokovnjaki menijo pri o- . . madžarskeea ču- inievamu možnosti evrop- s.laJe case madžarskega cu cenjevanju možnosti evropskih ekip, da bodo te imele zelo majhno vlogo na svetovnem turnirju. Naj večjo vprašanje pa predstavlja prav Madžarska. Madžarski nogometaši so sodelovali na obeh svetovnih prvenstvih, ki sta se odvijala na južnoameriških tleh. Obakrat njihov nastop ni rodil uspeha. Niti v Uru-gvayu 1930. in niti 20 let kasneje v Braziliji niso mogli prodreti do finalnih borb. Njabližji naslovu so bili 1938. in 1954. leta, ko so osvojili drugo mesto. Brez dvoma je zlata doba madžarskega nogometa minila. Puskasa, Bozsika, Kocsisa čanov, katerim je uspelo šeini več in od stare garde je razmeroma hitro odpraviti preživel le vratar Grosics. Ta mlade in predvsem neizkuše-lje edini, ki še spominja na ..... Ekipa PD Cankar, ki bo danes nastopila v igri med dvema ognjema dežnega moštva še posebno, ker nima dostojne zamenjave v mladih igralcih. Tudi ostali stari igralci so, kakor pravijo nekateri, za staro železo. Preostane še trojca — Goe-roecs, Albert in Tichy — ki sicer včasih odlično zaigra, drugič pa zopet popolnoma od. pove. Največ , preglavic povzroča prvi, katerega so morali večkrat zaradi nediscipliniranosti kaznovati celo z izključitvijo iz seznama igralcev, ki pridejo v poštev za sestavo državne reprezentance. Čeprav težav ne manjka, je trener Baroti izredno optimistično razpoložen. To je možno videti iz njegovih izjav novinarjem, katerim stalno trdi, da je madžarsko moštvo zaigralo z južnoameriškimi e-najstoricami vedno z uspehom in da danes ni nobenega znaka, da bi bilo na prvenstvu v Cileju drugače. Popolnoma drugačnega mnenja pa je Ferenc Pusicas. Ta bivši madžarski «as»t ki sedaj igra v Španiji, je nogometašem Vasasa ob njihovem gostovanju v Madridu izjavil dobesedno: «Recite Barotiju, da mu bom jaz odgovoril zakaj bo 1962. leta drugače. Zato, ker Madžarska nima več nobenega Ferenca Puskasa, Brazilija in Urugvay nista da. nes nič slabši ekipi kot sta bili 1954. Toda Madžarska je danes mnogo slabša. Sicer se vodstvo madžarske nogometne zveze verjetno tega zaveda. Zato bo poslalo državno reprezentanco na tur. nejo v daljno Južno in Srednjo Ameriko. Pozimi bodo madžarski nogometaši nasto- pili v Braziliji, Argentini, U-rugvay, Peruju, Boliviji in Mehiki, Zanimivo je, da bo Urugvay vrnil obisk spomladi. Zvezni kapetan Lajos Baroti je poudaril, da bo svetovno prvenstvo precej naporno. Zato morajo biti igralci pripravljeni, zaradi česar bo poklical v državno reprezentanco šest ali osem že pre-rskušenih igralcev. Naravno je, da se bo poslužil tudi mlajših sil, ki so se v zadnjem času izkazali. Se pred odhodom v Cile bo Madžarska odigrala mednarodne tekme s Turčijo, z Avstrijo in z Irsko. Po končanem prvenstvu bodo zbrali 18 najboljših igralcev, ka bodo ostali vse do odhoda na svetovni turnir na skupnem treningu. Priprave bodo naporne in igralci bodo morali pustiti avtomobile ves čas v garažah. Po mnenju Barotija imata Brazilija in Čile največ možnosti, da si zagotovita naslov. Za njima pa pridejo Anglija, Sovjetska zveza, Zahodna Nemčija in kot šesta Madžarska. m SPL0SNA PLOVBA PIRAN Expresna potniško, tov orna unija JADRAN — ZDA — JADRAN Odhod ladje vsakega 30. v me. secu direktno Trst . New York, Trajanje potovanja 15 dni Za vse informacije prosimo obrnite se na našega agenta AGENZ1A MAHITT1MA M KDITEHH ANE A, Via Milano 4-1, Trst — telelnn 24-188 EMP0RI0 DEL M0T0CICL0 . .. .'.i' L0REHZI THST, Ul. S. Lazzaro lr<. Tel. 24-245 Dobite vse nadomestne dele: avtov, motorjev in scooterjev — Vsa popravila avto motor v enem dnevu: mehanična delavnica, via S. Francesco št. 58, telefon 37-347. Najnovejši izum moderne tehnike Superautomatic s 57 rubini tlllllH Preko 50 vrst najboljših švicarskih ur Vam jamči i izredno natančnost izredno vzdržljivost izredno nizko ceno ŠVICARSKA " MADALOSSO iSSSr' dobite vsakovrstno POHIŠTVO, otroške žimnice —• originalne PERMAFLEX — Cen® u (lllllllll IM8I11II1 lllllllll>llllllll»IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!lllllllllllllllllllllllllallll11 VOZNI RED VLAKOV BENETK E-M1LAN -PAJRIZ-RIM-BARI ODHODI 5.32 A Cervignano - Por-togruaro 6.10 R Bologna - Milan (#) 6.35 D Benetke - Turin • Rim 8.48 R Benetke • Rim 10.14 DD Benetke - Milan • Genova (II) - Pariz 10.24 A Portogruaro 12.53 R Cervignano - Be- netke 13.34 A Cervignano • Be- netke 14.52 D Benetke - Milan • Pariz 16.35 D Tržič • Benetke • Ban 16.50 A Tržič • Portogruaro 17.40 DD Benetke • Pariz 18.38 A Tržič • Portogruaro 19.22 A Tržič - Cervignano 20.50 R Benetke 22.10 DD Benetke - Milan • Turin • Genova • Ventimiglia • Marseille - Mestre • Bologna • Rim PRIHODI 6.22 A Cervignano • Tržič 7.28 A Portogruaro ■ Tržič 7.55 DD Turin • Milan Benetke • Rim Marseille Ventimiglia - Genova -Turin Benetke Benetke Cervignano - Tržič DD Pariz - Benetke D Rim Bologna • Ban Ancona • Benetke A Cervignano D Pariz Milan • Be- netke Benetke • Portogruaro Cervignano A Tržič (#**) R Bologna - Benet ke A Portogruaro • Tržič DD Pariz Milan • Benetke R Rim Milan - Me- stre (*) A Benetke • Tržič DD Turin - Milan Genova (II) Rim ■ Bologna - Benetke 9.25 D 10.27 R 11.35 13.30 14.00 15.33 17.07 D 18.06 18.48 19.15 19 j5 21.22 22.30 23.55 (*) samo 1. razred; (***) i.e vozi ob nedeljah. VIDEM DlJNAJ -SALZBURG •MUENCHEN Trbiž Trbiž ODHODI 3.45 A Videm 5.18 A Videm 6.16 D Videm 6.21 A Videm 7.06 D 9.45 A 12.20 D 12.30 A 13.55 DD 14.30 A 16.12 A 17.28 A 19 .06 D 19.45 D 20.28 A 21.32 A Vide.u • Trbii naj • Hamb Videm Videm Videm Calalzo (*' Videm Videm Videm Videm Videm Muenchen Videm Videm PRIHODI Ben1 etk*1 7.05 A Videm 8.06 A Videm 8.23 D Videm 9.11 A Videm 9.48 D ^unaj Videm 11.59 A Trbiž 15.08 A Videm 16.56 A Vid. m 18.28 DD Trbiž 19.42 A Videm 71.03 A Videm 22.47 A Videm 23.10 D Hamburg Videm 24.00 DD Calalzo ■ Videm (**' 1.07 D Videm Mue«cl Vide«1 Vide® :he»’ pu«1 Trbi* * (#) vsak daD 31. avgusta, tah od 24. 6. lD 2 do 9. , 12. do 24. 2’1 i. i° od z. au »• , . 16 12. do 24. fld j. • (*#) vsak dan „e<> 31 avgusta, i0 JO . ljah od 25. « ... o ** 10, 2. in od 3. do od 17- 1Z' d!i I OPC1N EL.I Ul** -BEOGRAD odhodi ^ 0.19 D 7.22 A 8.28 D 13 41 A 18 00 A 20 00 A 20.20 D 5.30 D 0eol'>O ir Opčine Zagreb Opčine Opčine 11.57 DD Opčine = Ljubljano« ' grad " tanbui Opčine Opčine Opčine Ljubljana grad prihodi ZJgr«b Beograd Opčine Opčine Beograd ge5 7.13 A 9.40 D ti" ,biJ‘ 11.24 A 17.18 A na Opčine Opčine 17.28 DD lstanbu) ’ Beograd na Ke 8 20 08 D Ljubljen 2148 A Opčine AjB« * OP e by l)D R - rapRt^r^gci A ✓ zec; D potniški 11 f 1 IVAM CANKAR Ulancu 25. IV. Izgnanci «Stran pojdem, Francka! Kdo bi živel tako? Jaz ne 3rern — stran pojdem, ali pa se obesim. Ti delaš zame, »j, zato da pijem žganje, in otroci stradajo in se me je, zato ker nisem več njih oče:.,. Jaz ne morem tako, ancka, stran pojdem.* čakal je odgovora, ali Francka ni odgovorila. «Svet je velik, dobim dela povsod. Pošiljal ti bom na esec, Francka... tam zunaj je zaslužek ves drugačen. In idar se dobro ustanovim, pridete za mano, ti in otroci... ikaj poginemo vsi skupaj, Francka; greh je tukaj živeti, ikor da bi videl človek smrt in bi ne bežal...* «če misliš, da bo tako prav, pojdi!* je odgovorila ancka z globokim, tihim glasom. Mihov je zaspal kmalu lepih sanjah, Francka je jokala dolgo v noč. Preden se napravila v posteljo, je vzela svetilko in je posvetila i njegov obraz. Stala je ob postelji in solze so kapale i odejo. Spominjala se je tistih večerov, ko sta stala id kostanjem in sta govorila o lepi prihodnosti, ki je ed njima. Zdaj je bii njegov obraz starikav, ves razoran in čelo je bilo gubasto; samo ustnice so se komaj vidno smehljale pod redkimi brki. «Stran pojde in ga ne bo nikoli več!* jo je izpreletelo. Ni mu branila — videla je v njegovih očeh silno kopr- nenje in strah, da bi mu ne rekla: »Otroke imaš tukaj — kaj bo z otroki?* Ni mu branila ali zakrvavelo ji je srce: «Stran pojde in ga ne bo nikoli več!*... Zabolelo jo je globoko sočutje, zasmilil se ji je in bala se je zanj. »Kaj bo z njim tam zunaj, ko je tako neroden in plah in ko se ne zna okreniti, siromak?... Suvali ga bodo, pehali ga bodo stran in tako se bo izgubil in bo umrl sam in brez človeka, ki bi ga tolažil. Ob poti bo umrl in ljudje bodo hodili mimo in ga bodo suvali...* Stala je ob postelji, svetilko v roki in solze so ji kapale na odejo. Zjutraj, preden je šel v žganjamico, mu je rekla: «Ostani, Tone, saj ni tako hudo, saj -ti ni treba skr- beti... Jaz bom delala dokler ne dobiš dela... ne bomo stradali...* Prestrašil se je — že mu je stopala na pot: «Ne hodi!* — in odgovoril je osorno. »Ti boš delala? Jaz ne maram, da bi kdo delal zame. Nisem še tako star in slaboten... Pojdem, Francka, za nas vse bo bolje, tudi zate in za otroke. Pojdem!* Francka mu ni več branila — gledala je, kako se je tresel od nemira in koprnenja; bala se je zanj in ljubezen se je dramila v srcu... sla je k materi po denarja za popotovanje in Mihov se je poslavljal v žganjamici dolgo vrsto dni. To so bili slovesni dnevi; vsa družba se je bila poslastila Mihovih načrtov in upov in pretresovali so jih z veliko resnobo. Zadnji večer je plačeval Mihov in ganljivo prijateljstvo je vladalo v družbi. Vsi tisti, ki so bili že popolnoma vdani in ki so se čutili domače v siromaštvu, so občudovali Miho- vega, ali nihče ga ni zavidal in nikomur ni prišlo na misel, da bi si zaželel z njim. Neobriti, ozki, upali obrazi so se sklanjali čez mizo in se gledali resno in zamišljeno; raz- govor je bil iz početka tih in miren, nekaj prazničnega je ležalo v zraku. Pisar je imel črno kravato, ki jo je nosil samo ob nedeljah — prej je imel za take prilike lepo rdečo kravato, ki pa jo je bil spravil v skrinjo, odkar so pričeli nositi rdeče kravate socialistični usnjarji in opekarji v trgu. Čutil se je to uro kakor očeta Mihovega in mu je dajal dobre nauke, kako naj živi po svetu, da ne zabrede v slabo družbo — zakaj tam zunaj je delavski svet podivjal in ni več pokoren gospodarjem in gospodski. Od tod vsa revščina, ker si žele ljudje življenja, ki jim ni usojeno. »Pokažite mi nezadovoljnega človeka, ki je kaj dosegel.* čevljar je ugovarjal, da so ljudje baš zato nezadovoljni, ker nič dosegli niso in ker hočejo doseči. «Niso zato nezadovoljni!* je oporekal pisar. »Njih nezadovoljnost je sama nevoščljivost, je torej greh. Ne gledajo na svojo revščino, na bogastvo drugih gledajo, če bi bili tudi drugi siromaki, bi jim bilo prav in bi ne bili več nezadovoljni... človek mora živeti, kakor mu je usojeno — ptica v zraku, riba v vodi, narobe ne more biti. Samo z vdanostjo in ponižnostjo se da kaj doseči, pokoriti se je treba gospodarjem, gosposki je treba služiti.* »Kaj pa ste vi dosegli z vdanostjo in ponižnostjo?* ga je vprašal čevljar. ' Pisar mu je odgovoril mirno: »Kaj ste vi dosegli, prijatelj, ko ste šli in ste zabodli človeku nož v hrbet?* čevljar se je zasmejal: »To sem dosegel, da mi je danes lahko pri srcu, toliko laže, ker je še danes falot bled in slaboten in se skrije, kadar grem mimo. In to sem dosegel, da sem jaz gospod, vi pa ste hlapec, če gre mimo sodnik, se ozre name in se jezi, ker se mu ne odkrijem, vas pa še ne pogleda ne, ko se mu priklonite do tla!* Pisar je zardel: »Kako, da me ne pogleda?* ]apec »Zato ne, ker ste hlapec: kolikor bolj je 11 čevski, toliko bolj gosposki je gospod.* ie vPrTj4 «Zakaj pa ne greste dol med socialiste?* Sa ^0 kmet, ki je bil prišel v družbo šele pred kratkiu1’ ^ ^ poginila krava in so mu kmalu nato zarubili b J «N j «Predolgočasni ljudje so», je odgovoril če 0‘rji ?e?0\e* rdeče kravate, to je vsa njih revolucija. GoV,aZci enim izmed njih — bojazljivci vsi skupaj, tlh° ^ bi jun dal v roke m bi jih poslal k šmarn.cam>^la Mihov je poklical ženo; prišla je, toda n> ° je ^ |fl malo strah jo je bilo te družbe, videla v gl» ‘ (V že pijan, ali ni si mu upala reči, da bi sel doni° ^ src .j/ Mihov je ostal. Ko je bila pijanost vseobča, s0 v' pi jala in Mihovemu so se orosile oči. »Morda s nikoli več, prijatelji!* je govoril. »Ali pozabil ^ &0^0° vas, kadar mi pojde dobro in bodem imel vs ^ Tudi zate bom skrbel,* se je nagnil k čevlja J in je trčil z njim, da se je razlilo žganje, aIio--’ jr skrbel in dobim ti dobro službo, da prideš res*?, Af Ginjen je bil tudi čevljar, ali gledal^ ne skrbi zame, prijatelj... Da bi se ti godilo o IVI Ul iitvinc, LJO.UG1J... EJ€X Kil ac pak kadar boš ležal v jarku in boš umiral « (er takrat se spomni, da ti nisem svetoval na P°a čd^Ljjl f, Mihov se je nasmehnil, toda zadele so § gport1 ^ J ljarjeve besebe; pozabil je nanje kmalu, al —ol. je nanje spet po dolgem času in takrat je f P bil čevljarjev obraz resen in da se ni šalil- čeV,jV • Ko se je poslavljal na cesti, se je °P° e^e. je držal pazduho in ga je spremil do vreVZela bil ves mehak, sladka otožnost ga Je t»Ua * iskal je prijateljeve roke in je govoril z neokt j p»‘> komaj razumljivo. (Nadalje vanJe sit