AkiERišr ' !!' 4 .'. rh * •'..V*.. -JV. '/Srll/l'E / movi m 9 iJiYl 3 AM€RiCAN IN SPIRIT FOR€IGN IN LANGUAG€ ONLY SLOVGNIAN MORNING NGWSPAPCR NO. 254 CLEVEL/ 28, 1953 LETO UH — VOL. Lm TRI VELIKE ŽELEZNIŠKE NEZGODE,-358 ŽRTEV Najhujši nesreči sta se primerili v Novi Zelandiji in Češkoslovaški, kjer je bilo največje število žrtev. — Nadaljni nesreči v Pakistanu in Peru. NA SVETI VEČER so se primerile tri strašne železniške nesreče — v Novi Zelandiji, češkoslovaški in južnoameriški republiki Peru, ki so zahtevale 358 človeških življenj. V četrti železniški nesreči na •božični dan pa je izgubilo življenje četvero ljudi. V češkoslovaški se je v bližini kraja Sakvice zaletel ekspres-hi vlak, ki vozi med Bratislavo in Prago, v nek lasehni vlak. — Število žrtev znaša od 100 do 186. Nesreča se je primerila o-koli polnoči. Na mesto nesreče 'sta se odpeljala češka ministra notranjih zadev in prometa. — Neka telefonistinja v Brnu je Povedala poročevalcem Associated Press, da je slišala vladne Uradnike, ki sen izjavili, da je izgubilo v nesreči življenje 186 ljudi. V republiki Peru je vlak, ki 1® bil natovorjen z železno rudo in ki je vozil nizdol po poboč- četrta železniška nesreča na božični dan pa se je primerila v Pakistanu, kjer je skočil s tira tovorni vlak, pri čemer so bile ubite štiri osebe. Nesrečo v Novi Zelandiji ja povzročil železniški most, ki ga je spodjedla voda poplave. — V tej nesreči je izgubilo življenje 166 oseb. Ta nesreča se je primerila 250 milj južno od Auk-landa. Mnogo potnikov je bilo vrženih z vlaka v naraslo vodo, kjer so utonili. Kakor so bile te železniške nesreče strahotne, vendar ni nobena prekosila železniške nesreče, ki se je primerila leta 1917 v francoskih Alpah, kjer je bilo ubitih 600 oseb, ko so odpovedale zavore nekega vojaškega vlaka. Cenzura prve svetovne vojne je zamolčala to nesrečo ter jo objavila šele po koncu vojne. — Druga velika železniška nesreča pa se je primerila v oktobru leta 1949 v Nowy Dworu v Polj- 3u And, skočil s tira, pri čemer, ski, v kateri je bilo ubitih 200 o-ie bilo ubitih šest ljudi. ^ seb. Praznovanje Božiča ameriških ujetnikov v Koreji kitajskim protikomunistom Je poslal generalisim čang kajšek živila in darila s Formoze. PANMUNJOM, Koreja. -va in dvajset ameriških voja-°‘v, ki so postali komunisti in 1 se nočejo vrniti domov, je pra-fUovalo božični dan z gostijami ^ igrami, v mali, z bodičasto obdani vasici Songjong korejski “bufer” zoni. Njihovi šotori so bili okrašeni Pisanim papirjem in ioipoldne s° imeli božično kosilo, sestoječe 12 svinjine, rib in riža. Artierikanci so pustili v nemar ^g°dno priliko dan poprej, da bi e Javili za povratek domov, ko U korakali mimo indijskih stra-hikov v svojo vas. ^ drugem taboru, kjer je 22,-kj Kitajcev in Severnokorejcev Se nočejo vrniti nazaj pod ko-Uhizem, je bilo tudi priprav-s 6110 božična kosilo, dasi je teh peščica kristjanov. ^i 30 deležni raznih r°t, katere so jim prinesla le-k a s Formoze in katere jim je čangkejšek, v čigar ^ rdje žele priti ti protikomu-stiSni Kitajci. Parnik se je razklal na dvoje; nekaleri brodolomci že rešeni rtlrtna nesreča slepega šerifa BENTON, Tex. Tukaj je bil od ^ avtomobila ubit Ones §es. šerif, ki je bil slep. Z pelna Vred je bil ubit tudi njegov S’ k* ga je vodil Odpoklic dveh divizij ameriškega vojaštva iz Koreje Predsednik je hkrati posvaril, da se bo v slučaju potrebe odločno nastopilo na-pram vsaki agresiji. AUGUSTA, Ga. — Predsednik Eisenhower je v soboto odredil redukcijo ameriških čet v Koireji, toda je istočasno resno izjavil, da se bo napram vsaki morebitni novi agresiji tam nastopilo še z večjia silo in odloč-nostjo kot doslej. Kot prvi korak te redukcije je'preje ubili prijatelji in mašče-predsednlk naznani, da bosta valci umorjenega Trockega. Štirinajst ljudi so že rešili, nadaljne brodolomce, ki so v rešilnih čolnih, še iščejo. NEW YORK. — Dne 26. dec. se je na viharnem severnem Atlantiku nek švedski tovorni parnik razklal na dvoje ter sporočil po svojem radiu, da sto- se posadka in moštvo rešili v rešilne čolne. NEW YORK, nedelja, 27. dec. Zgodaj danes zjutraj so rešili s švedskega tovornega parnika, ki se je na viharnem morju v bližini Novofundlandije razklal na dvoje, 14 oseb, nadaljnih 29, ki se nahajajo nekje na morju v rešilnih čolnih, pa še iščejia. Na švedskem tovornem parniku je bilo 43 mož posadke in kak ducat potnikov. -o------ Morilec Trockega se boji oditi v svobodo Morilec Trockega se boji prostosti, ker ve, da če ga ne bodo ubili sovjetski agenti, ga bodo somišljeniki pokojnega Trockega. MEXICO CITY. — Jacques Morn ar d, misteriozni morilec, ki je pred 13 leti ubil s' sekirico boljševiš. voditelja Leva Trockega, odklanja odpust kazni ali “parolo”, do katere je zdaj upravičen, ter se je odločil ostati v ječi, ker se boji, da bi bil ubit, čim stopi iz nje. Obsojen je bil na 19 in pc,l leta ječe, katero hoče odsedeti do zadnjega dne. Ob času svoje smrti je bil L. Trockij glavni politični tekmec Jožefa Stalina. Mornard ni nikoli povedal, kdo mu je ukazal ubiti Trockega. Mehiške oblasti so prepričane, da ga bodlo sovjetski agenti nemudoma ubili, čim stopi iz ječe, da mu s tem za vselej za-maše usta, če ga ne bi seveda že Božična posmim« usdihoweria kmalu odpoklicani iz Koreje ter prepeljani nazaj v Združene države dve armadni diviziji ali približno 35,000 mož. Mr. Eisenhower je obenem izjavil, da bo iestalo v Koreji še vedno dovolj veliko število zavezniških čet, da nastopijo proti vsaki novi agresiji. Tatovi — neverni Tomaži OKLAHOMA CITY. — Na jekleni blagajni je bil napis: “V blagajni ni denarja!” Toda tatovi, ki so -nameravali blagajno o-pleniti, napisu niso verjeli. Zato so razbili vrata s težkimi kladivi, kar jim je vzelo več ur trdega dela. — Blagajna’je bila — prazna. V jetnišnici ima Mornard privatno luksuzno stanovanje, obstoječe iz dveh sob. Ima tudi privatno hrano, ki mu j|d donašajo iz hotela. Pa tudi tam se boji napada na svojo osebo in da vsa jedila preje pokusiti psu ali mački, preden jih sam okusi in použije. Jetniške oblasti dobe vsak mesec točno ček za njegovo vzdrževanje, ne da bi vedele, odkod prihaja ta denar. POSLANICA PAPEŽA PDA Xjj. Papež pozval evropske voditelje k edinstvu in delovanju za mir. VATIKAN. — Papež Pij XII je na sveti večer apeliral na evropska edinstvo, ki je spiritualni in moralni ključ do svetovnega miru. V svoji božični poslanici je papež posvaril in pozval evropske voditelje, naj vzpostavijo mir v -svojih državah. Nujno jih je pozval, naj se združijo in zedinijo, da pomagajo zagotoviti svetovni mir. Papež je govoril z zlatega prestola v konsistorialni dvorani v apostolski palači; njegov govor je prenašal radio po vsem svetu. Kot duhovni voditelj 400 milijonov katedičanov vesoljnega sveta, je 77 let stari papež s svojo božično poslanico: prispeval veliko moralno težo kampanji za združitev zapadne a sveta. V prvi polovici , svi :> poslanice je papež dejal, da tehnološki napredek in “človekova obvladanje materialnega sveta, kakor ni bil obvladan še nikoli doslej, vsebujeta veliko spiritualno nevarnost.” “Materializem ni bil še nikoli primerno sredstvo za ustalje-nje miru”, je rekel papež. “Mir je v prvi vrsti stvar duha, in šele potem harmonično ravnotežje zunanjih sil.” Globoke in prisrčne predsednikove besede morajo dvigniti duha vseh zasužnjenih in zatiranih narodov, kakor tudi zaupanje in vero vseh svobodnih ljudi. Predsednikova poslanica oz. molitev je poezija v prozi, vredna moža, ki je v svojem zgodovinskem govoru pred Združenimi narodi pokazal pot, ki vodi do svetovnega miru. Novi grobovi Štirje ubiti v nesreči KNOXVILLE, Tenn. — Na tukajšnjem križišču je tovorni vlak zadel nek avtomobil, pri čemer so bile ubite štiri osebe, ki ko se nahajale v vozilu. Theodora Kasper V nedlejo zjutraj je umrla Theodora (Laško) Kasper, stanujoča na 1423 E. 92 St- Bila je stara 63 let in rojena na Litvin-skem, odkoder je prišla pned 40 leti. Zapušča moža Johna in sledče ' otroke: Frank, Anthony, Charles, Genevieve Valletta,, Bruno, Peter in 10 vnukov. Pogneb -bo v četrtek zjutraj ob 9. uri iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v St. Georges cer-^kev cb 9:30 in od tam na Kalvarijo. ------o----- Vljudni roparji OKLAHOMA CITY. — Nek moški in neka ženska sta 24. decembra zvečer okradla veliko-grocerijsko trgovino za $500. — Ka sta imela denar, sta voščila vsem prisotnim vesel Božič in l odšla. WASHINGTON. — Predsednik Eisenhower je pozval na sv. večer ameriški nared, naj zahvali Boga, da se “kri tistih, ki jih ljubimo, ne preliva več na tujih bojiščih.” V svoji molitvi slični poslanici je prosil tudi za stalni mir. Svojo prvo božično poslanico je predsednik govoril pred prižgan jem božičnega drevesa pred Belo hišo. Njegova poslanica je bila prenešena po radiu in televiziji ter po Glasu Amerike v vse dele sveta. Kar se mas tiče, je rekel predsednik Eisenhower, “je letošnji Božič res sezona dobre volje in naš prvi mirnodobni Božič izza leta 1949. Blagoslovi, ki jih prejemamo kot narod in posamezniki, so ’obilni in mnog-oistranski. “Naša upanja -so svetla, čeprav je svet razdeljen še vedno dva sovražna si dela.” Mr. Eisenhower je pozval vse ljudi k molitvi in prošnji, aa oi nam Oče vseh ljudi na zemlji pomagal, nas učil ter okrepil in sprejel našo zahvalo. “Ali ni prav, da poprosimo Boga za Njegovo pomoč? Da bi mam pomagal preko pozabe, da so naši pradedje prišli k obalam te dežele v iskanju svobode — svobode, v kateri živi človek lahko dostojno in človeka vredno življenje, — življenje brez strahu pred jarmom tiranije, — življenje, ki vodi k vsestranskemu napredku.” “Prosimo Boga, da bi dal nam in našim voditeljem razumeva-mje in spoznanje, da bodo razumevali naše potrebe in potrebe vsega ljudstva. Da nam da svojo pomoč za modro reševanje iteh problemov in -odpomoč vsem mašim potrebam. Da nam pa da tudi spoznanje, da kjer koli se morda pojavilo posebni problemi, tam ne more biti posebnih pravic, in kjer so morda poseb-(ne potrebe, tam za to ne more biti posebnih privilegijev. Prosimo Boga, da nam pomaga v zaupanju za neodvisnost in za moč vere. “Molimo, da bi nas Bog okrepil. Okrepil v razumevanju samih sebe in drugih — v razumevanju in ljubezni do naših družin, naše dežele in vsega sveta. Da bi okrepil našo skrb za splošno bratstvo. Da bi nas okrepil v prepričanju, da vse, do česar mi, Amerikanci pripomoremo, da se na svetu zgodi, se mora naj' prej zgoditi in završiti v srcu A-merike. Prosimo Boga, da bi okrepil naša prizadevanja, da bi zvarili v svetu one člene prijateljstva, ki morajo nekega dne okleniti svet, če se hočejo ljudstva izogniti propasti in živeti v miru.” Maršal lilo o armadah Sovjetov in zapadnih držav Z Berijo je umrla baje tudi oblast tajne policije LONDON. — Sestava sodišča, ža, katerega so svoječasno sma- Vremensh prerok pravi: ^anes oblačno, dež pomešan ^zlo aVanjem sn?ga’ Ponoči ki je poslalo Lavrentija Berijo v smrt, je prepričala politične o-pazovalce, da je z Berijo vred u-mrl tudi politični prestiž sovjetske tajne policije. Ti politični opazovalci so mnenja, da je bil zdaj svetu dan jasen pogled na oblast, ki ha zavzela politično mesto tajne policije — Rdeča armada, ki je sedaj oborožena z atomsko bombo. Prvikrat v sojetski zgodovini je bilo zdaj priklicano k: zasedati ju posebno sodišče, da sodi mo- trali za naslednika Jožefa Stalina, in prvikrat v sovjetski zgodovini je takemu sodišču predsedovala vojaška osebnost, — ne partijski glavar. Na čelu sedišča, ki je sestoja-lo iz osmih mož, je bil maršal Ivan Konjev, briljantni vojskovodja sovjetske armade. Dalje je bilo zdaj tudi prvikrat, da je sovjetski maršal, ki ni eden izmed vrhov ktomunis-tične partije, zavzemal višje mesto v važni državni funkciji kot kak visok partijski glavar. Nikolaj švernik, star partijec, ki je bil že predsednik sovjetskih republik, se je moral zadovoljiti z nižjim mestom pri sodnem dvoru, kateremu je predsedoval maršal Konjev. Ta tajni proces je bil edinstven. Opazovalci izven železne zavese so prepričani, da je bilo sedaj na kocki mnogo več kakor pa usoda Berije. Vsa znamenja kažejo, da je bil to proces oziroma tekma za oblast — Rdeče armade proti tajni policiji. Z Berijo vred je umrlo še šest nadaljnih mož, — vsi od notranjega ministrstva. Vsi so bili u-streljeni kot izdajalci. Proces proti Beri ji se je pričel predpretekli teden, komaj dva dni nato, ko je vlada naznanila, da so on in njegovi tovariši priznali svoje zločine. Tiskovna agencija Tass je izjavila v svoji radio - oddaji: — “Vsevidno oko partije je odkrilo sovražnike, ki so bili prijeti in konfrontirani s sovjetsko pravico. Ura povračila je udarila.” Tito pravi, da morajo biti armade politično izobražene, kar pomeni komunistično usmerjene. BEOGRAD. — Maršal Tito je izjavil, da so sovjetske armade ter armade zapadnih držav u-metno ločene od ljudstva in da so vežbanp samo v “vojno-zevo-jevalnem” smislu. Dalje je dejal, da so vojaki teh armad izpremenjeni v “čisto vojaške instrumente, ki se tekom težkih porazov zrušijo.” Rekel je, da vojaško izvežba-nje ni dovolj in da se mora vojaštvo tudi politično izobraziti ter orientirati. “Dočim mi ustvarjamo in smo že ustvarili armado, ki je del ljudstva, so armade Sovjetov kakor tudi zapadnih držav i metno ločene od ljudstva,” je ■rekel maršal in predsednik Tito. Jugoslovanski voditelj je re-itel dalje, 'da ker sovjetskemu vojaštvu ter vojašstvu zapadnih narododv ni dovoljeno politično delovanje, zato nima to vojaštvo med ljudstvom nobenih korenin. “Tia vojaštvo vežbajo celo za nastope proti lastnemu ljudstvu”, je dejal. “Mi pa vežbamO' našo armado za zaščito miru in za obrambo domovine ter naših interesov. Mi nimamo nobenega namena, polastiti se tujega ozemlja.” Božična sezona je zahtevala mnogo žrtev V NEDELJO zjutraj je bilo- že razvidno, da je oziroma bo božična sezona letošnjega leta zahtevala rekordno število žrtev. Pol ure po polnoči v nedeljo zjutraj je bilo zabeleženih že 520 smrtnih žrtev. Od teh jih je bila 378 ubitih v avtomobilskih nezgodah, 69 jih je izgubilo življenje v požarih, 73 nadaljnih pa je umrlo v drugih nesrečah. Pomiloščenje morilca COLUMBUS. — Governer F. J. Lausche je spremenil Franku Kolemanu, staremu 64 let, njegovo kazen po prvem redu v kazen po drugem redu, radi česar postane Koleman nemudoma u-pravičen za “parolo”. Koleman, ki je ubil pred 22 leti v roparskem napadu Martina Korošca, čistilca v neki restavraciji na 1018 Main Ave., je bil eden izmed sedmih kaznjencev, katerim je governer dovolil božično pomiloščenje. Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Druga obletnica— V sredo, 30. dec. ob 7:15 bo v cerkvi Marije Pomočnice na Neff Rd., sv. maša za pok. Franka Dragolich v spomin 2. obletnice njegove smrti. Nov odbor— Društvo Nasv. Imena fare Marije Vnebovzete ima za leto 1954 sledeči odbor: častni duh. vodja msgr. V. Hribar, duh. vodja Rev. Matt Jager, predsednik Sebastijan Trampuš, 15626 Holmes Ave. podpred. Matevž Leskovec, tajnik - zapisnikar Joseph Hoche-var, 14805 Darwin Ave., — LI 1-0966, blagajnik Frank Pirc, — zastopniki Frank Stefančič in Sebastijan Trampuš, maršal Anten Rudman, nadzorniki John Lukane in Joseph Perushek. Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu ob treh popoldne v cerkveni dvorani. Nov odbor— Društvo sv. Ane št. 150 KSKJ ima za leto 1954 sledeči odbor: duh. vodja Rt. Rev. J. J. Oman, predsednica Theresa Lekan, podpred. Theresa Godec, tajnica Josephine Winter, 3559 E. 80 St. blagajničarka Antonija Debelak, zapisnikarica Agnes žagar, nadzornice Frances Adler, Helen Zupančič in Anna Zbikowski, zastavonošinja Antonija Debelak. zastopnici za SND na E. 80 St. Theresa Lekan in Mary Filipovič, za SND na Maple Hts. — Theresa Lekan in Anna Krese-vic, zastopniki za Ohio KSKJ Boosters Aloise Fortuna in Bernice Zupančič, — zdravniki dr. Perko, dr. Skur in dr. J. Folin. Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu ob eni popoldne v SND na E. 80 St. Rojak v nevarnem stanju— Preteklo sredo zjutraj ob 7.30 je bil zadet od možganske kaki nojak Frank Golob st., 1070 E. 61 St., in je zdaj v kritičnem stanju. Nahaja se na svojem domu pod zdravniško oskrbo. Na obisku— Iz države Colorado je dospel na obisk Rev. Bonaventura Bandi O. S. B., nadzornik šole opatije sv. Križa v Canon City, Cplo. Preživiel bo del božičnih praznikov v družbi svojih bratov, sester in njih družin ter svojih staršev, Mr. in Mrs. Lawrence Bandi, 6727 Edna Ave. V bolnišnico— Na sveti večer je bila odpeljana v University bolnišnico Mary Kranjc, 1061 E. 68 St. — Želimo ji skorajšnjega okrevanja. Pet bratov zgorelo MARINETTE, Wis. — Tukaj je zgorelo pet otrok, bratcev, ko je ogenj uničil dom družine De-gayner. NAJNOVEJŠEVESTI NEW YORK. — V noči do nedelje na ponedeljek so rešili 43 oseb, ki so se nahajale na švedskem tovornem parniku Oklahoma, ki se je na razburkanem Atlantiku razklal na dvoje- DO SNOČI so našteli 640 smrtnih žrtev, ki so preko božične sezone izgubile svoje življenje v raznih nesrečah. TOLEDO, O. — Tukaj je utonilo pet mladih ljudi, ko je avtomobil, v katerem so se vozili in ki je drvel 80 milj na uro, podrl ograjo ob reki Mekong ter padel v vodo. < '■trup • » - iMERI^RA DOIIOVIIM » VI ■ W—MOf%-«l cssau. 1117 St CUir Ave. UEnderson 1-0628 Cleveland 3, Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays General Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA Za Z*k1. države $10.00 ua leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed, držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00. SUBSCRIPTION RATES United States $10.00 per v ear; $6,00 for 6 months; $4.00 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $|Jpr 3 months. Entered as second class matter January 6th, 1908 at the Post Qf-fice at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. No. 254 Mon., Dec. 28, 1953 Pošti mo vstvo - za kakšno ceno? Zadnje čase tipajo zapadne sile, pod kakšnimi pogoji bi bila Sovjetska Rusija pripravljena nekoliko omiliti svetovno napetost in vsaj za nekaj časa zagotoviti svetovni mir. Francija' in Anglija k temu naravnost silita, razpoloženje za pogajanja s Sovjeti pa raste tudi pri ameriških vodilnih krogih. Sicer na razne komunistične mirovne akcije noben.pameten človek, ki količkaj pozna svetovni komunizem, nič ne da, saj je splošno znano, da sta tako Lenin kot Stalin zapustila voditeljem svetovnega komunzima nalogo, da si ta podvrže ves svet. Dokler ne bodo vsi narodi organizirani po komunističnih načelih in usužnjeni Moskvi, ta ne more mirno spati. Komunizem ima v svojem napredovanju določene stopinje. Včasih nujno potrebuje nekoliko oddiha, da se zopet zbere za nadaljno borbo. Tako v svetu prevladuje mnenje, da sedaj potrebuje svetovni komunizem nekoliko oddiha in počitka, da si uredi ogromne pokrajine, ki jih je že zasedel. Mirovna akcija Stalinovega naslednika Malenkova je imela poleg propagandnega značaja gotovo tudi namen mednarodno napetost nekoliko ublažiti vsaj za čas težkih notranjih težav v Sovjetski Rusiji. Zdaj se je zopet pričel ponavljati odbijajoči ton, ki smo ga bili navajeni pod Stalinom in je nekaj' časa po njegovi smrti prenehal, toda kljub temu se zdi, da si tudi Malenkov želi vsaj neko začasno olajšanje mednarodne napetosti. Vse kaže, da imata sedaj oba velika nasprotnika: svetovni komunizem in zapadna demokracija nekako iste želje Vprašanje je le. za kakšno ceno? V čem so komunisti pripravljeni popustiti in kaj zahtevajo kot nagrado od zapada? Da bi prišlo do popolne pomiritve oziroma splošne razorožitve, kakor predlagajo Združene države, na to ni misliti. Seveda so Sovjeti tudi za razorožitev, njih zastopniki pri Združenih narodih vedno brenkajo na to struno, toda nočejo pristati na nadzorstvo razorožitve tudi v Rusiji. Oni bi radi, da bi se pač Zapad razorožil, sami pa da bi bili vedno oboroženi do zob in bi vsak trenotek lahko planili na neoborožene zapadne demokratične države. Pa tudi, če bi komunisti pristali v kaki pogodbi na mednarodno nadzorstvo, ne bi imelo nobenega haska, ker pogodba s komunisti ni vredna niti piškovega oreha. Gre torej le za to, ali je možen kak začasni sporazum, in za kakšno ceno? Dosedaj Sovjeti niso še nikdar hoteli pokazati svojih kart in ne povedati, kaj nudijo in kaj zahtevajo. Vse dosedanje konference z njimi so izrabljali le za svojo propagando. Zadnje čase pa se zdi, da hočejo komunistični voditelji vendar vsaj nakazati, pod katerimi pogoji bi bili pripravljeni na zasilno ureditev. Zadnja nota Sovj'etov zapadnim velesilam je vsaj nekoliko razgrnila tajnost njihovih zahtev, poleg tega pa tudi sovjetsko časopisje izjemoma podaja s svojim pisanjem osnove na podlagi katere se more sklepati vsaj približno, ka Sovjeti zahtevajo od nas in kje so oni pripravljeni popustiti Po vsem tem sodeč bi bili voditelji svetovnega komunizma pripravljeni; , 1. Skleniti mir v Koreji. 2. Pristati na delno razorožitev brez mednarodne kontrole in na prepoved atomske in vodikove bomibe. 3. Izprazniti pod primernimi pogoji Vzhodno Nemčije in Avstrijo. 4. Potegniti svoje čete iz satelitskih držav, to je iz Če-hoslovaške, Ogrske, Romunije in Bolgarije. Od Amerike/Oziroma zapadnih velesil pa zahtevajo: 1. Da se sprejme komunistična Kitajska v Zvezo narodov. 2. Da Združene države opuste vsa svoja oporišča v drugih državah. 3. Da potegnejo vse svoje vojaštvo iz Evrope in Azije 4. Da opuste vso mrzlo vojno in propagando proti svetovnemu komunizmu. Priznati moramo, da so komunistični voditelji veliki mojstri v prikrivanju svojih pravih ciljev in v propagandi Če bi zapadne velesile pristale na vse te točke, kakšne bi bile' posledice? To bi bila na vsak način velika zmaga svetovnega komunizma in moralni poraz Združenih držav. Če bi se zapadna in vzhodna Nemčija združili, bi nastali v združeni Nemčiji hudi notranji boji. Socialisti in komunisti bi se združi" proti Adenauerju in bi najbrž v doglednem času prišel socializem do oblasti v Nemčiji. Razorožena Nemčija, bi težko vzdrževala red proti komunističnim nemirom in bi bila odprta vrata za sovjetski napad. Predno bi mogla priti Amerika na pomoč evropskim državam, bi ogromne vojne sile Rusije že preplavile vso Evropo tja do Kalabrije v Italiji in do Pirenejev v Franciji Vsi zasužnjeni narodi bi izgubili vsako iskro upanja na rešitev in bi v svojem razočaranju potem šli s komunizmom v borbo proti zapadu, ki bi jih izdal. Nacionalistična Kitajska in Formcza hi bili žrtvovani. V Zvezi narodov bi se silno okrepil položaj svetovnega ko- munizma.) Tako popuščanje bi pomenilo, da smo prepustili komunizmu vso Evropo in Azijo. Naš ugled bi padel na ničlo. Zdaj bi imel svetovni k -^imizem priliko, da organizira bojkot vsega svea proti ' in tako povzroči v njej silno gospodarsko irizo tr t ;e. Vsaka vlada, ki bi sklenila tak poštmov' 1 'adla pri prihodnjih volitvah. Škota, 'o državo, bi bila tako ogromna na ' er z ozirom na notranji mir, da bi jc. - popraviti. Vsako postim- i^dus-ustanovami res všeč, potem se moramo za njegovo ohranitev kratkim v Harry Cassidy Pool Roicim celo zbirko raznih igralnih strojev in sredstev, s kate- 'jtrijsko proizvodnjo itd. Za vremenoslovno opazova- Stari spomini, pa so za nas stare lepi in prijetni. Takrat smo bili mladi in veseli, zdravi in poln življenja in kjer je to, je veselje. Pri (obujanju starih spominov sva z Jožetom se razgovarjala tudi o drugih rečeh. Jože je nekaj godrnjal, da imajo razni kraji tu v Ameriki tako čudna rim še igra za denar. Hazardne boriti ter povsod in ob vsaki pri- nie uporabljajo celo vrsto in- igre za denar, kot stavljenje, itd, je po zakonu prepovedano. Ampak prav tisto, kar je prepovedano najbolj vleče in povzroča skušnjave. Prav kakor preje, ko smo imeli prohibicijo v deželi, takrat se je najbolj kontrabanti-lo in pilo. Tako je menda vedno, da prepovedane stvari zapeljujejo. ložhosti pokazati na nevarnost,; štrumentov, ki so na večini poki mu preti — včeraj od fašizma staj P° svetu v lesenih hišicah, in nacizma, DANES OD KOMU-1 tako da se vratca odpirajo proti N1ZMA. Kdor hoče ostati v tej severu. V taki hišici je toplo-borbi nevtralen, kaže s tem le mer, higrometer (za vlago), e-svojo duševno revščino in po-j vaporumeter (za izhlapevanje manjkanje poguma. j vode), na prostem pa anemom- ------o------ J eter (za brzino vetra) in 'ka- — V enem čebelnem roju je od zalo smeri vetra. Ti inštrumen-10,000 do 60,000 čebel. j ti avtomatično prenašajo podat-, ke na postajo, kjer jih aparati zaznamujejo na papirni trak. Razen tega je na postaji še merilec padavin, smeri, brzine in višine vetrov. Vsi omenjeni inštrumenti pa v glavnem zadoščajo le za opazovanje atmosfere blizu zemlje. Za merjenje temperature, zračnega pritiska in vlažnosti v velikih višinah je moderna tehnika iznaša radijsko sondiranje. Radiosonda je majhen radijski oddajnik z barometrom, higro-metrom (n termometrom, poseben balon pa ga dvigne v velike višine. _ Signale radiosonde sprejema avtomatični sprejemnik na zemlji, ki daje takoj prave vrednosti prejetih meteoroloških elementov. V 40 minutah, kolikor traja dviganje balona radiosonde, dobijo podatke o temperaturah do višine 15 kilo* metrov. Z radioteodoliti" sledijo dviga* nje in pot balona v višinah te1' caKo ugotavljajo smer in hitros1 vetra. — Mrežo kopnenih postaj dopolnjuje omrežje plovečih-m6' teoroloških postaj, ki so na lad' jah, načrtno razporejenih po Severnem Atlantiku. Te ladje javljajo ob določenih urah p°' datke svojim meteorološkim P°‘ stajam. (Združene države so nedavno sklenile,, da bodo svoje ladje iz metereološke službe na Atlatntiku odpoklicale češ, da ta služba ni več potrebna.) V vremenoslovno službo je seveda vključeno tudi letalstvo-Z letali proizvajajo tudi že u' meten dež, in sicer tako, da mečejo posebne bombe na oblakei ki vsebujejo mnogo vlage. Z ra' darjem pa ugotavljajo oblačne gmote, od katerih se odbijaj0 ultrakratki valovi. Če so v daljavi do 100 km okrog radarskega aparata za hladno zračn° fronto značilni oblki, jih vidim0 na radarskem zaslonu. Iz tega kratkega opisa nam®' sluz' so vsakodnevne vremenske nap0 vedi delo temeljite, preizkus6 ne in zelo velike mednarodn0 organizacije. Vremenoslovn® služba uporablja bazen stari / tudi številna sodobna tehničn0 sredstva, da zagotovi zanesi]1 ^ vremenske napovedi in poda o meteroloških elementih, P°* membnih za čedalje več podr0^ čij mednarodnega gospodars v in življenja vseh dežel. Nakupovanje “Ali mi dovolite, gospod danes popoldne prosto?” “Zakaj?” . Šeh “Moja žena bi rada šla v me' bi šel z sto nakupovat in želi, da n]a” _ jati “Danes vam žal ne moren prosto.” šef, “Najlepša hvala, gospou najlepša hvala!” “SLOVENIJA” IZHAJA DVAKRAT NA MESEC KOT PRILOGA AMERIŠKE DOMOVINE Leto IV. Številka 20 r - 3 : ffej |v • " ' : GLASILO SLOVENSKE KRŠČANSKE DEMOKRACIJE DOPISI ZA “SLOVENIJO” NAJ SE POŠILJAJO NA NASLOV: “SLOVENIJA” 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio !; 1= Miha Krek: FRANCE KREMŽAR, GRADITELJ SLOV. KRŠČANSKE DEMOKRACIJE Med slovenskimi begunci v Argentini je te dni praznoval 70-letnico rojstva odličen naš javni delavec urednik Franc Kremžar. , Ob Mahniču in Jegliču, Janezu Kreku in Antonu Korošcu je France Kremžar rastel in postal pionir in oblikovalec slovenskega katoliškega preporoda. Eden tistih slovenskih izobražencev je France, ki so v skromnih slovenskih razmerah in še skromnejših začetkih katoliškega pokreta hoteli in morali biti povsod, prijeti za vsako delo, kjerkoli je bila največja potreba, da so postavili zgradbo verskih, kulturnih, stanovsko-prosvetnih, zadružnih, gospodarskih in političnih organizacij, da so spletli tisto mrežo slovenske katoliške skupnosti, ki je bila tako značilna odlika in prednost našega javnega življenja vse, dokler jo niso potrgali v drugi svetovni vojni nacisti in fašisti in končno, vsaj začasno, zatrli komunisti. Že kot gimnazijski dijak je pridno dopisoval v slovenske liste, na Dunaju, kjer je začel Vseučiliški študij, potem se je temu delu posvečal bolj in bolj m končno si je časnikarstvo iz-^ral za svoj poklic in vstopil s službo pri Slovencu v Ljublja-Kmalu so' ga klicali v Go- ni. rtco, kjer je manjkalo moči. tdealni mladi Kremžar se je °dzval in odšel urejevat “Go-rico” in “Primorski list”, kasneje pa glasilo mladih krščan-skih Somalcev “Novi čas.” Kon-cem prve svetovne vojne se je Vrnil v Ljubljano, kjer je ostal Prednik Slovenca vse do dru-£e svetovne vojne. Med to yojno pa je prevzel uredništvo, ■domoljuba. Z drugimi sloven-skimi izgnanci je pred komunističnimi morilci odšel v begunstvo preko koroških tabo-in vseh drugih postaj do ■^gentine. v Erance Kremžar je odličen Casnikar. Mojstrsko je znal ^Porabljati slovenski izraz, da Je zapisal misel jasno in udar-Čudovito je poznal Ijud-c° dušo in čustvovanje in znal ^adeti v živo. On zna slikati besedi. Ker je bil z vsem Slcem in vestnostjo pri delu, njegova poročila, članki in azprave vsj skrbno izdelani kosi slovensko javno delo v kato-škem taboru. Kremžar je šel tja tudi organizirat prosvetna in izobraževalna društva in snovat vse tiste celice, ki so bile narodu ob meji nujno potrebne, da je vzdržal in obdr-žal vse svoje postojanke v tekmi z močnejšimi vplivi itali-janstva in avstrijskega nemštva, ki sta se zagnala prav v tistih letih v potujčevanje slovenskega življa od Alp o Jadrana. Kremžar je bil eden tistih slovenskih neumornih predavateljev,. organizatorjev, javnih učiteljev in borcev, ki so dosegli, da Slovenci niso izgubili prav nobene vasi, da so narodnostne meje ostale nepremakljive. In tak je ostal. Vsako slovensko kulturno prizadevanje je podprl, neumorno je delal za ljudsko prosveto in izobrazbo, neugnano je predaval, poučeval in svetoval. Slovenska krščanska socialna zveza in kasnejša Prosvetna zveza sta imeli v Kremžarju enega svojih najpožrtvovalnej-ših garačev, ki so ga ljudje vedno znova zahtevali in želeli slišati, čim jim je dal čutiti moč svoje besede. Kremžar je silno rad zahajal med delavstvo. Skrb za odvisne, za revne, za zaščite Kako gospodarijo letos v Jugoslaviji Vlada je izdala gospodarsko poročilo za prvega pol leta 1953 To poročilo: navaja sledeče težave in skrbi, ki jih ima komunistični režim v Jugoslaviji. Predvsem še niso preboleli lanske suše. Suša jim je prizadejala okoli 90 milijonov dolarjev izpadka v plačilni bilanci. Mislili so, da bodo izvozili za 45 milijonov dolarjev deželnih pridelkov več, v resnici so jih pa morali uvoziti, slučajno za skoraj ravno isto vsoto. Ta izpadek jim je seveda zmešal vse račune v industrijski produkciji; to varne so morale obratovati v zelo skrčenem obsegu, bodisi, ker niso dobile doma dosti surovin, kot na primer sladkorna industrija. Zastoj v proizvodnji teh tovarn je imel za posledico, da so zastajale tudi druge, kot na primer premogovniki. Tako je začela rasti brezposelnost, rustle so radi tega socialne podpore; število kupcev za blago je pa padalo, ker je rastla splošna revščina. Druga bolečina sedanjega režima so dolgovi na tujem. Vlada jpravi, da ima sedaj na tujem ,258 milijonov dolarjev dolga. To še ni tako veliko; kar pa dela režimu skrbi in bo delalo težave, so pa roki, tekom katerih morajo biti ti dolgovi plačani. V letu 1953-54 mora Jugoslavija plačati na dolgovih 102 milijona dolarjev, v letu 1954-55 pa 65 milijonov dolarjev. To pa in podpore potrebne, za nema-niče, za uboge je kar rastla z1 niso mačje solze za režim, kajti njim. Dolga leta je bil v vod-! cel letošnji izvoz ne bo presegel stvu slovenskega krščanskega predvidoma 150 milijonov do-delavskega gibanja, prostovo- larjev. To: pomeni, da bodo moljen in brezplačen urednik de- rali porabiti dve tretjini izvoza lavskih glasil in pisec nešte- !P0 vrednosti samo za odplače- vilnih socialno - gospodarskih,----------------------------- . vernika med slovenskimi p arin člankov. Pripravljal in vo-i lamentarci. Po vsem tem ni dill je delavska zborovanja, po-, bilo nič čudno, da so Kremžar-magal v mezdnih in stavkovnih ja 'izbrali za predsednika za-gibanjih, posredoval v sporih, časnega slovenskega parlamen- ta skr ki kažejo izredno vešče-Poročevalca in razlagalca, rornno ponižnega ali ognje-^6ga vodnika, ki je gnal vse eno smer, v utrjevanje in Odiranje vsestranske živah-e' delavnosti slovenske ^°boko rast katoliške k ■ Kot malokdo med časni-^Lii pozna France Kremžar Ve,nsko zgodovino, sloven- in v kultu- 0 življenje od najstarejših pa vse do sedanjih Iz te zakladnice je je-jaj ^glede, z njimi vzpodbu-“ . ln vžigal in še danes, jih ,h^a z rokava slo 5°datkov dni. dial pri nešte- se boril za delavske pravice v političnih arenah in tudi v lastni stranki vedno nastopal kot zagovornik in to odličen zagovornik socialno-naprede smeri v načelih in v praktičnem delovanju in zastavljanju političnega vpliva. Zdi se mi, da kadar bodo zbrana vsa dela Franceta Kremžarja v enotno podobo, bo ta del Franceta — javnega delavca najbolj značilen in naj krepkejši. France Kremžar se mi zdi v tem oziru kot dirigent, ki izvaja dela mojstrov v skladbi, da jo množice sprejmejo in vžijejo. Tako je Kremžar podajal papeške okrožnice Rerum novarum in Quadragesimo anno, tako je govoril iz Aleš Ušeničniko-ve Socijologije. France Kremžar je med Slovenci eden najmočnejših klicarjev po pravični socialni reformi, eden naj- ta, ki je nastopil ob zori miru, ko je vse pričakovalo dan osvobojenja in svobode po drugi svetovni vojni. Morda bo ta njegova funkcija najmanj važna izmed vseh, kar jih je opravil. Gotovo pa je in bo ostala kot najznačilnejši izraz Kremžarjeve požrtvovalnosti v javnem delu. Kremžar je dobro vedel za vse revolucijske groze in nevarnosti. Pa je vendar neustrašeno izstopil in nastopil. Tak je Kremžar vedno bil v malem in velikem, če se je prepričal, da je kako tve^ ganje potrebno in koristno, da kaka dolžnost mora biti opravljena, ga nič ni zadržalo. Najbolj nevšečne naloge, ki so se jih drugi otepali, je prostovoljno in odlično opravil, zdržal do zadnjega. * Pred nami je danes France Kremžar, zgleden slovenski UREDNIŠTVO “SLOVENIJE” se zahvaljuje lastništvu “Ameriške Domovine” za veliko naklonjenost, ki jo mu ta izkazuje ves čas izhajanja, vsem sodelavcem pa za prispevke. Naj Vsemogočni ohrani v novem letu vse pri najboljšem zdravju in blagoslovi naše skupne napore z uspehom! Srečno novo leto tudi vsem bralcem in somišljenikom! ■ boJj gorečih apostolov proti katoliški časnikar, vzor naše-razrednemu sovraštvu in eden ga socialnega delavskega bor-najbolj pekočih jezikov proti Ca, primer javnega delavca, ki socialnim krivicam. življenje, izgoreva v dobrih France Kremžar je končno šel tudi v politiko. Ni rad šel. A njegov rojstni okraj Litija ga je priklical. Okraj je kmet sko-rudarski, veliko delavske vanje dolgov in bi jim za nakup blaga na tujem ostalo za celo leto komaj kakih 50 milijonov dolarjev. Kaj naj pa kupijo za ta denar, ali stroje, ali industrijske surovine, ali komsumno blago? Kakor naj obrnejo dolarje, zmerom jih je premalo. V tem oziru so se težave že začele. Nemčija, ki je sedaj največji dobavitelj blaga za Jugoslavijo, je pred nedavnim vse dobave kar navadno pretrgala, ker je Jugoslavija preveč zaostajala s plačili. Beograd je moral neu-tegoma začeti nova pogajanja o plačevanju svojih obveznosti in pristati na to, da bo od sedaj naprej večina vrednosti novega izvoza v Nemčijo porabljena za plačevanje dosedanjih dolgov; z drugimi besedami se to pravi, da bo morala Jugoslavija zaenkrat precej časa v Nemčijo, samo izvažati, ne pa od tam uvažati, dokler namreč ne bedo poravnane stare obveze. Taka u-soda čaka tudi trgovske odnose Jugoslavije z drugimi državami. Režim si skuša pomagati na ta način, da forsira izvoz. Tovarne so prisiljene, da izvažajo, tudi takrat, kadar jim take kupčije donašajo izgube. Režim se za to ne zmeni, glavno je, da se izvaža; zato mara seveda tovarnam in izvoznikom nadoknaditi izgube. Ti pa porabijo to priliko, da državo goljufajo na vse dovoljene in nedovoljene načine, na primer pri obračunu deviz itd. Režimu je pa posebno neprijetna vedno večja inflacija. Cene dejansko rastejo, pa naj številke trdijo, kar hočejo. Razlogov za inflacijo je dosti. Pri deželnih pridelkih je suša zmanjšala ponudbo, pri industrijskih pa znižana tovarniška produkcija. Lastniki blaga so mislili, da je prišel čas za zvišanje, cen, in so se podali.na to pot; cene so začele rasti. Čim bolj pa so ra-stle cene, tem bolj je padalo šte- lo v dejstvo, da se je denarni obtok povišal samo tekom pol leta za več, kot smo imeli pred vojsko sploh denarja v obtoku (iz-vzemši 1. 1940-41). Posledica tega gospodarstva pa je tale: ako tudi se je blaga producirala manj, kot je bilo predvidevano, kar je povzročilo med drugim dvig cen, je vendar vdrla v deželo precejšnja kriza. Ni kupcev niti za zmanjšano produkcijo, akoravno je med ljudmi denarja več, kot ga je bilo preje. To se da razlagati samo na ta način, da so bili povečanih dohodkov deležni samo nekateri delavci in uradniki; ti si lahko privoščijo vse tudi pri g0če na prvi pogled nikjer ,cpa- ve potrjuje uradna statistika, ki pravi, da se je potrošnja zmanjšala med 1. 1950 in 1952 takole: Padec industrijske proizvodnje leta 1949 — 100%; 1950 — 95%; 1951 — 94.1%; 1952 93.7%. Padec potrošnje industrijskega blaga: 1949 — 100%:; 1950 100.7 Odst; 1951— 77.6%; 1952 — 78%. Padec splošnega konsuma: 1949 — 100% 1950 — 90.6%; 1951 — 94.5%; 1952 — 85.3 odstotkov. Te številke govorijo jasna, da morajo ljudje žrtvovati vse za hrano, da si ohranijo golo življenje; tako je povečanje revščine podrlo zopet enkrat vse režimske načrte za gospodarski napredek. Ni pa za narod nobena nesreča, da revščina podira take načrte, kajti ti načrti temeljijo na napačni gospodarski zamisli: vlada hoče zmanjšati krizo z znižanjem cen, namesto da bi skrbela zato, da se ljudem povišajo dohodki potom povečane produkcije, kakor to delajo po celem svetu. Ta kriza ima pa tudi politične posledice, akoravno teh ni mo- zvišamih cenah in so jih radi te' ga tudi nagnali navzgor. Velika večina prebivalstva pa je obubožala: kmeta so uničili davki in vremenske nezgode; njegovih dohodkov je sedaj manj kot jih je bilo preje. Večina delavstva pa si tudi ni mogla, ali pa ni znala, opomoči in je ostala pri starih plačah; morala je zmanjšati nakupe, ker !se je blago podražilo; kupovala je samo to, kar rabi za golo življenje. Zanimivo je, da te domne- ziti. Davčni viri se suše kljub pretiranemu davčnemu vijaku, dohodkov v državni blagajni je zmerom manj; stroški, posebno za vojaštvo, postajajo vedno hujša bremena; tekmujejo uspešno z naraščanjem neplačanih dolgov v inozemstvu. Režim se lahko petelini v zunanji politiki, kolikor se hoče; finančne težave ga bodo pripravile do pameti in ga prisilile morda do večjih koncesij, kot bi bile potrebne. L A. Ob priliki konference trjeh velikih na Bermudih: predsednika Združenih držav Eisenhower j a in njegovega zunanjega tajnika Dulles-a, premijerja Churchilla in zunanjpga tajnika Edena, predsednika vlade Daniela in zunanjega ministra Bi-daulta sta dve naj večji organizaciji zastopnikov podjarmljenih evropskih narodov “Srednje in vzhodno evropski odbor” G. prof. Vinko Lipovec je v kratkem, toda lepem predavanju osvetlil dogodke ob koncu prve svetovne vojne v Sloveniji in v svetu, v kolikor so vplivali neposredno na usodo našega naroda. Govoril je o. težnji Slovencev po svobodi, o njih žrtvah za njo, o postanku majske deklaracije, o proglasitni svobodne Slovenije 29. okt. 1918, o zedinjenju 1. decembra 1918 in o političnem razvoju Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev do vidovdanske ustave. Pokazal je na napake te dobe, ki so kasneje usodno: vplivale na razvoj države in v marsičem doprinesle k njenemu žalostnemu koncu. Po predavanju se je razvila živahna debata. Poudarjane so sta bili zlasti te misli. Dr. A. Korošec in drugi slovenski voditelji onih dni so gotovo iskreno delali za dobrobit svojega naroda in bili prepričani, da je bila zveza z jugom zanj edino možna.. Dr. Anton Korošec in njegovi somišljeniki so hoteli zavarovati svojemu narodu svoboden razvoj, v kolikor niso uspeli, ni bila samo njihova krivda. Kljub vsem napakam predvojne Jugoslavije je treba priznati, da je slovenski narod v narodnem in kulturnem oziru v tej dobi napravil ogromni korak naprej. Dolžnost vsakega kritika predvojnih razmer je, da skuša biti pravičen na vse strani. Le s poznanjem resnice bomo megli svojemu danes tako zatiranemu narodu koristiti. Nikdar ne smemo iti tako daleč, da bi zaradi malih ali večjih krivic in pristranosti zavrgli v jedru dobro rešitev. Mi v zamejstvu smo dolžni prisluhniti naredu doma in uravnati svoje dela v soglasju z njegovim utripom. Seveda se pa ne smemo pri tem pustiti zavesti raznim zanešenjakom in neresnim ljudem, ki iz pripovedovanja enega obiskovalca ali iz enega pisma napravljajo končne zaključke o narodovem razpoloženju. Razmišljajmo in delajmo vsak vije, Litvanije, Poljske, Rumu-'P0 svoji moči, pomagajmo naro- Predstavniki zasužnjenih narodov vzhodne Evrope so se obrnili na "velike tri" na Bermudih in “Srednje in vzhodno evrop-vilo kupcev, dasiravno se je via-j ska konferenca,’ v katerih obeh da trudila, da bi to število ne sodelujemo tudi Slovenci, posla-padlo. Dovolila je, da so soci-! h navedenim zunanjim minis-alne dajatve narastle za 24 od-jtrom naslednjo brzojavno pred-stotkov, dasiravno je gospodar- stavko: stvo komaj zmoglo prejšnje. Na’ “Demokratični zastopniki iz drugi strani pa je novi mezdni Albanije, Bolgarije, Cehoslova- in odobriti zatiranja neodvisno-sistem omogočil delavcem in u- ške, Estonije, Madžarske, Lat- sti naših narodov.” radnikom v mnogih podjetjih! -------------o— ----------- izplačevanje dodatnih mezd, ki so včasih nanesle kar čedne zneske. Končno pa se je začela kar po tihem divja investicijska nije in Jugoslavije se Vam s svoje seje dne 14. oktobra v Washingtonu zahvaljujejo, da ste pri sestanku zunanjih ministrov v Washingtonu dne 14. julija 1953 izjavili, da “morajo vsi, ki resnično žele mir, striameti za tem, da se vzpostavi svoboda, u-panje in človeško dostojanstvo.” Zato Vas prosimo, da pri sedanjih izjavah izrazite željo, da bi “se upostavila resnična svoboda v vseh deželah vzhodne Evrope." Polni smo zaupanja, da svobodni narodi sveta ng morejo niti jamčiti meja Sovjetske zveze, ki jih je nasilno postavila niti ne morejo sprejeti du do svobode, naj nas malenkostne razlike ne razdvajajo;. — Različni programi niso sami po sebi nič slabega, nasprotno celo potrebni so, toda odločitev o njih je in ostane pri nared u samem — če smo demokrati. L. Ž. ttevice iz Argentine Proslava slovenskega narodnega praznika. Kakor prejšnja leta, tako so se tudi letošnje leto vršile med Slovenci v Argentini slovesne proslave slovanskega narodnega praznika — 29. oktobra. V okviru Društva Slovencev so bile štiri proslave, posebno proslavo pa so imeli tudi fantje in dekleta- Tudi slovensko časopisje se jte spominjalo 35-letnice, odkar je propadla ----—- j Avstro-Ogrska žalostnega spo- Doba po prvi svetovni vojni je | Odziv je bil za clevelandske mina. Svobodna Slovenija in Odločitev pri narodu dirka; vsako mesto, vsak okraj za Slovence vse prevažna, da bi: razmere prav povoljen. Prišli'so Slovenska beseda sta ob tej pri- iTedavanjih in govorih med ! revščine in siromašnih, gorskih, ^ensko mladino v Argentini. Ss a, Kremžarjeva delavnost V^°li ni nehala, ko so bile 0mijf napisane, kolone raz- Jene. Na Goriško je sel, a bi tam le pisal in ured-ma^0®te'vKnih rali^ . re,dkih islovenskih lajič- bik: kmetskih vasi je v njem. Ta okraj je zastopal, kot bi bil ves na njegovih ramah in bil je ob enem v zboru poslancev Slovenske ljudske stranke splošno priznani zastopnik delavskih interesov. Pokojni dr. Korošec ga je smatral za naj- °bražencev je bilo takrat močnejšega in najboljšega go- h(>če P0,stati kako industrijska smeli na njo kar pozabiti, že delih za blagor bližnjega,Ta-*®^išče ^/^oiikolilTbo ckwr"‘d™ dfe160 V°'ine ^ ^p0Sredn! toliioki moz, ki je svojo življenj- šil; glavno j6) da se zida in da se narod tako pomembni, da je na zunaj nekaj vidi. Potreben | prav, da se jih vsako leto spo^ denar pa izvrtajo ti novi “pod- minjamo. jetniki” >na vse mogoče načine: V Clevelandu je bila sp-ožena izsilijo: vsote iz državne blagaj- misel, da bi 23. oktober prosla-ne pod napačnimi naslovi, izsili- vili z večjo prireditvijo ob sode-Narodni banki,' sko pot označil z neštetimi spomeniki. Teh spomenikov tudi revolucija ne more podreti. V milijon srcih so posajeni. Nešteto manjših je in veliki so vmes. Kot rožni venec življenja slovenskega katoliškega moža se mi zde. O da bi se le še raztegnil v mnoga leta. Naj mu Gospod da to milost, nam pa ohrani veterana in nosilca izročila slovenske krščanske demokracije., je posojila pri 'odvzemajo rezerve svojim lastnim podjetjem in jih porabljajo za zidanje novih objektov, itd. Vlada se sicer upira temu razvoju, pa je prešibka; prehud je pritisk cele dežele. Vse to gospodarjenje se je končno zgosti- lovanju vseh tukajšnjih društev. Priprave za zborovanje o Trstu pa so: izvedbo tega načrta preprečile. Tako je bil na pobudo SLS sklican v Slov. pisarno 14. novembra zvečer sestanek vseh rojakov, ki se za slovensko na- zastopniki SKASa, Kroga, Ko- liki posvetili posebno pozornost rotana in veliko število drugih primorskim Slovencem, zavednih rojakov. Udeležba na Zaključek celoletnega social-sestanku dokazuje, da brezbriž- nega tečaja za slovenske fante, nost in nove razmere, v katerih na katerem je predaval prof. so se n asi ljudje znašli, še ni- Dr. Ivan Ahčin) se je vršil dne sa popolnoma zadušile zanima- 2_ noVembra 1953 v Buenos Air- nja za javno delo in narodno - esu. S fem se je zaključil drugi rodno - politično delo zanimajo, zdaj, ne bo nemara nikoli. politična vprašanja. Posebno, letnik t težaj razveseljivo je dejstvo da ,e b,- je ves čas va, naš najve{ji o na sestanku tud. večje štev.-, soc|ol Dr AMin Na zak, lo mlajših, želeli bi, da bi jih ° , . , , , .v v v d i nem sestanku se je g. predava- bilo drugič se vec. Za mladino +q1-„ V1 , , ^ telju zahvalil predsednik Družabne Pravde g. Pavle Masič, tečajnikom pa je izrekel zahvalo za vztrajno udeležbo vodja tečaja g. Rudolf Smersu. je posebno važno, da se s slovem-skimi narodnimi vprašanji seznani. če tega ne bo storila DOMOVINA V LISTIH IN PISMIH Zmeda in nenačelnost Časi diktature so časi preiz-kušnje za može. Diktatura zahteva, da postanejo vsi ljudje masa, čreda, voljna slediti diktatorju in boječa se biča. Možje značaji, 'ki po svoje mislijo, morajo molčati, če ne, zginejo v ječah, iz katerih se ali sploh ne vrnejo ali pa sie vrnejo strti in bolni, da niso več sposobni življenja, ampak le še životarijo. Seveda pa diktatura ne more zavreti misli, ki jih ne izrazi niti beseda niti tisk, ki so v duši človeka ali k večjemu šte zaupane pismu, toda zelo previdno, da se ne bi cenzor spodtaknil. Tako-le pravi pismo: “Naše življenje je danes kakor vožnja po morju: včasih lepo, mirno, včasih pa pridrvi kak val, ki ladjo prekucujts, da marsikdo dobi morsko bolezen. Potem pa se zopet za nekaj časa umiri. Mnogo imamo problemov in jih želimo hitro in odločno rešiti. Danes je pa hudo za strokovnjake na vseh področjih. Še bolj pa na novih poteh! Najvažnejši problem človekov, etika, morala, je pa sploh strašno zamotan in visi mnogokje kar v zraku. Ne vedo, kam bi ga naslonili, da se čisto ne izmrcvari in ne izdahne. Sicer pa ni nov. Francoska šola dela poskuse že vsaj pol stoletja," politika pa že stoletje. Zdaj se Francozom maščuje njihova šola brez križa, ko imajo tako močno rusko stranko v zbornici. In ko je znanost odkrila atomsko bombo, čaka na etiko, kako jo naj rabi! Išče jo po svetu, pa je ni mogoče najti. V Vatikan pa hodijo samo na obisk in vse druge postaje vatikansko prevpijejo . . .” Nič se ne sramujejo — nasilje jim je zakon So še taki, ki verujejo, da je komunistična Jugoslavija država, ki postopa po zakonih, ki so enaki za vse državljane. Naivnih ljudi ne manjka. Zakon je res enak za vse, samo izvrševanje zakona pokaže, kakšne razlike lahko pridejo iz tega. Imamo v rokah znanstveno revijo, ki prinaša razpravo o finančnem sistemu “nove Jugoslavije.” O davku na dohodke iz kmetije pravi, da je “njegova poglavitna vloga v tem, da o-mejuje in izriva kapitaliste na vasi, da utrjuje zvezo med delavci in srednjimi ter malimi kmeti z zmernim obdavčenjem slednjih ... da zagotovi ravnotežje med kupnimi in blagovnimi fondi ljudstva in da istočasno povišuje kupno moč narodnega novca.” — Kako izgloda davek praktično? Za kmetijo, ki zaposluje tujo delovno silo (posle), znaša po tabieli za republiko Slovenijo davek 324,-944 din od dohodka 400,000 din. Davek znaša torej preko 81% dohodka. Dohodek pa ocenjuje finančna komisija okraja. Imeli smo priliko videti, da znaša davek po 30,000 do 40,000 din od hektara obdelovalne zemljic (vrti, njive in travniki). To pomeni, da praktično država, republika in ljudski odbori poberejo ves dohodek, da kmetu nič ne ostane. Poprej so imeli obvezne oddaje kmet. pridelkov, da so tlačili kmeta, sedaj imajo davek. V rubežnih pa so hitri in] rubežni so tudi silno drage, ta-j ko da se kmietu davek takoj po-j viša za deset tisoč in tudi več.! Kmeta ženejo v obup s takimi | nezaslišanimi davki posebno tam, kjer so bile poprej kmetijske delovne zadruge, ki so jih pa morali zaradi slabega go*-spodarstva razpustiti. Prošnja Pismo je od 17. XI. in prosi neka mati za drugo mater — vdovo s tremi otroki: “Poznam vdovo, ki ima tri otroke. Vsi hodijo še v šolo- Je talka neva. Za vse skrbi sama m zadnje čase s o . vatsko- in-' samostojno Sjcbska. državo in morda še z‘ drugimi slo- ------ . vanskimi državami na evrop- boleha. Ker je v službi, se boji, skem jugu v močno konfedera- da jo bo morala zapustiti. Pa sem dobila od neke gospe naslov v Ameriki, da pošljejo takim revam kakšen paket stare obleke za otroke. Prosila bi, če bi se dalo zanjo kaj poslati in za otroke, ker so vsi tako suhi in revčki. Oče je bil ubit med vojsko. Ona je stara 40 let, pa izgteda kot bi bila petdeset, tako je slaba. Ne zamerite te prošnje za podporo. Se ,mi tako smili, ker vem, kaj se pravi v teh časih in toliko let sama se boriti za hrano, obleko in šoloi za tri otroke. Živi sicer pri tašči, ki je pa slaba, kar hudobna. Ji mora uboga žtenska plačati, da skuha kosilo zase in za otroke. Kaj takega že nisem videla!” — Hudo je brati dan za dnem pisma, ki so napolnjena z: bedo, solzami, skoro tudi obupom. In pri najboljši volji grele malo pomoči — kopičijo se prošnje, 'ker ni sredstiev, da bi jih zmagovali. Smo s 450 v zaostanku! Gospodarstvo z dolgovi Komunisti silno veliko pišejo, kako napreduje gospodarstvo, odkar so oni na krmilu države. Življenjska izkušnja nam pa potrjujte, da “prazen sod ima močen glas.” Najboljši. dokaz, da je komunistično gospodarstvo slabo, je velika revščina ljudstva v Jugoslaviji. Tako bedno ljudstvo še nikoli ni živelo. O tem imamo stotine in stotine dokazov-prošnje, ki prihajajo iz dneva v dan in jih ni konca. O slabem gospodarstvvu pa pričajo tudi veliki dolgovi, ki jih ima komunistična Jugoslavija v inozemstvu. “Ekonomska ska politika” od novtembra (17-XI.) pove, da so vsi dolgovi znašali ob koncu prvega polletja t.l. kar 77.4 milijard din. Od tega odpade 13.4 milijarde dolga za tujo lastnino, ki so. jo komunisti “nacionalizirali.” (Kaj bi bilo, če bi morali plačati tudi vse ono ogromno premoženje, ki so ga “nacionalizirali” doma!) O-stalih 64 milijard din pa pravijo, da je nastalo po nesoluciji Informbiro-a, ko je prišla proti njim blokada Sovjetov in njih satelitov, ko so morali preori-entirati svojo zunanjo trgovino1 in ko so morali z oz. na svoj novi položaj velike vsote vreči v potrebe obrambe. Toda ker je zadolžitev tako visoka, je treba tudi veliko vzrokov. Zato navajajo še: sušna lista v kmetijstvu, padec cen onega blaga, ki ga izvažajo v primeri z onim. blagom, ki ga uvažajo. Francozi imajo lep pregovor: Kdor se zagovarja, se obtožuje. Tole komunistično naštevanje vrste vzrokov je samoobtožba komunistov, 'kako gre njihovo gospodarstvo kljub ogromnim podporam Zapada navzdol. Kdor se je vadil le jemati, grabiti, ta ne bo nikoli znal pridobiti. Saj so šle nacionalizacije v “svobodni Jugoslaviji” kar ena za drugo in sedaj preostaja cijo. Na prvem mestu je torej slovenska država. Ta je izhodišče za naše nadaljne politične akcije. Te politične akcije pa ne gredo za tem, da se doseže povezava z ostalimi slovanskimi državami na evropskem jugu. Treba pa je na tej stvari že danes delati, že danes je treba ustvarjati pogoje za tako povezavo, da ne bo prepozno. Preteklost nas je v mmoigoičem izučila in te izkušnje nam morajo biti pred očmi, ko delamo načrte za bodočnost. Naj večja ovira za sožitje slovanskih držav je nesrečni spor med Srbi in Hrvati. Trdno upamo da bq' prišlo do poravnave in da si bosta oba bratska naroda, ki govorita isti jezik, podala roki in pozabila na nesrečno preteklost. Kaj pa, če do tega ne pride, če bo isovraštvia prevladalo, in če se na slovanskem jugu ustvari cela vrsta majhnih, med seboj nepovezanih ali celo med seboj sprtih državic? To bi bil za nas Slovence zelo' žalosten, morda celo smrtno nevaren položaj. Ostali bi sami s svojo slovensko državo. Zakaj vprašanje nastane, s kolikšno' državo bi ostali in tudi koliko' časa bi ostali. Ne delajmo si nobenih utvar, da bi nas morda kdo utegnil ščititi. Prvič ne bo nikogar, ki bi nam zaščito hotel nuditi, drugič pa, če bi nam jo nudil, bi morali mi Slovenci zanjo plačati tako ceno, kot so jo plačali naši stari predniki v Korotanu Bavarcem, ko .sp prišli v njihovo odvisnost za 1200 let! Nekateri pravijo: V bodoče bodo drugačni časi. Vladala bo pravičnost in demokracija. Mi pa pravimo: Takih časov ne, bo nikoli na svetu. Na svetu vladata danes in bosta vladala v bodočnosti moč in deihafJ'In če nočemo izginiti s površja zemlje, moramo biti močni. Če sami nismo dovoj mečni, se povežimo s sorodnimi narodi, ki so v istem položaju kot mi in nam ničesar slabega nočejo. Tržaško vprašanje je strašen zgled, kako se preko meči lahko nekaj odloči v korist velikega in v škodo manjšega naroda. Mednarodna politika je torišče, kjer se mnogo govori io lepih načelih, odloča pa številna in gospodarska moč. Naš slovenski narod živi med grabežljivimi sosedi, na nesrečnem (čeprav prečudno lepem) koščku zemlje in je tako majhen (nekateri pravijo., da o svoji majhnosti ne smerno govoriti), da vsak z nekimi razlogi lahko utemeljuje ali vsaj o-pravičuje zahtevo pa vseh slovenskih krajih. In če ima primerno silo, jih lahko tudi dobi, ne da bi ,se naš jok in stok slišal preko Karavank in Soče.' — Kdo bi nam tedaj prišel na pomoč? Slovenci ljubimo svobodo in samostojnost, kakor to ljubi vsak zrel im kulturni narod. Prav zato, ker ljubimo svobodo in sa-mestojnost, si hočemo vse to tu- URADNI DOKUMENTI KOMUNISTIČNEGA POBIJANJA še edini kmet, ki ima zemljo, ki di ohraniti. Ohraniti pa si ju jo je treba tudi pograbiti. Vsej moremo le, če najdemo prijate-drugo so mu že vzeli, a zemljo j Ije, s katerimi si bomo vzajem- pa kmet drži. Kmet visi na zemlji in ta borba je za komuniste najtežja. Usodno vprašanje Kaj bo z nami Slovenci, če se jugoslovanske države ne povežejo med seboj? To vprašanje mi je stavil v svojem pismu starejši slovenski kulturni delavec. Nanaša se na moj članek ‘V Avstr;:-Ogrsko nikdar več’, ki je bil objavljen v Sloveniji št. 15. Na gornje vpašanje bi rad odgovoril sledeče: V omenjenem članku je bilo zapisano in podčrtano, da je za Slovence mogoč sam en resen in realen program: samostojna slovenska država, ki se po-rešitvi nesrečnih sporov med Srbi in Hrvati poveže s samostojno Er- no pomagali. če teh prijatejev že danes ne bomo iskali in jih ne našli, potem bomo pač ostali sami, kakor ostane sam popotnik po Saharski puščavi, ki mu pogine .največji zaveznik — kamela, ali kakor ostane sama žena, ki ji umre mož itd. Gotovo je v nas dovolj poguma in sposobnosti, da živimo tudi sami. Toda trezna pamet nam pravi, da se ne izpostavljajmo smrtni nevarnosti po nepotrebnem, marveč si iščimo' prijateljev (ne protektorjev!), s katerimi se bomo povezali in si medsebojno pomagali. — Sm. R. (Nadaljevanje) 185 29-53 Berdik Janez, roj. 19.12.1916, rudar, Gor. Jesenice 20, je bil 2.7.1945 odpeljan v zapore v št. Rupert in se od tedaj pogreša. 186 29-53 štricelj Franc, roj. 21.10.1897 v Poljanah, orožnik, je bil kot belogardist 13.10. 1943 odpeljan v Mozelj in se od tedaj pogreša. 187 29-53 Korelc Maks, roj. 25.6.1911, delavec, Praproče 15, je bil kot domobranec v maju 1945' odpeljan na Koroško, nato pa zopet vrnjen nazaj v Jugoslavijo in se od tedaj pogreša. 188 29-53 Kovačič Janez, r. 7.11.1903 v Logu, stan. Podlog 14, je bil po razsulu odpeljan v taborišče št. Vid nad Ljubljano. Po 3 dneh je bil izpuščen, vendar se ni vrnil domov in se* od tedaj pogreša. 189 29-53 Ogrizek Ivan, roj. 19.6.1890 v Konjicah, skladiščnik, Maribor, Prešernova 1, je bil nazadnje viden v Mariboru 18.5.1945. 190 29-53 Šraj Leopold, roj. 4.11.1910, kmet, Gorenja vas, se pogreša od konca jun. 1945. 191 29-53 čujnik Franc, roj. 20.9.1926 v Groblju št. 8 je bil do konca vojne domobranec in se od tedaj pogreša. 192 29-53 Vovk Jožef, roj. 14.2.1908 v Vel. Brusnicah, Vratno 7, Novo mesto, je bil domobranec in se od osvoboditve pogreša. 193 29-53 Topoljšek Franc, roj. 18.5.1924, Preterž 4, kmečki delavec, je ob osvoboditvi pobegnil na Koroško, odkoder je bil v juniju .1945 pripeljan v Teharje, kjer je izginila vsaka sled za njim. 194 33-53 Avžlahar Franc, rojen 21. 3. 1903, delavec, Topola št. 5, Postojna, je bil kot domobranec 1. 1945 zajet in se je nazadnje javil iz Teharjev pri Celju. 195 33-53 Kejžar Janez, roj. 8. 3. 1901, gozdni delavec, Sp. Danje 1, Kranj, se pogreša od maja 1945. 196 33-53 Kozlevčar Alojzij, roj. 7. 6. 1910 v Gaberju, delavec, Breitenau, je bil po osvoboditvi odveden v Št. Vid nad Ljubljano in se od takrat pogreša. 197 33-53 Truden Jožef, roj. 13. 3. 1905, Grnje jezero št. 25, je bil v partizanih v oktobru 1943 obsojen na smrt in verjetno ustreljen. 198 33-53 Žibert Jernej, roj. 20. 8. 1908 v Orešju, Novo mesto, krovec, Vinji vrh 32, se je kot domobranec javil 11, 6. 1945 pri PNZ Novo mesto in se od takrat pogreša. 199 33-53 Rizman Franc, roj. 10. 1. 1897 v Zasavcih, posestnik, Lača vas 48, Ljutomer, je bil po osvoboditvi iz roj. 7. 2’. 1895 v Zg. Ščavnici, kmetica, Rožengrunt 32, «se od januarja 1946 pogreša iz zaporov v Mariboru. 205 40-53 Smrtnik Matej, rojen 18. 9. 1906, Brezovica 85, je bil domobranec in se pogreša od 10. 6. 1945 dalje. 206 40-53 Klakočar Friderik, roj. 5. 12. 1904 v Polju ob Sotli, delavec, Kaplja vas 71, se pogreša od 3. junija 1945. 207 40-53 Kvas Ivan, roj. 18. 6. 1905, fotograf, Zgornja Hudinja 144, se pogreša od 15. 6. 1945. 208 40-53 Adamič Stojan, rojen 15. 7. 1921, študent, Ljubljana, Trubarjeva cesta 31, je bil kot domobranec po osvoboditvi v št. Vidu nad Ljubljano. Od junija 1945 se pogreša. 209 40-53 Cestnik Jožef, roj. 17. 3. 1910 v Matkah, rudar, Šent Lovrenc pri Preboldu, se pogreša od 14. 5. 1945. 210 42-53 Gantar Jakob, roj. 16. 4. 1922, kmečki delavec, Bačne 10, Kranj, ki se po-, greša od meseca maja 1945. 211 42-53 Rene Anton, rojen 9. 2. 1920 v Rojah, delavec, Družinska vas 1, je bil po_ osvoboditvi v Mu 1945 zaprt kot domobranec v Karlovcu in se od takrat pogreša. 212 42-53 Žagar Janez, rojen 27. 10. 1907 na Vinici 7, šmarjeta, Novo mesto, je bil omobranec in koj po osvoboditvi v le|tu 1945 zaprt v št. Vidu pri Ljubljani. Ker je hotel iz zapora pobegniti, je bil od straže ustreljen. Vsi ti oglasi kažejo popolnoma jasno, da so bili morilci komunisti. Dne 8. maja 1945 so zadnje oborožene skupine slovenskih domobrancev in beguncev zapustile Slovenijo. Dne 9. maja 1945 je bila nad celo Slovenijo (razen dela Primorske, ki so ga kasneje zasedli Anglo-Amerikanci) upostavljena diktatura proletariata, ali razdobje brezpravja, krvavega ubijanja lastnega naroda in masovnega zapiranja. Vsi tisti, za katere trdijo sodni oglasi, da so bili kot domobranci vrnjeni, a so izginili, da so bili. po “osvoboditvi” zaprti v Št. Vidu nad Ljubljano, Teharjih, ali po raznih zaporih v Ljubljani, Mariboru, Novem mestu, in so od tam izginili, ali da so bili po “osvoboditvi” aretirani in so od tedaj pogrešani, so bili žrtve komunističnih zločincev. Sicer pa so nekateri oglasi čudovito odkriti. Tako pravi o-glas za Drekonja Marjana, “da je bil koncem aprila 1945 ujet in od partizanov ustreljen.” Oglas, ki se< nanaša na Mehle- taborišča Dachau repa mran ^ Ivana, potrjuje uradno to, v Ljubljano, oddan v zapore gmo vec[e]j jz neštetih dru-v Maribor, od kodei je 2 . • gj^ virov, namreč, da so ko- i94b odšel z. nekim. ti.ans_ j munisti veliko število domo-portom in se od tedaj ca je j)rancev p0bili v kočevskih go-p o greš a. zdovih. Oglas namreč pravi, 200 33-53 Kristan Alojz, roj. da je bil Mehle Ivan “po osvo- 9. 9. 1910 v češči vasi, No\ o j Roditvi zaprt v št. Vidu nad mesto, je bd pii ^oni0,:>ian‘jLjnbij^no ;0Cj tam pa odpeljan cih od novembia 1943^ mjproti Kočevju ter se od tedaj se od osvoboditve pogreša. |pogreža>» Za dobo pred «0_ 201 33-53 Luksič Janež, rojen j sVOboditvijo” smo izbrali samo 12. 3. 1904 v Stopičan, Novo take oglase, ki izrecno nava- mesto, je odšel leta 1944 k domobrancem-. Dne 21. 1. 1945 so ga ujeli partizani, in se od takrat pogreša. 202 34-53 Gruber Franc, roj. 5. 12. 1901 v Selovcu, rudar iz Mežice, je bil 21. maja 1945 aretiran in odveden ne-znanokam. ja jo, da so bili morilci komunisti. Nismo navedli oglasov, kakor n. pr.: Šušteršič Alojz, roj. 23. 4. 1895, posestnik iz Gornje La-kovnice 3, Novo mesto, je dne 25. junija 1942 osel od doma in se od takrat pogreša, če- — V Združenih državah je nad tri milijone voznih cest, to je več kot v vseh ostalih deželah sveta skupaj. 203 34-53 Staudaher Jože, ro-;prav vemo iz drugih virov, da jen 1. 5‘. 1895 na MaVerle- je1 bil Šušteršič ubit od komu-nu, Jelševnik, Metlika, je/nistov, in čeprav ve vsak člo-bil 22. 11. 1943 o d p e l j a n ' vek, da junija 1942 ni bilo v od partizanov in se od tedaj; Sloveniji ne Vaških straž (bele pogreša. 204 34-53 Fortmueller Marija, garde), ne domobranstva; ali oglasa: Žvan Alojzij, rojen 11. 7. 1926 v Srednji vasi, Bohinj, je bil junija 1943 mobiliziran od NOV. Od tega časa se je izgubila za njim vsaka sled, čeprav Vemo, da so partizani mnoge ljudi “mobilizirali” in jih takoj zatem pobili. Tega nismo storila zato, da bi nam ne mogel kdo očitati, da naši podatki niso točni, ker ti oglasi ne kažejo na komuniste, kot neposredne' krivce. V uradnih listih, ki so nam na razpolago in iz katerih smo nabrali podatke za ta članek, pa so tudi sledeči oglasi: 1. Hočevar Albert, roj. 28. 3. 1920 v Stopičah pri Novem mestu, visokošolec, je bil od Be-ga decembra 1943 odveden v Novo mesto in se od takrat dalje pogreša. 2. Perma Franc, roj. 29. 1. 1901, je bil od domobrancev 4. maja 1943 aretiran in se od tedaj dalje pogreša. 3. Erjavec Janez, rojen 29. 7. 1911 v Kriški vasi, je bil jeseni 1944 pri št. Vidu na Notranjskem zajet od domobrancev jn ubit. 4. Golob Antonija, roj. 18. 1. 1910 v Iški vasi, Ljubljana, Črna vas 32, je bila 1. 12. 1943 na svojem domu od slov. domobrancev aretirana in 2. 12. 1943 v Kozlarjevem gozdu na Barju ustreljena. 5. Groznik Franc, roj. 17. 1. 1921 v Višnji gori, študent, je bil 6. 5. 1952 odpeljan od Bega neznano kam in se od tedaj pogreša. 6. Mišjak Ivan, roj. 23. 12. 1899 v Regerči vasi, trgovec, je bil okrog 15. 11. 1943 ubit od Be-ga. 7. Šušteršič Jože, roj. 11. 3. 1923, Lipovec 5, Metlika, je bil leta 1944 od domobrancev ujet in se od takrat pogreša. 8. Breška Pavla, roj. 24. 3> 1925 v Sužidu, je bila aretirana od domobrancev 21. 7. 1944 in se od 18. 4. 1945 po-‘ greša. 9. Mrvar Franc, roj. 4. 2. 1899 v Visejcah, stan. Brezova reber 12, je bil od domobrancev 23. 4. 1944 ustreljen. To so vsi oglasi, ki med množico drugih na ta ali na oni način spominjajo Be-ga (belo gardo, Vaške straže) ali domobrance. Samo oglasi 4, 6 in 9 kažejo neposredno na domobrance oz. Vaške straže kot krivce. Poznavalec razmer bo vedel, da je bila decembra 1943 v Novem mestu italijanska vojska. Ako je Vaška straža iz Stopič pripeljala Hočevarja (oglas št. 1) v Novo mesto, ga je morala izročiti Italijanom, ker sama ni imela v Novem mestu niti zaporov, niti jurisdik-cije. Oglas št. 2 je brezpredmeten, ker maja 1943 domobrancev še ni bilo. Erjavec Janez (oglas št. 3) in Šušteršič Jože (oglas št. 7) sta prav lahko padla v borbi. Kdo ima na vesti Groznika Franca (oglas št. 5), je težko vedeti. Po podatkih oglasa naj bi bil Groznik odpeljan od Be-ga lansko leto, ali točno 6. 5. 1952. Nismo vedeli, da še po 7 letih komunistične revolucije obstoja Bela garda (?) in celo odpel ju je ljudi. Breška Pavla (oglas št. 8) je postala pogrešana šele 9 mesecev potem, ko je .bila od domobrancev aretirana. To je zadosten dokaz, da je domobranci niso ubili, ker niso imeli samostojnih zapbrov, in ker niso nikogar v Sloveniji tako dolgo držali v zaporu. Samo 3 oglasi kažejo torej neposredno na domobrance kot krivce. Kaj je to v primeri z uradno ugotovljenimi in v tem članku naštetimi komunističnimi zločinci! Vsi1 trije slučaji j so se dogodili v teku vojne, ko je z vso krvoločnostjo divjala ■revolucija, in so vsak zase kr- vavo dejanje, vsi skupaj pa razumljiv odgovor na tolika komunistična grozodejstva. * Objavili smo gornje podatke iz več razlogov: 1. Da izkažemo naše spoštovanje in poslednjo čast ljudem, ki so padli kot žrtvei komunističnega nasilja, največkrat samo zato, ker so bili ideološki nasprotniki Titovega komunizma, in z njimi vred vsem tistim neštetim, za katerih imena še ne vemo in najbrž nikoli vedeli ne: bomo. 2. Da s prstom pokažemo na zločine, ki jih nobena podla propaganda ne more zbrisati in zanikati. Da predočimo svetu, da so komunisti večino ljudi v Sloveniji (in kar velja za Slovenijo, velja tudi za Jugoslavijo) pobili neposredno po vojni, ko ni bilo zato nobene vojaške potrebe, neposredno po takozvani “osvoboditvi ” 3. Da so pobijali neoborožene ljudi, večinoma ljudi iz zaporov in taborišč, da so jih morili brez sodne preiskave in sodbe, torej nedolžne, in v množicah, ki imajo komaj par v zgodovini. 4. Da javno ožigosamo neizmernost komunistične zlobe in pokvarjenosti, njihovo nečloveško krvoločnost in zameta-vanje vseh nacionalnih koristi. Opozarjamo na dve nesrečni družini, družino Mrevlje Alojzija in Marjane, roj. Pleško, iz Brezovice št. 46 pri Ljubljani in družino Žusta Antona in Marije roj. Kogovšek, iz Vrha št. 3 pri Logatcu, katerima so ubili komunisti po takozvani “osvoboditvi” pet sinov, mladih kmečkih fantov, ki so se kot domobranci proti komunizmu borili, bili na sramoten način izdani in neoboroženi nečloveško pobiti. Ako vse komunistične zločine izbrišemo, ta dva sama vpijeta do neba in bosta vpila, dokler ne bosta maščevana. Ti proglasi v uradnem listu so pa tudi jasen dokaz, da je komunistični režim po prevzemu oblasti maja '1945 po vsej deželi v množicah pobijal svoje ideološke nasprotnike, ne samo onih, ki so se mu prej 2 orožjem v roki ustavljali. Med temi 193 osebami, ki so proglašene mrtvim, je vsaj 64, to je nad 33 odstotkov takih, ki se niso borili proti komunizmu z orožjem v roki ali takih, ki so se podali oblastem potem, ko je bila proglašena Titova “amnestija.” Iz nekaterih slovenskih občin imamo izkaze takih umorjenih oseb. V Clevelandu živi oseba, ki bi lahko pričala ° množičnih umorih iz litijskega okraja ,kjer so komunisti z naslado pomorili okrog 240 oseb, med njimi celo 13 in 16 letne dečke:. Ta oseba je bila sam11 v ljudskem odboru in je: bik1 priča, kako so komunisti pobijali ljudi brez vsake najmanjše krivde. Samo v podrejeni vrsti Pa naj bo ta članek tudi odgovot vsem tistim pisunom pri “GM su naroda” ali “Prosveti,” Pa naj se imenujejo Boštjančiči ali Jankoviči, ki iščejo zločince v naši sredi, da jih poišČeJ0 tam, kjer so in ne tam, kjeI jih ni. število zaposlenih narašča Število zaposlenih v Slovenj je v zadnjem letu naraslo okoli 20,000, piše Slov. poročevalec 1. novembra. V industriji 1 rudarstvu je zaposlenih 115,% ’ v gradbeništvu 29,000, v trgovk1^ 32,000 in v obrti 33,000. V Slov6' niji je v zadnjih letih začelo na^ glo prevladovati delavstvo. 1 tem ko je bilo še 1. 1947 na ^ zaposlenih le 65 delavcev, jik •! letos že 78. To novo razmerje^ v veliki meri posledica Panl^a nejšega vodstva podjetij, ki s“ ^ titovci radi ali neradi uveC‘^1,al-pritisk Zahoda, ki jih gospoC sko vzdržuje. Ar. Josip Zgodovina slovenskega naroda Nadvojvoda Ferdinand. — škofa Siobej in Hren. Delovanje reformacijskih komisij. Na Kranjskem je pričela reformacijska komisija delovanje skoraj ob istem času kakor na Koroškem. Nadvojvoda ji je postavil na čelo škofa Tomaža Hrena, njemu na stran pa kranjskega deželnega glavarja Jurija Benkoviča, vicedoma Jožefa pl. Rabatta in Filipa Kobenclja s Proseka. Pričetek opisuje Hren v svojem koledarju s sledečimi besedami:* “Dne 22. decembra 1600 je pričela reformacijska ’Komisija svoje dielovanje v Ljubljani v škofijskem poslopju v imenu Gospodovem. Dne 24., 25., 26-, in 27. decembra so bile pridige-o zmotah luteranstva, ki jih je treba opustiti, in sicer v stolnici slovenske, v kolegiju jezuitov pa nemške. Bog daj u-speh.’’ V stolnici je prldigoval škof sam, pri jezuitih o. Henrik Vicarius. — Dne 29. decembra je komisija sežgala na Ijublja-skem glavnem trgu osem voz iuteranskih knjig in štirinajst dni pozneje še tri vozove “v ve-iiko zmedo krivovercev”. Posrečilo pa se je protestantom nekatere knjige oteti in jih spraviti v deželno hišo. — Ves niesec januar 1601 je bil posvečen izpreobračanju ljubljanskih iuteranov. Škof je dajal pozvanim meščanom pojasnila o kato-iiških verskih resnicah po tri do štiri ure na dan. Včasih so bile obravnave dopoldne in popoldne. Vsem se je predložila Prisega, ki je pa imela, če po 0'hranjenih obrazcih sodimo,' Panogo bolj izražen katoliški značaj, nego slične prisege na Stajerskiem in Koroškem. Nepokorni so bili obsojeni na izgon v roku šestih tednov in treh dni. Preje so morali pod prise-2° priznati vse svoje premoženje in od njega plačati de-Set vinar’. De 15 ali 16 meščanov se je prijavilo za luterane. Škof Hren je iznova posvetil Špitalsko serkev sv. Elizabete, u'kazal razdejati protestantsko Pokopališče; zemljiščie je podaril špitalu, potem pa je s svojimi spremljevalci odšel na Gorenjsko. One 8. februarja so komisarji začeli rieformirati Kamnik, ^kof je imel govor v mestni hi-V Poslušni meščani so takoj Prisegli na katoliško veroizpoved, le štirje so bili obsojeni v pregnanstvo. Precejšno število krivoverskih knjig so na trgu Ožgali. Nato so šli komisarji lla grad Križ, kjer je bila lute-*anska molivnica in pokopali-^e, ter so oboje razstrelili. Obi- ljudstva je z bližnjega Hom-Ca gledalo ta prizor. — Čez tri ^ni je prišla komisija v Kranj. °slala je naprej v Križ po nekega Križieta Mikuša, imenovanega Luter, ker so njegovi sino- t ponoči umorili katoliškega °vretiča. Po zasliševanju in Preiskavi, kako se je zgodil u-n^r, je bilo hekaj ljudi prijetih 111 zaprtih, Križetova hiša pa P°polnoma razdejtena. Drugi ^ari je imel škof v hiši Mihaela arrerja krivoverskim mešča-n°rn daljši govor. ^azun enega ali dveh so se vdali vsi in prisegli katoliško Prisego. Dne 13. februarja je '0lhisija Krištofa Harrier j a s še-StPhi konji, 150 kmeti in z dru-k^i zanesljivimi osebami v Tr-lc’ kjer so se uklonili vsi me-V Kranju je Hren še 'Ščani. slo Ve; 'Vesno umestil in vpeljal no-^ 2a mestnega župnika Janeza rldierika Klemena in ukazal Sežgati na trgu blizu sramotne-stebra nabrane luteranske Potem je 17. februarja °drinil proti Loki. j rS-omisija je prišla v Loko zest- S^°Vesno. Oskrbnik brižin-e§a škofa, Andrej Albreht pl. Sieidelshofen, ji je prišel z več jezdeci naproti, jo slovesno sprejel s streli in jo dobro pogostil. Drugi dan je škof krivovernim meščanom, desetim po številu, govoril v gradu. Tretji dan so se vsi uklonili in prisegli katoliško prisego. Krivovierske knjige so sežgali. Oskrbnik' je zopet spremil komisijo, ‘ki je zdaj odšla proti Ljubljani. Tu je škof Hren iznova pozval pred sebe luteranske meščane njekaj deželnih uradnikov, tudi dosti vdov in mater. Več sto jih je zopet podalo katoliško prisego. Prepovedalo se jim je pod kaznijo uživanje mfesnih jedi ob postnih dnevih in zapovedalo, da naj prihajajo, pondeljtek, sredo in petek v stolnico ali pa k očetom jezuitom k pridigam, v katerih se bodo obravnavale poglavitne ver-’ ske preporne točke- Dne 7. marca je škof Hren s Filipom Kobencljem zopjet odšel na Gorenjsko in 'pričel z reformacijo v Radovljici. Dne 10 marca se lutrovsko “sinagogo’ (molilnico) v Begunjah, ki j&e preje služila za hlev in vinsko klet, s smodnikom razstrelili in slednjič zažgali. Smodnik jic zid in kamne, gotovo štiri stote težke, raznesel na vse strani in bi bil skoraj poškodoval bližnjo cerkev sv. Urha.'" Navzočnih je bilo okoli 250 ljudi, pa se nikomur ni nič žalega storilo. — Drugi dan, v nedeljo, je škof pridigoval v Radovljici in potem zaslišaval meščanstvo. Vsi so prisegli pokorščino. Dne 13. marca je govoril kmetom in ’krivoverskim okoličanom. Poslušni so prisegli, nepokorni pa bili kaznovani z denarnimi globami in ječo, med njimi neki Gewaoz z globo 150 zlatov, Jurij Prešern pa z globo 100 zlatov. Tudi ’kovači iz Krope so prisegli zvestobo katoliški cerkvi, prosili so le za samostojno župnijo in stalnega župnika. Dva sta bila obsojena v pregnanstvo, eden pa postavljen z odprto luteransko knjigo k sramotnemu kamnu (Pranger). Kazen ga je spametovala. V Kranjsko Goro in Belo; Peč je komisija poslala svoje pooblaščence, sama pa je odšla v Jesenice k Buccelenijevim fužinam. Nepokorni Belopečani, med njimi neki Nastran in njegova žena, so bili pozvani pred komisarje in prisegli pokorščino, tamošnjega oskrbnika pa so dali prijeti in zvezenaga odpeljati v Radovljico. Pozneje je bil poslan k rektorju ljubljanskega jezuitskega kodegija in se izpre-obrnil. V nedeljo 18. marca je bilo v Radovljici cerkveno posvečevanje. Škof je maševal in imel govor o obhajilu pod eno podobo-Drugi dan je sprejel od radovljiških meščanskih žen katoliško prisego. — Dne 20. marca je komisija prišla zopet v Kranj in zahtevala od mestnega sodnika poročilo, kako so se tu izvršile njene naredbe. Naslednji dan so luteranske ženske v Kranju pozvali pred komisijo, da so podale katoliško prisego. Škof se je potem ločil od Ko-benceljna, ki je odpotoval na Koroško, ter šel skozi Kamnik v Gornji grad, od koder se je 30. marca zopet vrnil v Ljubljano. Takoj po svoji vrnitvi je pričel Hnen z reformacijo ljubljanskih žena, kar mu je dale toliko opravka, da je moral komisijo za Dolenjsko preložiti čez Veliko noč. V začetku a-prila je nad 200 ljubljanskih gospa s prisego potrdilo katoliško veroizpoved. (Dalje prihodnjič) _ 1953 DEC. 1953 fejl Ta u |We [2] Rt [3] Fr; r4“ S 5; m [8 m H6I bi 13|il4 15 16 17 20|21 122 !23 24 [25! 2S! mni 1 30|[1 □□ KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV DECEMBER 31. — Hrvatski kulturni klub in ženski klub priredita na Silvestrov večer ples v Hrvaškem domu na Waterloo Rd. JANUAR 17.—Koncert June Babitt-Pricc, mezzosoprano, v SND na St. Clair Ave. 23. — The American Legion Auxiliary Lake Shore Unit No. 273 pripedi ples v svojih klubskih prostorih na E. 62 St. in St. Clair Ave. 23..—Društvo Ložka dolina priredi ples v SND na St. Clair Avte. Igra E. Habat okrester. FEBRUAR 6.—Dr. France Prešeren št. 17 SDZ priredi za svojo 40-letni-co ples v SND na St. Clair Ave. Igra Pecon in Trebar or. kester. 14. — Pevski zbor “Slovan” priredi koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. 27. — Društvo sv. Ciirila in Metoda št. 18 SDZ priredi ples v proslavo 40-letnice v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. 28. — Dramatsko društvo “Lilija” priredi ob treh pop. v Slov. domu na Holmes Ave. “Veselo pustovanjie.” APRIL 11. — Glasbena matica priredi koncert slovenskih pesmi v S. N. D. na St- Clair Ave. Božično berilo iz psalmov in himen PSALM 2, 6 sl. “In vendar postavljam svojega kralja na Sionu, svoji sveti gori!” Razglašam Gospodov odlok: “Gospod mi je rekel: “Moj Sin si ti, danes rojen iz mene. Samo reci mi in d.al ti bom narode kot dediščino in v last zemljo do skrajnih meja. Vladal jih boš z železno palico, kot lončeno posodo jih drobil.” Sedaj pa, kralji, imejte pamet; dajte se poučiti vi, ki vladate zemljo. Služite Gospodu v strahu in veselju, v globokem spoštovanju mu bodite pokorni, da ne izzovete njegove jeze in ne zablodite s prave poti, ko se bo jeza njegova kmalu vnemala: Blagor vsem, ki se k njemu zatekajo!” IZ PSALMA 71: O Bog, daj kralja »voj« eaaevj« pri sodbah, daj kraljevemu sinu, da bo odmerjal tvcjc pravičnost; naj vodi tvoje ljudstvo po pravici in tvoje uboge po resnici. Varoval bo preprostega človeka izmed ljudstva, reševal bo sinove ubožcev, nasilnika pa potlačil. Kralji iz Tarza in z otokov bodo dali darove kralji iz Arabije in Sabe bodo prinašali darila: vsi kralji se mu bodo klanjali, vsi narodi mu bodo služili. Njegovo ime bo slavljeno jia veke, obstalo bo, dokler bo sonce svetilo. V njem bodo blagoslovljeni vsi rodovi zemlje, vsi narodi ga bodo slavili. IZ PSALMA 84: Poslušam, kaj mi bo govoril Gospod Bog: gotovo bo govoril o miru za svoje ljudstvo, zanje, ki so mu zvesti, za tiste, ki se s srcem spreobrnejo k njemu. Gotovo je blizu rešitev njegova za one, ki se ga boje, da bo naša dežela spet polna slave. Usmiljenje božje in zvestoba ljudstva se bosta srečala, pravica in mir se med seboj poljubljala. Zvestoba bo poganjala iz zemlje, pravica bo pogledovala iz nebes. Gospod bo dal blagoslov, pa bo naša zemlja rodila svoj sad. Pravica bo hodila pred Gospodom in zveličanje po sledu njegovih stopinj. IZ PSALMA 88: “Napravil sem zavezo s svojim izvoljencem; prisegel sem Davidu, svojemu hlapcu: za večne čase bom tvoj rod postavil, utrdil bom za vse rodove tvoj prestal. Moja zvestoba in usmiljenje ga bosta spremljala in njegova moč bo rastla v mojem imenu. Klical me bo: “Moj oče si ti, Bog moj in Skala, ki me rešuje.” Napravil ga bom za prvorojenega, za najbolj vzvišenega med kralji zemlje. Na veke mu bom ohranil svojo naklonjenost, meja zaveza z njim ostane trdna.” IZ PSALMA 95: Pojte Gospodu novo pesem, pojte Gospodu, vse dežele. Prepevajte Gospodu, slavite njegovo ime, razglašajte njegovo rešenje dan na dan. Utrdil je svet, da se ne maje: vladal bo ljudstva v pravičnosti. Vesele naj se nebesa in raduje zemlja; zabuči naj morje in vse, kar ga polni, vzradujenaj se polje.in kar Tam raste;.. še drevje v gozdu naj bo veselo ; 1 zavoljo Gospoda, ki prihaja, saj prihaja, da bo vladal zemljo. Pravica bo vladala vesoljni svet, zvestoba bo vodila ljudstva. TEKMECA — V času stavke uslužbencev newyorskih časopisov sta radio in TV obveščala prebivalstvo o novicah. Vratar studia CBS odpravlja predstavnika WNBC-WNBT s svojega področja. Newyorske radio postaje so poslale na ulice vrsto ljudi z malimi radio-sprejemniki in velikimi napisi, okoli katerih so se nato zbirali radovedni Newyorčani. Iz cerkvenih himen za božični praznik 1. O Jezus, naš Odrešenik, tedaj, ko luči bilo ni, že. večni Oče te rodi in v slavi njemu si enak. 2. Ti večna luč Očetova, ti naše večno upanje, 1 prisluhni svojim hlapčičem, ki prav srčno te prosijo. 3. Le spomni so, o Stvarnik naš, kako si našo kri privzel; Devica te rodila je, po vnanje nam enak si bil. 4. To priča prav današnji dan, spet leta tek obnavlja ga, naročaj božji puščaš zdaj in vračaš svetu sreče raj. 6. Na slamo bil je položen in jasli nič se branil ni, le s kapljo mleka hrani se, ko vendar ptičke krmi vse. 7. Nebeški zbor raduje se, z neba se Bogu spev glasi; pastirjem se naznanil je Pastir in Stvarnik vseh ljudi. 8. Nas sveta kri oprala je, na novo v njej rojeni smo; smo dolžni peti hvalnico za rojstvo tvoje slavljeno. 9. O Jezus, tebi bodi čast, ki iz Device se rodiš, Očetu, Tolažitelju na večnih časov veke vse. (Iz knjige J. Vovk: ‘Cerkvena poezija”). 5. Zdaj zvezde, zemlja in morje, pod nebom kar že giblje se, ti poje novo hvalnico, saj ti si vir rešitve vse. Novi svet SLOVENSKO - ANGLEAKI BESEDNJAK, xwUljm*}*- PRILOGA PIJONIR prmafe sledeče: Slike: Svetonočna — roka naj nas Tvoja, Dete, k spravi vodi. Jože Grdina pri razvalinah v Baalbeku. Slovenska plesna skupina v Milwaukee, Wis. Mrs. Mary Turk, Forest City, Pa. Chicago Fashion Show. CICI ZAPISAL in njegova celoletna kronika, šaljivke. Slike iz Svete dežele. Novice. Milwaukee in martinovanje. Od srca do srca. Glasovi naročnikov. PRAKTIČNI NASVETI. Naslov: NOVI SVET, 1845 West Cermak Road, Chicago 8, 111. ------o----- Mark Twain in nar knjig ar- Nekoč je hotel Mark Twain kupiti v Newyorku neko knjigo. Knjigarnar je zahteval za njo štiri dolarje. “Da,” je dejal Mark Twain, “takšna je cena za občinstvo. Ker sem pa časnikar, imam menda pravico do znižane cene.” “Kajpak,” je dejal knjigarnar, ker ga je poznal. Mark Twain je nadaljeval: “Zraven sem tudi sam pisatelj in sem napisal že nekateri roman. Zaradi tega bi imel pravico še na kakšen majhen popust.” “Kajpak,” je spet pritrdil knjigarnar. “Morda tudi veste,” je resno povzel kupec, “da sem tudi delničar vašega podjetja! In kot takemu mi gre še kakšna druga ugodnost.” “Kajpak,” je spet kratko odgovoril knjigarnar. “Zdaj pa, ko vam bom povedal svoje ime, se nadejam še kakšnega posebnega popusta. Mark Twain sem namreč!” “Me zelo veseli,” se je priklonili.'knjigarnar. j \ ‘‘Koliko sem torej dolžan?”. “Nič, prav nič, gospod Mark Twain. Za čast, ki ste mi jo blagovolili izkazati, vam celo en dolar še vrnem. Izvolite!” Tedaj se je humorist zasmejal na* glas in odštel na mizo štiri dolarje. CERKEV SV. PETRA V RIMU IZ ZRAKA — Slika kaže lepo razmerje med cerkvijo sv. Petra in velikim trgom, pred njo. Z vrha kupole; za katero je napravil načrte slavni Michelangelo, je lep razgled po Večnem mestu. Bcžična izdaja, december 1953, prinaša sledečo vsebino: NAŠE VOŠČILO, uvodnik, NA SV. VEČER, Janez Šušteršič, TEBI BOŽJE DETE, Limbar-jski, pesem, BOŽIČNA. NOč, pesem, Vr-hovčan, SVETA NOč, Palčič Nelca, zgodba, po nemškem izvirniku, BOŽIČ, članek, Ciril P. SVETONOČNA, pesem, Ciril Pfeifer, V SVETI NOČI, pesem, C. Pfeifer, MIR SVETONOČNI, pesem, Milena šoukalova, BOŽIČNA SKRIVNOST, pesem, Limbarski, SVETONOČNI BLAGOSLOV, pesem, Limbarski, BOŽIČNI ZVONOVI, pesem, Vrhovčan, KRALJ MATJAŽ, C. P.„ STRICI, nadaljevanje povesti, F. S. Finžgar, OVČAR MARKO, nadaljevanje povesti, Janez Jalen, PUSTO LOVŠČINE TOMA SAWYER A, nadaljevanje, Da so škofje skopi, ne oporeka nihče, da bi jih pa stiskaštvo pripravilo dri nepoštenosti, tega ne sme nihče trditi. Lepega dne je obesil pošten mesar tale izvesek v svojo izložbo: “Novost! Po dolgem trudu se mi je posrečilo, da sem sestavil aiovo mešanico za izdelovanje prisebnih klobas. Mešam v enakih delih kurje in konjsko meso. Klobasa je posebno delikantna in se odlikuje po nizki ceni, kljub temu pa prekaša pa okusnosti najboljšo salamo!” Odveč je, če povemo, da so se aberdeenske gospodinje kat trgale za to novo poceni klobaso. Tudi neki poklicni tovariš tega iznajdljivega mesarja, ki ga je pripeljala zgolj konkurenčna zavist, si je dal odrezati kos te klobase in jo je poskusil. “In ti se upaš trditi, da je v tej klobasi na pel in pol kurje in konjsko meso?” je grozeče zagodel mož. “Kajpak!” je hladnokrvno odgovoril iznajdljivec. “Na vsakega konja po ena kokoš!” Ni je dobro razumel Pibrovec in njegova žena sta se peljala v Sarajevo obiskat sina vojaka, ki je nekaj zbolel, žena gleda skozi okno vlaka in opazi čredo lepih ovac. “Glej, glej, kako lepe ovce! Ali jih imaš rad?” “Da, pa še kako, prav posebno z banatsko črnino.” MALI OGLASI Hiša naprodaj Enodružinska hiša s šest sobami je naprodaj na 1030 E. 71 St., južno od St. Clair za $7,500. Kličite EX 1-2559 po pol sedmih zvečer. Nekemu vplivnemu diplomatu piše iz jede: “Katastrofa mladega Robespierra me je nekoliko zadela, 'ker sem ga imel rad in ker sem ga smatral za čistega; in viandar bi ubil tudi lastnega očeta, če bi se hotel nare-ti za tirana.'1 Ali ne govori kakor Rimljan? Še umneje pa piše konventu: “Čeprav sem po krivem obdolžen, se ne bom pritoževal zoper odbor, pa naj sklene, kar hoče . . Zdaj pa me čujte! Zdrobite mi verige in mi vrnite spoštovanje patriotov! Uro kesneje stem voljan umreti, če sovražniki zahtevajo moje .življenje. Ni mi dosti zanj, prevečkrat sem ga tvegal. Le misel, da bom lahko še koristil domovini, mi pomaga prenašati njegovo breme.” Čez osem dni je svoboden. O-vadil ga je bil njegov rojak v konventu — Saliceti. Ko se po prvem strahu čuti zopet varnega, jamči za Buonapartovo nedolžnost; na konjec svoje izjave pa postavi intrigants’ki Korzičan besede, s katerimi nevede prerokuje Buonapartove triumfe: “Sicer pa je potreben pri armadi.” XII Kako se mu vsi izogibajo! Mogočni prijatelji, ki jim piše dolga in številna pisma, mu ne odgovarjajo; kako mora moledovati za malenkosti; vplivnega tovariša prisili šele z namiga-vanjem o vojaškem merilnem aparatu, da mu sploh odgovori! Tedaj zopet signal z otoka. Kakšne zvijače za temi samoljubnimi vrsticami, kakšne sence nad to plemenitostjo, da bi si poživil brezdelen dan s čuv-stvom lažnega velikodušja! Kajti v teh poletnih tednih temno buči valovje življenja in težko udarja ob njegovo obalo. Prevzema ga knjiga gostokrvne strasti, Ossian. Tudi tragičnega konca dram si ne da nikdar kvariti s farsami, ki se igrajo za njimi. Zato po drami vselej naglo zapusti gledališče- “To je nesmiselno, da je libretist naredil iz Pavla in Virginije veselo stvar in ji dal srečen konec!” — In kaj je sreča? ga vpraša dama, ki je čula te besede iz njegovih ust. “Sreča?” pravi Buonaparte. “Najvišji razmah sposobnosti.” In prav te leže brezplodne. Tega ne more preboleti. Morita ga naraščajoča melanholija in nem srd. “V ’komediji,” pripoveduje žena. nekega prijatelja, “se smeje vse gledališče,1 le Buonaparte sedi z ledenim o-brazom; včasi izgine in se nato pojavi ves teman na drugem koncu parterja. Včasi igra na njegovih ustnicah neiskren in neumesten smehljaj. Bojne pri-godbe pripoveduje z neodoljivo silo, toda njegov smeh na kon- j cu je surov. Često brodi po ce- I stah s svojimi kratkimi nogami, upal, rumen, bolehen, nervozen, neokreten in negotov, s starim okroglim klobukom na glavi, izpod katerega mu visi hko v svoji neznatnosti, mračnosti in okornosti učinkuje samo z duhom in igro in še v tem jima je samo čudaški. Večno sam zase, se razodeva v dolgih pismih samo bratom Louisa vzgaja: “Dober vojak je. Posebno mi ugaja, da združuje v sebi vse: ognjevitost, duha, zdravje, nadarjenost, zanesljivost in dobro srce . . . Gotovo^ bo najboljši iz nas štirih. Seveda ni imel nihče izmed nas tako-dobre vzgoje.” Tudi najmlajšemu Jeromu namerava preskrbeti v Parizu zaslužka. Med Lucienom in njim je napeto: ta genialični brat, stremi za njim ga hoče preseči; Lucien, ki je poznavalec ljudi, kakor Napoleon sam, je prvi človek, ki ga popolnoma razume, in sicer ga je razumel, ko mu je bilo 17 let in Napoleonu 23: “Razkril sem, piše naj starej šemu, v Napoleonu častihlepje, ki ni ravno se bično, a vendar večje, nego nje- podporo v priporočilih in listi-Inimi načrti, gova ljubezen do splošne bla- nah in mu svetuje, naj si z ma-j “Če ostaneš dolgo na potova-ginje. V svobodni državi bi biljlo vrednim denarjem ceno ku-.nju, piše Josephu, mi pošlji,vsaj lahko nevaren. Zdi se mi, da'pi kako posestvo. Kajpada piše'svojo sliko. Toliko časa sva ži- Stari Paoli je pozval Angleže slabo napudrana lasulja, s pr-na pomoč. Zdaj je treba Kor-! lllaiem na ovratniku, z dolgimi ziko rešiti Franciji! V Pariz, da iokami, suh in mračen, brez ro- plamen ne ugasne! In res, o-peracija je sklenjena- Buonaparte koprni po poveljstvu, toda kavic in v obnošenih škornjih.” Zdaj se loti knjigotrštva z inozemstvom, toda že prvi po- po štirinajstih dneh se vrne bro-jlz,iCUS z zabojem, ki je name-dovje poraženo v ToulonskoJ nien v Basel, se izjalovi. pristanišče. Spet razočaranje! Če bi bili vodstvo poverili nje- Zdaj pa zdaj se pojavi v kakem salonu, kajti “tukaj gre mu! Ali ni zavzel Toulona, ob-!vsem ljudem samo za zabavo, orožil obale, vse z mislijo Ha boj zoper Korziko? Toda reakcija se krepi, vlada kakor piše svojemu bratu . . “Povsod ženske, v gledališču, v parku, v biblioteki. V učenja- mu ne zaupa in ga skuša od-!škib kabinetih lahko naletiš na deliti od njegovih ljudi z viso- najlepša dekleta. Da, prav je, ko nalogo v Vendeji; hkratu ga kot nadštevilnega prestavi k pehoti: za čut izobraženega ar-tilerista — degradacija. Bledi mladi mož bledi še bolj. Ne! Zdaj pozove ljudskega komisarja za vojsko na odgovor in ko mu ta pravi: premladi, — se upre Buonaparte, ki jie pravkar prišel z bojišča, z očmi vanj: “Na bojnem polju se človek hitro postara in jaz pri-hajam od tam.” Odreči pokorščino in čakati na prevrat: prav kakor pred tremi leti. Kaj storiti? Ali naj javim, da sem bolan, in naj vzamem dopust? si misli brezposelni general. Rajši ostanem v Parizu, to je popek sveta! Sicer sta Marmont in Junot, ’ki sta tudi brez dopusta ostala pri njem, prav tako brez denarja. Kaj pa del Bourienne? Špekulira? To velja poizkusiti tudi nam, toda asignacijte padejo. Kako slabo ste uprizorili naj novejši prevrat! Mislite, da boste državne udare delali brez topov? Toda Salicetiju, ki je zdaj sam težko-obtežen in ki se mora skrivati pri neki korziški prijateljici, piše: “Vidiš, škodo, ki si mi jo storil, bi ti lahko poplačal . . Čigav način je lepši, tvoj ali moj? Da, lahko bi se ti maščeval, pa se ne bom . . . Pojdi in si v miru poišči zatočišče, kjer boš dobil boljše misli o svoji domovini. Moja usta bodo večno molčala o tebi. Ozri se vase, spoštuj moje nagibe, 'kakor zaslužijo, kajti ptemeniti so in velikodušni.” da tukaj vladajo ženske. Moški so potrapani in žive samo v ženskah in za ženskie.”’ V salonu tribuna Barrasa, ki mu pariškemu okusu na ljubo nikoli ni dovolj sijaja, razkošja in žensk, stoji Buonaparte med slovitima lepoticama: med Tal-lienovo in Recamierovo. Tu la- SPOMENIK RACI — V mestu Freiburg na Nemškem so postavili spomenik raci, ki je v noči 27. nov. 1944 kvakala po mestnih ulicah in zbudila prebivalce iz spanja nekaj minut pred prihodom sovražnih bombnikov. Pre-nekateri prebivalec je bil tako rešen gotove smrti. Raca pa napada ni preživela. Našli so jo mrtvo ob nekem bombnem lijaku. PntaM * nnarmar > SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid Supplies Vogal St. Clair Ave in E. C8 St. ČE HOČETE . . . prodati ali kupiti posestvo a!i trgovino, obrnite se do nas JOS. GLOBOKAR 986 E. 74th St. HE 1-6607 RAZGOVOR IZVEN PROGRAMA — Angleški zunanji minister Anthony Eden (na levi) kramlja z našim državnim tajnikom John Foster Dulles-om na letališču na Ber-mudih ob sprejemu predsednika D. Eisenhower ja. zelo nagiba k tiranstvu. Mislim tudi, da bi postal samodržec, če bi bil kralj. Vsaj za zanamca in za občutljive patriote bi bilo njegovo ime grozota.” In ta velikopotezna taj nevidnost v Lu-cienovih ustih ni gola igra z mislimi: njegova lastna častihlepnost je tako žgoča, da se mu zdi v teh časih in v tej deželi taka kariera mogoča, in mistel, da bi ga brat lahko pretekel, ga žali že v naprej. Napoleon pa je za sedaj še pridušen. Že Joseph, ki je po svojem premoženju in po veslali tudi temu starejšemu: “Tvoje vela tesno zvezana, da sta naji-(politično) pismo je bilo presu-.ni srci združeni: Sam veš naj-hoparno, moraš se naučiti, dru-; bolje, kako sem ves Tvoj. Ko gače pisati.” Dom! hotel bi imeti svoj dom, kakor starejši brat. Zdaj ga nestrpneje priganja v vsakem pismu, naj mu zagotovi tepo in bogato svakinjo, ki mu že leto dni piše nežna pisma. Ker pa se ona nikakor ne more odločiti, zahteva pojasnila. Svojega brata in nekega prijatelja vidi srečno poročena, njegovi vrstniki stojie kot voditelji na zelo vidnih mestih- Samo on živi naravi neodvisen, zavidanja vreden. se mu zdi | brezdelno in samotno s svojimi Ponuja mu vrtajočimi mislimi in fantastič- t ŽENINI IN NEVESTE! Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina BI 17 St. Clair Avenue HEnderaon 1-0628 Ti pišem te vrste, sem ginjen 'Kakor nikoli; vem, da se ne bova kmalu videla in vendar ne morem več pisati. Bog s Teboj, prijatelj.” Njegova duša je v mehkem razpoloženju, včasi sle zdi popolnoma razočaran: “Plezati od stopnje do stopnje, je nekoliko pustolovsko in podobno človeku, ki hoče biti svoje sreče kovač.” In na koncu: “življenje je rahel sen, ki se raz- taja.” XIII Nenadoma se usoda zgane. Vojni minister pade, novi hoče nagle izpremembe na italijanski fronti. Ali kdo pozna kakega novega človeka, ki bi doli lahko poveljeval? Drugi, tretji raztrosi vprašanje,' četrti priporoči Buonaparta. Minstr-stvo ga pozove. Njegova glava in oko sta vsa zadnja leta proučevala italijansko mejo. (Dalje prihodnjič) — Santa Fe, drugo najstarejše mesto v Združenih državah Amerike, je bilo ustanovljeno L 1605. FRAKGE GORŠE AKADEMSKI KIPAR Izvršuje vsa dela cerkvene in liturgične umetnosti po lastnih izvirnih načrtih, tudi postaje križevega pota v bakru, mavcu ali v žgani glini. Izvršuje tudi načrte za slikana okna, paramente, prapore, kelihe in monštrance. 6519 St. Clair Ave^ Tel. HE 2-1290 Cleveland 3, Ohio ■---- ; - —/Ž f Želiš v osamljenosti zvestega prijatelja? Ga privoščiš svojim dragim? Naroči čimpreje slovdnski splošno misijonski mesečnik "KATOLIŠKI MISIJON!" V mesečnih obiskih te bodo razveseljevali ob tridesetletnem jubileju svojega obstoja skozi leto 19,53 na 680 straneh. Urejevani od slovenskih lazaristov in tiskani v Buenos Airesu, ti bodo prinašali ob sodelovanju številnih slovenskih misijonskih pionirjev zanimiva poročila iz vseh delov sveta. Ob številnih lepih slikah boš lažje razumel aktualne članke, strahovito borbo človeštva za zmago dobrega nad zlim. Prijetno razvedrilo, široka razglednost, sočutje z duhovno bedo bližnjega, globoko cenjenje tvoje vere bodo bogati sadovi tega branja. V zahvalo se potrudi, da bodo KATOLIŠKI MISIJONI brani v sleherni pošteni slovenski hiši v izseljenstvu, od vseh, ki jim ni vseeno, kam svet drvi. Naročite Katoliške misijone takoj ali zahtevajte prve številke na ogled: Lenček Ladislav, Calle Cochabamba 1467, Buenos Aires, Argentina. Za U.S.A. in KANADO samo $2 letno, s pestro pri-ločo “MISIJONSKA NEDELJA” na 178 straneh pa ?1 več. Pišite na naslov: REV. CHARLES WOLBANG, C.M. 500 East Chelten Ave., Philadelphia 44, Pa. U.S.A. BARAGOVA PRATIKA ZA LETO 1054 ima pestro in ^animivo vsebino. Vsak jo bo vesel. Naročite si jo dokler je v zalogi. Siasie $l.25 s poštnino, kar je poslati v Money ordru, čeku ali gotovini na: BARAGOVA PRATIKA 6519 W. 34th St. Berwyn, 111. P. S.: Znamk, prosimo, ne pošiljajte , L> . ; ' J: 1878 1953 oDPvsmiii ne oglasita na svoji imeni” je dejal Sgt. Henry Schrank od clevelandske policije o psih, ki jih je preskrbel policiji načelnik zadevnega oddelka. Tako jih je vrnil tja, odkoder jih je prejel. Naznanilo in Zahvala Žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je po kratki bolezni v St. Luke’s bolnišnici mirno v Gospodu zaspal naš ljubljeni oče Frank Marinčič Naš blagi oče je bil doma iz vasi Gornje Kamenje, fara Dobrnič. Ob času smrti je bil star 75 let. Prav lepo se zahvalimo č. g. Father Slapšaku za obiske v bolnici in za tolažbo ob naši veliki žalosti. Naj-lepea hvala Msgr. Omanu za opravljene ganljive cerkvene obrede, za tolažbo ob izgubi ljubljenega očeta in za spremstvo do groba. Hvala Father Slapšaku in Father Baragi za asistenco pri pogrebni maši. Hvala vsem, ki so darovali za sv. maše. Enako hvala vsem, ki -so položili vence ob krsti in okrasili njegovo zadnje bivališče na zemlji. Hvala članom dr. Najsv. Imena za molitve sv. rožnega venca za pokoj njegove blage duše. Hvala vsem, ki so blagega očeta prišli kropit, ki so molili za'njegovo dušoj udeležili se pogrebne maše in ga spremili k večnemu počitku. Hvala vsem, ki so na dan pogreba, dali avtomobile brezplačno na razpolago. Hvala L. Ferfolia pogrebnemu zavodu za spoštljivo vodstvo pogreba. Hvala I. Zormanu za zapete žalo-stinke. Ti, ljubljeni oče, počivaj mirno ob strani svoje soproge, naše mame, ki je pred štirimi meseci se podala j k večnemu počitku. Nad 45 let sta skupno živela v pravi ljubezni, nas lepo učila. Sedaj pa čakajta, da bo trombe glas vse izbudil in nas vse združi! v večnosti. Žalujoči ostali: FRANK, LOUIS, HENRY, sinovi; ANGELA por. HANDLER, VERONICA por. ŽNIDARŠIČ, PAULINE por. ŽNIDARŠIČ, MILDRED por. NOVAK, in CAROLINE, hčere. V stari domovini brat ANTON in sesttra FRANCES. Cleveland, Ohio, 28. decembra 1953.