Glas zaveznikov Leto III - Št. 515 ormacijjski ©f n e o n j? k A. I. S. Cena 5 lir Pos^£n“ iisidf Truman predložil senatu ratifikacijo mirovnih pogodb TRST, sobota 1. marca 1947 UREDNIŠTVO: Via S. Pellicc 8 • Telefon it 93*5« In 730* OGLASI: Cena za milimeter višine is:r:na ena kolona), trgovski U 15, mrtvaški L. 30 (osmrtnice L. 60), objave L. 10, finančni in pravni oglasi L. 25. V vsebini Usta (tekstni oglasi) L. 25. Davek ni vštet. Plačljivo vnaprej. Oglase sprejema Izključno: U. P. L, Trst, ul. 3tlv: Pellico št. 4. tel. 940:.. Cena posamezne Številke L. 5 (zaostale L. 10). Rokopisov ne vračamo. Ko so po sporazumu, ki ga je sklenil z maršalom Titom v Beogradu v začetku leta 19Jj5 maršal Alexander, vrhovni poveljnik zavezniških čet na Sredozemlju, zavezniške čete v juniju 19Jf5 zasedle Trst, Gorico, Pulj in še nekatere predele Julijske krajine, ki so tedaj dobili upravno ime *Področje A Julijske krajine*, je začela na tem ozemlju delovati tudi Zavezniška obveščevalna služba. Zaradi narodnostne mešanosti ozemlja so zavezniki sklenili, da istočasno izdajo — in, kar se danes dogaja, tudi istočasno ukinejo — dva svoja dnevnika, enega v slovenščini in drugega v italijanščini. Tako sta začela v Trstu izhajati lo mogoče, da usodi naših dveh držav ne bi bili povezani. Težave minejo, solidarnost obeh ljudstev pa ostane.* Dejal Je, da se francoska politika do Nemčije ni spremenila od septembra 1945 dalje, ko je vlada ob-Javila politično ločitev Porurja od Nemčije. Nato je obširno govoril o gospodarski priključitvi Posarja k Franciji, o mednarodnem nadzorstvu nad Porurjem in Porenjem, o federativni Nemčiji in o pravičnih reparacijah. O francoskem načrtu za federativno Nemčijo je Bidault izjavil: »Nekateri krogi menijo, da bi bilo enotno Nemčijo laže kontrolirati.« Nato je za trenotek pre- molknil ter z naraščajočim glasom skoraj kriče izjavil: Govorijo o Bismarcku, Viljemu II. in o Hitlerju. Povem vam, imenovani so prišli na oblast ne zaradi federalizma, ampak kar »o pobil'; federalizem. Bila je volja po združitvi. Pruska volja jih je gnala do oblasti In zavojevanj.« Bidault je dejal, da ni bila Francija tista, ki je sklenila razkosanje Nemčije. Ta sklep so sprejeli v Potsdamu. Francija ni nameravala sprožiti vprašanja vzhodnih nemških meja, ki so ga. obravnavali v Potsdamu. Poslanci so znova s ploskanjem prekinili Bidaulta, ko je izjavil, da Francija na splošno nasprotuje povečanju nemške proizvodnje, da bi s tem krik reparacije. Dodal je. da bi izjemo lahko tvorili izdelani industrijski proizvodi. Nemške livarne in jeklarne morajo Imeti nizko proizvodnja Zadnjo izjavo so poslanci spet pozdravili s ploskanjem. Nato se je Bidault spet vrnil na vprašanje Posarja. Poudaril je, da francoska zahteva po , gospodarski aneksiji sicer vključuje politično separacijo od Nemčije, ni pa potrebno, da bi prebivalci Posarja postal' francoski državljani. »Nočemo napraviti Francoze lz ljudi, ki ne želijo postati Francozi« V odgovor poslancem. Id so grajali francosko vlogo posredovalca, češ da to Francijo diplomatsko vodi v Izolacijo, je Bidault izjavil: »Fran cija ni nič bolj diplomatsko izol.-rana kakor druge štiri velesile,* Uslanovileii odbora za krfsko vprašanje LAKE SUCCJSSS, 1. marca. — Odbor Varnostnega sveta; ki ga tvorijo zastopniki Avstralije, Poljske in Kolumbije, bo imel v ponedeljek posebno sejo, na kateri bo preučil dogodke v zvezi z britanskim ugovorom proti Albaniji zaradi škode, ki sta jo utrpeli dve britanski križarki, ko sta oktobra v Krfskem prelivu zadeli na mine. Ta odbor je imenoval Svet v četrtek zvečer na seji, na kateri so delegati z 8 ugodnimi glasovi (nobenega prc-ti) glasovali za avstralisk) predlog, da ustanovijo preiskovalni odbor. Sovjetska zveza. Poljska in Sirija so se glasovanja vzdržale. Odbor bo predložil porodilo Svetu 10. marca. Avstralski delegat Paul Hasluck je izjavil, da ima njegov predlog namen rešiti anglo-albanski spor na zakonit način »brez vsake trpkeati, mirno ln ne da bi držali čustva katerega koli elana Sveta.« Med dolgim razpravljanjem o vprašanjih postopka je ameriški zastopnik Herschel Johnson ugovarjal vključitvi Poljske v odbor ter pripomnil, da Je poljski delegat pred tem Izjavil, da ta odbor ne bi nič koristil. Sovjetski delegat Je podprl Imenovanje Poljske; poljski delegat Je ponudil sodelovanje, čeprav Je bil mišljenja, da ne bi Imela u-stanovitev odbora nobenega srni-«1* Včeraj se je prvič v letošnjem letu sestal Gospodarski in socialni svet ZN. Francoski zastopnik George Boris se je pritožil, da so dnevni red objavili samo 20 dni pred zasp-danjem. Tako Je imelo francosko odposlanstvo premalo časa, da bi se pripravilo na razpravljanje o mnogih važnih in zamotanih vprašanjih. Izjavil je, da tako francoska vlada ne more predložiti svojega stališča o številnih vprašanjih dnevnega reda. Britanski zastopnik Hector Mc Neil je podprl francoskega zastopnika. Indijskega zastopnika Muda-liarja so ponovno izvolili za predsednika Sveta. Za podpredsednika so Izvolili češkoslovaškega zastopnika Jana Papneka ln perujskega zastopnika dr. Alberta Parroja. M uda Mar je na nasedanju izjavil: »Organizacijska stran naiSega dela Je končana Letos moramo začeti JOgatUsCpehejt POMEN SPITZBERGOV ZA POLARNO STRATEGIJO Domneve ljudi o možnosti polarne vojne močno pretiravajo vojaški pomen skalnatih otokov Položaj Spitzbergov je povzročal. ke arktične ekspedicije ln zemlje-mednarodna nesoglasja periodično pisne raziskovalne skupine, v teku več kot treh stoletij. | Spitzbergi so postali znani po Trajalo je do leta 1920, da so se j tem, kar so pač bili — neodvisna vodilne velesile sporazumele, da j skupina goratih otokov na severu pridejo zapuščene skupine otokov, i Norveške in manj kot 1000 kilome-ki lede globoko v arktičnem krogu, j trov oddaljene od severnega teča- pod norveško suvereniteto. Zdaj poskuša Sovjetska zveza, da bi to pogodbo iz leta 1920 modificirala, kar bi ji dalo skupno vlogo z Norveško v pogledu določitve, kakšna defenzivna obrambna sred stva je treba izvesti za otočje. Ce povzroča sovjetski korak v svetovnih prestolnicah velike razlike v mišljenju, kar se zdi, da je tako. je to vsekakor v soglasju s tradicijo Spitzbergov. Položaj otokov je povzročil v preteklosti številne diplomatske viharje, čeprav nobeden ni pretil, da bi se razvil v eksplozijo. Ob raznih prilikah so zahtevali otoke Nizozemci, Britanci, Norvežani, Švedi, Danci, Rusi ln Američani. Osnovna motivacija za ozemeljske zihteve je izginila. Vode okoli otokov so bile nekoč bogate na kitih, toda kitolovci raznih narodov so Jih skoraj vse iztrebili. Po desetletjih brezobzirnega ubijanja so Iztrebili tudi mrože, morske pse in arktične lisice, ki so predstavljale za lovce-krznarja bogato področje na otokih. Edini preostali viri, ki se. pomembni, so obširna ležišča premoga, ki so jih izmenoma izkoriščali Norvežani, Britanci, Nizozemci, A-meričani, Švedi in Rusi; to je bilo v prvih štiridesetih letih tega stoletja. Druga svetovna vojna pa je sliko spremenila. Prišlo Je do razvoja letal za dolge polete, kar je spremenilo koncept transpolamih poti za bodoče operacije v miru in vojni. Iznajdba radijsko vodenih izstrelkov je kljub njihovemu sedanjemu omejenemu obsegu povečala skrb večjih narodov severne poloble za bodočo varnost njihovih severnih meja. Gospodarska pomembnost Spitzbergov je kot posledica — tako se zdi — postala v pogledu vojaške važnosti kot defenzivno — ofenzivna baza drugotnega značaja, če bi se Združeni narodi izkazali, da ne morejo očuvati miru. Ce razpravljamo o bodočnosti Ipitsbergov in njih vloge, moramo cot nasprotje poklicati v spomin ir cve Vlkinkogv, katerih dolgi čolni so okoli leta 1194 prvi dosegli to otočje. Odkrit)« otokov Menijo, da sta dejansko odkrila otočje dva nizozemska raziskpval-ca, ln sicer William Barents in Jckob Heemskerk, k) sta na zemljevidu označila del otočja leta IBS« ter mu dala ime Spitzbergi, oziroma «Peaked Mauntains* (konlča-stvo gorovje) zaradi nazobčanega terena. Nadaljnji raziskovalci, vštevšl Henryja Hudsona, so raziskovali ostale otoke v skupini; področje je postalo važno lovišče za lovce ko-žuhovtnarjev. Dokaze Imamo, da so precej pred letom 1740 med drugimi tudi Rusi dospeli na to otočje, ko so Iskali jelene, mrože, severne medvede In lisice. Spočetka so splošno menili, da so Spitzbergi del Gronlanda. Ko so Jih leta 1616 zahtevali Nizozemci, so Jih označil kot rdel Grčnlanda*; tudi Rusi so to področje dolgo časa ozcačevali kot «Griimant», kar Je popačenka za Gronland. To napačno pojmovanje danes ni brez Ironičnega obeležja, ko izraža Moskva svojo zaskrbljenost zaradi ameriških baz na Gronlandu in ko Združene države ne kažejo nika-kega navdušenja nad zamislijo sovjetskih oporišč na zmotnem «Gronlandu», kjer so lovili svoje-časnl Rusi. Pravi položaj Spitzbergov so ugotovili šele takrat, ko je tja prispel Barents. To je bilo vendarle postopno, mnogo pa je k temu pripomoglo dejstvo, da so počenšl z letom 1773 začele prihajati na oto- ja. Ugotovili so, da obsega ozemlje okoli 24.300 kvadratnih milj — področje, ki ga do neke mere lahko primerjamo s Ceylonom v Indijskem oceanu ali pa s severnoameriško državo Zahodna Virginija. Otočje sestoji iz dveh velikih in številnih manjših otokov. Največji ko jih Je formalno V2ela v posest Norveška ter proglasila področje za del kraljestva. To je doseglo vrhunec v petnajstletnem diplomatskem naprezanju Norveške, da bi dosegla priznaje svoje suverenltete nad otočjem. V letih 1910, 1912 in 1914 co o stvari razpravljali na konferencah, vendar pa niso dosegli nika kega uspeha. Sele leta 1919 je Norveška lahko prepričala zavezniški vrhovni svet, da Je potrdil njene zahteve. Dejanje Sveta je postalo pravnomočno 9. februarja 1920 s pogodbo, veška v prvi vrsti hotela zagotoviti, da bo Svalbardska pogodba sprejemljiva tudi za Sovjetsko zvezo. Razgovori z Moskvo so končno privedli do tega, da je Sovjetska zveza s posebno noto 16. februarja 1924 formalno priznala norveško suverenost nad Spitzbergi. Sele po tej noti je norveška vlada pogodbo predložila stortingu (parlamentu) v ratifikacijo. Potrditev stor-tinga je ugladila pot za formalno izjavo o suverenosti za bodoča leta. Nadaljnje poglavje je Moskva napisala leta 1935, ko je potrdila, da LelaliSca. prvega razreda V ameriški državi Michigan so zgraditi veliko Število skoraj popolnoma enakih letališč, ki so jih medsebojno povezali s Številnimi rednimi letalskimi progami. Vsako letališče razpolaga z dvema vzletiSčima, ki so jih zgradili iz posebne meianioe asfalta in cementa so Zahodni Spitzbergi, ki obsegajo področje, ki meri 15.200 kvadratnih milj. Druga po obsegu je Severovzhodna Zemlja, ki meri 6000 kvadratnih milj. Vsi otoki so gorati in 03tri vrhovi se dvigajo do višine okoli 1800 do 2000 metrov. Večino ozemlja pokrivajo ledeniki in ledene grmade, podnebje pa ni tako ostro, kot je na odgovarjajoči dolžni Gronlanda, ki leži na zahodu. Temperatura se giblje januarja in februarja med ničlo in 8 atopinj nad ničlo, v zmernem poletju pa med 38 ln 40 stopinj. Razmeroma zmerno podnebje imamo zaradi dejstva, da eden izmed odcepkov zahodnega toplega morskega toka prihaja do zahodnih obrežij skupine ter povzroča milejše podnebje. Kljub temu pa je dohod z ladjami do otokov v večini leta težak. Bližnja morja so plitva ln kmalu se vzdolž obal naberejo ledene gore, ki preprečujejo dohod; dohod je mogoč le poleti, in sicer le v določeno število varnih pristanišč. Vzdolž zahodne obale Zahodnih Spitzbergov pa so pogoji zaradi zahodnega toplega morskega toka boljši in ladje prihajajo lahko v večini leta. Gospodarsko je otočje v prvi vrsti važno zaradi premoga. Na otočju so tudi velika ležišča plitvo ležečega železovega kršca, našli so pa tudi make ležišč nafte, vendar pa teh ostalih naravnih virov niso ugotovili v veliki meri. Bogastvo v premogu Prisotnost premoga je bila znana že pred 17. stoletjem, vendar do začetka 19. stoletja zalog trgovsko r.lso izkoriščali. Prva svetovna vojna pa je ta počasni napredek do lota 1914 poživila. Izvoz premoga je dosegel leta 1938 691 tisoč ton, od česar sta večino uvozili Norveška in Rusija, in sicer za sovjetsko arktično mornarico. Dolgi obstoj Spitzbergov kot nl-čije dežele, ki so jo zahtevali mnogi, pravno pa ni pripadala nikomur, se je končal 14. avgusta 1925, USODA LUŽISKIH SRBOV pri sedanjih pogajanjih ta mirovno pogodbo z Nemčijo je stopilo v ospredje zanimanja slovanske javnosti vprašanje slovanskega prebivalstva v Gornji in Dolnji Lužici. Po ugotovitvah osrednjega narodnega odbora Lužiških Srbov v Bu.dy-ilnu Štejeta obe Lužici približno 900.000 prebivalcev, izmed katerih je 000.000 LužiSkih Srbov. Med Nemci, ki so nastanjeni v obeh Lu-žicah, je tudi mnogo ubežnikov nemškega porekla te Češkoslovaške in Poljske. Lanskoletni popis prebivalstva v Dolnji Lužici so izvedli povsem netočno ln nepravilno. Zanimivo je tudi, kabino je bilo ravnanje poraženih Nemcev do LužiSkih Srbov. Da bi dosegli pri popisu 6im manj-Se Število lužiškosrbskega prebivalstva, so delali Nemci podobno, kot to bili naučeni te časov Hitlerjevega vladanja: nastopala je nemška policija, grozila, m ustrahovala,, m- porabljali so netočne in potvorjene informacije, samo da bi prestroga Lutiike Srbe, ki naj bi pri popisu priznali svojo direktno ne ml ko narodnost, ali pa ostale podatke navedli tako, da bi bilo videti, kot da so simpatizerji Nemcev. ■ Osrednje društvo LužiSkih Srbov «Domovina» je izdalo lepake z navodilom, kako je treba izpolniti popisne pole, toda nemška policija je kljub dovoljenju cenzure te lepake plenila in zaradi njth še dan pred popisom vršila hišne preiskave pri LužiSkih Srbih. Pod nemškim pritiskom so nekateri Luiiški Srbi izpolnili pole tako, kot da so pravi stoodstotni Nemci. V številnih občinah so popisne pole razveljavili, ker se je vse prebivalstvo priglasilo fc lužlškosrbski narodnosti. Btto je sicer na pole dovoljeno navesti lužilkosrbskl jezik kot materinščino. bilo pa je pr e ii': ved u ho navesti huZiSkosrbsko poreklo. ki jo je podpisalo 32 vodilnih narodov. Sovjetska zveza se ni pridružila Izdelovanju pogodbe ter ni bila nje podpisnica. Pogodba, ki je bila znana kot Svalbardska pogodba (Svaldbard je norveški naziv za Spitzberge), je vsebovala važen pridržek, da otokov ne smejo uporabit! «za nikak vojni namen*. Vojaške naprave so bile prepovedane. Kljub pristanku večine vodilnih narodov je Norveška «počasi hitela*. da bi si formalno zagotovila suvernost. Čeprav je bila ruski moč takrat v upadanju, si je Nor- se brez pridržkov pridružuje pogodbi. V drugi svetovni vojni Spitzbergi strateško niso igrali nobene pomembne vloge. Otoki so bili preveč oddaljeni in pretežko dosegljivi po morju in zraku, da bi prispevali k obrambi spremljav v sovjetska severna pristanišča. Sovjetska zveza pogodbe, ker ima Sovjetska zveza «ria otočju posebne interese*. Revizija, ki Jo je imela v mislih Moskva, je bila sprememba člena 9, ki prepoveduje vojaška oporišča na otočju. Vojna je še trajala, Norveška pa Spitzbergi, ki pa ne bi bila tako izpostavljena, ki bi jih bilo mogoče lažje oskrbovat^ in bi bila tudi obsežnejša. Težko je najti osnovni motiv za sovjetsko željo po delu obrambe Spitzbergov. Zelo razširjena do- je izrazila pripravljenost, da raz- mneva, ki tolmači sovjetsko zahtevo pravlja o vprašanju skupne obram-Le otočja v sili, izjavila pa je, da norveški parlament, enako pa tudi zavezniške države podpisnice morajo pristati na vsako spremembo Svalbardske pogodbe, ki bi se zdela potrebna. Dokler Sovjetska zveza v preteklih mesecih ni ponovila svojega vztrajanja v pogledu obrambe Spitzbergov, se ni zgodilo nič novega. Kot je znano, trdijo zdaj Sovjeti, da je treba pogodbo imeti za neveljavno, ker so med podpisnicami tudi sile, ki so se kesneje v drugi svetovni vojni bojevale proti zaveznikom. Britanija je to stališče kot nesprejemljivo zavrgla, ker bi takšno stališče onesposobilo preveč koristnih pogodb. Strateške prednosti, ki bi jih Sovjetska zveza utegnila dobiti z oporišči na Spitzberglh, zahtevajo skrbno ocenitev. Ljudsko mišljenje, ki ga vznemirja grožnja transpoiar-ne vojne z letali za dolge polete in z Izstrelki, vodenimi po radiu, je naklonjeno ocenjevanju važnosti Spltsbergov z daljavami. Res je, da je otočje le okoli 3000 kilometrov oddaljenb od Londona, nekaj nad 1500 kilometrov od Islanda, okoli 550 kilometrov od New Yor-ka, 5600 kilometrov od Pittsburgha in 3700 od Chicaga. Toda razdalje so le en krfTerij. Koristi otokov Koristnost vsakega otoškega oporišča je v prvi vrsti odvisna od koristnosti pomorske sile naroda, ki ga ima. Na tem področju je Sovjetska zveza dokončno slaba ln zahteve po rekonstrukciji kažejo, da bo precej časa tudi še ostala slaba. Ne glede na ta osnovna razmišljanja pa Spitzhorgom zaradi njihovega razritega ozemlja primanjkuje razvojnega področja. Pvi-mamkuje jim primernih ravnic za gradnjo obsežnih letališč za letala na dolge polete. Ta pomanjkljivost morda ni tako pomembna, kar se tiče raket in po radiu vodenih iz- pa danes trdi, da bi otoki igrali slrelkov, vendar pa bi še vedno važno Vlogo, če bi bili imeli primerne vojaške naprave. Morda je ta vera pripravila Sovjetsko zvezo, da je Norveški jeseni 1944 in ponovno spomladi 1945 predložila, da je zaželena revizija Svalbardske ostalo vprašanje oskrbovanj* oporišča. Strateški Izvedenci menijo, da Sovjetska zveza v kakršnem boli bodočem spopadu ne bi imela težav, da bi si uredila oporišča na celini, ki bi služila ravno tako dobro kot kot poizkus izigravanja ameriških baz na .Grčnlandu in Islandu, spregleduje neko važno točko. Prvi uvodi Norveški so bili storjeni precej pred koncem vojne. Takrat če ni bilo nobenih znakov, kaj mislijo Združene države s svojimi severnoatlantskimi oporišči, ko bo prišel mir. Polarni spopadi Treba je tudi opozoriti, da so se uverture pričele davno pred časom, preden je padla prva atomska bomba. Intenzivno teoriziranje o trans-polarnih spopadih in o mehanizirani vojni je bilo kesnejšega datuma. Strokovnjaki so zaradi tega v dvomih, ali je prvi sovjetski korak posledica- strateških razglabljanj. Nekateri menijo, da je korak Moskve samo varnostni ukrep, da si zagotovi kupčijsko točko, ki bi jo uporabila, da dobi koncesijp drugje. Nekateri pa domnevajo v tem željo, da bi si zagotovila odskočno desko v severni Atlantik. Ne glede na to, katera razlaga je pravilna, se zdi neposredna vrednost Spitzbergov za Sovjetsko zvezo pod sedanjimi okoliščinami zelo negotova. Po drugi strani pa je sovjetski korak služil za ojačitev ameriškega položaja v vsaki bodoči razpravi, ki bi se tikala oporišč na Gronlandu in Islandu. Nekaj pa je medtem gotovo. Niti Britanija niti Združene države ne bosta podpirali enostranskega poskusa po spremembi Svalbardske pogodbe. Ce naj Sovjetska zveza dobi oporišča, ne da bi se zatekla k sili, mora najprej dobiti pristanek vseh zavezniških podpisnic, kar Je potrebno za spremembo Sval-bardske pogodbe. (WOrld Report) Največji rudnik Približno 130 km južno od Pit-tsboucgha so odprli enega izmed največjih in najmodernejših prčmo-govnikov na svetu. Računajo, da bo rudnik, ki so ga imenovali «Ro-b«na Min:*, mogel proizvajati po 30.000 ton 6rn*£» ■pfi*i‘r>oga ne Rimljani, je postala še bolj napa dalna za časa druge svetovne vojne. katero je po dolgih pripravah izzvala nacistična Nemčija, da bi v Evropi ustvarila opevani «novi red*, Rešitev vprašani a križišč .Slika predstavlja veliko cestno križišče, kjer se steka več važnih avtomobilskih cest. Vendar pa so vsako neposredno križanje vozil preprečili s tem, da so zgradili vrsto stranskih cestnih zavojev Filipe Makedonskega in za njegovo makedonsko državo, ki je bila osnovana na izrazito vojnih načelih. Toda spet so se motili, ko so mislili, da Se bo ravno tako, kot se je za časa Demostena zaključil boj a-tenske advokatske republike proti vojaški makedonski monarhiji, in sicer z neuspehom prve ter z izgubo zunanjepolitične svobode grških mestnih driavio, zaključil boj med monarhistično Nemčijo in republikansko Francijo z zmago prve. Medtem pa je izid vojne dokazal zmotnost trditev vseh nemških lal-nJi p it rokov. Nemški učenjaki niso nikdar po- kar pa Nemci v prvi svetovni voj-ni niso imeli v namenu. Menili so. da je glavna naloga nemškega na toda doseči omenjeni namen in je narod ravno zaradi tega šel v vojno s slovesnostjo, kot so tudi stari Spartanci šli v boj s pesmijo na ustih; po uspešno končani vojni pa bi tg narod bil edini, ki bi užival vse politične pravice, katere naj bi izražala formula zcivis Teutonicus sumu, kot je prav isto za časa starih Rimljanov pomenila formula «civis Romanus sum*. Zaradi tega bi temu narodu in tej višji rasi bili potrebni drugi narodi, ki bi mu morali ituijtl v tisti meri, kot bo do- ločil zmagoviti narod in to ne samo za časa vojne, ampak tudi pozneje, in to na najbolj poniževalni način. Seveda bi za to v prvi vrsti prišli v poštev Slovani, ici so po mnenju Nemcev že bili rojeni za suženjstvo, v kolikor ne bi bili v vojni sploh untčeni. Vse to je bilo zamišljeno tako, da bi za gospodovalni nemški narod ustvarili potrebni zžlvljenj-Ski prostor», ker so menili, da so jih po krivdi zmagovalcev iz prve svetovne vojne stisnili na pretesen prostor. Posnemanje Špartancev Videti je, da je bila organizacija nemške države prav do podrobnosti podobna organizaciji stare lakede-monske države. Podobnost državne organizacije časovno od Spartancev tako oddaljenih Nemcev je temeljila na podobnih karakternih lastnostih obeh narodov, na vojaškem duhu ter na prodornosti; seveda pa ni prav ni, temeljila na namernem posnemanju antičnih vzorov. Nemški nauk, p, kmterem je vsak nemila državljan že zaradi domovinske dolžnosti mo ral služiti nemškemu imperializmu se je dobro zavedal, da je bilo ne kaj podobnega tudi i> stari Šparti poleg tega so že v starih Grkih ■, deli predstavnike nordijske ras. Nacistični filozofi so za svojeg vodjo našti odgovarjajočo pojnvo antiki in to ne v ustanovitelju špar canske države tn postave Likurgu ampak v slavnem grškem filozofu m sociologu Platonu. Nacistom je bila predvsem pleč misel, naj bi najnižja kasta sužnjev s svojim delom prehranjevala in vzdrževala dve višji kasti, fcj naj bi upravljali državo ter da ti ne l: smeli živeti zase ampak za državo, ki jim je vse, medtem ko poedinec ne pomeni nič. To so posneli z nekoliko obrnjenim pomenom te Platonovih naukov. Popolnoma p„ so predli to dn piaton na celo države ne postavlja diktatorja, ampak filozofsko izobražene vladarje, katerih naloga je v tem da organizirajo majhno avtarkično in miroljubno državo, ki pa bi Kljub temu bila sposobna, da sr ubrani zunanjih sovražnikov Toda nacizem je imel svojo zfilozofilo* kije temeljila na dekadentnem HeBla’ Sehopenhauerja in . eil> m *e voptšlnoma odgo-oarjdia nemškemu kaiserismu in militarizmu ter je v celoti olsegak, se te lastnosti v pojmu znadčlo-veka». bi Nemci uspeli s svojo materialno kulturo antike, bi bili prtiv gotovo na to silno ponosni, in sicer ne glede na to, da bi to pomenilo konec ne samo njihove kulture, am. pak tudi splošne evropske, kot so tudi Spartanci » grškem kultur, nem življenju pomenili zelo malo ter je idejno niso obogatili prav z ničemer, kar se je posebno močno pokazalo kesneje. »Pritisk na vzhod" Nemci so svojo prebojnost hoteli pokazati posebno z znanim apriti-skom na vzhod*, za kar so spet lahko našli primer v starem veku. V Aleksandru Velikem so videli primer moža, ki je iznašel «bliskovito Vojno*, s katero je hkratu z grško pomočjo osvojil Egipt ln vso Azijo prav do Indije ter je skušal v svoji novi ogromni državi vsepovsod raz Širiti grško kulturo ter jo oplemenititi s pridobitvami orientalske kulturi. Zaradi tega vidimo, da ni preveč priporočljivo slepo obnavljati antiko, zlasti glede njenih oblik vladavine. Pogrešno je verovanje, kot so dokazali fašisti in nacisti, da more silna fizična moč prinašati trajne uspehe, ker so vse države, ki so slonele predvsem na tem, prej ali slej nujno propadle. Trajne so samo duhovne vrednote in dobrine, ki prehajajo od rodu do rodu in ki temelje na svobodoumnosti in demokraciji, ker smo zlasti v zadnji vojni spoznati, da brez svobode ni l:-vljenja in da kultura brez nje ne more procvitati. te ■■ ■'■mgmmm »M š^kbfešŠk.&■■"&; ':■ '• v>.1$ ^ «'JS ' <•* 1 ' Wwa%%M lliaiisti •!i ’.| Priljubljenost drsalnega šport« je po vsem svetu silno velika; saj Je to šport, • katerim se bavljo start In mladi. Polec leča pa prirejajo na ledu krasne plesne in varietejske predstave, ki se kar kosajo po eleganci In nizkotni opremi. Lep prizor neke prireditve na ledu predstavlja gornja slika RADO MURNIK MATIJA V RISU spomnil Andraž zehajočega prijatelja. ekocoj stoji luna opolnoči tako, da jo vidiš od križpota ravno nad Katjo skalo,* je dejal berač. *Le glej da bcS takrat gotovo v risu.* Mataj je ukresal ogenj in pr:žgal lojevko. Oblekel jt kamižolo, snel podobico svojega patrona in materin molek s stene ter spravil oboje v žep. Vzel je mačjo kost in leskovke, si oprtal kos in se poslovil. eHudič Ima rogove in kremplje, jaz pa molek in patrona,* je modroval Mataj sam pri sebi. Zatopljen v tnteli se ni oziral in ni zapazil, da mu sledi navihani Andraž z vilami. Pot je držala na osojno stran gorovja. Skrit vir je curljal med skalami, iz globokih rup je prinaiala vlažna sapa vonj po gobah, trhlem lesu in gozdni smoli. Truden od dolge hoje je prijel Mataj tia križišče nad Golo Jamo. Naredil je s kostjo in Šibami ris, hitro stopil vanj in postavil koS poleg sebe. Komaj streljaj od Matajevega risa se j« zadovoljno muzal Andrai Hudopisk in preobračal zimski kožuh, ki si ga je bil prinesel popoldne iz Zaplane. Izvlekel je iz njega črno kučmo, dva kravja roga, rep, verigo in oglje ter se začel preoblačiti v straSnega vraga. eZdaj sem pa sam ko stare babe zob*, je tarnal Mataj na tihem. «Ko bi imel vsaj kako druščino v nevarnosti! Pa mi ni priSlo na misel, da bi bU povabil Andraža s seboj. A zddj je prepozno, zdaj ne smem iz risa. Kaj sem neki silni vanj ko oigam v peketi Zakaj - ni- sem dejal,, da me glava boli! Oh, da bi bilo že jutro! Bog ve ali ga Se dočakam. Ljuba rajnioa mati, ki ste gotovo v nebesih, prosite za svojega nesrečnega sina! In Bog daj, da bi se hudič zamudil kje prav daleč, na drugem koncu sveta! Nič mu ne bom zažvižgal, satanu, saj nisem neumen! Kar lepo tiho bom čepel in molil prav pobožno rožni venec. Ko se o zori Jo pa naglo popiham domov in razpotje nad Golo jamo me ne bo ui-delo nikdar več, ponoči že ne1 — Kaj je tot Nekaj poka tam zdolaj!* Mraz ga je spreletel. Srce mu je hitreje utripalo. *Ojej, čebule tudi nimam s seboj, čebule!* je obupano vzdihnil, *Po me mi je, ako se pripode vešče.* Nenadoma je stopila izza hrasta kosmata prikazen z rogovi, in vilami. Mataju so se ježili lasje, vsak mu je stal po konci ko žebelj. «Je že tu ...hudič...., četudi ga ni-. sem klical!» si je mislil in se dolgo in široko prekrižal. Zona ga jt oblila in zobje so mu šklepetali. «Kaj bo z menoj T... Oče naš...* Tedaj pa se je zgodilo nekaj takega, da sta se oba začudila, prestrašeni Matej in našemljeni Andraž. Nad križpot je priprhala črna pošast e žarečimi očmi — velika sova. «To je drugi!* se je zdrgnil Matej in upognil glavo. sTepla se bosta za mojo ubogo dušo. Bog mi pomagaj In sveti Matija!* Pustil je koš v risu in se zadre vil po gozdu navzdol. Tako je dirjal, da ni videl, alt Uti po glavi ali po nogah. Vrhu lesne drče je počenil in se kar po hlačah po- Plesi in prireditve na ledu REVOLUCIJA V FILMU Popolnoma nov način fotografiranja utegne vso filmsko tehniko usmeriti v drug prav ec • Pred študiji družbe Metro 3old-wyn Mayer y Hollywoodu sp Je svečano sprehajal paznik; poslušal je ljudi, ki bi radi vstopili In je mnoge od njih odbil. Tudi v študijih samih Je bila vrsta Cerberov, ki so grozeče opominjali k miru in tiSin;. In kontno 'se fotograf, ki Je bil v:deti kot državljan Marsa, ki je imel na posebnih pasovih obesen preko ramen velik fotografski aparat. Njemu riasproti je stal paznik, ki je aa ravnateljev znak z vso silo udaril s sredo objektiva fotografskega aparata. Možakar z aparatom se je opotekel in pade' po tleh. Ravnatelj je vstal s stola in dejal «dovolj», medtem ko Je skupinica navzočih pričela ploskati in se veselo smejati. “Gospa v jezenin Ta nenavadna slika je del revolucionarnega filma «Lady in the Lake* — «Gospa v Jezeru«. Njegov ravnatelj in glavni igralec je znan; filmski umetnik in vojn; veteran Robert Montgomery. To, kar razlikuje ta film od d.ug-h, je način, ki ga n.so uporabili če nikoli prej za prikazanje celotnega zapleta na platnu. Gre za film, v katerem je vsaka potankost, ki Jo prikaže plat. noj takšna, kakor jo vidi njen junak. Njegovo oko med vsem snemanjem je fotografski aparat. V normalnem filmu ima fotografski aparat vlogo nezainteresiranega o-pazovalca, k; slika vsako kretnjo in dejanje brez kakršne koli posebne soudeležbe. V filmu «Lady in tho Lake« pa sta fotografski aparat in junak pripovedke eno in isto. Sliši se njegov glas, vid la njegove roke in si točno poučen o njegovi navzočnosti, ne vidiš pa ga efektivno kot v kratkih presledkih, ko se prikaže pred ogledalom, Robert Montgomery v vlogi zasebnega detektiva Philtpa Marioma prične pripovedovati svojo zgodbo direktno gledalcem. Medtem pa, ko govori, se vse pojasni In vse, kar vidiš od tega trenotka na- prej, dojameš, tako kot zaznava on. Prav za prav Je ta zamisel že sta. ra. Vcasi se Je že zgodilo, da so postavili — seveda samo za trenotek — fotografski aparat v igralcev položaj, na primer, da prikažejo, kako gleda na realnost pijanec. Plim «Lady in the Lake« pa je prvi film, ki uporablja to tehniko skozi vse prizore. V teku pripovedovanja čudovitih dogodivščin detektiva Marlowea izvaja njegovo oko — to je aparat za snemanje — skoraj neverjetne stvari. Kadi cigareto, spušča obia-ko dima, ki prihajajo s spodnje stran-, objektna, razbije vrata, ko to premagati vsak teren in iti skozi kakršna koli vrata. V ta namen je skonstruiral šef fotografske službe filmske družbe MGM John Arnold avto s posebnimi prednjimi in zadnj;mi kolesi ter svojevrstnim volanom. Upošteval je tudi potrebne pasove za zveze snemalnega a-parata z električnimi baterijami. Druge težavne jrobleme te fotografske telovadbe je rešil šef — fotograf Paul Vogel. Tudi vprašanje luči in osvetljevanja so genialno rešili. V mnogih prizorih vidimo Mont-gomeryja osvetljenega v ogledalu; rešiti so morali to vprašanje tako, se zaleti vanje, brutalno ga rr.učtjo | da na teh posnetkih niso fotografi- na policijskem sedežu z reflektorji, k' jih usmerijo proti objektivu. In potem pretepe nekoga, ki ga hoče umoriti. In končno — končno se blazno zaljubi v junakinjo. Eden izmed najrazburljivejših prizorov filma je lov 2 Marlovveom, ko s>di za volanom svojega avtomobila. Vidimo njegovo podobo v ogledalcu poleg njega in cesto, ki se širi pred njim. Potem vidimo v ogledalcu, da ga neki drugi avtomobil zasleduje ; obrne se, da bi ga videl skozi zadnje okno. Zasledovalec pridobi na terenu in se zaleti v Marlo-wea, ta pa s svojim avtomobilom v telegrafski drog. Napadalci, vsi jezni mu grozijo s steklenico liki-rja; skloni se in se tako reši najhujče-ga, a ga vendarle rani na čelu ena izmed črepinj. Potek snemanja Zasliši se sirena policijskega avtomobila. Skrije se pod avtomobil, da bi od tam opazoval ves potek dč. janja. Uspe mu priti do neke telefonske govorilnice, kjer pokliče številko, da mu pridejo na pomoč. Vse to je jasno posneto s točke detektivovega očesa, ki ga nadomešča fotografski aparat, seveda so nastala za izvedbo filma številna nova težavna vprašanja. Bilo je potrebno zgraditi poseben avtomobil za snemalni aparat, da bi mogel z lah ko- rali snemalnega grafa. aparata in toto- Naporno delo Težko stališče so imeli tudi s snemalnim aparatom samim, ker so ga morali približevati in oddaljevati od ogledala glede na njegovo uporabo. Inženirji so bili mnenja, da «I,ady in the Lake« tehnično ni bila lahka naloga. Uporabiti so moral* 0-gromno število mikrofonov in gramofonskih plošč, ker.Je Montgome-ry često govoril poslušalcem s pomočjo plošče, in sicer s svojega ravnateljskega mesta. Normalni prizori filmov trajajo po največ 30 sekund, v tem filmu pa 7 do 8 minut. Zato so bili igralci prisiljeni, da se posebno uživijd in da ne delajo napak, da tako ne prisilijo režiserja, da bi moral prizore ponavljati. Se nekaj zanimivega. Fotograf na primer, ki je bil leta in leta navajen točno vokviriti prizor, je moral to načelo pozabiti, ker ni objektiv snemalnega aparata z gledišča i-gralea podvržen točnemu vokvir-jcnju prizora, ki se godi pred njim. Vsi igralci filma so se morali prilagoditi novemu sistemu ter imeti snemalni aparat kot živo osebo. K temu Jim je pripomogla zmožnost ravnatelja Montgomrryja, ki si je zamislil in tako dobro izpeljal orne. njenj tilm. Profil Filadelfije Mesto Flladeljija se razprostira na prostranih naplavinah ob vznožju Pensilvanskega gorovja. Takoj nnd mestom se sočno veliki gozdovi in pašniki; vmes pa leže prostrana in lepo obdelana polja, ki dajejo deželi miren in ljubek videz. Podnebje je prijetno in zmerno brez velikih temperaturnih sprememb. Mesto često odeva vlažna in lahna megla. Mestno pristanišče je sicer precej oddaljeno od morja, vendar je osta-fo do leta 1820 največ je pristanišče žit pristop k 13 kolonijam jn eno izmed najvažnejših tržišč za izmenjavo blaga s Kitajsko in Indijo. Njegovo prvenstvo pa je nato prevzelo,neuj/orško pristanišče. Vendar so Sc dolgo časa ponosne ladje, ki so jih zgradili v Filadelfiji, plule po vseh morjih. Filadelfijske ladjedelnice so bile upravičeno znane po rsern svetu zaradi izvrstnih izdelkov; bde so angleškega izvora ter so iz njih med vojno za neodvisnost izšle prve ameriške vojne ladje. Mestna okolica je zaradi bližine Pensilvanskega gorovja zelo bogata na ležiš',h antracita, železa in petroleja. Najbolj znana pa je tekstilna industrija, ki zaradi ugodnega pomebja zelo Živahno napreduje. Filadelfija je bogato' in mimo me-5t°. ki je znano po poštenem, delov-ncm in mirnem prebivalstvu. Imajo mnogo smisla za umirjeno življenje in blaginjo ter se niso predali pretiranemu razkošju in hrupnemu življenju ter jih imajo zaradi tega °*tal 1 Američani za nekoliko zasta-role in nesodobne. Lahko bi rekli, 1« lov in nekatere druge vrste sporta največja zabava meščanov. Najst .rejsi podatki o trt moritvi mesta segajo prav do leta 1682, ko so to ozemlje kolonizirali in pričeli obdelovati nizozemski in švedski naseljenci. To je bilo kake tri rodove prej, preden se je na tem mestu itkrcal veliki Penn s svojimi prijatelji z majhne ladje, ki se je imenovala «Wellcome». Ta dogodek še vedno proslavljajo z velikimi sveča-nostmi. Kljub temu, da ostali Američani filadelfijske prebivalce kaj težko razumejo zaradi njihovega počasnega načina življenja, je vendar mesto .zaradi lege in številnih industrij Silno narastlo in ima danes nad dva milijona prebivalcev ter ga po pomenu prištevajo med prva tri naj. vciZntjša mesta Združenih držav. Poglavitni pomen tega mesta pa je zgodovinski, saj je z njegovim nastankom povezanih nešteto va-Znih zgodovinskih dogodkov. Pravijo, da je to mesto mesto Williama Penna in Benjamina Franklina, domovina izjave o neodvisnosti in a-merlške ustave, skratka mesto, kjer so položili temelje rasti in napredku Združenih držav. Za smeh Gospodinja, kt je nakupovala, Je stepila v trgovino, kamor navadno ni zahajala in povprašala po ceni masla. ((Katero vrsto želite — 'jo je vpraial trgovec — ali tisto po 100 lir ali po 900 lir?« «Kakšna pa je razlika"?« «Nobene — je odgovoril trgovec — edino, ta, da tisto po 900 lir ni tacionirano.« * * * V imenitni družb', so razpravljali o draguljih in neka debelušasta gospa, ki je z družbo Igrala bridge, Je začela na dolgo in Široko pripovedovati: «Svoje briljante snažim z amonijakom, rubine z bordojskim vinom, smaragde s konjakom, safirje pa a svežim mlekom.« Vsi so molčali, toda neka,njena prijateljica je malomarno pripomnila: «.iaz pa svojih nikoli ne snažim. Kadar je mi umažejo, jih vržem proč.« «Ni<5 ne de Andraž, n« bodi tako hud!* mu je prigovarjal Mataj in se odpravljal spat. tJutri pojdem v Ljubljano m prinesem tudi tebt kaj.* tLahko noč bojazljivec!* se mu Je regal berač, zLežat grem. v »eno, da ne bom poslušal tvojega hrkanja.* Mataj je zaklenil za njim, upihnil svečo, zlezel v posteljo in si mislil: zjezi se, ali ne jezi, meni je prav! Le hvala Bogu in preljubemu pa-tronu mojemu, da sem odnesel ubogo dušo v zdravi k o A, Mirno ameriško mesto Filadelfija je prenehalo biti mesto kvekerjev že prav za prav leta 1150, ko so v mestu prevladali angleški protestanti, škotski prezbSterijand ter Irci. Danes jih ni več kot še kakih 15.000 ter se posebnega kvekerskega jezika poslužujejo edino p ozkem družinskem krogu. Danes prevladujejo katoličani m protestanti, da,sl uspeva tudi Se nešteto drugih verskih sekt; v mestu je več cerkva kot v katerem koli drugem večjem ameriškem mestu. Slika predstavlja moderno mestno četrt z orjaškimi nebotičniki in s krasnim parkom v ospredju Nazaj v planinski raj MOZ S PLAVICO »Tistega dne zjutraj, ko je moj 1 mož ležal zelo nevarno bolan — je j zapisala Ella Edberg iz Pleasant Rldgea v Michiganu ■— ml jo zdravnik dejal, da bo vrhunec boi lezni napočil v prihodnjih dvanajstih urah, ko naj bom pripravljena na najhujše. Ko je odšel, som sedela v dnevni sobi tn žalostno gledala skozi okno. Opazila sem nekaj mož, ki so kopali jarek. Eden izmed njih, širo-kopleč, majhen star mož, se je sklonil in pobral osamljeno plavico, ki je rastla ob meji bližnjega žitnega polja. Ogledal si jo je in jo zataknil za trak svojega ponošenega klobuka. Ko je pozneje kopal vedno globlje, sem mogla videti majhno modrc cvetlico, kako se Je dvigala in padala. Ko je prišel čas obeda, je odprl majhen zavoj (n njegovo vsebino položil poleg sebe: debel kos obloženega kruha in veliko čebulo. Snel je z glave klobuk, prekrižal roki In sklonil glavo k molitvi. Nato se je z velikim veseljem spravil k jedi in živahno zvonil z nogami sedeč r.a robu izkopanega jarka. Ko je pojedel, je spet prekrižal roki, toda tokrat Je bil njegov pogled | obrnjen v nebo, kakor da bi se pogovarjal z Bogom. Nisem mogla odtrgati oči od njega. »Poglej, sem rekla pri sebi, tu imaš enega izmed redkih resnično srečnih ljudi, ki si jih kdaj videla.« Mahoma sem se prvič po tolikih dneh nasmehnila. Nekako sem se zavedala, da se bo vse dobro končalo. Ves popoldan, kadarkoli je moje zaupanje v dober konec začelo omahovati, sem pogledovala na tisto modro cvetlico, ki se je dvigala in padala pri vsakem zamahu s krampom. Drugo Jutro, ko je ntaj mož že prebolel krizo, sem se odločila povabiti neznanega moža na kosilo. Drugi delavci so že prišli na delo, starega moža pa ni bilo od nikoder. Končno sem šla ven in vprašala po njem. Možje so umolknili, nato mi je eden pojasnil: »Sinoči ga je povozil avtomobil, ko je šel domov.« Ko sem se vrnila v hišo, sem se razjokala nad usodo tega majhnega starega moža, s katerim nisem nikdar govorila, niti poznala njegovega Imena. Deset let je tega, toda vedno se ga spominjam, kadar koli slišim ljudi, kako se brez potreb« pritožujejo in so nezadovoljni. Nekaj dni pred kresom sta sedela Matajev Matija in berač Andraž Hudopisk v krčmi pri Mlinarju Zagorjanu. Matija je dajal »a pijačo, ker mu je Andraž obljubil, da bo'snubil zanj krčmarjevo Anko, zakaj sam se ni upal; dekle mu je bilo le pregospusko za v puste laze na Matajevini. Berač je vedel, da je Matija bolj kratke pameti in hudo praznoveren, pa mu je nasvetoval, Češ ako hoče da ga dekle vzame, naj gre na kresni večer na Golo jamo hudiča klicat, ta mu gotovo prinese koš cekinov. Razložil mu je, kako naj se vede in se ponudil, da mu bo vse preskrbel, česar je treba: kost iz repa črnega mačka m tri leskove šibe, ki jih je sam urezal z novim ptp-cem in preden je sonce vstalo, pri tem pa Bog varuj, da bi se bil katere dotaknil z golo roko. Tudi kako glavo čebule je dobro imeti pri sebi, ker strašno zaudarja čarovnicam, ko se pode z vragom okoli risa. Matija se je pclakomnil zlatnikov, saj siromak ni vedel, da mu jo je mislil Hudopisk iz maščevanja zagosti, ker ga je po nemarnem imenoval Spehomalha. Stemnilo se je. Na sosedevtm holmu so kurili kres. V" svitu ve?«-kepa ognja so se premikale obžarjene postavice. Včasih, je gost dim zakril plamen, kmalu pa js zopet visoko švignil, svetli kolobar so je Siril, iskre so letele na vse strani. Daleč v temnem gorovju sta gorela druga kresa kakor sveči. Mataj jn Hudopisk sta dolgo gledala, kak so Telebanovo! vriskajo skakali čez ogenj. sZdaj boi moral HA--2* Inflacija znamk in inflacijske znamke V nekaterih evropskih državah so dobro spoznali koristi, ki jih prinašajo znamke državni blagajni. Nič tajnega ni, da živijo nekatere države prav na račun filatelistov. Med take moramo šteti predvsem San Marino, Mo-naco, Liechtenstein, Andorro itd., kjer državne izdatke večinoma krijejo e dohodki znamk. Za primer naj navedem samo špekulacije zadnjega časa v San Marinu, ko so ob priliki nekega filatelističnega sestanka pretiska-ll zadnje letalske znamke z besedilom «Convegno filatelico». Naklada znamk je bila seve močno omejena; določeno količino znamk so dobili trgovci, ki so prisostvovali sestanku, vsak državljan San Mcrlna pa je dobil na odrezek živilske nakaznice nekaj serij omenjenih znamk. Filatelist praktično do teh znčmk ni mogel priti in jih je prisiljen kupiti pri trgovcu, ki so določili prodajno ceno na 500 lir, medtem ko znaša nominalna vrednost okoli sto lir. če nadaljujemo s primerom San Marina, moramo ugotoviti, da izdaja veliko število znamk, ki presegajo potrebe poštnega prometa. V tem primeru — dodati pa moramo skoraj vso Evropo — je nastopila inflacija znamk. Beseda inflacija v primeru znamk pomeni preplavljenje z novimi izdajami ali točneje povedano, da drsava izda več znamk, kakor jih potrebuje za tedni poštni promet in potrebe filatelistov. Ce pogledamo poročila o novo izdanih znamkah, najdemo za vzrok ali izgovor glede izdaje novih seri) vse mogoče razloge, upravičene ali neupravičene. Izid takega preobilnega izdajanja fe, da zbiratelji začnejo znamke take države odklanjati, postal uprava s svojim ravnanjem izgubi odjemalce za svoje znamke, ki bi jih sicer Se naprej obdržala. Ugotoviti je treba, da so filatelisti postali ie dovolj previdni in ne kupujejo več vsake znamke, ki jo država izda. če ima nova izdajb premalo naklado ali da izide samo iz špekulativnih namenov, je v svoje kataloge ne sprejmejo največje filatelistične tvrdke. kar pomeni, da znamka med filatelisti izgubi svoj eraisoipi. Kot prinese vojna tako za zmagovalca kakor za premaganca revščino in silo, tako prinese tudi vsaka inflacija mnogo grenkobe: ne samo na denarnem polju, ampak tudi na filatelističnem. Vsaka šola nekaj stane in zbiralci bodo žrtve inflacije znamk toliko časa, dokter bodo mislili, da morajo kupiti vse. kar prodajajo novega pri poštnih okencih. časi. Včasi takoj po tiskanju ugo-tove, da je izdaja zaradi nadaljnje razveljavitve denarja prepozna. Tako se je zgodilo, da so velike količine nemških inflacijskih znamk postale neuporabne in da so jih čez leta pretiskall in uporabili kot reklamne znamke ob različnihx razstavah, velesejmih, kongresih itd. Kot zasilne znamke so v Nemčiji uporabljali še celo leta 1945 inflacijske znamke s pretiskom. To je slika inflacije in njenega vpliva za zbiratelje znamk. Tlajprej u Avstriji Ena izmed prvih držav, ki jo je zajela inflacija po prvi svetovni vojni je bila Avstrija. Ko so menjali denar, je bilo deset tisoč kron en šiling. Sledila ji je skoraj istočasno Madžarska, kjer se Je dobilo za 12.500 kron en pen-g6. Obe državi sta kot najviijo nominalno vrednost pri izdaji znamk dosegle število 1.000. Tema dvema državama je sledila Poljska, ki je dosegla na znamkah število' dva milijona pri fran-kovnih in tri milijone pri por-to znamkah. Sovjetska zveza, ki takrat sploh ni mogla izdelovati znamk, je uporabljala vse dosegljive številke in take je obstojala možnost za vrednosti do sed-» mih milijonov sovjetskih rubljev. Najhujia inflacija je bila v Nemčiji. S 50 milijardami je bil dosežen žalostni rekord v vrsti inflacijskih znamk, a s temi izdajami stvar še ni bila končana. Da bi pridobili na času so te zadnje vrednostne stopnje oddajali po štirikratni vrednosti, da so istočasno lahko tiskali vrednote v rentnih pfenigih. Za deset milijard si tedaj dobil en rentni Pfenig. V drugi svetovni vojni so se in-flacijskl nevarnosti skušali izogniti. Nekaterim državam je to u-spelo deloma, drugim popolnoma. Orčija ni mogla tadržatl plazu. denarna vrednost fe padala tn znamke so se dvignile s svojimi številkami navzgor do petih milijonov drahem. Sledila ji fe Madžarska, ki je dosegla najviije številke. Enojka, kateri sledi trinajst ničel, izraža vrednost desetih milijonov pengdv. Kljub vsem mogočim poizkusom, da bi v tef deželi zadržali inflacijo — uvedli so davčni pengb itd. — so se številke sukale okoli milijard in bilijonov. Poskusili so tudi izdati znamke brez označbe vrednosti z natisnjeno svrho uporabe, ki so jo nato prilagojevall vsak dan v zvezi z spreminjajočim se tečajem. Kot je videti, tudi ta način ni pomagal. 1. avgusta 1946, so inflacijo zaustavili Najvišja številka, ki so jo dosegli je bila 5 milijonov «Adt>peng6v» oziroma 5000 tisoč bilijonov pengdv, s čemer so daleko pobili vse dosedanje rekordne številke. V Belgiji so izdali deflactoni-stični ukrep s tako imenovano izdajo znamk «Von Acker». Cene znamkam so znižali in iz tega razloga so dobile pretisk —10%. Ta pretisk so delali na vsakem posameznem poštnem uradu, če bi hoteli zbiralci zbrati vse različne pretiske, bi jih gotovo minila potrpežljivost. Toda inflacijske nevarnosti še ni konec. Mnoge države se z vsemi silami ohranjujejo visokemu obtoku bankovcev proti naraščanju cen, torej proti vsem znakom injlacijt. Danes govore o inflacijski nevarnosti v Italiji, jutri v Romuniji, pa spet na Poljskem in v Nemčiji. Nobena država ni varna pred njo. Cesto morajo u-porabljati drastična sredstva, da preprečijo razvrednotenje valute, da očuvajo prebivalstvo pred to nesrečo. Tako imajo inflacijske znamke kakor tudi inflacija znamk slab priokus in vsi zbiralci si gotovo žele, da bi ji bilo z obojnim pri zanešeno. Neumorni šahisii na delu Podobnost z denarjem Drugače pa je z inflacijskimi znamkami. Ce je obtok papirnatega denarja večji kot vrednost materiala, tedaj nastaja razlika med množino papirnatega denarja in njegovim zlatim kritjem vedno večja in v takem primeru govorimo o inflaciji. Seveda se ta pojav opazi takoj tudi pri znamkah. Cene postajajo vedno višje, denar je vedno manj vreden, tiskarne komaj sproti tiskajo dovolj denarja in izdelujejo dovolj velike količine novih znamk. Pri hitri inflaciji gre tiskanje bankovcev in znamk celo prepo- ... iL:. 1 . ' .4Š'leg običajnega filmskega. Po narejenem posnetku se z obratom povzroči tzsttsnenje filma in papirja skozi stiskajoča ju valjčka iz aparata. Istočasno pritisk povzroči zlom majhnega zapečatenega hranilca, ki vsebuje nekaj kapljic mešanice’ kemičnih substanc ter n.ih uvedbo med papirni in jUmski trak. Kisline ratvijejo film ter povzročijo odtisk na papir. Iznajditelj je pojasnil, da se da s tem postopkom dobiti sliko v belem ali v črnem ali v raznih rjavih ton