Zaspano naprej...! Zadnja leta smo Slovenci ... ^' ijerskem v narodnostnem oziru »x:'_'*., ¦ i :g'--bLli. Ok^ajni zastop slovenjebistriški \f prišel v nemške roke; več občin ob jezikovni meji so si priborili naši nasprotniki ali dosegli v njih vsaj znatne uspehe; pri državnozborskih volitvah so kandidati nemškutarske stranke dobili več glasov, kakor je bilo pričakovati; šola v Poberžu pri Mariboru je popolnoma nemška; šola v Karčevini pri Mariboru je dobila nemške vsporednice, ki bodo danes ali Jutri zadušile slovenske razrede; na šolah v Hočah in Slivnici se je razširil nemSki pouk; v najnovejšem času so nas iznenadile občinske volitve na Teharjih in v Št. Krištotu pri Laškem, ki so izpadle v nemškutarskem smislu  Tako izginja Slovencein postojanka za postojanko! In ali bo v prihodnjosti boljše? Slovenjegraški okrajni zastop je v veliki nevarnosti, da preide v nasprotne roke. Da so v mariborskem okraju občine v vedni nevarnosti, da dobijo nemškutarske občinske zastope, je samoumevno. A še več! Mnoge občine slovenjebistriškega okraja so podrovane po. nemškutarjih in socialdemokratih. V ptujskem okraju stega roke čez nekatere občine ptujska kramarska stranka. Gelo v ljutomerskem in ormoškem okraju vzdigujejo nemškutarji svoje glave in prežijo na nov plen, na nove občine. Da Se povrh dobimo tudi par novih nemških šol v slovensko ozemlje, za to bo skrbel nemški Sulferajn. Toda mi spodnještajerski Slovenci smo tako dobre, blage dušice, da se ne moremo povspeti do kakega odločnega koraka nasproti nažim nasprotniknm^ F-it ras bi h\\ lako vzoren mir, kakor v kakem letovišču, da bi «ti mladi» tuintam malce ne poropotali. Prej so se kavsali za Žičkarja in Hribarja, nato so pošiljali državnozborskim klubom brzojavke v Ijubljanske liste, nazadnje so hoteli zaplesati z deželnimi poslanci, no sedaj je zopet mir, kajti vse čaka na zaupni shod v Mariboru. Naši «voditelji», naši »pravi rodoljubi> pa snujejo v svojih glavah politiko in kličejo «mladim»: pssst. Sicer pa vlada sveti mir na Spodnjem Štajerju, sovražnik pa seje medtem svojo ljuliko po slovenski zemlji.... Slovencem na Spodnjem Štajerju manjka deloljubnih rodoljubov in manjka njim stroge organizacije. Vsak okraj bi moral imeti svoj narodni odbor, ki bi vodil in nadzoroval narodnostno gibanje v dotičnem okraju. Vse volitve v okraju moral bi posredno po svojih zaupnikih ali neposredno voditi. Šolske razmere, društveno gibanje, zadružno živlienje, vse bi moral nadzorovati in voditi. Ce bi sedaj tudi kak rodoljub rad kaj storil za to in ono reč, ne ve kam bi se obrnil, nikjer ne dobi nasvetov in zaslombe. Za to rajži vse pusti in mi gremo zaspano naprej.... Vzbudimo se! Le pri delu se bodo složno našli vsi «elementi», ki odkritosrčno Ijubijo svojo slovensko domovino!