GLAS SVOBODE
SLOVENSKI TEDNIK
Za Koristi Delavnega
Glas Svobode
GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI.
‘OD BOJA DO ZMAGE”!
“KDOR NE MIŠU SVOBODNO, SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO”!
Štev. 7.
‘‘‘Entered as Second-Class Matter July 8,’03 at the Post Office at Chicago, 111, under Act of March 3 1879
Chicago, 111., 14. februarja 1908.
Subscription, $1.50 per year. Naročnina $1.50 za leto.
leto vu.
LASTNO TISKARNO?
SEVEDA!
Glas Svobode Co., katera izdaja list “Glas Svobode” namerava v kratkem pričeti s delom in odpreti lastno tiskamo. Za to podjetje potrebujemo najmanj 10.000 dolarjev. Nekaj kapitala že imamo, a potrebujemo še veliko več in zato se obračamo na rojake somišljenike, da nam pomagajo, da tem hitreji pri demo do lastne tiskarne.
Veliko rojakov je, ki nam dolgujejb že dalj časa na naročnini. Našemu vabilu na naročbo pred par meseci se je odzvalo dokaj zvestih naročnikov in poravnalo svoj neznatni dolg za zaostalo naročnino. Ako pa pregledamo knjige, zapazimo, da je še mnogo cen. gg. naročnikov, ki so morda prezrli oni poziv in še danes odlašajo s poravnavo zaostale in s ponovitvijo nadaljne naročnine za “Glas Svobode”. Pri tem moramo še posebej opozoriti gg. naročnike v Chicagi in okolici. Tem je vendar znano, da nimamo človeka, ki bi letal od hiše do hiše in pobiral naročnino in tudi dobro vedo kje je 665 Blue Island ulica. — Chicaški rojlaki bi mogli dajati vzgled zunanjim somišljenikom, s tem da pravočasno obračunajo z naročnino.
Če hočete, da list uspeva, ga morate podpreti in če hočemo, da odpremo svojo lastno tiskarno in list dvakrat na teden izdajamo, potem je dolžnost vsakega somišljenika, da poravna zaostalo svotico in nas podpre. — Vprašanje je le koliko se vas bo odzvalo temu pozivu in kedaj odpremo lastno tiskarno. Od vas je vse odvisno.	Glas Svobode Co.
Kam gremo v soboto večer?
MOHOR MLADIČEV NOVO UREJENI IN NAJMODERNEJŠI SALON NA JUGOZAPADNI STRANI GREMO POGLEDATI!
Rojak Mohor Mladič nas je počastil v naši pisarni in nam povedal, da v soboto odpre saloon na 572 Blue Island Ave. južno od 18. ulice, v katerem ho točil vedno- sveže Atlas pivo. Poleg tega bode imel na čepu pristno importirano pilzensko pivo. Vse potrebno je tudi vtkrenil za dober prigrizek in bo za to najel dobre, ga kuha. ki bo skrbel za dober in čeden “luncb”.
Rojakom, ki žele dobre postrežbe in fine pijače, priporočamo Mohor Mladičev saloon na Blue Island Ave., kateri ima vbo-d budi iz Loomis ceste.
POD RUDEČI PRAPOR.
“Tisoč in tisoč letja obstoječe suženstvo, razven tu in tam kake tlake je odpravljeno, trgovine z ljudmi ni več.” Tako pišejo razni kapitalistični časniki o prazniku Lineoln-ovega rojstva.
Šuženstva in trgovine m več, kaj? Zakaj pa ne delajo vsi lju-djie? Na čigave stroške prirejajo bogatini razkošne pojedine in plese. Kedo vzdržuje svetovno mornarico in vojaštvo? Ali ne delavci, tlačani in sužni kapitala 1 Prav gotovo! Tlaka in su-ženstvo, kakor tudi trgovina z ljudmi še dandanes eksistira seda jni kapitalistični sistem, ljudmi še dandanes eksistira in bo eksistirala tako dolgo dokler bo eksistiral sedajni kapitalistični sistem.
Kaj pa so tisti, kateri nič ne delajo, samo jedo in razkošno žive? To so rojeni ali storjeni bogatini. kateri so si po krivim prisvojili toliko oblasti, da nas vladajo.
Mi -smo še vedno sužnji. Razlika je le ta, da prej si je gospodar kupil sužnja kakor sedaj kupi konja ali vola in -za-to je moral paziti, da mu ni pri prenapornem delu poginil. Sedaj si pa sužnja le sposodi samo tako dolgo, da mu delo izgotovi in ako mu sedajni suženj umre, ni to za gospodarja nobena škoda in dobi druzega, kateri ¡hočeš, nočeš mora dati svoje moči za uporabo bogatina proti slabem odplačilu. Toliko mu da, da od lakote ne pogine in nič več. Obstanek, to vse in Se ta suženj! oboli ga vrže na cesto, ker ga nič ne stane in mu ni prav nič mar če okreva ali ne. Pnej so vsaj gospodarji v slučajih bolezni katerega koli sužnja skrbeli za njegovo ozdravljenje, ker če bi suženj umrl, zgubil bi gospodar mogoče lepo ceno. —
V blagajnah naših delodajalcev
leže mrtvi miljoni, a milj oni zatiranega, tlačenega in zasramovanega delavstva pa umira gladu in biede.
Proizvod delavskega truda postane lastnina tistih, katerim je delo, revščina in trpljenje španska vas.
Delavec, ali še misliš, da nisi suženj, ali da si mogoče prost človek? Suženj si in ostaneš dokler pijavke žive na tvojih žuljih!
Delavec to sam- najbolj občuti, vendar pa marsikateri je tako trdovraten, da si upa zatreti misel suženstv-a in nas še hoče vprašati: “'Čemu sitnarite, nezadovoljneži? Zakaj nam vi socijalisti vedno oponašate naše trpljenje in kažete na kapital kot oderuha delavstva?”
V resnici mi smo nezadovoljni s kapitalističnim sistemom in hočemo, želimo in skušamo, da delavstvo podučimo, da je oropan da ga kapital izkoriščuje; mi ki smo za svobodo in pravico ugla-diti hočemo delavstva pot, Jri pel je do pravice in svobode.”
Ali se mar nam bolje godi? Ali Vsi smo sužnji kapvala, delati moramo za denar, katerega l-eob-hodno potrebujemo za — življenje — obstanek.
Soeijalizem nas kliče pod srnjo zastavo; On nas če združiti, združiti vse trpine, da skupno in v Dlal je nia 4. strani.
SOMIŠLJENIKI — V CHICAGI, POZOR!
Slovenski socialistični klub “Svoboda” ima svojo redno mesečno sejo dne 23. februarja ob tretji uri popoludne vprostorih Ed. Pauch, 663 Blue Island ave. Vpisovanje novih članov, volitev odbora in druge važne točke so na dnevnem redu.. Vsak rojak dobro došel!
A. H. Skuoi;, tajnik.
“KRIZA JE DOBRA” PRAVI MORGAN.
Ista bo pomogla razbiti unije.
Le Petit Journal, jeden najbolj razširjenih francoskih časnikov prinaša članek, ki ga je pisal A-leksander Ular, v katerem podaja sestanek in pogovor s J. Pier-pont Morganom. Morgan, liki drugim kapitalistom to sedaj zanikuje, vendar pa je resnica kar je spodaj pisano.
Pri tem sestanku je bil zmaj s Wall Streeta popolnoma resen. Mejo razredne borbe je prekoračil in odločno izjavil, da delavstvo mora biti pobito še to krizo. Tu je pogovor s g. Ular, katerega je zapisal v Le Petit Journal.
l“Po daljšem govoru o gospodarski situaciji, krizi in bodočnosti je rekel Mr. Morgan, da je po njegovi misli ta kriza potrebna in da se mu ne zdi vredno, da se bi še kmalu pogazila, saj za en čas še ne.”
“Z drugimi besedami g. Morgan, želite povedati, da ta kriza je sredstvo za razdor delavske moči in da jo bodete rabili za znižanje plače. In ali se vam ne bo delavska zveza proti temu v bran. postavila?
“‘¡Se ne morejo! Industrija je deloma ustavljena.”
“Pa bodejo izaštrajkali.”
“Štrajk! Kako bodo štrajkali ko nimajo dela!
Vidite mi nimamo zaloge pri rokah in nikakor nočemo pričeti s delom in kaj naj potem oni store? Podati se bodejo morali ali pa gladu umirati. Mi ne maramo, da bi delavci kontrolirali industrijo in to se mora sedaj poravnati. Mi pa tudi zahtevamo, da se plače v toliko znižajo, da bodemo v stanu napraviti vsaj nekaj poštenega dobička s našimi podjetji.
M. Ular piše med drugim, da Morgan hlepi po vladanju in diktatorstvu in da se je obnašal pred njim kakor zmagovalni Napoleon ali M. Stolypin. Vse pa kaže, da kapitalisti so nastopili energično in hočejo uničiti delavske organizacije.
O Mandžuriji.
Mod Kitajsko in Japonsko se čim dalje huje poostruje napetost zaradi železnic v južni Mandžuriji. Na Ruskem1 pazno zasle-uujejo ta konflikt in ruski rezerv ni častniki v Transbalkanu so dobili že ukaz da se pripravijo in odpotujejo v Irkutsk. Govori se tudi, da takozvana železna brigada odide na kitajsko mejo in dva voj a iz južne Rusije pa pošljeta v Transbajkal.
Ruska “Riječ” piše, da Rusija potrebuje sedaj1 denar bolj za ojačenje armade na suhem kot pa vojnega brodovja ker vojna lahko izbruhne na dve strani proti Nemčiji in proti Kitajski, pri čemur ne bode odločevalo vojno brodovje, temveč armada na kopnem'.
Mirovno zagotovilo
je podpisal državni tajnik Root in francoski vladni zastopnik Ju-sserand, katero pa mora še ameriški senat in francoska ekseku-tiva odobriti.
Rojakom v Chicagi na znanje.
Radi raznih zaprek mi ni bilo možno odpreti moje nove gostilne na 572 Blue Island ave. zadnjo soboto. Jutri bo vse gotovo in v redn. Se vam priporočam
Mohor Mladič.
DELO IN KRIZA.
—1 Prlštetju v Dayton, Ohio je prišlo število brezposelnih na
10.000.
—	Chicaga in New York sta še vedno prva mesta po številu brezposelnih, katero skupno .znaša do
400.000.
—	5000 delavcev jie stalo pred uradi So. chicaške livarne Illinois Steel Co. 2000 delavcev je dobilo delo.
—	15000 stradanih prosi kruha in prenočišča v miljonarskem mestu Pittsburg, Pa. Mesto je vpo-slilo od te-h 3000 in za druge skrbe dobrodelna društva. —
—	Mestni očetje v Milwaukee, Wis., so sklenili, da “vagrancy law” (postava za potepuhe) postane začasno neveljavna in to radi tega, ker današnje razmere so take, da je skoro vsak tretji delavec — potepuh to je nima dela, nima denarja in radi tega ne bode policija smela takovih nesrečnikov zaradi potepanja aretovati.
—	Uradniki Bridge & Structural Iron Workers unije poročajo, da člani teh unij dobivajo delo In to je vse mogoče, ker njihovo delo se navadno odpre s spomladjo.
—1 Iz Rock Springs, Wyo. se poroča: Radi znižanja prometa je veliko delavcev odslovljenih v Hamna, Cumberland, in Rock Springs, Wyo. Shofielđ, Utah in v dirugih manjših mestih se je zgodilo isto. Najmanj 1200 do 1500 delavcev je vsled tega prizadetih.
’— Iz Zanesljivih virov došlo poročilo nam javlja, da je American Car in Foundry Co. odslovila 30 odstotkov delavske moči. Družba v svojih tvornieah v St. Louis, Mo., Madison, 111. in St. Charles, Mo., vposljuje navadno 12000 delavcev. Chicaške tvornice niso vštete.
—	Sears Roebuck & Co., je v teku te krize odslovila tisoče u-službencev.
Oni delavci, kateri so bili pridržani morajo delati čez čas. Za ta čas pa dobe samo večerjo in nič druzega.
—	.Siegel Cooper & Co. j;e odslovila čez 500 uslužbencev. Znižala je plačo ostalim delavcem od 5 do 1 tolarja na teden.
—' Stotine družin, strada in trpi mrazu v Eri, Pa.
Ustrelil se je
na domu svoje sestre. Burd I. Tuttle iz Winetke, 111., 35 let star je storil samomor, ker ni mogel dela dobiti; bil je brez dela 3 mesece.
Stavkokazci na stavki.
Huntington, Ind., 12 februarja. Poroča, se, da je 35 stavkokazov v tovarnah Erie železnice zastraj-kalo, ker ne morejo s tako pičlo plačo shajati. Te stavkokazce je družba najela 26 maja 1.1. namesto unijskih mehanikov.
Ti stavkokazci zahtevajo, da se
DENARJE V STARO DOMOVINO
pošiljaipo:
za	$ 10.35 ................ 50	kron,
za	$ 20.45 ............... 100	kron
za	$ 40.90 ............... 200	kron,
za	$ 102.00 ............... 500	kron,
Za	$ 204.00 .............. 1000	kron,
za	$1017.00 .............. 5000	kron,
Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c.kr.poštno hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilične-je do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske ro Domestic Postal Money Order alipa New York Draft.
FRANK SAKSER CO.
109 Greenwich St., New York 6104 St. Clair Ave., N.E.,	Cleveland, Ohio
jim plača od urnega dela in ne od kosa. Družba tega nočte storiti in že oglašuje za “breakers of strikebreaker’s strike” (stavkokazce za stavko stavkokazeev.
Nam v vzgled.
Ogrska vlada sie je podala v poljedelstvo in to na lastno roko. Vzela si je nalogo, da pouči kmetovalce kako obdeluje posestvo in kako se ž njim gospodari, poleg tega se bavi s raznimi projekti, katere ni še nobena druga skušala vpeljati.
Tu navedemo nekaj vladnih podjetij :
1. pet vielikih šol za poljedelce
2	eden in dvajset poljedelskih šol;
3.	zimske šole s 300.00'0 učenci;
4.	200 potujočih poljedelskih učiteljev.
5.	81 vizor-kmetij, katere obiskuje tisoče poljedelcev in kmetov vsako leto;
6.	jedem velik agrikulturni muzej v Budapesti.
7.	Konjska reja, katere letni stroški segajo $625.OOO.
8.	14 eksperimentovalnih pos-
taj.
9.	1068' ljudskih ,knjižnic za poljske delavce.
10.	Tednik za poljske delavce s cirkulacijo 43.000' izrisov;
Vsa gori navedena podjetja o-skrbuje vlada za korist ljudi, ki se bavijo s poljedelstvom.
Kaj pa naša napredna U. S. republika, ali ne bi orna lahko tudi nekaj' storila za delavstvo?
Napredna Rusija.
Ni čuda, da nevednost zori v Rusiji; sedemnajst miljonov o-trok v starosti od 6 do 14 leta ni videlo solških sten od znotraj.
Socijalisti zvolijo Izvrševalni odbor.
Volitev Narodnega Izvrševal-nega odbora Narodne soeijalistič-ne stranke za Ameriko se je končala. Izmed 133 kandidatov in število glasov oddanih štirinajstim kandidatom izmed katerih je prvih sedem1 radi večine zvoljenih v ekisekutivni odbor, podajamo
sledeče :
Victor L. Berger..........5,004
A. M. Simons..............4,080
John M. Work..............3,862
Morris Hillquit...........3,824
A. H. Floaten.............3,719
Carl D. Thompson..........2,578
d. G. Phelps Stokes.......2,526
James F. Carey..!.,.......2,326
J’oseph Medili Patterson... .2,312
John 'Spargo..............2,250
Arthur Morrow Lewis.... 2,006
Charles H. Kerr...........1,882
l ena Morrow Lewis........1,781
Hermon F. Titus...........1,669
Ob jednem vo’J se je tudi n.s-
rodnega tajnika. Sedajni tajnik. J. Mahlon Barnes jie z nova izvoljen iz veliko veeimo.
Sledeče so številke glasom oddanih1 kandidatom za tajništvo:
J. Mahlon Barnes..........8,825
Hermon F. Titus...........1,293
Murray Youtz,......i........394
J. W. Catleyi...............312
John Hinehcliftf..........  236
Jamies A. Blanker. .........173
Waiting at the church ....
Bo posebnem poročilu iz Chicago Daily Journal z dne 11. t. m. povzamemo sledeče.:	Alderman
Tone Nemanieh, kralj slovenske naselbine v Jolietu in gospodična Katica Stariha sta imela obhajati ta dan zvezo sv. zakona, toda mlada žena se je premislila in v naglici mesto zapustila in se je baj,e podala v St. Louis, Mo., kjer ima svoje sorodnike. Kaj je vzrok premislika je tajnost njenega srca.
“Šiba božja.”
SLIKA IZ ŽIVLJENJA SOCIJALISTA
Spisal X.
I.
Presrečno in zadovoljno so živeli Sladovi. Bogati sicer niso bili, živeli pa so le v lepši slogi in .lepšem zadovoljstvu kot marsikateri Ameriški bogataš ali pa evropski plemič. Pritlično stanovanje na Main ulici v mestu M. iztočne provincije mrzle Canade ni bilo prostorno, še manj pa svetlo, a skrbnost neumornega očeta Slada, prevdarjena zvestoba soproge ter ljubezen in marljivost otrok so bile zvezde — večernice, ki so tako blagodejno razsvitlja-vale tesni dom, da ga ne bi kurjač Slad zamenjal niti z najbolj luk-surijozno palačo Rockefellerja, Morgana, McCormioka ali kakega nesrečnega Tarm/utha ali Boni Castellanija, v kt-erej gore žarki e lektrične luči in inozemske cvetlice pa napolnujejo ozračje v širnih dvoranah, kopejih, salonih in halih s svojo bohotno vonjavo, katerih stene in tla so pokrite z najtežjimi in najdragocenejšimi preprogami in podobami, ki so jih izdelali najslavnejši umetniki na svetu in ki mikajo oči in razsvetljujejo dušo. In on naj bi zamenjal svoj tesni dom 'zadovoljstva, sreče in ljubezni s palačo, kjer često vlada in kraljuje zvita, prikrita podlost, hinavčina, sebičnost, prevara, niestanovitost, omehkuženost, prepir in nesloga?
On, kurjač Slad je prišel berač na svet, vže izza zibeli sie je učil ljubezni in bratstva, vže pri zibeli mu so veše prerokovale uboštvo m zadovoljnost.
Zvečer ob povratu iz dela ga je vsikdar sprejela njegov^, družina ,s tolikim veseljem, s tolikim vriš-čem kakor da se ne bi videli že celo let, a minilo je bilo samo — dvanajst ur od slovesa.
Med tem ko je hitela hišna mati Lucija napravljat skromno večerjo je sinko Pran Ge prinesel očetu v skledi mrzle vode, petletna Tinka je tekla po obrisačo in tri letna Angelica pa, ki je ravno zače. la govoriti, je oklepala svoje polne ročice okolu očetovih kolen, hoteča se mu prilizniti.
Mati je postavila večerijo na mizo in mala družina se je vsedla na svoje prostore. Kako slastno so zajemali. — Niti besedice ni izpnegovoril nihče med jedjo, no, pa saj' tudi oče ni trpel, da bi se govorilo, dokler je stala skleda na mizi. “Vise o pravem času!” je rekah “Hitro jej pa hitro delaj! — Kakoršen jedec tak delavec.”
Tem živahnejši pomenek pa se je vnel po jedi, ko je mati odstranila skledo z mize.
Franeie, ki je že hodil v ljudsko šolo je moral vsaki dan natančno povedati, kaj ga je gospod učitelj vprašal, koliko je znal, kaj je gospod učitelj rekel in kaj se je naučil ta dan v šoli.
iSlad je navadno pohvalil nadarjenega sinka, ki jie bil vnet za učenje; v šoli in doma pa je vzorno poslušal.
Dečko je bil radi nagle rasti jako šibkega telesa. Njegove mirne, pohlevne, temnorujave oči, črne kodraste lasi so lepotieile njegov sneženo bel obrazek in o-četov pogled na svoj krasni kip in biser delal mu jie še večje veselje. Oče ga je ljubil bolj kakor punčico svojega očesa; saj je bil vendar njegov ponos, njegova nada! 'Nikdar se ni naveličal pogovarjati se ž njim in besedičiti o modrostih malega učenjaka. France je bil pa tudi materin ljubljenec, saj je bil vendar Francetov obraz popolnoma tak, kakor njen v zgodnji mladosti. Tako ji je vsa ji čestokrat zatrjeval iSlad im “on” ni nikdar lagal.
Vsled velike ljubezni do starejšega pa roditelja nista zanemarjala manjša dva; tudi k tema sta se obračala vedno z veliko pozor-
"„.f--1--" -Avb.;'-' --.„.li"m.
veda prvorojenec je imel le povsod prednost.
Ko so se otroci spravili drug za drugim k počitku, sta jim pomagala oče in mati. Pri tem pa nista nikoli pozabila krščanske dolžnosti, dasi se jima je očitalo nasprotno. Po teh- opravilih sta zakonca navadno še nekoliko posedela pri važnih pogovorih in potem sta jo tudi ona dva odrinila k blagodejnemu počitku.
Celi dan nista bila skupaj, a ljubeča in srečna zakonca si imata vedno kaj povedati in tudi ko jima je zmankalo snovi za pogovor, osrečevala ju je bližina ljubljenega bitja, če tudi sta molčala.
Lucija^ zvesta ženka mu je pravila vsaki večer koliko je izdala taisti dan, kaj je kupila, kaj je delal čez dan in kaj novega je zvedela in Slad pa ji je zopet pripovedoval novice iz tovarne, ji naročal za drugi dan ter ji dal potrebnih novcev za nakup najpotrebnejših reči.
Vsako jutro sta bila zgodaj po koncu. Lucija je skuhala zaju-trek; Slad ji je pa pred slovesom naročil, kar je bilo potrebno za isti dan, da ne bi pozabila in ločila sta se — do večera.
Prej ko so se otroci zbudili, bil je njih oče že na delu nekoliko ur. Ker ni hodil domov na obed radi oddaljenja svojega stanovanja od tovarne, ki jie bila v predmestju,-je ostajala družina skozi cele dneve sama doma .....
Tako so živeli Sladovi srečno, veselo zadovoljno vže deset let. “Črna roka” pa nikoli ne miruje. Zgrabila jih je in prizadela in vsekala jim je nezaceljivo rano.
Družinski oče zaslužil je malo več nego so potrebovali, tako da jim je bilo možno redno plačevati stanarino, oblačiti tee dostojno in preživljati se skromno, a zdravje jim je služilo najlepše. Kaj več bi si želeli? Posebnih skrbi niso imeli in živeli so srečno.
II.
Prigodilo pa se je, da ni bilo nekega večera Slada nenavadno dolgo domov. V velikanskih skrbeh je bila Lucija radi tega; saj je slišala toli in tolikrati o nesrečah pri parnih kotlih in strojih. Morda se je tudi on ponesrečil — morda se je parni kotel razletel, morda se je poparil ali nevarno obžgal in — mogoče se je hudo poškodoval, kar bi ga napravilo za delo nesposobnega, ali pa — Previdnost nas obvaruj ! ga jie celo ubilo! — nepreskrbljene otroke! ? — Razven par de-setakov v hranilnici, razven pohištva in obleka nimamo ničesar s čemur bi se mogli dostojno živeti ! — Oh, kedo bi se brigal za nas, ako ne bi bilo več njega med živimi?! — Lakota, siromaštvo, bolezen in kdo ve še vse kakšne neprilične težave bi nas zadele in potrkale nepričakovano in kruto na naša vrata!
Velika skrb, kdo bi potem skrbel za ostale je navadajala Lucijino srce s britkostjo. Vsak čas je pohitela gledat na vrata ali okno: “Ali že prihaja domov?” — Domišljija pa jo je pogrozala v ve dno hujše grolzneljše slike o nesreči, ki se jie skoraj gotovo pripetila nje ljubljenemu soprogu. —
Ker ni mogla radi varnosti o-trok sama z doma, poslala je starejšega sinka Franceta povprašat soseda Juriša, ki je delal v isti tovarni, če je videl kje očeta Slada ali če ve kaj se mu je pripetilo. France se vrne s poročilom, da tudi soseda Juriša še ni domov in da se sosedova in otroci jočejo.
Nesrečna Lucija bi bila skoraj velike žalosti in strahu umrla. — Mali so ji tožili, da so lačni; dala jim je jesti. — In potem so z nova čakali.
Slada pa še vedno ni bilo domov.
Mlada Tinka je zaspala v materinem naročju, Angelica pa je dremala za mizo: Franček je nemirno tekal vsakih pet minut na ulico poslušat, se-li že slišajo z-nani mu očetovi koraki ali ne.
magal nagajivi zaspanec. Mati je položila dremajoče otroke na postelj in sladka sen j ju je zazibala v rajisko pozabljivost. Ona ni mogla spati, vsela se je na stol in poskušala šivati ali skrb se jo je polastila v njeni osemelosti in še hujše ji je bilo pri srcu. Začela je moliti toda tudi molitev je ni utolažila pri srcu ji je bilo vedno tesnejše.
“Moj Bog, moj bog, kje je in kaj se mu je pripetilo?” —
Casomirni kazalec kazal je proti enajsti uri. “Pst, stopinje? Ali prihaja on?” V tem trenutku začuli so se hitri in krepki koraki mimo okna. Pozna jih —•-kmalu na to pa stopi v hišo Slad živ in zdrav, toda bled kot smrt.
(Dalje prih.)
Raztreseni nerwi.
Moderno življenje je zelo škodljivo živčnemu sistemu ker isto pre-obloži iste s delom. Iz jedne razburjenosti pademo v drugo, skrbi pri trgovini, pri delu in doma, privatne in ljudske dolžnosti, pohotnost družbenega življenja in vse take vrste stvari dražijo nase nerve. Ni čuda, da vidimo mlade ljudi tavati po ulicah, da vidimo toliko mladine, ki kažejo, da njihovi živci niso v redu; zdijo se nam trudni, pobiti in nezmožni za delo na obrazu jim čitamo pobitost, oči so jim kalne in njih koža je žolte ali umazane barve. Oni tavajo med svetom'in ne vži-vajo nobenega veselja. Hitra pomoč jih lahko reši, in ta je Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Isto stimulira prebavne organe, da sprejema hrano in s isto potiem moč živcev. Hrana se spremeni v kri in čista zdra va kri daje .moč mišicam in živcem. Zdravila, ki umore živee so zelo nevarne kot take za oz dravljenjie živčne pobitosti. Trinerjevo ameriško zdravilno grčko vino ojača nerve in jih ne mori, toraj je najboljše zdravilo za take slučaje. Rabite isto v vseh slučajih zgube teka in živčne mo či.
Dobiva se vlekamah in pri izdelovalcu Josipu Triner — G16
(:62 So. Ashland Ave., Chicago, IH
Te zebe? Omisli si dober površnik ali zimsko obleko, katero ti naredi hitro in po ceni
Victor Volk & Co.
izkušen krojač 838 1st St., La Salle, 111.
TEL, 645 R I	___
Valetin Potisek
GOSTILNIČAR
1235—IstSt.,	Lassalle, IH.
Se priporoča rojakom za obilen obisk. Postrežba točna in izborna
ANON LINHARD & SON
— Pogrebnika —
Kočije za dobiti za vse priložndti. 471 W. 19th Street Chicago, III
ROJAKOM.
Potujočim in tukaj bivajočim, priporočava svoj lepo urejeni
=—SALOON—=:
Kjer točivo vedno sveže pivo, razna fina vina in likerje. Postrežba točna, Za obilen poset se o. rojakom priporočava
F. BLATNIK )	. A ..
A. PRESELNIK \ lastmka
230 S. Union Ave. PUEBLO, COLO.
ALOIS PAVLOVIČ
prva hrva tsko-slovenska TRGOVINA S OBUČO Za gospe, gospode in deco. Popravila
623	So. Center ave., Chicago, 111.
TOM. KYTLICA
UNIJSKI TESARSKI MOJSTER
1294 Trumbull Ave,, Chicago.
Sprejema vsa v njegovo stroko spadajoča dela po najnižji ceni, in se priporoča za obilna naročila.
&	^ w	Uh
W WISCONSIN	PHONE 4 tf\
S x\£ Ros>> t
$ lo° ^LOO/v Sel $
* *
£ Dvorana za društvene seje |JJ
*	in veselice. Popotniki do- |
*	bro došli. Postrežba s sta-
*	novanjem in hrano.	*
« ¥ £	24|Union Street.	£
*	KENOSHA,	WISC. *
% #
MATIJA K1RAR
GOSTILNIČAR
v Kenosha, Wis., 432 Middle S
Se priporoča rojakom za obisk Toči dobro in sveže pivo, naravno vino in pristno žganje. Izvrstne smodke.
TELEFON ŠTEV. 777
John 0. Hruby
TRGOVEC
s pohištvom, železnino, pečmi, karpeti itd.

Peči inriDgerji (wringers) se hitro in dobxo popravijs
589*591 Centre' Avenue Chicago, 111.
TELEFON CALUMET 1678
Najfinejše fotografije
izdeluje vendar-le samo
P. Schneider
FOTOGRAF
2222 State St., Chicago.
Cene zmerne—postrežba hitra.
VACLAV QONAT
Človeška koža pri strojar ju. V
Bukareštu je prinesel neki mede-cinee v strojarno velik kos kože. Delavec, ki jo je strojil, je spoznal, da si je medicinec prilastil človeško kožo v anatomičnem oddelku, da bi dal vezati neko knjigo.
Kako prid e Vaš denar
najvarneje v stari krnj ?
Pošljite ga po Mohor Mladiču, 617 So. Center Ave., Chicago, 111. On je v zvezi z g. Sakserjem v New Torku in pošilja denar varno, točno in zanesljivo na določeni kraj.
Ako potujete v stari kraj ali želite koga svojih sorodnikov ali prijateljev vzeti v Ameriko, potem kupite vozni listek istotako pri Mohor Mladiču. On Vam presrkbi dobro in hitro vožnjo po najnižjih cenah.
MOHOR MLADIČ,
617 So. Center Ave., Chicago, lil.
izdeluje neopojne pijače, so-dovico in mineralno vodo.
5/6 W, 19, St. Tel, Canal 6296
NAZDAR!!!
:SALOON:
Kosiček Brata
590 S. Centre Ave.	Chieago.
Bolečine v hrbtu in nogah
izginejo popolnoma, ako se ud parkrat nariba z
Dr. RICHTERJEVIM
SidroPainExpellerjem
Rodbinsko zdravilo, katero se rabi v mnogih deželah proti reumatizmu, sciatiki, bolečinam na straneh, neuralgiji, n bolečinam v prsih, proti . J*, glavo- in zobobolu.
V vseh lekarnah, 25 in 50 centov.
F. AD. RICHTER & Co. ,
215 Pearl St.	New York.
VODAK-OVA GOSTILNA
683 Loomis ul. na vogalu 18. Pl.
Ima lepo urejeno dvorano za zabave in zborovanja
TEL. CANAL 7641
MUTUA ERKLAVEC.
Edini slovenski krojač v Chicagi naznanja slav. občinstvu, da ima sedaj veliko zalogo vsakovrstnega blaga v izdelovanje novih oblek kakor tudi v popravo starih vse po zmerno nizkih cenah
624 South Centre Avenue. CHICAGO
ITALIJA EGIPT IN ADRIJA
Postanek v Madeiri. Idealna zimska vožnja v gorke kraje
Vam preskrbi stara izkušena
CUNAR1) LINE
Ustanovljena 1. 1840 - 68 letni uspeh. Velikanski NOVI parnik s dvemo vi jakoma C A R O N I A
676 čevljev dolg odplaje iz NEW YORKA v torek, 18. februaija, v Madeiro, Gibraltar. Gonovo. Na-pelj in Alexandrijo. Drugi moder ni parniki s dvema vijakoma odplujejo:
‘CARPATHIA’ 9 april in 28 maja “SLAVONIA” 12 mar. in 30 aprila “PANN0N1A” 26 mar. in 14 maja “ULTONIA” 16. aprila in 4. junija
Za natančneje poizvedbe obrnite se na
CUNARD STEAMSHIP COMPANY LTD,
F. G. WHITING, ravnatelj,
67 Dearborn Str.	Chicago.


JOSIP ZALOKAR
priporoča rojakom v Clevelandu svojo dobro in vedno preskrbljeno
GOSTILNO na 899 Edison Rd. N. E.
kjer toči vedno rveže pivo in likerje. Unijske smodke in prost prigrizek. »Nadalje priporoča »voja fina vina, domačega izdelka in sioer:
rudeče galon 50c, belo galon 60c, rumeno galon 55c
Proti predplačilu ali poštnem povzetju pošlem ta vina na rse kraje Amerike. Za dobro postrežbo in pristnost vina jamči Jos. Zalokar, gostilničar,
l 899 EDISON ROAD, N. E.,
u

CLEVELAND, OHIO 1
Trgovina z železnino, pečmi, preprogami in z v-sem pohištvom
Dobro blago po nizki ceni pri
V. Kobzina-tu
580-582 Blue Island Avenue CHICAGO, ILL.
?y.	..	. i •••	r,	■ -VT :	v '	• w.; 7 f -	■ * ■■	'p"," ■ ‘ : 5

M. W. SIMONS.
SOGIJAUZEM IN DELAVSKE ORGA-
NIZACIJE.
‘ŠČETINARJI” OKROG ‘‘GL. SV.” ŠE ŽIVE IN CHICAŠKIM NESRAMNIM ‘‘PRVIM SOCIJALISTOM” S KOLOM MIGAJO.
Poslovenil A. H. Skubic.
Konec
Še le v teku zadnih trideset let
•priborila si je obrtniška unija svo je priznanje. Do leta 1889 nje zgodovina je podobna razburkanemu valovju1. Do tega leta se je potrošila velikanska svota za podlpore v bolezni; v brezdelici, za štrajke in drugedelavcu potre bne stvari. Te unije pa niso nikoli dovolj vspešno mogle nastopiti in to le radi tega ker se niso popolnoma nič ali pa zelo malo zanimale za politiko. Takrat še niso vrjeli, da se da veliko doseči s politiko in zakonodajstvom tudi niso vrjeli v združeno moč, ker kakor vidimo je bila stara strokovna unija organizirana iz separatnih strok ali bolje rečeno do 1. 1889 eksistirala je le nekaka strokovna avtonomija.
V letu 1889 opazimo revoiuci-jonarno gibanje v strokovnih unijah. Podpore v bolezni ir. smrti so se znatno znižale in podpora za štrajk zvišala. Na tej podlagi so prišli do spoznanja. Delavci raznih unij posluževali so se pogostejše štrajkov kot orožje proti kapitalu in tako je s časoma postal unionizom pravi “bojeval-stroj.” Politiko je sprejel
ni
unionizom s intuzijazmom, ker je sprevidel, da boj proti kapitalu je brezvspešen tako dolgo, dokler delavec tudi politično proti njem ne nastopi.
S čudom zremo sedaj na nekatere unioniste, ki poleg tega da vrjamejo v štrajk kot vspešno sredstvo v boju proti kapitalizmu z vso eneržijo grabijo po politični moči, nekateri zopet verujejo edino v to, da hočejo pridoivti vsako zmago s zakonodajstvom in kar nas še bolj zanima je počasna pa gotova rast in množenje prepričanja o razrednem boju ir enakomerno približevanje stališču, ki ga zavzema socijuii/.em.
Unije se s časom in mdustrrijo pr.merro razvijajo m iako ari je unija s rastjo industrije predrugačila svojo obleko. Nova organizacija. je v svojem značaju popolnoma industrijelna. Pred to prieosnovo vsaka obrtniška unija je bila seperatno organizirana, ker takrat je bila obrt večja kot industrija. S časom je industrija prišla na krmilo in uničila važnost obrti, to pa je zahtevalo reorganizacijo unij in res unije so postale indutrijalne, to se pravi, vsi delavci ene in iste industrije so se združili v jedno veliko suu-pino ali unijo.
Kakor smo uvideli iz prejšnih podatkov se je obrtniški unioni-zem porodil izgolj potrebe in kapitalizem ga je takorekoe produciral. Kakor hitro je delavska masa uvidela slabost posameznika v boju s kapitalom je začela z združevanjem delavskega sloja kopirati s to novo silo. Kapital je to gibanje hitro uvidel in ker je imel denarna sredstva in zakon na razpolago prišel je d:o zažeije-ne točke, med tem ko se je delavstvo moralo boriti ne le samo s kapitalom ampak tudi s raznimi zaprekami, da se je organiziralo, v naprednem smislu, vendar pa vse sanje, da se bo delavstvo kedaj v taki smeri moglo organizirati kot se jie ravno kapital se bodejo težko kedaj uresničile.
V času kompetieije delodajalcev in tovarnarjev je bilo lažje prisiliti delodajalca, da je ugodil zahtevami delavcev. 'Sedaj pa ko se trusti vedno bolj in bolj z dru-žujejo in postajajo edini, delodajalci v isti industriji je boj delavcev proti kapitalu toliko bre-zuspešnejši. To je vže lahko vsak unionist sam opazil. Recimo na primer, da delavci Illinois Steel družbe v Jolietu zaštrajkajo. Ta trust takoj zapre svoje plavže in livarne v Jolietu in s toliko večjo
paro in vročino pošiljajo svoje izdelke iz So. Ohicage, kjer imajo livarne, plavže itd. Trust ni popolnoma nič na škodi radi štrajka, med tem ko ista delavec in njegova družina prizadeta. Delavec se naposled mora udati, ker glad in uboštvo ga silita, da gre ponižno nazaj na delo. Imamo pa še druge vzroke, ki so navadno velika preglavica unijskemu delavcu ob času štrajka. Z ozirom na to, da je večina produkcije tako me-kanična postala, da lahko nevešče delavstvo zavzame prostore štrajkujočih veščih delavcev, se z delom nadaljuje, ne da bi delodajalec kaj pri tem zgubil. Ozri se dragi delavec pred duri kake tovarne in videl boš množico močnih mož, stoječih v vrstah, čakajoč, da jim kedo pomigne ® prstom in mu ponudi “job” za polovico manj kot zahteva pogodba sklenjena med unijo in delodajalcem.
Zato pa tako dolgo dokler se obrtniške unije omejujejo samo s- ekonomičnim bojem ne morejo nikoli doseči popolne zmage.
Kako stališče pa zavzema soci-jalizem napram unionizmu? Na nesrečo,, v začetku zgodovine socijalizma v Ameriki so nekateri unijski voditelji tako sovražili socijalizem, da so unionisti mora li zavzeti sovražno stališče proti socijalizmu in so ga prezirali. Na mesto, da ga bi ravno tu v Ameriki z obema odprtima rokama spre jeli so storili ravno obratno.
Če prerešetamo sorodstvo unio-nizma s socijalizmom drugih dežela najdemo, da je v Belgiji iz socijalistične stranke zrastel unio-nizem in da je vsak unijonist tudi socijalist. Nadalje opazimo na Danskem, da sta si besedi so cijast in unionist sinonimni, na Nemškem zopet vidimo, da so unije zelo socijalistične in na Francoskem pa delujeta skupno, kooperativno.
Na Angleškem zopet opazimo, da sta si bila nnionizem in socijalizem v početku sovražna in to pa izvira radi tega ker se je union prej porodil kot pa doktrina so cijalizma, vsie eno pa že danes o-pazujemo prijateljsko zvezo in občevanje teh dveh faktorjev ne le samo na Angleškem ampak tud tu v Ameriki.
Vsekako pa te dve premoči se ne boriti med seboj. ¡Socijalist jasno vidi, da obrtniške unije niso v stanu rešiti delavskega pro blema danes, ker interesi delavs tva in kapitala so postali medna rodni, svetovni in ker ceno in nevešče delavstvo lahko skoraj v vsaki indhstriji zavzema in napolni prostore unijskih delavcev.
Marsikateri unionist, ki še mis li, da se bo povzdignil na vrhunec ali v vrste delodajalcev in njih razreda se moti, ker mejna črta med delavskim in kapitalističnim razredom, kakor jo rišejo v tem oziru socijalisti je široka in ne dotakljiva. Malo upanja ima človek, ki je prišel reven na svet, da se bi mogel kedaj iz delavske ga razreda povspeti v kapitalis tičnega. Ravno tako jie to ne možno, kakor je nemožna prištevati Indijanca Zamorcem.
Uništi so večji del vzgojevalci dobrih misli in načrtov za delavski razred in ker so unije prisiljene pečati se s politiko, postala bo ta politika enkrat politika delavskega razreda — toraj soeija list ion a politika.
Bomba, katera je bila baje po «previdnosti s Bartholomaesovo sladko — grenko tekočino pomešana in ki je zletela iz “gnezda” irumnega socijalista of G. O. P. ¡št. 21 našega soseda, s katero so ameravali ubiti vsie okrog “Glas Svobode” stoječe ni imela pri nasprotni stranki prav nobenega učinka, pač pa se je, kakor smo slišali od društvenega dr. Omega, avno ista po neprevidnosti izmuznila izpod rok bandita ter je palm od lastne stranke “pravim in najboljšim” voditeljem “najnevarnejši “zob odbila.
Da, prevzvišena gospoda! Lepo ime ste nam dali — ščetinarji. No — udajmo se volji pokamplja-nega” gospoda dra. Omega Par-don! Republikanski slon ima samo par dlak na repu in so nekaka redka prikazen.
Ali pa veste vi “gospod” republikanski slonokoščeni Jože, kdaj in pa zakaj ščetinarjem — greben zraste?
Odgovor:	Takrat kedar pse,
volkove in hijene v ovčji koži o-krog sebe vidijo!
Toraj kaj je temu vzrok? Že 'zopet sledi odgovor:	Zato ker
Jože in njegovi privrženci vedno okrog tistega konca letajo za ščetinarji”, ki od vsacega živega bitja telesni konec svoje pošteno ime zgubi — da bi jih požr
Trideset let spala je neka žena po imenu Benita Grosela v vasi Vilaeiento na Španskem. Pred tridesetimi leti jo je podrl bik od tega časa je ležala, kakor v ne zavesti. ¡Bila je ves čas skoro trda, ni se premaknila. Odkar se je prebudila, je njena brana mleko.
Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško
FRANCOSKA PROGA
Compagnie Generale Transatlantique
GLAVNA PREVOZNA DRUŽBA.
New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi.
La Provence.........30.000 HP
La Savoie...........22.000 HP
La Lorraine..........22.000 HP
La Touraine.........15.000 HP
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State St. New York.
MAI RICE W. KOZMINSKI, glavni zastopnikza zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, 111.
Frank Medosh, agent na 9478 Ewing Ave. S. Chicago, 111. A. C. Jankovich, agent na 2127 Archer Ave. Chicago, 111. Pavl Sarië, agent na 110—17. cesta, St. Louis, Missour.
li
Slovenci pozor!
Ako potrebujete odeje, klobuke, srajce, kravate ali druge važne reči za možke — za delavnik ali praznik, tedaj se oglasite pri svojem rojaku, ker lahko govorite v materinščini.
Čistim stare obleke in izdelujem nove
8®“	=PO:=-	------ -“§¿8
ji najnovejši modi in nizki ceni. ji
JURIJ MAMEK, 581 blizo 18.
Da je “Dr. Omega” ali lepše rečeno Zavertnikov Jože, ki je v Clevelandu za tri dolarje republikanski .govor držal in .priobčil izvirni (ha ba) dopis, nadarjenega in naprednjega značaja nam dokazuje dejstvo, kako v kratkem času se je naučil “lepe”, po francoskem narečju “prelepe pes' mice” vuj, vuj, samo po slovenski jo je zapisal. Za to pesmico pa bod.e skoraj (?)_ od russega čara ali od “prvih socijalistov” — Jurjevo svetinjo dobil. O f'lu-.cv^-e via> ra kolajno republikanskega reda, s napisom G. O. P. za poslovenjenje narodne pesni: “Vuj, vuj, vuj.”
Mislimo, da pečen gospod ‘vuj’ vam prav lepo diši, zato pa želimo gospodu “Vuj” dober tek sosebno sedaj ko Vas kriza v želodcu ščiplje.
Jože naj si zapiše v svoj1 album amo ta-le majhen a resničen, njega tikajoči se slovenski izrek: Tvoja usta so sveta usta ali tvoja dejanja so hudičeva dejanja in pobolšal se boš!”
Vsak izmed človeške, družbe, ki je le samo ljudske šole v kaki zakotni fari, na deželi — kmetih obiskoval, se je toliko naučil, da bi lahko z najgršimi in nečloveškimi psovkami nastopil, kedar se je treba dostojno zagovarjati. In vendar tega ne stori. In zakaj ne? Zato ker mn njegov razum m pamet ne pripuščata k temu.
Kako pa je s izobraženci in takimi ljudmi efijaltovske pasme kot je naš “Vuj von Vuj”? Oni ne poznajo one meje (omejitelja) — razuma, kateri deli dva fakta : dostojnost in nesramnost.
Kar se pa tiče imena “Pontifi-cus” pa moram resnico na ljubo pritrditi, da sem se od dra. 0-mega in nekaterih njegovih pajdašev naučil pravo ime 'skrivati za — bog nam odpusti — latinskimi ali grškimi imeni, ki so bol„ za študirane (?) ljudi!
Tudi ta “učni minister” in national lecturer of G. O. P. gospod dr. Omega si prav radi svoje ime zakrijejo potem bodisi že s Alpha Betha do Omega, ali kovačevim Jožetom, kakim oortniš-kim (seveda on sam je le lecturer of G. O. P.) imenom, 'ali pa si celo izposodi trg Logatec, da tem lažje prikrije da ga njegov sosed ne bi spoznal —- toda mi te takoj poznamo, ko hitro prideš s svojo kovačijo na dan.
Pontifions.
Opomba : Pontifions, mora o-prostiti uredništvu, da ni Vaše satire o “kravi, ki je storila sa-(Dalje nai 8. strani.)
S. Centre Av«. ulice Chicago, lil.

M. A. WEISSKOPF, M. D.
------ ZDRAVNIK IN RANOCELNIK --------
885 Ashland Ave., Chicago, lil. tel. canal 476
Uraduje na svojim domu: od 8.—10. ure predpoiudne od I—3. ure popoludne in od 6.—8:30 ure večer.
V lekarni P. Platt,
814 Ashland Ave.: od 4.—5. popoludne.
Ob nedeljah samo od 8.—10, ura dopoludne domala to le izjemoma v prav nujnih slučajih.
e-
DR. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist.

fjemu pustiš od nevednih zobo-zdravnikov izdirati svom, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po naj nižji ceni napravi
Dr. B. K. Simonek
Zobozdravnik.
544 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL.
Telefon Morgan 433.
Ako hočete prihraniti nekaj dolarjey, kupite peči in pohištvo pri
Jt®“ NAS
Jas. Vasumpaur,
na voglu 18 in Paulina ul. Chicago, 111.
sinje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena.
ATLAS BREWING CO.
LAGER j MAGNET | GRANAT ~j
Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje.
Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili.
“Glas Svobode”
[The voice of Liberty] WEEKLY
Published by The Gl. Svobode Co 665 Blue Island Ave. Chicago, 111
Subscription $1.50 per year.
Advertisements on agreement.
Frvt svobodomiselni list za slovenski narod v Amerik'.
“Glas Svobode” Izide vsaki petek a velja za AMERIKO:
za celo leto ..........$1.80
za pol leta ...........76c
ZA EVROPO:
is celo leto ........kron 10
ta pol leta .........kron 5
Naslov za dopise in pošiljatve je
Glas Svobode Oo.
665 Blue Island A. Chicago, III,
Pri spremembi bivallišča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo poleg NOVEGA tudi STARI naslov.
Taft wont do, Nor will Hearst or Bryan!
* * *
Delavci sveta združite se!
* * *
Dielo producira vse bogastvo in bogastvo je in bi moglo biti last
delavstva ....
# # *
Dividende so sedaj višje kot kedaj poprej. To pa kaže, da kapitalistični razred še ni prenehal s deljenjem.
*	m *
Tri velike banke v New Yorku so prenehale s poslovanjem zadnji. teden. Morgani in Rockefellerji imajo še dovolj grozdja
za “prešati.”
#	* #
Hearst je bolan in potrebuje dobrega govornika. $3 dolarje
plače na 8 ur. —
* * *
Najlepši dokaz nesocialnosti naših “edinih” chieaskih socija-listov je nepristranska ščipalica ‘‘Glas Naroda” pod naslovom: “Koncem tedna”. Dasi mi ne odobravamo afero med N. L. in G. N. vendar nam nič mar posamezni konflikti med jednim in-drugim narodom.
Sosed seveda, meneč, da si bo s tem, da je “Glas Naroda”, (zato ker je slovenski list in ne bi smel eksistirati) s svojim “Bičem” parkrat oplel, dobil par sto naročnikov druge narodnosti in tako utrdil svojo podlago, ker med Slovenci itak že kruli in cvili, kakor pl. Vuj, Vuj, kadar ga na mrtvaški oder vlečejo, se je grozno zmotil. Glas Naroda piše med drugim:	*
Prepričani smo, da se nam bode tedaj pridružil tudi chicaški “Proletarec”, dasi ravno spada med “soeije”, kteri bi radi odrešili tako Italjane, kakor tudi Ton-guze, ki pa vendar napadajo Slovence v Chicagu in New Yorku ..
G. N.
#	#	*
Od “socialističnega lista bi bi-lo pričakovati vendar kaj — “socialističnega” toda iz imenova nega glasila nekaterih “socijev’ odseva sama sebičnost in zavist, kar je v največjem protislovju s
socijalizmom ....	G. N.
*	*	#
Da	je	temu	tako,	dokazujejo
redni napadi “Proletarca” na list “Glas Svobode”, kateri ima za soeijalizem gotovo več zaslug, kakor jih bode dobil “Proletarec v vsej dobi od pričetka pa do konca svojega životarenja . G.N.
Sosedi se vedno bahajo, da uče soeijalizem na “scientific” podlagi.	Napadanje	in	rogovilenje
“ni scientific” pač pa “barbarous.”
Da se je urednik G. N. prenaglil to je sam izjavil in treba bi bilo, da ste o tem prej prepričali, in ne kar tam v en dan posegli po priložnosti, da udarite po G. N.
G. N. jie vašo taktiko koj spoznal in Yam v oči povedal, da ste sebični in zavistni. Kedar Yam nepristranski) časnikarji v nos mečejo tak “časten” značaj, potem je že čas, da se pridružite zgubljenim idealistom za denar in odpotujete v Klondyke.
Jok in žalost nas nista prevzela jeza nas tudi ne lomi, kakor Jožeta. Kovačev Jože pravi, da bi rad škripal z zobmi pa — o joj! — sline cedi .... Tudi zavist se
pri nas ne oglaša.
* * *
Naš Jože bi rad vedno in vedno drugim po sebi hlače meril — ali pa kamižolo ... On najbrž ni opazil, da na njem vse tako nerodno stoji, še cilinder mu ne pri-stoja. Tega tudi ni opazil, da je nekoč zgledal kot kak fajmošter sosebno takrat, ko se je z njim zvezal, da ugonobita Jednoto, to krasno njegovo stavbo .... O pazili in videli pa so to drugi.
Zakaj Joža, da, zakaj nam ne poveš o medenih poljubih med vama in brevirju, ki sta ga skupno zložila?
* * *
Izvirni dopis iz Clevelanda je Jožeta naučil kozjih molitvic, se daj je toliko previden, da pošlje svoje klanfarije drugim in jih prosi za podpis. 22 prič pa pristnost potrdi. — Kolosalno! — Jo
že prefrigan ptič ste!
* * *
Tako daje Joža vedno sam sebi
zaušnice . . . Kaj ga briga!
* # #
Jože, ali res misliš, da ti bomo šli na led in gledat one rokopise?! Beži no! Poddvorčanu in Kravanju pa čas-titamo, kot dobrim zakotnim pisačem. Zopet
resolucija . . .
# # *
Pinču z Drske ne ostanemo dolžni ....
# * #
Od kar poznamo Jožeta ima sedaj v prvič cilinder. Sedaj mu manjka le še “cof”, katerega mu preskrbi Drskarjev — pinc. —
Frak je na vrsl1 ....
#	*	m
Da Johann liažje svoj nos v vsako lužo vtakne si je dal brke odrezati. Polastilo se ga je po amerikaniziran je.......
podpora in pomoč brezposelnim sirotam svetejša stvar kot pa plačevanje izbornih stroškov razne gospode, poživlja ta skupščina takozvano “Hrvatsko Narodno Obrano”, da dobiček od prirejene zabave, kakor i ves nakupičeni denar preda v korist brezposelnih hrvatskih delavcev.
Privremeni SREDIŠNJI ODBOR HRVATSKOG. RAD. PROSVE-NOG I POLITIČKOG SAVEZA U AMERICI.

Young Peoples Socialist League, na 180 Washington St., Chicago, 111., ima vsak petek večer svoja ujma (predavanja. Zadnji petek govoril je sodrug Kirkpatrick in razpravljal o hipnotiziranju delavstva.
V nedeljo ob 11 uri ne pozabite govornika Lewis, ki bo predaval v “Garrick” gledališču. Vstopnina brezplačna.
Pomladanske in jesenske volitve se pred durmi! Delavci, ki se zavedate razredne borbe organi-zujte socijalistične klube. V organizaciji je moč!
STRANKA.
Slovenski socijalistični kub “Svoboda” v Chicagi, 111., ima svoje redne mesečne seje vsako četrto medel j o v mesecu. Pri prihodnji seji dne 23. t. m. volil se bo odbor. Sodrug Albin H. Skubic 576 W. 21st St. je začasni tajnik.
Sodrugi v Clevelandu, Ohio so zadnji teden ustanovili slovenski socijalistični klub “Luč” V odbor so izvoljeni: Aug. Kužnik, predsednik; Rud. Perdan, tajnik; J. Hočevar zapisnikar; Fr. Černe organizator in Ivan Volk, knjižničar.
Seje se vrše v prostorih na 5705 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio
Klub je proglasil list “Glas Svobode” za svoje glasilo.
RAZNO.
Hrvatski delavci v Chicagi, 111. zbrani na javnem delavskem shodu brezposelnih so dne 9. tega meseca zaključili in sklenili:
1.	boriti' se proti sedajnemu kapitalističnem sistemu, kateri je kriv sedajne krize in brezdelice kakor tudi vse bede človečanstva;
2.	priklopiti se delovanju in borbi, ktero vodi soeijalistiena stranka za od pomoč brezposelnim delavcem;
3.	da ta skupščina pooblaščuje odbor “Hrvatskog Radničkog Prosvjetnog i Političkog Društva u Chicagu, da podvzame v sporazumu g socijalistično* stranko vse kar smatra v korist brezposelnega delavca.
4 Ta skupščina kliče vsa podporna društva, da se pridružijo delovanju v korist brezposelnih.
5.	Ta skupščina odobrava, da se dne 29. februarja priredi veselica v korist hrv. delavskega doma in brezposelnih.
6.	Skupščina tudi poživlja vse hrvatske delavce širom Amerike, da se združi j o pri delovanju za korist brezposelnih.
7.	Ker zbrani na tem- delavskem shodu smatrajo, da je sedaj’
Slov. soc. klub
“Luč”
— VABI —
yse Slovence
V CLEVELANDU,
na . . .
v soboto, 22, tega meseca
ob 3 uri pop.
- VSI -
v hmm dvorano!
PROGRAM:
“Sedajni delavski položaj”
Nadaljevanje iz 1. strani.
slogi dosežemo svoje pravice. Kapital ima moč bogastva ali kaj je ta moč proti združeni moči večine?
Po celem' svetu se že svita. 'Zatirani in goljufani sužnji se zbirajo pod rudečim praporom. Izkoriščanje delavca je postalo tako grozno, da goni ubogo paro v obup. V delu, bedi, lakoti in mrazu se je porodil proletarijat in isto zapušča svojim naslednikom ........
Že naravna sila sama nas žene do zastave, katera plapota razvita in vabi vse zatiranee, da stopijo v bojne vrste za “bratstvo, jednakost in pravico.”
Prijatelji, prijateljice, sužnji kapila vaša dolžnost je, da se postavite po robu, da zapustite temni kot, iz katerega ste do sedaj s zažmanimi očmi opazovali svoje pristaše boriti se s izko-riščevalnim kapitalom; s vašo pomočjo pridemo do tem slavnejše zmage in poraza nad kapitalizmom.
Delavec, ne pozabi svoje dolžnosti pri prihodnjih volitvah! Ta kriza te uči in marsikaj lepega te je naučila. Kedar zavlada “Bratstvo, Enakost in Pravica” takrat ne bo krize, niti gladu niti bede, niti ubožštva niti maledo-vanja. Vsi bodemo delali za vse; jeden bo pomagal drugemu in solnce milejših dnij nam bo sijalo.
Ali ne vidiš, da
V hribih se dela dan, v hribih žari.
Toraj:
Bratje le ven na plan!
B. — S.
FR. SAKSER CO.
109 Greenwich St. HEW YORK
PODRUŽNICA
6104 St. Clair Ave. N.E. Cleveland, O.
Oficijelno zastopništvo vseh parobrodnih družb.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom o priliki potovanja v staro domovino, ali ako žele koga sem vzeti — v prodaj* parobrodnih listkov po najnižji ceni.
Železniške listke za vse kraje v Zjedinjenih državah in v Evropi.
Pošilja najceneje in najhitreje denar v staro domovino, bodisi zasebnim strankam, posojilnicam ali v kterokoli svrho.
Vsak slovenski potnik naj pazi, da pride na številko
109 Grreenwich Street,
in nikamor drugam ter naj se prej dobro prepriča, ako je na pravem prostoru, predno seda pregovoriti, da komu vroča denar v mnenju, da ima opraviti z nami.

NAROČAJTE IN ČITAJTE NOVO OBŠIRNO KNJIGO.
Novih
50.000
iztisov.
se zastouj razdeli med
Slovence.
’’ZDRAVJE”
Katero je Izdal prvi, najstarejši in najzanesljL vejši zdravniški zavod.
The
COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE
Ta knjiga je naj zanesljivejši svetovalec za
moža in ženo, za deklico, in mladeniča ! Iz nje bodete razvideli, da je zdravnik COLLINS N. Y. MEDICAL INSITUTA edini, kateremu je natanko znana sestava človeškega telesa radi tega zomore najuspešneje in v najkrajšem času ozdraviti vsako bolezen, bodisi akutna ali zastarela (kronična). Dokaz temu so mnogobrojna zahvalna pisma in slike katera lahko citate v časopisih.
Knjiga je napisana v slovenskem jeziku na jako razumljiv način ter obsega preko 160 strani z mnogimi slikami. Dobi jo vsaki Zastonj, ako pismu priloži nekoliko znamk za poštnino.
Ko prečitate to knjigo, Vam bode lahko uganiti, kam se Vam je v slučaju u bolezni ako hočete-v kratkem zadobiti preljubo zdravje, sedaj ko razni novo ustanovljeni zdravniški zavodi in kompanije rojake na vse mogoče načine vobijo in se hvalijo, samo, da izvabijo iz njih težko prisluženi denar.
Zatoraj roj alci, ako ste bolni ter Vam je treba zdravniške pomoči, pišite po to knjigo ali takoj natanko opišite svojo bolezen ter vsa pisma naslavljajte na ta naslov:
COLLINS Y. N. MEDICAL INSTITUTE
140 West 34. Str. NEW YORK. N. Y.
i Poročila iz delavskih naselbin. !
&	4
%4*4* 4*4*4* 4*4*4* 4*4*4* 4*4*414*4*4*444*4* 4*4* 4*4*3*
CALUMET, MICK
“Any bones, any rags, any bottles to-day, the same old story, the same old way,” tako vpije naš b'urgermeister po Caluimietu in Glasniku. Ajnc, fajer! First klopf 25c !
Naš burgermeister je začel zopet igrati svojo vlogo v Glasniku št. 5. Kakor Dalmatinec z medvedom' na vrvici vselej izigra to vlogo s likofom za dobro preskrbljen pulvermagacin, v katerem hrani staro šaro, iz katere izdeluje smrtonosne bombe.
(¡Ni dovolj, da se spodtika nad posamezniki svoje županije, pač pa večkrat zadene s svojo nerodnostjo ob naše dično podporno društvo “Bratska Sloga” št. 62 S. N. P. J., katera mu je skeleč trn v peti. Vprašamo ga samo, če hoče mirovati ali ne? Mi pustimo katoliška društva popolnoma pri miru in zahtevamo, da on pusti naše, če ne bomo pa začeli šturmati njegov pulvermagacin.
Ta veleobčudovani Janez nam predbaciva kvartanje in srečkan-je s kockami. No in če mi igramo, igramo za svoj denar, včasih pa tudi za one groše, katere bodemo še-le zaslužili. Njega to nič mar, vsaj tako dolgo ne, dok» ler njega ne prosimo za posojilo. To Sloveče, s našemljeno častjo, pupupurgermeister je tako pozabljiv, da se ni spomnil ko je začel svoj pulvermagacin rabiti, da tudi on rad “dice” (kocke) meče in jim po zamorsko prigovarja: “Aha, came on you seven! Now, hop»ey itd.
Naš dični purgermajster nas ne kaj zbada, da kosti po “elah” pobiramo in iz njih juho kuhamo. “Ej, kriza je kriza, pa ne v naših žepih ampak v purgermajstrovi lobanji.”
Kosti ni treba po “elah” pobirati, saj' se jih dobi na stote v mesnicah zastonj. Ta vam je bosa ! Naše družine gotovo jedo juho in mi smo ponosni na njihovo lepo barvo, zgledajo vsaj kot zdravi ljudje. Kaj pa vaši? Priporočamo jim zdravilna grenka vina, ki čistijo kri in možgane! Capito!
V dopisu joka, da smo ga spravili v kozji rog, pa to nič ne de, saj je temu že itak vajen ravno tako kakor kedar pride v krčmo in mu da krčmar pijačo zastonj. Vendar pa krčmarji so zelo previdni, kedar imajo v poseti take tičke, ki v krčmarjevi odsotnosti odpro pipo, da žlahtna tekočina steče v zink. in na to ¡mu še v talking mašino nagazijo jajčjih lupin. Gospod purgermajster naj se primejo za kopačo!	.
Any bones, any rags, apy brains for purgermeister to-day?
Pozdrav vsem ainc kvoder fla-perjem in dajs first klopferjem— Več Aincarjev.
H3 Cleveland, ©bio
Kakor že poročano ¿bralo se je več tisoč brezposelnih na sredini mesta v Public Squaru in se udeležili -sijajnega shoda. Mi, Slovenci nismo bili zadnji, tudi naša slov. armada se je pomikala po St. Clair ulici do Public Squara. Resnici na ljubo moram reči da je bilo vsakemu Slovencu — opazovalcu nekako tesno pri srcu-, ko je gledal brezposelno armado svojih rojakov, oropano dela in jela, korakati v tujini na shod brezposelnih. Prvič v zgodovini Slovencev v Ameriki videl sem toliko množino slovenskega proletarijata korakati za pravično stvar, stvar, katere ga je oropal kapitalizem.
Ko smo stali na omenjenem mestu je marsikateri govornik poživljal, kapitaliste, čestilee mo-loha, in roparje delavskih pravic, da stopijo na govorniški stol in se zagovarjajo. Tisti kapitalisti
in njihovi agenti, ki letajo za časa volitev od delavca do delavca m nabirajo, kupujejo in kradejo Yaiše glasove za kapitalistične kandidate, tisti kapitalistični hinavci, ki vam obetajo vse, samo da dobe vaše glasove in tisti sleparji, ki so vam obljubljali vse in zopet vse so se sedaj skrili in niso hoteli nastopiti, da bi se zagovarjali.
Od strani so se nam smejali v pest, ko smo m ic ih na nira/.u in zahtevali naše pravica. Naše napol nage, stradane in obupane družine pričakovale so brezposelne svojce, da se kmalu povrnejo, radovedne zvedeti kedaj se bo o-mehčalo jekleno srce kapitala in vrgle par drobtinic med stradane proletarce.
Zakaj se niso prišli zagovarjat na naše obtožbe? Zakaj? Zakaj?
Zatoraj rojaki Slovenci, ravnajte sč po besedah onih go/urnikov, kteri so nam slikali današnjo krizo, ravnajte so po onih besedah, ki so vam jih polagali na de]irsko .občutljivo srce. Bodimo složni! Roka v roko! Vsi za enega, eden za vse!
Čitajte in podpirajte delavsko časopisje, berite podučne knjige in učite se socijalizma. Stopajte pridno k soeijalistični stranki, ker ista je edina delavska stranke. Vidite, na tem javDem shodu govorili so samo socijalisti.
Zakaj niso govorili klerikalci, republikanci, demokratje in drugi poiovičarji. Zato, ker oni so nam-delavcem nasprotni in nas poznajo le takrat kedar pridejo valitve in kedar nas potrebujejo za izkoriščevalne namene.
Takrat nas dobro poznajo, sedaj nas ne m.ur.jo!
Slovenci sklicujmo shode in organizirajmo socijalistične klube, podajmo si roke in opustimo staro osebno sovražštvo. Osebni napadi in mejsebojni prepiri so po-gostoma začetek propada naroda.
Ne brigajmo se samo za koristi nekaterih oseb, posebno takih, ki so brez potrebe med nami, pač pa delujmo na to, da pridemo tudi mi Slovenci do ugleda pri drugih narodih in se povzdignemo duševno in socijalno na današnjo stopno večine izobraženih narodov.
Danes nas noben ne vidi, danes bo smo vrženi na cesto se nam še celo nekateri tistih rojakov posmehujejo, katere smo mi, sedaj zaničevani, brezposelni delavci na noge in do boljšega kruha splavili.
Slovenci to ni nič. Tako ne sme več naprej iti. Vstanite, vstanite in pojdite na delo v slogi in bratstvu!.
Organizirajmo se in podpiraj-
mo samo take trgovce, ki nas delavce in naše časopisje podpirajo. Stran od drugih — oni niso nič boljši kot drugi izkoriščevalci delavstva.
Toraj Slovenci, rojaki v Clevelandu in drugod na delo, čas jo skrajni, da se združimo in delujemo v procvit in napredek slovenskega trpina. Da se pa to uresniči, kličem vam slovenski govorniki, sklicujte shode in stopile pred narod in pokažite mu razliko med kapitalom in delom!
S socialističnem pozdravom
A. K. —
V Novi Domovini in Amerikan-skem Slovencu imamo dve sliki: Obe kažeti naklonjenost Nova Domovina č. g. Zakrajšku in njegovi stranki in A. S. Zakrajško-vim sovražnikom. — Naša razsad-ba bi se pa nekako takole glasila
Če Clevelandčani ljubijo svojega bivšega župnika Zakrajška in to radi tega ker je vzor kat. duhovna in pastirja in on obratno ravna ž njimi pošteno in hvalevredno, zakaj bi ga potem njegovi kolegi blatili po drugih Kat. časopisih.
“Glas Svobode” je list za svobodomiselne Slovence v Ameriki in ker je v tem oziru popolnoma nepristranki, ker vidimo, da se Zakrajškovi stranki krivica po nedolžnem dela, ker iz lastne skušnje vemo, da v neslogi je pogin narodov, bi svetovali, da g. Zakra jlšek in njegova stranka napade od nasprotne strani ignorira in gre svojo pot. S molkom se uniči rjovečega nasprotnika!
Za zadnjo številko prekasno došla vest javlja, da je neizprosna smrt dne 3. febr. t. 1. ugrabila življenje našega rojaka in rodoljuba gosp. Gašperja Korce st. iz Clevelanda, O. Ranjki je bil 67 let star in zapušča vodovo dve hčeri in tri sinove, od katerih je jeden Fran Korce blagajnik S. N. P. Jednote.	N. P. M.
POZOR ROJAKI!
Opozarjamo rojake, da nam bode kniga “Opatov Prapovščak”
kmalu pošla. Ta lepa zgodovinska povest obsega 211 strani in stane le 35c. poštnine prosta.
V zadnji številki smo poročali, da je bil so drug Milan Glumac aretiran. To novico dobili smo v Narodni tiskarni. Kdo je to laž tam v tiskarni raztrosil ne vemo.
Rojaki, Slovenci v Chicagi se opozarjajo, da sodrug Lewis, jeden najboljših socialističnih go. vomikov v Chicagi, predava vsako nedeljo dopoludne ob 11 uri tečno v Garrick gledališču. Njegovi govori so zanimivi in vsakdo ga lahko razume. Vstopnina je prosta.
	jfj	Tiskarna |
(	lic	is Svobode j
	(	Vsem društvom in posameznikom se pri-
		poroča tiskarna “GLAS SVOBODE” za na-
	A	bavljenje vsakovrstnih tiskovin. Tiskar-
	S	na je opremljena z najboljšimi stroji in najmodernejšimi črkami
	p	Tiskarna “GLAS SVOBODE” je
	k	unijska tiskarna, kjer se dela le osem
	IBf	ur na dan in se plačuje delavcem unijske
	S	plače. Sodrugi, ki žive v mestih, kjer ni unijskih tiskarn, naj pišejo upravništvu za pojasnila. Tiskarna preskrbi tudi prevode iz tujih jezikov na slovenski jezik ali
	1	naobratno.
‘TRIGLAV’
Zdravilna

Vinska
Tonika
“BAN
JELAČIČ”
Grenka rs
'A'»,	x\g?/	Zelodečna
^CAL Vi °	Grenčica
Svoji k svojemu! Kupujte naše blago!
1648 West 22nd Street, Chicago, 111.

Rodovitna zemljišča v državi Michigan Ogemaw County po $7.50v Missouri $8.50 naprej in v Texas $15 naprej aker.
»
Obdelana in neobdelana zemljišča v vseh državah Amerike
Vozne listke (šifkarte), zavarovalnine, pošiljanja denarja na vse kraje, izterjevanje zapuščnine in vsa notarska dela po najnižjih cenah preskrbi
John J. Pollak,	*
534z W. 18th St., Chicago, 111.
Pozor!
Slovenci.
Pozor!
“Salon” z MODERNIM KEGLJIŠČEM
Sveže pivo v sodčkih in buteljkah in druge raznovrstne naravne pijače— najboljše in najfinejše unijske smodke. Potniki dobe čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna in izborna.
Vsem Slovencem in drugim Slovanom se priporoča
Martin Potokar, 564 S, Centre Ave. Chicago, lil.
Tri najboljša zimska zdravila.
Improved Laxative Quinine Tablets
ozdravijo prehlajenje v glavi v 12. urah. Prvi da vzemite jeden prašek vsako uro, dokler jih deset porabite, in potem po en prašek trikrat na dan za 2 ali 3 dni. Za hud glavobol vzemite 4 praške in ponovite za jeeno ure če potrebno.
Cena 25c.
Hermanekov balzam za kašelj
je najboljše zdravilo za kašelj, davico, sušico in hripo. Gena 25c iu 50c
Hermanek-ovo, električno olje,
je najboljše zdravilo za bolna prsa, križ zobobol glav6bol, tr ganje po ušesih, bol v kosteh, zvitje itd. Cena 25c in 50c
Izdeluje in prodaja
J. C. HERMANEK,
LEKARNAR
585 Centre Ave.	Chicago, 111.
TEL. ^CANAL 5 97
ROJAKI ČITATELJI
Pri meni dobite pohištvo, razno kuhinjsko opravo, porcelanasto in stekleno posodo; podobe, svetilke, žimnice in divane.Z eno besedo kar se pohištva tiče vse; od začetne črke. A do končnice Z. Proti plačilu ali na o-broke.
Dobro blago po najnižji ceni. Edina polska, in sploh največja zaloga pohištva na severozapodni strani mesta.
21 let v tej trgovini.
Prepričajte se.
IZ STARE DOMOVINE
in jugoslovanskih pokrajin
Socijalno demokratski kandidat ¡v Idriji. Socijalni demokrat j e v Idriji so na zaupnem shodu sklenili proglasiti za svojega kandidata pri deželnozborski volitvi v Idriji Etbina Kristina.
16 ministrov! — Število minst-rov v Avstriji se pomnoži baje na 16. Baje bo med novimi tudi mi-nisterstvo za Jugoslovane.
II. jugoslov. umetniška razstava v Zagrebu. Centrali odbor jugoslovanskih umetnikov “Lada” je obvestil slovenske umetnike, da priredi letos III jugoslovansko umetniško razstavo v Zagrebu. Razstava se otvori 1. maja in bo trajala mesec dni. Zatvori se 1. junija t. 1.
“Slovenski” napis. — V Nunski ulici v Gorici je razobesil neki prodajalec trojezične napise. “S-iovenski” se glasi tako-le:	“Se
tuki in prodaja stara roba zaloga-flask.” Kdo je oni mojster, ki zna tako slovenščino?-
Čoln, ki se da zložiti. — V Zagrebu sta hrvata lierencina in Merziep izumila Slon, ki se da zložiti. Narejen je iz močnega platna, prostora je v njem za osem oseb. Lepo zloženega lahko nosi ena sama oseba. Čoln vzbuja splošno zanimanje, posebno v vojaških krogih.
Vinska razprodaja na vi n carski šoli v Silberb,ergu pri Leibnicu se je vršila 16. t. m. Ravnatelj g. Stiegler je naslikal vinsko leto 1907. V vinskih okrajih Ljutomer, Brežice, na Bizeljskem, v Pišecah, ¡Sromlah, Sevnici in Kozjem je bila trgatev v splošnem i-menitna. Ali večidel vinogradniških krajev je imel jako slabo trgatev. Vzrok je bil v prvi vrsti mraz prosinca meseca 1907, ki je menjal prehitro z toplim vremenom. Haloze pa so grozno po toči trpele. Po zanimivem govoru se je prodalo vina po ceni od 56 vin. do K 1 60.
Vipava in Gradišče dobita nov vodovod. Voda se napelje iz nekega studenca nad Gradiščem, ki je dovolj močan, da bo preskrboval z izvrstno pitno vodo oba i-menovana kraja. — Napeljava vode od tega studenca bo veliko oeneja, kakor ona, ki -se je prva nameravala, namreč isto dvigniti s pomočjo vodne sile iz studenca “pod farovžem” v veliki reservar nad Vipavo, ker se vsled visoči-uie imenovanega studenca (100 m nad Vipavo), ne bo potrebovalo nikakih mahinacij. — Potem načrt ravnokar izdeluje tvrdke Kune iz Češkega.
Posredovalnica za delo za one, ki se vračajo iz Amerike. Da 20.
decembra 1907 se je vrnilo iz A-merike 21.000 delavcev na Češko Ker težko dobivajo delodajalce, sklenil je deželni odbor, ustanoviti za štiri mesece pisarno za posredovanje dela. Vlada je dobila poziv, da dovoli za vzdržavanje lokala prispevek 2000 K. Veleposestniki, velike tvrdke in podjetja za vodne naprave se od deželnega odbora opozarjajo na te delavce.
V celovškem občinskem svetu
so podali svetovalci Artnak svet in tovariši predlog, naj se uvede za občinski svet četrti volilni razred, v katerem bi imeli volilno pravico vsi 24 let stari neporočeni državljani, ki prebivajo eno leto v Celovcu in nimajo volilne pravice v prvih treh razredih. Predlog je bil odkazan pravnemu odseku.
Stara narodna (madjaronska) stranka na Hrvatskem, ki se je šele o božični ob velikanski reklami “reorganizirala”, se je nenadoma razšla in ne postavi več kandidatov za sedanje volitve.
Na Bolgarskem je nastala ministrska kriza. Celotna vlada je podala demisijo.
- Iščeta ipioBojiillaj tnia prvo biipoHle-fco $1000—$1200. Več pove ured. ali uprav. “Glas Svolbodie”, 665 Blue Mlainidl ¡ave., Chicago, HI.
Ravno kar smo prejeli našo prvo veliko pošiljatev novega pralnega blaga, katero smo ku pili direktno iz tkalnic nekoliko pred časom naše februarske razprodaje. Ne zgubite te priložnosti! Požurite se dokler je še zaloga v barvah in vzorcih popolna. Med drugim
vam je na razpolago:
Posebno nizke cene y vsakem oddelku prodajalne
ROCKFELLERJEVA IN MOŽGANI.
BRADA
Laskava so zatrjevanja naših niultimiljonarjev, če jih vprašamo, kako in kje so dobili toliko miljone dolarjev vredno premoženje.
Vsikdar nam na taka vprašanja s prepričevalno besedo odgovore-: Ko sem bil še mlad pričel sem hraniti cente, hranil sem pridno in kmalu sem imel dolar potem sem izaslužil več in vedno več sem prilagal na šhranjeni kupiček Varčoval sem in glej to vse sem prihranil.” 'Tako nam govore kapitalisti sami, pišejo po predalih kapitalističnih časopisov, tako nas uče od kapitalistov plačani profesorji in govorniki, — in delavec vrjame! 4
In zakaj ne bi vrjel. Vzemimo na primer tebe, dragi čitatelj za vzgled. Recimo, da so ti tvoji stariši pravili, ko si bil komaj eno leto star, da mesec, ki zemljo kroži je veliko sirovo kolo in tako so ti -zatrjevali, ko si hodil v šolo, isto so trdili tvoji bratje in sestre, isto je trdila cela soseska in vselej kadar si slišal kaj o mesecu, se je zatrjevalo, da isti je sirovo kolo. Kaj bi ti potem na to rekel, ko ti bi kateri povedal, da mesec ni sir ampak svet podoben naši zemlji. Vrjiel mn ne bi gotovo ! Ker, s tem da ti je mati že ¡pri otročjih letih to idejo v spomin -zabila, da si isto slišal, kasneje, ko si že samostojno lahko mislil, in ti se je vedno pravilo, da metsec je kolo sira, si se napasel tega duha in ne boš vrjel zvezd oz na ne u, kedar ti pripoveduje, da mesec je telo, podobno naši zemlji.
Kaj ne da, to je istina?! Istina je pa tudi, da se ti je v mladosti pravilo o raznih domačih in p tujih osebah, ki so se povzdignili na vrhunec s štedenjem in var-čenicim. Istina je, da si se tega učil v šoli, da ti je g. pridigar iz leee ravno is-to večkrat ponovil, tudi je istina, da si čital v raznih časopisih kako si je ta ali oni s štedenjem prihranil miljone dolarjev premoženja in posledica je, da so te te okoliščine hipnotizirale, da udano vrjameš in sam sebe varaš; Toda spregledati moraš!
Rockefeller je najpremožnejši aogataš na svet.u in pisatelj se še dobro spominja raznih pripomb v časopisih, kako si je ta bogatin prihranil biljone dolarjev premoženja. ----Človek, ki se je zdra-
mil iz sna tega ne vrjame. Recimo, da Rockefeller je služil 1200 dolarjev na leto, ko je bil dvajset let star. On je varčoval; tega ne smete pozabiti! in vsako leto prihranil 1000 dolarjev. V 45 letih prihranil bi 45,000 dolarjev in obresti naj bi mu znašale 25000 dolarjev, po preteku 45 let imel bi samo $70.000.0d kod je pa prišla ta svota: 99999992600.00 v njegove roke.
Ko si bi Rockefeller pustil brke rasti in predno bi on prištedil bil-jon dolarjev segali bi njegove brke od Chdcage do St. Paula. —
NAŠA PRODAJALNA JE ZAPRTA OB NEDELJAH CELI DAN OB NEDELJAH POČIVAMO!		Novi dresslawn, s krasnimi malimi in velikimi obriski — za perilo garantiran, navadne vrednosti 39e yd			 25 C Krasen nov batist in Sviss za o-bleke in jope, svitle barve, najnovejši zgubani (plaid) obriski, navadne vrednosti 50c yd
Šotiš za obleke, bel in modr in tudi pisan, 10 in l?c v 1 sedaj dobite yd	 634c	Edina unijška prodajalna na jugo zapadni strani.	
Nov Kališ za obleke, različne barve in vzorcev, se sme prati yd		Zaprto vsako nedeljo celi dan.	35 c
mc	Kadar prideš v prodajalno povpraša po zas-	Nov Cotton Voile — svitlo barvan in velika izber krasnih vzor-
Najboljši rudee in bel perkal za posteluo, yd. širok, pisan ali		cev in barve za yd	 834c
kvadratast, za yd		topniku Frank	
7-Mc Šotiš za predpasnike, dobre kakovosti, velika izber poljubnih čekov, za yd	 4-Mc	Slonich	Fini francoski perkal za obleke — yd. širok — primeren za srajce in jopiče, lepi vzarci, 25e vrste yd. za 	 125^c
V zalogi imam vsakovrstne domače in importirane likere, katere prodajam na debelo in diobno.
Zlnonja naročila se spremejo.
M. Sikyta, .
trgovec s raznimi domači mi vini in likerji.
582 S. Centre Ave. Chicago, 111.

Slovencem in bratom Hrvatom v Chicagi naznanjam, da sem svojo gostilno opremil z modernim kegljiščem in tako svojim cc. gostom pripravil najboljše zabavišče.
Vsem bratskim društvam priporočam tudi moje dvorane za društvene seje, svatbe, zabavne večere itd. — veliko dvorano pa za narodne in ljudske veselice.
Cc. gostom so vedno na razpolago najboljše pijače, unijske smodke in prost prigrizek.
Potujoči rojaki yedno dobro došli!
Priporočam se vsem v obilen poset.
Frank Mladič,
587 S. Centre Aye.
9 i
587 S. Centre Aye.	Chicago, lil.
Vidiš?!
Večkrat tudi slišimo in čitamo, da radi tega so nekaterniki do tolikega bogastva prišli, ker imajo velike možgane in zaradi tega dobe tudi dobro plačo!
Taknimo se zopet na j bogatejšega moža na svetu Johna D. Rockefeller. Predsednik Roosevelt dobi petdeset tisoč dolarjev letne plače, ker ima velike možgane, da ž njim-i lahko sodi kedo je desirable citizen in kedo “undesirable”; 92 senatorjev in stotine zastopnikov dobe okoli 10.000 dolarjev letne plače, ker imajo velike možgane; tisoče državnih senatorjev in deželnih zastopnikov dobijo več tisoč dolarjev letne plače, ker imajo velike možgane 51 guvernatorjev dobi po več tisoč dolarjev letne plače Isamo zato ker imajo veliko možgane in milico pošlejo nad delavce, kedar to kapitalisti zahtevajo, tisoče sod nikov, dobi mastne letne plače, ker imajo velike možgane, in zna-
D,aije na 7. strani.
Potrebujete premog, drva ali se mogočete želite seliti tedaj se zglasite pri MARTIN-U LYMAN,
617 So. Center ave., Chicago, 111. Tel. št. Canal 915
Emil Bachman,
580 S. Centre Ave., Chicago.
Izdeluje društvene znake, gumbe, zastave in druge potrebšečine.
-Izkušen fotografa
391—393 Blue Island Ave. vogal 14. Place. CHICAGO, ILL.
ESTABLISH 1883	PHONE CANAL 287
MED NAMA!
Ako hočeš imeti dobro fotografijo, pridi k meni.
Jaz se bavim s tem poslom že 25 let in moj delokrog seje med tem časom zelo razširil. To pove dovolj. Pridi k meni in bodi prepričan, da ti izdelam po zmerni cene fino sliko v najbolji izdelovalnici fotografij, kar jih je. na zapadni strani (West Side) mesta.

Imejte doma zbirko Severovih družinskih zdravil, ki so najboljši prijatelj bolnikov in močna bramba proti boleznim
Ne zaboravite kašlja! Poskusite ga odsraniti predno se isti vkorenini.
Severov Balzam za Pljuča .. .
miridihalnik, omehči grlo in prinese hitro pomož zoper vsak
nered
“Severov Balzam za pljuča se je izkazal kot dobro zdravilo. Moja žena je trpela na hudem kašlju; po rabljenju tega leka se je počutila veliko bolje; kašelj je izginil in o-na je postala popolnoma zdrava.’’
Peter Hodakowski,
102 South St.	Lowell, Mass.
Severov Balzam za pljuča se dobi za 25 in 50e steklenica.
Croup,
'met. co
vi. F. fgffôi Ci
Glejte, da dobite pristna Severova zdravila. Ne jemljite podelkov
Medicinska omarica matere nima boljega zdravila, kakor je
Ne glede koliko rojstnih dni ste že prazno vali, vi se lahko še vedno ohranite mlade in dobite nazaj energijo z rabljenjem
Severov
Olje
sv. Gotharda
Severovega Babam za življenje.
Ni ra»e niti druge nadloge ¿loveškega telesa katere bi to olje ne moglo doseči s svojo pomočjo. Zapretege. odrgnine, rane. otekline, izvinjenje, protin in nevralgijo — ni boljšega zdravila.	Cena 60c
Ta izvrstna tonika prenovi okus, okrepča moč. redi kri, in prinese novo življenje.
Cena 75c
Zdravilni nasvet dobite na zahtevo zastonj
Prodaje se v vseh lekarnah
RAZNO IN DRUGO.
Poštnim potom lahko vlagate denar.
Da zamoremo vslužiti tudi zunanjim vlagateljem uvedli smo da vloge sprejemamo poštnim potom. Vi lahko denar na vsaki pošti za nas vložite s pripombo naslova. Vloge sprejemamo od $1.00 naprej.
Pišite po navodila na
SOUTH CHUSO SAVB SAM
278—92nd Street
Chicago, III.
MOČNO BLAfiO.
Najbrže, da ste videli že kako oznanilo in si predstavljah, kako po ceni se blago dobi. Ali se spominjate, kako slabe blago ste dobili in si sami sebi rekli:	“Nikoli več tam niče-
sar ne kupim”. Večina nas ima tako skušnjo, in če je vi niste imeli, štejte se srečnim. Mnogokrat vidite take predmete oznamovanein tako lepo popisane, da se vam priljubijo in si jih hočete nabaviti Grete in si jih ogledate in najdete, da niso niti polovice one vrednosti ali kakovosti kakor opisano, To je glavni vzrok, damine navajamo naših cen po o-glasih. Nekatere prodajalne trde, da cena tega ali onega predmeta je za polovico znižana. Mi tega ne storimo, kajti vsakdo vč, da nekaj dobička moramo imeti, ker sicer ne bi mogli eksistirati. Naša trgovina obstoji vže 15 do 20 let in todo-kazuje, da zadovoljimo ljudstvo. Pridite k nam in si oglejte blago in ceno. V zalogi imamo najlepšo vrsto oblek,slamnikov, klobukov, letne spodnje obleke itd.
Pridite in oglejte si naše vzorce za možke obleke.
NOVO SLOVENSKO GOSTILNO JE OTVORIL
Frank Hudale
na
611	So. Centre Aveuue Chicago.
Slovencem in drugim bratom Slovanom se toplo priporočam j; S za obilem obisk
S spoštovanjem
Frank Hudale
Dobra unijska gostilna, kjer se dobi mrzel in gorak prigrizek.
POD VODSTVOM
Jos. J. Stastny,
na 650 Blue Island Ave., Chicago
Velika dvorana za društvene in unijske seje, in druga dvorana za koncerte šenitbe in domače zabave TEL.1023 CANAL
Kasparjeva držav-na banka.
623 Blue Island Ave. Chicago, III.
plačuje od vlog 1. jan. pa 30 jun. in od 1. jul. pa do 30jdec, po 3 odstotke obresti.
Hranilni predal za $3. na leto. Pošilja se denar na vse dele sveta in prodaja se tudi vozne listke (šifkarte).
Denar se posojuje na posestva in zavarovalne police.
Potopljena otoka. Vsled potresa sta izginila v zalivu Campeche otoka Obispo Delfur in Cay Nuevo. Na otokih je bilo nad 100 delavcev, ki so seveda utoni-
li.
Za splošno volilno pravico na Ogrskem. — Socialno- demokratična stranka poživlja delavstvo, da se zavzame odločno za predložitev zakonskega načrta o splošni volilni pravici.
Z mesom mrličev se je preživel. — V Yeclu na Španskem so opalzili, da na pokopališču nekdo odkopava grobove. Oblasti so zastrašile pokopališče in dognale, da neki Ortega izkopava mrliče in reže meso od kosti. Priznal je, da se je preživel z mesom mrličev. Sumijo, da je mrliško meso tudi prodajal. Y njegovem stanovanju so namireč našli več loncev z osoljenim1 človeškim mesom.
Dobro se je odrezal. Neki bavarski kmetič je peljal gnoj na njivo ko ga ustavi velik mesarski pes, ki ga je hotel popasti, toda kmet je bil hitrejši ter mu je zasadil gnojne vile v goltanec, da je pes crknil Lastnik je kmeta tožil, in sodnik je osorno zarenčal nad kmetom: Zakaj niste skušali najprej se ubraniti psa z drugim koncem vil? Kmet se jie odrezal: “Saj me mrcina tudi ni napadla z drugim koncem!” Dveletna vojaška služba. -“Oesterr. Volkszeitung” javlja, da so v vojnem ministerstvu končana že vsa dela, tičoča se uvedbe dveletne vojaške službe. Ob e-nemi s to uvedbo se ima zvišati rekrutni kontingent in spremeniti Službeni reglement.
Prazgodovinska jama. Y občini Kisnyires na Ogrskem so okoli 500 metrov od deželne Ceste odkrili zanimivo jamo iz prastare dobe. Vbod je tako majhen, da je samo po trebuhu mogoče priti v jamo. Y dolžini okoli 600 metrov ima jama obliko kuloarja. Tu se deli v tri dele, katerih naj-veeji ima 7000 metrov. Y sredini glavnega dela šumi potoček, okrog katerega se j¡e nagromadi-lo blato dva metra na debelo. Našli so v jami zanimive okame-nine, kosti od ljudi in živali, lobanje ter kamenito orožje iz prastare dobe.
Skopuha smrt ne spreobrne. Y
Pinzonu na Tirolskem je umrl bogati kmet Jože Hiblier. Še na smrtni postelji je prosil, naj ga pokopljejo v jopiču, ki ga je vedno nosil. Dedičem se je ta prošnja zdela sumljiva, preiskali so suknjo in našli v nji tri bankovce po tisoč kron.
Slika velikomestne bede. Diplomirana učiteljica brade in s-trada. V ljudskem kopališču v Budimpešti so se dogodile v zadnjem času tatvine. Sedaj so bili okradeni uslužbenci, sedaj zopet kopališčni gostje. Ker se ni moglo priti na sled tatovom, je odredila Ikopalifščna uprava tajno nadzorstvo kopaliških gostov. Y petek teden popoldne pa je opazilo osobje, kako je neka dama prišla iz svoje kabine, a mesto da bi vzela kopelj, je odprla s ponare jienim ključem kabino drugega kopališkega gosta, neke gospe Bauček. Tatico so opazovali ter jo zalotili ravno v onem hipu, ko se je hotela oddaljiti z oblekami, ki si jih je na ta način prisvojila. Damo so nato aretirali. Pred policijo se je dognalo, da se pri tem dejanju zalotena imenuje Regina Roth, ki je diplomirana učiteljica. Pred nekoliko leti jie izgubila svojo službo. Od tedaj je zelo revno životarila ter se bavila s poučevanjem. Pred kratkim pa je izr gubila vse te “ure” in je v svoji bedi postala tatica. — Policija poizveduje, v koliko so resnični ti izkazi.
Nagajivi avtomat. Na angleškem) kolodvoru Viktorija jie hotel nedavno nebi gospod, da bi mu avtomat osnažil čevlje. Vrgel je v avtomat predpisani znesek, potisnil nogo v stroj ter takoj občutil, kako so začele krtače delovati. Že je klical vratar prihod
vlaka, ko hipoma nekaj poči v stroju, krtače so se ustavile, a ko je hotel gospod odmakniti nogo, ga je stroj trdo držal pri člen-kih.Hitro se je zbralo več ljudi o-koli v past vjetega ter ga pomilovali, a pomagati mu niso mogli. Nekdo mu jesvetoval, naj zopet vrže'denar v avtomat, da bodo začele krtače iznova delovati. Zmetal je pet penijev, toda avtomat se ni zganil. Vedno več ljudi se je zbiralo okoli njega in vsakdo je imel kak dober svet. Mož pa je potrpežljivo stal na eni nogi ter držal drugo nogo v stroju ter se mu je ljubilo še šaliti. Kmalu pa je postal truden, in ljudje so ga podpirali, da si jie natlačil pipico. Potem so mu prinesli iz čakalnice naslonjač. Končno je prišel zraven postajenačelnik, ki je ukazal delavcem na svojo odgovornost razbiti avtomat, da se je noga osvobodila. Mož je par-krat močno iztegnil osvobojeno nogo, pogledal na uro ter rekel: “Poldrugo uro je stvar trajala, a osnažen je šele eu čevelj.” Poroka z mrtvo nevesto. V bližini Neapla 'zapazili 'so kmetje tujca, ki je živel na samem z mrtvim ženskim truplom, s katerim je ravnal, kakor da bi bilo živo. Opazovali so ga, ko je strastno poljuboval mrtvo žensko. Poizvedovanja so dognala, da je ta čudni ljubimec neki plemenitaš, ki je izkopal svojo mrtvo nevesto in jo v zaboju dal prepeljati sem. Tu jie z njo praznoval poroko in živel z njo. Ko so ga ljiudje začeli opazovati, je pobegnil. Kakor sklepajo, je najbrže zblaznel iz ljubezni do svoje neveste.
NalcMjevatnije iz 6. isrttrami.
¿o teoditi in prevdariti ljudsko krivdo, tiisoče /policajških šefov kakor Shippy1 dobe več tisoče letne plače, ker imajo velike možgane, kedar. pride čas, da udriha jo po brezposelnih in tisoče in tisoče učenjakov in profesorjev na vseučiliščih dobe več tisoč dolarjev letne plače, kier imajo velike možgane in gledajo na Teddy Roosevelta kot kralja Združenih držav. Vsi ti miljoni z velikimi možgani pa nimajo skupno toliko letnih dohodkov kot John D. Rockefeller.
In če je to res potem John D. Rockefellerjeve možgane ne bi mogli na pet “box car’1’1 (tovornih-voz; naložiti.
Delavec ne veruj tega, kar ti kapitalisti pripovedujejo, veruj pa, da ako se da Tvojemu otroku ista priložnost izobraziti se kakor otroku kapitalista, bodejo njegovi možgani ravno tako veliki kot kapitalistovega otroka.
Delavec zapomni lsi: “Še noben miljonar si ni prištedil miljonov, pač pa si jiih je krivičnim potom, pridobil od tebe in zato te farba L
To leto imamo predsedniške volitve. Kapitalisti so požrtvovalni in ¡še mar jim ni, ako darujejo svojim strankam republikanski in demokratski po stotisoee dolarjev ua celo po miljone dolarjev za ■agitacijo.
Ali si še kedaj slišal, da je ta ali oni kapitalist daroval le en cent- naši delavski — socialistični stranki? Not on your tin type!
Darovati socijalistični stranki en cent iza propagando, bi se reklo tožiti in obsojati samega sebe. Tega oni nočejo, ker socijalizmu jim smrdi, in ti delavec dobro veš zakaj!
Prihodnje predsedniške volitve bodejo marsikomu odprle trudne oči in da jih tem bolj odpremo vstopimo vsi v vrsto in volimo delavske kandidate. Naša stranka je revna, ker mi delavci smo sami revni in jo ne moremo podpirati s tisočaki, kakor to delajo kapitalisti napram svojim strankam.
In kaj nam mar za to. Njihov denar je ničla proti naši delavski moči pri volitvah. Mi ne rabimo njihove podpore naj jo sami imajo, saj daligo je ne bodejo, ker v hribih žari — zarja svoboda!
ROJAKI, NAROČUJTE Sl
“C.LA8 8VOBOCE.”
POZIV NA CLEVELANDSKA PODPORNA DRUŠTVA ZA PRIREDITEV SKUPNE VESELICE, KATERE ČISTI DONESEK BI SE OBRNIL ZA REVNE IN BREZPOSELNE.
Čč. G. HOUDELKA ODKLONI DRAGOCENO DARILO.
Kdor se o bedi, ki vlada med clevelanskimi slovenskimi družinam, sam ni prepričal jie se veda malo pozna. Meni, ki že dalj časa pohajam po ulicah, iskajoč dela, je dana prilika, da vidim v hiše revnih in nesrečnih (Slovencev in zato prosim uredništvo“ Glas Svobode’1’, da priobči ta moj dopis, dasi ravno sem iskren pristaš Zakrajškov© stranke. Vidim, da tudi pri nas ni vse v redu in ker mi priložnost ne da drugače, da bi razložil svoje misli sem se obrnil na eienj. list ‘‘Glas Svobode”, kojega mi Clevelandčani vedno s zanimanjem 'čitamo. Uvidel sem, da se ta list bojuje vedno za koristi slovenskih trpinov in delavstva v obče in da se ne boji nastop iti pa magari si bodi proti voditeljem naše ali katere druigi stranke. Da je ta list socijalističen da ta list sem in tja udari po takih voditeljem ki zgreše svojo pravo pot ni nič manj kot prav, da pa tudi vsakemu svojo zaslugo. Za to pa priporočam vsem delavcem inroja kom list “Glas Svobode” ne oziraje se na politično mišlenje.
Veliko je število brezposelnih in malo je sredstev za življenje t delavskih rokah. Koliko je družin brez centa v hiši, koliko jo družin, ki nimajo skom plačati stanovanje in hrane, koliko jih je, ki nimajo, da bi kupili premoga, da bi si ogreli otrple ude v tej strašni zimi! In kdo se zmeni za nje? Kdo povpraša: “Ste lačni, ste bosi, ste nagi itd?” Komu pride na brigo, da bi v tem kritičnem času storil kaj za odstranitev la-kote in bede naših rojakov!? Ni ga; od nikoder ga ni in ga ne bo!!
Zato pa jaz apeliram na osebe, ki bi lahko pomagale, ako bi le hotele, ne da bi v to najmanj žrtvovali. Edino, kar naj bi storili je, zastavijo naj svojo besedo in pomagano bo!
Vsa slovenska društva, podporna, zabavna, izobražebalna, pevska itd naj prirede skupno par veselic v dobrodelni namen. Če to store, potem se bo lahko reklo, da so ustanovljena za pomoč in podporo rojakov v sili in bedi.
Vem, da bodejo prišle te vrstice v roke čč. g. Houdelka, kateremu je naše slovensko ljudstvo v Clevelandu kupilo dragocen zlat križec in mu ga hotelo podariti za do sedaj nam Slovencem izkazano naklonjenost, a ta blagi gospod ga je odklonil, češ: “Blag spomin v vaših srcih mi je ljubši kot pa zlato in briljanti. Vzemite križec in porabite ga za dobrodelne namene v tem kritičnem času!” in zato mu v imenu ubogih lačnih otročičev, revnih in na pol premrlih slovenskih mater, ki gledajo s svojimi nedolžnimi otročiči s strahom v usodno bodočnost, v imenu brezposelnih, bolehajočih in na pol uničenih slovenskih o-četov izražam najiskrenejšo zahvalo.
Častiti, da je odklonil dragoceni dar, ki mu ga so hoteli revni Slovenci podariti, in ga obrnil v dobrodelni namen si je splel zopet znaten list v itak zasluženi lavorov venec in v zgodovini Slovencev v Ameriki bo stalo njegovo blago in usmiljeno srce zapisano z zlatimi črkami.
To mu je veliko več v čast in slavo, kot pa križec, ki se kupi za denar vsaki čas: hvaležnost naroda je malokedaj na prodaj!
(Sedaj še-le vemo kaj nam je usoda naklonila v osebi č. g. Houdelka.
Kaj je častni spomenik v srcih nedolžnih otročičev v primeri z mrtvim koščekom zlata?
Častiti sprejel je dobro voljo blagih! sre in njihov dragocen dar obrnil je v plemenitejši namen! —
In vi voditelji in uradniki društev storite da ne bode vladala
med nami beda takrat, ko se po listih hvalimo, kako imenitno je izpala ta ali ona veselica in koliko dobička je prinesla. Obrnimo nekaj dobička in nekaj preostanka tudi v občni blagor naših rojakov.
“V slogi je moč!” In če v slogi vsa društva nastopijo se da veliko napraviti za občni blagor.
H sklepu pozdravljam vse rojake širom Amerike in jim priporočam, da čitajo le tiste liste, ki se za nas potegujejo in ki nas poznajo ne samo v dobrih časih pač pa tudi v sili.
Zakrajškov pristaš.
delavske dolžnosti se vabi k tej seji.
Na dnevnem redu bodejo važne točke,. Zbrali se bodemo pri Ed. Pauch, 663 Blue Is.anJ a ve., me l 20. in 21. cesto.
Glasilo tega kluba je “Glas Svobode. ”
Socialistični klub “Svoboda” želi, da se rojaki širom Amerike organizujejo v klube. “Svoboda” jim stoji na strani im bode storila za nj,e vse potrebne korake. Ravno tako bo* * ta klub s pomočjo lista “Glas Svobode” in njega pristašev storil vse potrebno' za dobro organizacijo klubov v Z jedi. državah.
Nadialjevanjie iz 3. strani.
momor” priobčilo. Stvar je izvrstna, bojimo pa se, da ne bi dotična satira gospodu Vuj von Vuj še drugi čakan izbila. Zna pa priti še prav! Pišite in zdravstvuj-te.	Uredništvo.
tOpomba. Od danes zanaprej, naj, po Jožetovem receptu in trditvi-, da smo “ščetinarji” le-ti pazijo kako grde pregrehe bo nosil na beli dan o “prvih Jožetovih rokovnjačih” — Pontificus s pomočjo in zvezo s “Bitru.” A-naliziral bode tudi Jožetovega podmaršala in vprvem razjasnil javnosti, kako je podmaršalov-oče brezsrčno “ogoluznil” iza lepo svotico nekega hromovega, starega in. onemoglega rojaka. Vrli sinovi, katerim je osebnost deveta briga (pri peku!) in soci-jalizem nad vse, ne marajo kritizirati svojega očeta, ker jim je oče, pač pa radi kritikujejo in obsojajo druge. Zato naj bojo pa tudi sami sojeni!
Zveza je toraj storjena med “peklom” in “zemljo”, kakor tudi z “Bitru” in njegovim poglavarjem -— Luciferjem.
Vaš udani
‘ ‘ Pontificus. ’ ’
“Glas Svobode” se bori za svobodo, toraj (za te, naroči se ¡nanj in pridi v naše vrste.
“Glas Svobodte” mi edini slovenski časopis v Ameriki. Če čitaš druge, čitaj tudi “Glas Svobode.”
Edward Paucli
----- gostilničar --
663 Blue Island Avenue CHICAGO.
Najnovejša velika SANJSKA KNJIGA
KOTAS BRATA
LASTNIKA GOSTILNE IN RESTAVRACIJE
na 535 Blue Island Ave., Chicago.
Priporočava svoje dvorane za shode, veselice itd. Vsako nedeljo popoldan izborni koncert. Vstopnina prosta.	TEL. CANAL 2017
NAJEMNIK & VANA,
Izdelovalca
sodovice mineralne vode in drugih Deopojnih pijač.
82—84 Fisk St, Tel. Canal 1405
Vsem onim ki imajo barvo, potem
bodisi otroh dama ali gospodična in če hočejo dobite lepo rudečo barvo in kri naj rabijo
E. Bimsov Maltoferochin
(maltovano železno vino) 6 buteljk za 6 dolarjev,
Če trpite na slabi prebavi in nimate teka do jedil poskusite
EDWARD RIMSOVO GASTROPHAN in EDWARD RIMSOVO KARLOVARSKO
Pišite po cenike za ta maltoyana grenka vina!
Trgocem in krčmarjem zelo znižane cene.
Ed, RimSove želodečne kelera kapljioe so najboljše zdravilo za kolero, koliko, želodečni krč. Cena steklenici 50c. Za dobiti po vseh lekarnah.
EDWARD RIMSA, lekarnar,
606 South Centre Avenue	Chicago, 111.
Edina vinarna, ki toči najboljše kalifornijska in importirana vina. Kdor pije naše vino, trdi, da še ni nikdar v svojem življenju pokusil boljšo kapljico. Vsi dobro došli!
se dobi za 75c v knjigarni-
AMERIKANSKEGA,SLOVENCA Joliet, Illinois.
‘Črnih
Bumf ... je že taka! bukev še manjka.”
Praznoverstvo, čaranje in take in enake humbugarije je po katoliških nazorih smrten greh.
Katoliški časnikarji tega najbrž ne vedo in treba je, da jih socijalisti — odpadniki v rebra sunejo.
Kolomanove bukve in Koloma-novi žegni so najboljši pripomoček za . . . časnikarje panat.
INo pa sanje razlagati ni greh, saj je tudi Jožef razlagal sanje kralju Faraonu ... in Mozes je bil tudi nekak eopernik . . .
Za časa inkvizicij so inkvizitorji sežigali eoperniee na gromadah — in sedaj naše katoliško časopisje dela reklame za takove črne bukve, sanjske knjižice, Kolomanove bukve in žengne, in Mojzo-sove bukve in bog vedi še kake panarske bukve.
Tempora mutantur in z njimi se spreminjamo tudi mi! To vse.
* • *
Pred dvema tednoma zbralo se nas je tu v Chicagu osem zavednih Slovencev in ustanovili smo Slovenski socialistični klub ‘Svo1-bodla’. Prošnjo za sprejem v socialistični» stranko smo takoj vložili in smo •dobili že charter (privilegij) . Pri izvanredni seji se je sklenilo, da vsak član kluba prispeva mesečno1 20 centov, od katerih gre 5 e. za Cook County, 5 c. za državno*, 5 c. za narodno soc. stranko in pet centov ostane pa v blagajni kluba.
So drug Albin H. Skubic j,e bil imenovan za začasnega zapisnikarja.
Prihodnjo nedeljo to je 23. t.
m.	od1 3 uri popoludne se vrši redna. mesečna seja, pri kateri se bodejo Sprejemali novi in pristopli člani in volil se odbor za prihodnje tri mesece. Vsakdo, ki se zanima za stvar in ki se zaveda svoje
KRITIČNI MOMENT.
Kadar kak član družine zboli, takrat mora biti odločitev hitra; razven v slučajih ne-prebavnosti, ali ne slasti do jedil, in da se počutite slabe, kar ne štejemo kritičnim momentom, in to tudi vemo.
Vsako najmanjšo brano redno prebavijo, pomnožujejo kri, in odstranjujejo vsako nevarnost od telesa. Kadarkoli se vam torej preti, da
JOSEPH TBENEE’3
Trinerjevo zdravilno grenko vino,
je najpripravnejše zdravilo za take bolezni, s katerimi se hitro in zamesljivo ozdravi. Izvrtrno učinkuje na želodečne živce in pospešuje aktivno vse organe, tako, da vsako najmanjšo hrano redno prebavijo, pomnožujejo kri, in odstranjujejo vsako nevarnost od telesa. Kadarkoli se vam torej pripeti, da
nimate slasti do jedil, se počutite utrujene,
imate teški glavobol,
nemorate mirno spati,
ali da ste bledi je
čas, da upotrebujete Trinerjevo zdravilno grenko vino, ker le ono edino spravi vse pre-bavljenje zopet v pravi red. Dela, kri čisto, obraz lep, telo močno in živo mižljenje,
RABITE GA V VSIH POTREBAH.
NA PRODAJ V LEKARNAH in PRI IZDELO VATELJU
Jože Tritier
6i6 So. Ashland Ave.,
CHICAGO, ILLINOIS.
Trinerjeva Brinjevec in Slivovka so nepresegljive pijače. Uprašajte trgovce po njih.