■ ara' i vrl žeii m Crisf bil? kar" vir !a 4= ft M E RIŠ K flWo0M0V IN A AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN ; m language only AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER i zf). 174 ale__ CLEVELAND, 0., THURSDAY MORNING, JULY 25, 1940 LETO XLIII. — VOL. XLI1I. St .16; :1a i 1 si ovačenje se prične 1. septembra ^jisi kongres še ni odglasoval za prisilno vojaško j vežbo mladeničev v starosti od 21 do 31 let, pa ffi se je že pričelo v vseh 48 državah s pripravami K za nabor. Vojni oddelek ameriške armade je g Prepričan, da bo kongres to odobril. Washington, 24. jul. — Regi- za nabore, da se pokliče JHfiške fante za obvezno voja-HJpžbo, je začasno postavije-jg0Za L september. Mesec za bo Pa poklicanih na vežbo tmrvih 400,000 fantov. Dasi Jpa vse to odobriti šele kon-pa je vojni oddelek vlade ■postavil posebne agenture v J^1 48 državah, da začno s pri-za registracijo in na-Prvi bodo poklicani na vo- Hi° Vežbo fantje v starosti od ■g!0 31 leta. gpi se pričakuje v kongresu gSj^ debata glede te obvezne vežbe, pa je vojni odde-gjvlade naročil svojim agenci-ZS& Po državah, da bo kongres JfflFtavo v najkrajšem času ■Pip so dobile agencije Je> naj pripravijo vse po- nekaterih državah so že za-—-popravljati listo zdravni-|°dvetnikov in drugih po-h c'vilnih oseb, ki se jih bo potrebovalo pri registraciji 11,000,000 fantov, izmed katerih bedo prvi vpoklicani. Napravljeni so že tudi zemljevidi, ki kažejo posamezne okraje za registracijo. Ker vsebuje predlog točko, da se vpokliče prve novince za vežbo s 1. oktobrom in ker bo vzela registracija in zdravniška preiskava najmanj 30 dni, se bo pričelo z registracijo že 1. septembra. Registracijski ustroj ne bo delal težave, ker ga ima vojni oddelek pripravljenega že več let'za vsak slučaj. Ker bo trajala registracija samo en dan, bodo morale postaviti države do 700,000 oseb za to delo, ali pet oseb za vsakega izmed, 123,000 precinktov v deželi. Te osebe bodo najbrže dobili pri volivnih odborih. Tem bo treba dodati pa še kakih 200,000 oseb, kot zdravnikov, odvetnikov in drugih, ki bodo potrebni pri registraciji. alij" ^ih 18 demokratskih senatorjev namerava biti pasivnih v bodoči kampanji ia: na«"! _ ashington, D. C.—Več naj-tar»ya'žnih demokratskih se-Jev namerava iti na "se-dru( sJ-avk0" v bodoči predsed-ž amPanji kot v protest fveltovega tretjega termi-i, Jih je tudi skrajno IOl4°Vz°ajnih' „ker i« bil ll0mi" I., a Podpradsedniškega M ta Poljedelski tajnik H. »a ukaz iz Bele hiše, ==jTe Znano, da je bil Wallace nedavno republikanec. [I bolJ prihaja na površjiPoveljstvo, ker se je pre-- ten° najstarejših ameri- ___ 'adicij s tretjim termi- | Med senatorji se sliši goji nje in pretnja, da bodo d-države odpokličejo L. Poslanike l!lllgton. — Državni od-Mmeriške v}ade je nazna-i Je odpoklical poslanike iz h>'Je' Lat vi je in Litvinske, .j drzave so se združile z C- Poklicani so bili v , nKton, da podajo "poja-t" r r°da sodi se, da se ne Več vrnili na svoja mesta. i v parkih f eKtor parkov, Hugo Var- .(da napravijo ljudje vsa-F do $100,000 Škode v mest-gjiParkih. Vandali, ki bi zaslu-f°steno palico, poškodujejo ;Cmke> nasade, travo. Sam0 "^Oftn P° parkih razbijejo do J Jvsako leto, ki jih mora P mesto nadomestiti. Di-' v Pravi, da se bo dalo v par-/ec Policije. panes je važen dan! f Pozabite, da je danes 25. f ecu m da je treba napravi-F napram vašemu dru-r Asesment mora biti pla-Jar»go lahko počaka! I Zadušnica Petek ob 7:30 se bo brala v £ sv- Vida zadušnica za po-f..Mary Cevka. Sorodniki F llatelji so prijazno vablje- uskočili iz stranke, ali pa da bodo popolnoma držali roke križem v jesenski kampanji. Največ nezadovoljnežev je med onimi senatorji, ki so se borili leta 1937 proti namenu predsednika, da poveča najvišjo sodnijo in so takrat dosegli zmago nad Rooseveltom. Mnogo je tudi takih, ki so jih poskušali novi dealerji poraziti pri volitvah v zadnjih letih, ker niso šli v vsem za predsednikom. Eden izmed teh se je izjavil, da je dozdaj naštel že 18 pro-minentnih demokratskih senatorjev, ki jeseni ne bodo delali za izvolitev Roosevelta. Republikanci bodo skušali prodreti v demokratski jug Washington. — Demokratski voditelji delajo načrte za kampanjo v svojem "solidnem" jugu, kjer so se začeli ustanavljati politični klubi za izvolitev republikanskega kandidata Willkie-a. To je prvič po dolgih letih, da demokrate skrbi jug, ki je sicer vedno solidno demokratski. Demokratski politikarji bodo najprej pronašli, koliko sovražnosti je v 10 južnih državah proti g 1 a s o v n i c i Roosevelt-Wallace. Sliši se, da je mnogo južnih demokratov, ki so proti tretjemu terminu, še več jih je pa, ki so proti poljedeljskemu tajnik u Wallace-u, ki je podpredsedniški kandidat in ki je bil pred nekaj leti še republikanec. Republikanci že zatrjujejo, da bodo naskočili z vso silo južno demokratsko trdnjavo in da so gotovi, da bodo pridobili nekaj držjiv. llreMidni demokrati žei opozarjajo, da stranka še nima v žepu 154 elektorskih glasov iz juga. --o- Nekaterim je kar všeč Te dni si brišemo potno čelo in si na vso moč želimo božične dneve v deželo. Iz vsakega lasu na glavi curlja. (Srečni tisti, ki nimajo las). Nekaterim je pa ta vročina kot nalašč. Pravijo, da že ne pomnijo, kdaj bi se bilo prodalo toliko sladoleda, mrzle mehke pijače, mrzlega piva, ledu itd. Nek pivovamar je rekel značilne besede: "Oh, če bi ostalo talco vreme še za kakih šest tednov in da bi poten pritisnila šele prava vročina!" No, samo da so zadovoljni, mi bomo pa že kako prestali. NAJNOVEJŠEVESTI Do 10,000 mož posadke je v Gibraltarju La Linea, Španija.—Zadnje dni je dospelo v trdnjavo ogromno vojnega materiala za' obrambo. En parnik pa je od-! peljal 300 oseb iz trdnjave v! Tangier, Maroko, kjer bodo na varnem v slučaju napada. V: začetku drugega meseca bodo iz trdnjave vse ženske in otroci. * Rim.—Giornale d'ltalia prinaša vest iz Madrida, da je bila posadka v Gibraltarju ojačena in da je tam zdaj 10,000 mož. Zadnje dni so pripeljali zlasti mnogo protizračnih topov. Oblasti v trdnjavi so prijele več oseb, katere se sumi vohunstva. -o- Letala ameriškega izdelka so v službi Hitlerja Letala so Nemci zajeli v Franciji in jih zdaj rabijo proti Angliji. Angleški letalci razbijajo nemške ladje, ki so namenjene za prevoz vojaštva. LONDON, 25. jul. — Angleški minister letalstva je naznanil potom radia narodu, da so Zed. države pripravljene izdelati za Anglijo 3,000 letal na mesec. JERUZALEM, 24. jul. — 46 civilistov je bilo ubitih in 88 ranjenih v pristanišču Haifa, ko je 10 sovražnih letal bombardiralo mesto. Haifa je pristanišče za Sveto deželo. LA LINEA, Španija. — Osebe, ki prihajajo iz Gibraltarja pripovedujejo, da se Angleži v tej trdnjavi pripravljajo, da odbijejo napade in se tudi pripravljajo za slučajno obleganje. Včeraj so dospeli kanadski in avstralski vojaki, da povečajo posadko. Pripeljali so tudi mnogo živil, protizračnih topov, letal ter lahke in težke topove. -.o- ČUDNA POT KROGLE Philadelphia.—Robert Brown 60 let stari bartender je delal za baro v nekem klubu ter stre-gel gostom, ko se je naenkrat zgrudil mrtev na tla. Preiskava je dognala, da je en blok proč snažil puško Robert Danaher, ko se mu je puška sprolžila. Krogla je šla skozi dva plotova, odletela skozi okno v klub in zadela bartenderja. -o- Grosser v avtni nezgodi Washington, D. C. — Robert Crosser, kongresnik iz Clevelan-da in njegova družina je bila v avtni nezgodi 43 milj od Wash-ingtona. Razen da so se močno 'pretresli, se jim ni nič hudega 'zgodilo. Crosserjeva hči, Mrs. Charles Sweeney, je vozila očeta in mater z avtom v Washington iz Clevfelanda. Avto je zavo-zil v mlako na cesti, ki je bila tam od zadnjega dežja in se zaletel v cestni rob. Brzojavni 'drog, v katerega se je avto zale-'tel, je preprečil, da ni avto padel v derečo reko pod cesto. Naznanilo Tajnica podružnice št. 14 SžZ naznanja, da bo danes zvečer pobirala asesrrient v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Hitler skrbi očetovsko za Mussolini ja Rim. — Premier Mussolini si je ogledoval in preizkuševal znamenito darilo, ki ga je prejel od nemškega kanclerja Hitlerja. Darilo je oklepni železniški vlak London, 25. julija. — Danes zjutraj so nemški letalci dvakrat poskušali izvesti napad na angleško obal, toda oba poskusa so Angleži odbili. Včeraj so Angleži sklatili enega izmed nemških bombnikov, ki so napadli angleško otočje. Ko je padel bombnik na tla, so videli, da je ameriškega izdelka, ki so ga Nemci zajeli na Francoskem. Vsega skupaj so Nemci včeraj izgubili 12 letal. Ves dan včeraj so Nemci strahovito razsajali z letali po angleškem otočju, največ v pristaniščih. Angleži so vrnili napad s tem, da so napadli nemška pristanišča v Severnem morju in uničevali ladje, ki so bile oči-vidno namenjene za prevoz vojaštva na angleško otočje. Angleško mornariško poveljstvo tudi poroča, kako je nek. Father Coughlin zopet na radiu Detroit, Mich. — Rev. Chas. E. Coughlin, znani radio pridigar, je danes naznanil, da prične z 2. nedeljo v oktobru zopet z govori na radiu. Govori bodo trajali pol ure. Kot naznanja Father Coughlin, bodo prvi govori o principih in osebnostih v jesenski predsedniški kampanji. Rev. Coughlin je potom svojih zastopnikov že pisal na 21 največjih ameriških radijskih postaj, da mu rezervirajo čas za govore. V glavnem bodo njegovi govori take vsebine, kot so bili zadnjih 13 let, je zatrdil Rev. Coughlin. BUS NA° PIKNIK KANARČKOV V nedeljo, 28. julija bo vozil bus na piknik mladinskega pevskega zbora "Kanarčki," ki se vrši na prostorih doma zapad-nih Slovencev na W. 68th St. in Dennison Rd. Bus odpelje izpred Slovenske delavske dvorane na Prince Ave. ob dveh popoldne in zvečer iz prostorov piknika okoli osme. Vožnja tja in nazaj je samo 30 centov. Občinstvo je vabljeno, da se po-služi te prilike in se jim ne bo treba presedati na pouličnih vozovih. --—o- Utonil pri kopanju Včeraj se je podalo sedem fantov k jezeru, da se okopljejo. V rezidenci John Kramerja, 5301 St. Clair Ave. so pustili obleko in se odpeljali v Kramer-jevem truku k jezeru. Pri mo- i stu koncem 72. ceste so se kopali. Ko so se nekaj ur zatem namenili, da gredo domov, so opazili, da ni njih tovariša, Dan'; Zimmermana nikjer. Nihče ni opazil, kdaj je Dan izginil v vodi. Poklicali so obrežno stražo, ki pa včeraj še ni dobila trupla. Zimmerman je stanoval na 1137 | E. 71st St. Nad 200 žrtev vročine Vroč val, ki prihaja iz južno-vzhodnih peščenih krajev čez deželo, je zahteval že nad 200 človeških žrtev. 48 jih je umrlo direktno radi vrc<čine, 156 pit jih je utonilo. V South Dakoti kaže toplomer 115 stopinj, po drugih krajih pa manj, toda povsod nad 80. Dolgo pogrešan, pa je bil čisto blizu Sabula, Iowa. — Mrs. John High polnih 27 let ni vedela, da živi njen mož samo 15 milj proč od njih farme, odkoder je bil izginil. In zdaj ga je našla, pa samo nekaj minut prej, predno so ga odnesli na pokopališče. Pred par dnevi je namreč brala v časopisu, da je umrl v tem mestu 75 let stari John High, ki je živel dolgo let v tem mestu popolnoma zase. žena je takoj odšla tje s svojima dvema sinovoma in tako je našla moža, ki ga je iskala po vsej deželi, pa je živel tako blizu ves ta čas. ---o- Seja Slovenske zveze društev Najsv. Imena V nedeljo 28. julija, ob treh popoldne se vrši redna seja Slovenske zveze društev Najsv. Imena. Seja se vrši v novi šoli sv. Vida. člani vseh društev slovenskih župnij iz Clevelanda so prošeni, da se udeležijo. Na tej seji se bo ukrenilo vse potrebno za Baragov dan, ki se vrši v nedeljo 25. avgusta v Burn Gardens, 25000 Euclid Ave. Bodite (točni! 0,b 2:30 se vrši v cerkvi blagoslov, seja se pa prične takoj zateoi. Card party in ples Krožek podružnice sv. Kristine št. 32 SžZ vabi na card party in ples, ki ga priredi v Euclid |klubu. Igrala bo izvrstna godba in pri vsaki mizi bodo nagrade. Serviralo se bo fina okrepčila. r\_________ Komunist bo izgubil državljanstvo San Francisco. — Federalni sodnik Roche se je izjavil, da bo izdal ukaz, da se odvzame državljanstvo Wiljemu Schnei-dermanu iz Los Angelesa, ki je državni tajnik komunistične stranke. Schneidermanov odvetnik pravi, da bo nesel zadevo na najvišjo sodnijo Sodnik se je izjavil, da je Schneiderman pSrisegfcl, ko je prosil za ameriško državljanstvo z umsko pridržbo, da bo še vedno ohranil zvestobo sovjetski Rusiji, JAKO VAŽNO JE, KDO VODI ROP Los Angeles. — Trije uslužbenci neke lekarne so povedali policiji, da sta prišla v lekarno dva roparja in odnesla $3,000. Takoj, ko sta vstopila, sta se začela med seboj prepirati, kdo bo načeloval ropu. Prepir je bil tako hud, da je izgledalo kot da se bosta streljala. Končno sta se vendar s^oirazumela in v i^pii' slogi odnesla denar. KRATKAZAKONSKA SREČA Salem, Mass. — Mrs. Ana O'Brien je prišla k sodniku in ga ki sestoji iz dveh voz, ki sta opremljena z 16 protizračnimi topovi najmodernejše vrste. Darilo je izročil Mussoliniju general von Pohl, ki je rekel, da je poslal Hitler to darilo, da se bo Mussolini v bodoče lahko vozil brez skrbi za svoje življenje, k? je tako "dragoceno za laški in nemški narod." njih torpedni čoln samcat napadel šest nemških,torpednih čolnov v Rokavskem prelivu. Enega je poškodoval, druge je pa pognal v beg. Kakih 60 nemških letal je poskušalo včeraj izvesti napad v ustje reke Teme. Vrgli so kakih 100 bomb na neko ladjo, ki pa niso zadele. Proti njim so se zapodili angleški letalci in sklatili Nemcem šest letal, sami so pa izgubili dva. (Nemško poveljstvo pa istočasno poroča, da so nemški letalci potopili pet angleških trgovskih ladij, eno so pa zažgali). Angleži zatrjujejo, da so podvojili izdelavo letal ter da so v tem že dohiteli Nemce. Tudi iz Zed. držav redno prihajajo letala, katerih število je doseglo sedaj že 1,800 na mesec. Willkie zatrjuje, da v njegovi administraciji ne bo "brain trustarev" (Cheyenne,i Wvo. — Wendell L. Willkie, bivši demokrat in sedaj predsedniški kandidat republikanske stranke je danes govoril kakim 700 wyominškim voditeljem ter jim zagotovil, da če bo on izvoljen predsednikom Zedinjenih držav, "da ne bo nobenih brain trustarjev v zadnjih sobah Bele hiše, ki bi pisali njegove govore." Pri kosilu, katerega so se udeležili republikanski zastopniki iz vseh okrajev Wyominga, je Willkie izjavil: "Zahteval bom, da se odstrani roka vlade od naših postavodaj, iz naših sodni j in naše trgovine. Ta vlada je vlada naroda in mi mu jo bomo zopet vrnili." Ko so mu povedali, da je predsednik Roosevelt izrekel nekaj zaničljivih opazk o demokratskih voditeljih, ki so mu obljubili pomoč, je rekel Willkie: "To kaže, da ima predsednik svoje misli včasih tudi kje drugje kot pri državnih problemih. Ce bo hotel delati predsednik opazke o vseh demokra- tih, ki bodo jeseni podpirali Willkie-a, bo imel mnogo posla,. predno bo ta kampanja končana." Willkie se je peljal s poseb-lim vlakom iz Denverja in na več postajah, kjer se je vlak ustavil, je govoril narodu, ki se je zbral od blizu in daleč, da vidi tega predsedniškega kan-lidata. V Brighton, Colo., je Willkie rekel, da v tej deželi ne poznamo izraza, da bi bil kdo nenadomestljiv. "P repri č a n sem," je rekel, "da je v deželi na tisoče mož, ki so enako zmožni za ta urad in jaz sem bil izbran samo slučajno. Zedinjene države bodo šle po prav tisti poti, kot hodijo države, kjer vladajo diktatorji, če bo narod sledil političnim mašinam." Willkie je tudi izrazil zahtevo, da v njegovi kampanji ne bo nobenih plačanih govornikov. "V stvar, katero jaz zastopam, morajo politični govorniki tako globoko verovati, da se bodo prostovoljno priglasili za govornike." Nemci so dobili dober plen v Franciji Berlin. — Iz zanesljivih virov se poroča, da sta padla v Franciji Nemcem v roke dva človeka, katera si je nemška policija posebno želela dobiti v pest. Eden je Otto Strasser, katerega je na-cijska stranka obdolžila, da je organiziral bombni napad na Hitlerja lanskega novembra v Monakovem. Tiaknat je Hitler samo za par minut prej odšel iz dvorane, predno se je razpočila bomba, ki je ubila šest oseb in jih ranila nad 60. Strasser se je spri s Hitlerjem še leta 1934 in je moral bežati iz Nemčije. Odšel je na Grško in v Švico, pozneje pa v Francijo odkoder je pošiljal v svet propagando proti nacijem. Drugi je pa Herschel Grynsz-pan, mlad poljski Žid, ki je pred dvema letoma ustrelil v Parizu nemškega diplomata von Ratha iz maščevanja, ker je nemška vlada tako preganjala Žide. Mo prosila, naj Aazveljavi njeno poroko. Povedala je, da je nesel njen mož dve uri po poroki neko pismo na pošto in potem ga ni videla več. Mož je bil po poklicu pomorščak, pa ga je morda zvabila "morja široka cesta v daljna tuja mesta." —-o- Dr. Antončič nazaj Dr. Rudolf Antončič, kirurg-špecialist, se je vrnil iz Louisville, Ky., kjer je bil tri leta v ondotni bolnišnici kot specialist. Že prej je bil dve leti v Cle-velandu v Mestni bolnišnici. Sedaj se namerava ustanoviti v Clevelandu za stalno. -o—-- Chicago. —■ Dne 13. julija je v Hartfordu, Mich., umrl Mike Kašič. Iskrene čestitke! K godu vsem Jakobom in Japčetom, Ančicam in Anam želim in kličem: še na mnoga leta! Bog vas naj ohrani še mnogo let zdrave in vesele! To vam iz srca želi—Tončka Jevnik rilec je bil takrat 17 let star in je še čakal na obravnavo v pariški ječi. Hitler je takrat naložil na nemške Žide $400,000,000 kazni radi tega umora, poleg tega, da so požigali po Nemčiji židovske sinagoge in hiše ter se kruto maščevali nad Židi radi čina njih plemenskega rojaka. Kot znano, je bil Otto Strasser po znanem bombnem napadu obdolžil načelnika nemške tajne policije Himmlerja, da je on sam zasnoval napad na Hitlerja. -—_o-- Podružnica 5 SMZ Oni člani podružnice št. 5 SMZ ,ki se želijo udeležiti skupnega piknika v Barbertonu 4. avgusta, naj se zglasijo v nedeljo 28. julija pri Josipu Marko-vič, 1376 E. 43rd St. Ako se jih bo zglasilo dovolj veliko število, se bo najelo bus. m AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 25, 1940 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER •117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalclh: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleveland, by mall, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c. Entered as second class, matter January 5th, 1908. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d, 1878. ai No. 174 Thurs., July 25, 1940 i «•■■«»» ..................—f BESEDA IZ M10M i—.......................-» - * * 0 romanju v Lemont Piše A. Grdina Stalin preži na Hitlerjev poraz Že marsikateri državnik iz zapadne Evrope je poskusil vplivati na Ruse, da bi spremenili svojo tradicijonelno počasno metodo pri reševanju političnih problemov. Tudi sedanji angleški poslanik v Moskvi, Stafford Cripps, si je na vso moč prizadeval, da bi se kolo ruske politike obračalo nekoliko hitreje, pa mu ni uspelo. Poslanik Cripps je izredno bistroumen opazovalec političnih razmer in lahko v tem debatira z najbolj zvitimi državniki. Odkar je on v Moskvi, so se diplomatski odnošaji med Londonom in Moskvo precej izboljšali. Cripps je pa v svojem kratkem bivanju v Moskvi, kamor je bil za angleškega poslanika šele pred kratkim imenovan uvidel, da je ruska politika Stalinova politika. Kot drugi pred njim je tudi Cripps spoznal, da je Stalin neomejen vladar Rusije. Njegova beseda je postava in brez njegove besede se v Rusiji ne zgodi ničesar. Povprečne rečeno, je Stalin mnenja, da je treba danes na svetu upoštevati samo pet velesil: Rusijo, Japonsko, Zed. države, Anglijo in Nemčijo. Mednarodna politika zavisi popolnoma samo od tega, v koliko so zainteresirane v njo te države. Ruska politika je naravnana v eno smer in ta je, da se boji napada samo dveh držav, Nemčije in Japonske.' Zlasti še, če bi se ti dve državi združili proti Rusiji. Stalin se popolnoma nič ne boji Zed držav, niti se ne boji Anglije. To se pravi, ne boji se direktnega napada od strani teh dveh držav. Radi tega bo Stalin vedno igral v roke Nemčiji in Japonski, dokler bo njegova politika v tem, da se izogne vojni. Zlasti pa hoče ustrezati Nemčiji, ker smatra Hitler ja za bolj nevarnega soseda. Stalin je še vedno mnenja, da se mora Rusija izogibati vsaki večji vojni. Prav dobro mu je znano nemško orožje in nemška oborožena sila ter je prepričan, da v tem Nemči ja nadkriljuje Rusijo. Tudi je trdno prepričan, da ruska ar mada ne bi bila v stanu zadržati nemškega navala, zlasti ne nemških oklepnih divizij, če bi se te zapodile proti ruski meji tam od Poljske. In prav ta strah pred Hitlerjem in omalovaževanje Anglije je povzročilo, da je Stalin lansko poletje podpisal zvezo z Nemčijo. Kljub vsemu temu pa Stalin ne verjame, da bo Hitlerjeva zvezda za vedno sijala. V tem je tudi edina rešitev. Rusije. Stalin namreč dobro ve, da ne bo mogel obdržati zemljo, ki jo je dobil n? račun Baltiških provinc. Poljske in Romunske, če bo obrnil Hitler svoje oči zopet proti vzhodu, kadar bo enkrat zadovoljen s svojim uspehom na zapa-du. Ne samo, da bi v tem slučaju Stalin izgubil vse pridob Ijeno, ampak bi moral dati navrh še rusko Ukrajino Nemčiji. Globoko v svojem srcu si Stalin ne želi nič drugega kot da bi Anglija premagala Nemčijo. Vendar je pri vsej tej iskreni želji njegov strah pred Hitlerjem še vedno tako velik, da se ne bo obrnil proti Hitlerju, dokler ne bo dobil nacizem odločen udarec. Celo še danes, ko je skoro eno leto, kar je bila podpisana pogodba med Rusiio in Nemčijo za dobavo živil, ne pri liaja iz Rusije pričakovana množina teh potrebščin v Nem čijo. Enako tudi ne les in ne razne sirovine. Kjerkoli mo rejo Rusi zadržujejo pošiljke in sicer delajo tako, da ne iz gleda to naravnost očitno. In če radi tega prileti nemški po slanik v Kremlin in zahteva pojasnila, pa se mu klanjajo, smehljajo in izgovarjajo z vsem mogočim, obenem pa oblju bujejo, da bo poslej vse drugače. Zadnja Stalinova politika na Balkanu je karakteristična in še vedno natančno po Stalinovi metodi, da bo namreč ščuval Anglijo proti Hitlerju in obratno. Pri tem pa Stalin skrbno pazi, da ne pride do preloma med njim in Hitlerjem. Stalin dobro ve, kako daleč sme iti. Stalin izrablja Anglijo samo kot šibo proti Hitlerju, da dobi od njega kar največ koncesij, ker se nazadnje tudi Hitler boji, če bi se Rusija v tem času zvezala z Anglijo. Največja Stalinova želja je, da bi dosegel, česar niso mogli doseči pred njim vsi ruski carji, to je, da bi dobil v oblast morsko ožino med Črnim in Sredozemskim morjem. Pri tem pa postopa zelo previdno in ne zahteva vsega samo zase. Predlagal je, da bi Rusija obvladala ožino Bospor, ki je med Črnim in Marmarskim morjem, Anglija in Nemčija pa naj bi obvladali Dardanele, ožino med Marmarskim in Egejski mmorjem. Tako pričakuje Stalin, da bosta Nemčija in Anglija podpirali njegovo zahtevo, s katero bi navidez ne dobil vse te morske ožine, ampak samo en del. Vendar pa toliko, da bi brez ruskega dovoljenja ne mogla nobena ladja iz Črnega merja, obratne pa tudi ruska ne brez dovoljenja Anglije in Nemčije, če se ta načrt izvede. Stalin si misli, da bo sčasoma že pregnal Nemce in Angleže od tukaj, samo da se enkrat vsede tam. Toliko je gotovo, da za enkrat Stalina ne bo nihče dobil proti Hitlerju, čeprav so nekateri mislili, da bo Stalin začel igrati proti svojemu sosedu. Ampak če se primeri, da bo Anglija nažgal?. Hitlerja, tedaj bomo pa videli, kako bo Stalin naglo udaril na Poljsko in pomagal popolnoma uničiti Hitlerja. Za tako žongliranje je pa Hitler danes še premočan. Šele, kadar bo Hitler na tleh, bo skočil naj tudi Stalin in mu zadal smrten udarec. Opis romanja v Lemont je bil mnogim obljubljen radi več zanimivosti in srečanj s številnimi znanci in prijatelji. Lemont ali slovenske ameriške Brezje je tako važen kraj, da je res potreba, da se o njem malo več poroča in zve po naših naselbinah. Romanje v Lemont se bo od leta do leta še povečalo. Ta kraj je kakor nalašč izbran za božjepotna romanja, ki se lahko vrše z vso udobnostjo od vseh strani radi velikega in svetovno znanega mesta Chicaga. Zgodovinsko praznovanje V nedeljo 14. julija se je zavr-šilo zgodovinsko praznovanje, ki je bilo tako rekoč krona dovršenega dela, katerega je začel in zasnoval prečastiti gospod Kazimir Zakrajšek še pred leti. Omenjeno nedeljo je čikaški nadškof Rt. Rev. Samuel A. Stritch potrdil to, kar je mislim še leta 1926 ljubljanski knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič razglasil, da bo ta kraj pod varstvom Marije Pomočnice z Brezji in njenega Sina, katerega sliko so blago slavij ali v pričo ogromne mno žice ljudstva in napovedali, da bodo od tedaj lemontske Brezje — Brezje ameriških Slovencev, ki se ne bodo mogli več vrniti v stari kraj. Omenjeni blagopokojni knezoškof Jeglič je tedaj z močnim ognjevitim glasom, potem ko so v procesiji številnih duhovnikov in pa v pričo tisoče vernikov prinesli Marij no podobo na hrib, razglasil lemontske Brezje za isto kar so gorenjske Brezje za Slovenijo. Blagoslov samostana in cerkve Od tedaj, ko je ljubljanski knezoškof posvetil Marijino po-iobo in kraj, je preteklo že precej vode in v Lemontu se je napravilo veliko požrtvovalnega lela po oo. frančiškanih za uresničenje obljubljenega svetišča — cerkve in samostana. Dne 14. julija je prihitel na ta hrib kakor v nalašč za to izbranem dnevu sonca in veselja množice ljudstva čikaški nadškof in cerkveni zastopniki, da posveti cerkev in samostan in za vselej potrdi :>red leti začeto delo slovenskih jo. frančiškanov. Dan je bil krasen. Naj preskočim druga poročila o potovanju, da najprej opišem to kar je šlo ljudem do srca in duše omenjeni dan. Še pred zoro v nedeljo jutro so se oglasili tako milo doneči zvonovi v počast angeljevega oznanenja, da so mnogim, kakor so se potem izrazili, stopile solze v oči. Ob tej priliki so se romarji, ki so prenočevali v velikem starem samostanskem poslopju, počutili kot da se to godi na gorenjskih Brezji}/ Ti glasovi zvonov, zdi se mi da jih slišim še danes, so nekaj posebnega. Ta glas je bil podoben an-geljskemu petju kakor radi imenujemo tako zvonenje. Vse drugače se sliši zvona glas v zgodnjih jutranjih urah, posebno še ko so romarji s takim namenom prišli na te ameriške Brezje. ^Za tem zvonenjem so se pričeli romarji kopati iz postelj in slame. Nočni mraz, ki nas je vso noč hladil, se je razgubil, vedeli smo, da bo prva sv. maša ob 7. uri v novi cerkvi v samostanu. Lepa je cerkev in samostan Ko se potnik pelje iz Chicaga v Joliet po glavni cesti, se nahaja nekako 23 milj od Chicaga in 13 milj, predno se dospe z avtomobilom do Jolieta, velika, približno 225 akrov obsežna farma. Tik ob cesti se nahaja malo na vzvišenem bregu stara cerkev, okrog katere je lesen samostan krog in krog. Tu je ostalo vse to precej obširno po- slopje s staro cerkvijo, kjer so ostali tudi še zvonovi. Vse to poslopje sedaj odgovarja za prenočišča in obedovanje. Tam, kjer stoji to poslopje, je nekaj ravnine, od tu se pa začenja prijetno položen hrib, ki je drugače kakor nalašč za vrt in obdelovanje, kar se potrebuje za dom in kuhinjo, ob eni strani tega ozemlja stojijo far-marska poslopja za domačo rabo, na drugi strani tega hriba se pa nahaja velika njiva, ki je posejana z pšenico. Višje gori na hribu, kjer je v sredi novo poslop j e— samostan — se začenjajo veliki košati hrastje, ki so kakor čuvaji, ki bodo varovali pred viharjem novo samostansko poslopje, ki se nahaja v sredi med njimi. Iz nižave se nudi romarjem in potnikom na to poslopje krasen pogled. Poslopje je zidano iz opeke, pisano rumenkasto rudeče barve in se vse ujema z barvo košatih zelenih dreves. Poslopje je zido tako lično, da je vabljivo za ogled. V sredi pri vhodu, je nad nekaj stopnicami sijajen vhod in nad njem napis. Vrhu poslopja je križ. Pot do tega poslopja je bela cesta od leve strani, drugače pa za romarje tudi od vseh . strani. Od poslopja se pa nudi romarjem krasen razgled na nižavo, na samostan in na ravnino v dolini, kjer vozita ne daleč mimo dve železnici. Pravi Lemont mestece, po katerem se tudi ta kraj imenuje, je oddaljeno okrog 25 minut hoda, če hodite polagoma. Torej pri tem samostanu se je zbrala množica romarjev na označeni dan, da prisostvuje blagoslovitvi tega poslopja, kjer je nadškof v navzočnosti toliko ljudstva in duhovnikov ob 10. uri blagoslovil z dolgimi obredi naj prvo notranjščino in potem zunaj poslopja in kraj. Cerkev, kar nekateri imenujejo kapela, se je meni videla zelo lična in večja kakor bi jo mogel pričakovati. Narejena je v podobi "križa in zelo svetla, ima tri lepe oltarje, v glavnem oltarju je podoba Marije Pomočnice. Oltar je narejen iz umetno izrezanega rumenkasto barvanega lesa. Ta cerkev je bila ta dan od jutra do večera polna. Komaj so čakali romarji, da so se prvi umaknili, so že drugi zavzemali njih mesta. Tu se je opravljala goreča molitev vernih romarjev naprej in naprej kakor ob velikih shodih na gorenjskih Brezjah. S tem lahko rečem, da je bil pred leti zasnovani cilj v polni meri in v celoti dosežen Začetnik, pater Kazimir Zakrajšek, je bil gotovo ta dan in v tem času v duhu na lemont-skem hribu, kajti mnogi so se ga spominjali, koliko je on moral prestati radi onih, katerim je bil Lemont nezaželjen, danes naj velja njemu v zadoščenje obilo priznanje! Srečanje v Lemontu Že večkrat sem pisal, da je ta kraj kakor nalašč za zbiranje in srečanje vsega našega naroda v Ameriki to radi tega, ker se nahaja na takozvanem srednjem zapadu, v središču številnih slovenskih naselbin. Za vzhod in za zapad je res daleč, toda dandanes že daljava ne pomeni veliko, skoro slednji imajo že svoje avtomobile, za druge so pa izletni vlaki in bu-si. Pri tem ima pa tudi skoro vsak delavec malo določenih počitnic, sobote so že štete k nedeljam. Tako se vsestransko nudi prilika ljudem, da gredo, na.kratek izlet. Lemont je to-l rej kakor nalašč za srečanje znancev. Še nikoli poprei me ni srečalo in mi sporočalo toliko ljudi pozdrave in me povpraševalo po svojih znancih in sorodnikih. Da bi bil imel čas vse to napisati, bi bilo poročilo kakor litanije dolgo, toda samo gre-doč smo na hitro drug drugemu odgovarjali. Mnogi so povpraševali, če sem videl med množico tega in onega, končno pa so se le sami srečali. V bodoče bodo morali tam ustanoviti "Information bureau," da se bodo ljudje priglasili in srečali ob različnih urah na določenem kraju. S tem bo povpraševanje odpravljeno. Mimogrede sem si zabeležil sledeče, ki so vpraševali za svoje znance: Sestra je spraševala za svojo sestro, Mrs. Travnikar, ki se nahaja na Shawnee Ave. v Clevelandu. Svetetova družina iz South Chicaga za družino Brajdičevo; stara Mrs. Mary Grdina ima še več svojih starih znancev iz vrhniške in borovniške okolice, za njo vprašajo takole: "Ali Gregurčkova Micka še živi in kako se ima?" Tako so hoteli vedeti Gregurkovi. Za Jernej Knausa je spraševal Louis Angelo, po domače Jeršanov Lojze iz Malega Loga, sedaj v Chicagu. Za Mrs. Margaret Kogovšek so povpraševali številni, med njimi tudi Štrukljevi iz La Salle, 111., ki so doma iz vasi Peče pri Moravčah. Lipoglavškovi za tako ime v Clevelandu. Za Mrs. Bukovec, ki je trgovka in vdova, so želeli vedeti sorodniki Strniša iz Jolieta. Mr. John Tisel iz Milwaukee za Dobropoljčana Babiča Prigoričana. Za Mrs. Povše od Mrs. Kastigar iz La Salle. Fest fant, trgovec in hotelir, Mr. Louis Jalovec iz Argo, 111., za Jalovčeve, obenem pa je naročil 'tudi, da kadar potujete tam mimo, se oglasite, bo dal prav dobro postrežbo za prenočevanje. Tako so tudi Smoletovi in Drašlerjevi iz Bradley, 111., povpraševali za svoje rojake iz preserske fare in naročili pozdrave. Za mnoge druge si nisem notiral, naj mi oproste; pa v prihodnjič. (Dalje prihodnjič) -o- Nov grob v domovini Euclid, O. — Spodaj podpisana sem prejela iz stare domovine žalostno vest, da je umrla maja meseca moja nepozabljena sestrična Angela Majeron v Borovnici, žena daleč naokrog poznanega trgovca z lesno robo in gostilničarja. Rojena je bila Turšič in doma iz Bezuljaka, fara Begunje pri Cerknici, po lomače Matičkova. Pokojna je umrla v najlepši dobi let ter zapušča žalujočega soproga in štiri hčerke, najmlajša stara eno leto in pol. V domovini zapušča tudi štiri, sestre in sicer Uršulo poroč. Švi-gelj, Marijo Lovko v Begunjah, Ivano, ki je poročena v Št. Petru na Krasu in Anico Krava-nja v Begunjah. Zapušča tudi štiri brate in sicer Alojzija, ki je zdravnik v Mariboru, trije bratje so pa v Ameriki, Janez, Francelj in Jože. Ti se nahajajo nekje v Coloradi, pa ne vem za njihove naslove. Morda bodo sami brali te vrstice, pa naj se zglasijo za podrobnosti pri spodaj podpisani. Tudi v Lorainu je več sorodnikov kot Jennie Brence in drugi, v Clevelandu pa John Primožič, Anica Posavec, Marija Peterlin in Anton Obreza, katere tem potom obveščam, ker ne morem vsakega posameznega. Piše mi sestra is Ljubljane, da so nameravali imeti veliko svatbo za sina Jožeta in sta obljubila tudi Majeronova, da bosta prišla z avtom in jih peljala na štajersko. Pa je nenadoma umrla sestrična Angelca in tako so imeli radi žalovanja samo majhno poročno slavnost. Vsi so šli na njen pogreb. Dalje mi sestra piše, da so pričakovali na ohcet sina Leo- polda in Tineta, ki sta pri vojakih, pa nista mogla dobiti dopusta radi kritičnih časov. Glede pogreba Angelce piše sestra, da je imela tak zadnji sprevod, kot ga še ne pomni Borovnica. Saj jo je pa tudi vse rado imelo, ker je bila poznana kot mati ubogih, čeprav je bila bogata, pa se je vedno nosila preprosto in ponižno, da-si bi bila lahko velika gospa. Bila je izučena poštarica, toda od časa poroke ni več opravljala te službe. Lahko bi bila še dolgo uživala vso srečo v krogu svoje družine, toda Bog je odločil drugače. Njena najmlajša hčerka ne bo poznala svoje mame, in se še ne zaveda velike izgube. Pa tudi Angelca ni poznala svoje matere, ki ji je umrla tako zgodaj. Potem ji je nadomeščala mater njena dobra sestra Marija Lovko v Begunjah, po domače Jernejka. Zdaj je pa odšla Angelca za svojim ljubim očetom in mamo gor nad zvezde. Vsem sorodnikom in prijateljem jo priporočam v blag spomin. Lahka naj ji bo domača gruda. Helen Somrak, 20150 Tracy Ave., Euclid, O. -o- Pozdravljen novomašnik! "Srečne hiša, srečni dom počaščen z novomašnikom." Tako si mislijo vsi farani fare sv. Lovrence, kadar gremo mimo Lekanove hiše na 81. cesti. Po sebno pa bomo veseli v nedeljo 28. julija, ko bo sin družine Josip Lekana jz 81. ceste stopfll pred oltar in prvič slovesno zapel slavo Bogu. Le žal, da se te prve njegove sv. daritve ne morejo udeležiti tudi starši, bratje in sestre, kajti novomašnik je delač onstran oceana, v mestu Friburg, Švica. Mr. Jos. Lekan, oče novomaš-nikov, je doma iz fare Zagradca, mati Frances, rojena Perko pa iz fare Krka na Dolenjskem. V družini je 7 sinov in 5 hčera. Sin Joseph, je po dokončani ljudski šoli obiskaval katedralno latin sko šolo in ker ga je učenje veselilo, zato se je vpisal v red marijanistov v Dayton, Ohiu. Predstojniki so v mladem Jožetu spoznali, da ima višji po klic in zato so ga poslali v Fri burg v Švico, kjer je dokončal študije za duhovski poklic. V ne deljo 28. julija bo dosegel svoj cilj — čast oltarja. Seveda nam ni mogoče prisostvovati pri novi maši osebno, pač pa se ga lahko spomnimo v molitvi in v duhu pohitimo z njim pred oltar. Da, spomnimo se g. novomaš-nika v molitvi, ker to je najlepši dar, ki mu ga moremo pokloniti k njegovi novi maši. Tudi za duhovnike smo dolžni moliti in prositi Boga, da jim da moči izpolnovati dolžnosti v težavnem duhovskem stanu. Tebe č. g. novomašnik pa prosim, dvigni roke visoko k nebu in nam podeli sveti novomašniški blagoslov, ki naj nam bo v zve-ličanje. Omehčal naj bi tudi evropske narode, da bi zopet zavladal mir med njimi, katerega smo vsi tako potrebni. Le v ljubezni do Boga in svojega bližnjega bomo imeli mir v družini in tudi mir med narodi. Tebi č. g. novomašnik pa kličem: "Bodi prisrčno pozdravljen!" J. Resnik. -o- ŽEPNA URA REŠILA ŽIVLJENJE Železniški detektiv W. W. Caldwell, Salisbury, N. C., je dolžan svoje Ižjvljenje precej močni žepni uri. Caldwell je službeno pregledoval železniške vozove in pri tem zalotil nekega postopača v vozu. Ta pa, kakor hitro je zagledal detektiva, je takoj potegnil revolver in dvakrat ustrelil nanj. En strel j« zadel žepno uro, a drugi pa je zgrešil svoj cilj. Torej mu je žepna ura rešila življenje. RAINBOW HUNTING Sedaj ko smo temeljit»|.j reli na tekmi pri Euclid( ^ klubu, pripisujejo naši vsemogoče vzroke na račj«ej gorete. Pa naj bo že krn tem ali onem, nobeden J i g! priznati in svojih slabo^ terim smo mi zemljani ^ ženi in kaj radi pridemo ^ z različnimi izgovori. Seveda izgovor mora tako lažje odvrnemo vs»"nai mičenje od sebe. Moje mnenje pa je in vem, največ zaleže in to je izul^a ki je ravno tako potrebn">0^ športu kakor pri vsak1:, stvari, iče se bomo tega |ri li, nam ne bo treba vseM,^ vsakojakih izgovjorov domov po vsaki tekmi P1 ^ ščino. Kaj pravite? lm Da se pa malo bolj pripne za prihodnjo tekmo, k'si, vršila pri nas v bližnji ^člj sti, vas opozarjam vse se vrši naša seja v ned^oc Mr. Frank Sirku ob eni)a; dne in ker je seja važ^vc se vas pričakuje v poln^ p lu. Takoj po seji pa ?jbs Ijemo na strelske vaje \ i dol, kjer bo lahko vs^ve; mezno nadaljeval s ^e. "peta kolona." 5ar Izid zadnjega streljaj' kažejo številke in zgled' fantje še vedno pod vpl'f :očaranja nad takim P°'em tn.' J. .Fortuna ................." . F. Legan ...................J< F. Sirk ...................... J. Russ ......:.............fn J. Kic ........................1 le J. Rangus ...................i A. Kropaj ................ A. Zabukovec.............? c A. Zrimšek ...............-j1?1 J. Borovička .............-T01 J. Glavič.....................I' ll. Schulz ...................•fll( J. Echulz ...................- J L. Hochevar...............j 1 P Z lovskim pozdravo^1 J ljevalca —!" j^em bolje za nas! Nepre- 'e ^ Pa je vedno bil, tisti Mar- ■,bo-' Sieer bi ne bil v Yellow wa" ani ?rounc*u vrgel v stran načrtno*1 nam smer ; ' Potovanja! In vobče —." >ra se Je me(* pogovorom s/Jno ozrl po naših konjih in . ^aden obstal. ]e 7aj vraga —!" je zaklel pol- J« •pbnb i . sakif Jte si tiste konj'e tam" ega ■. /selci/ so dobri> lePi» eden Pa v in:iSto P°šebne vrste. Noben ni /ten čl°vek ne bo sedel na ; Pokvečeho mrcino!" , Jm je stiskal pesti. Pl{he b°m že Pokvečil —!" je '•J bd:.?ezen' da oni zunaj tako lj j^Jivo sodi njegovo Tony, se svečil te bom, da ti bo du-11 „it°Cila iz tvoje grešne kože!" ' eJa!" je pravil Patrik. "Či- 'lne/pJe Vrste je tista živaI- je 5(. a vkljub svoji odurni zu- pa losti je eden najslavnejših vivesL "Sem divjem zapadU-veste, čigav je?" s ^Ne.' ' 5ans earov." sljir1 vra£i —!- ičiul sem res, ?ledfzdl Sans ear žival, ki je vpliv Prej k,ozi podobna ko p0. i po,em;u konju, videl pa je še ........-f.kjer je gang earov konj, ......gotovo tudi Sans ear! .....0' Doživel sem neko ne- .....-j n° S1'ečanje s tem člove- ......■■■' pa bi mi ne bilo ljubo, če .......sP°2nal." ......,'fta;li So. plačali in odjezdi- ......,? dolini. ......"fJe mrmral za njimi: ......ali ne ,srečala se še .....•"}'.In sicer prav kmalu!" .......t 6 So tisti, ki jih iščemo!" ......" fazlaS=ral poglavarju šošo- ......."j MoJa rdeča brata jih fto- - Pohitela, Sam in jaz pa tVoP1' Jezdila za njimi. In potem 1'gimemo." j •" je dejal šošon in r Nemudoma sta odjezdila pnetouom za ubežniki. Je Plačal pivo, ki topot 1 hilo slabo, in še midva ' "djezdila za Patrikom, pa tU?110 oddaljena in krita za "teid. m eozdovi- ^blfeii'1 PliŠli Sm° na samoten' 11 i4 ?Vet in »isva se imela 1 j< VeČ Skriti- Zat0 sva pogna-in dohitela lopove, še 1 b0 se Prav zavedli, da je rekeft namenjeno. Trdo pred nji-■ s®!«* jezdila Winnetou in Ko- r?°irG°0d day> master Mercroft!" ; XdJaVil Sam" "Povejte' ali : b J , kon3i še vedno tisti, ki ste nlS#h Komančem?" 62 JE Mercroft si je nadel Pat-