WnIStuo Id uppMtvo: Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“ tsfeaja v pondeljek, sredo in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. « _______________ Z uredništvom se more govoriti rak dan od 11.—12. ure dopold. Telefon št. 113. Haročnina listo: Celo leto............12 K Pol leta ...... 6 K četrt leta ...... 3 K Mesečno.............. 1 K Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. biserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od čredne petitvrste; pri večkratnih oz na- ' nilib velik popust Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. Št. 125. j f Dr. Josip Vošnjak. | Zopet Je padel eden izmed Korenjakov, ki so neustrašeno budili naš narod v najtežavnejših okoliščinah. Z imenom dr. Vošnjafca je ozko zvezana politična zgodovina Štajerskih Slovencev. Politična konstelacija zadnjega desetletja ga je sicer potisnila iz bojnega polja nekoliko vi ozadje, a zasledoval je do zadnjega vzdiha vse naše javno življenje. Sicer je bil pc mišljenju bolj liberalne struje, ki ga je povzdignila v, Ljubljani celo v deželni odbor, a bil je mož, s katerim se je dalo govoriti, značajen narodnjak in zelo delaven. Leta 1873. je zmagal kot liberalen kandidat proti kanoniku Kosarju, a v svojih „Spominih“ (II, 260) odkrito priznava: „nisem bil vesel te zmage“. Zanj so se namreč pri ožji volitvi potegnili nemčurji. Današnji liberalni zarod nima tako rahle narodne vesti. Josip VoŠnjak je krepko sodeloval pri vseh važnejših narodnih, političnih in kulturnih napravah. Vkljub obilnega dela, ki mu ga je donašal njegov poklic in politika, je še našel Ča,sa za slovstveno delovanje. Do sive starosti je ohranil mladeniško či-lost v svojem peresu, sme se postaviti kot vzor delavnega moža, ki dela od zore do poznega mraka — svojega življenja za napredek svojega naroda. * * * Dr. 'Josip Vošnjak se je rodil dne 4, januarja 1834 v Šoštanju v, Šaleški dolini. Njegova rodbina je bila stara in ugledna. Sedanja rodbina Vošnjakov v Šoštanju izvira vsa iz te družine. Tudi veliki“ Nemec Wosehnagg in njegova družina je samo član te rodbine, ki nam je dala dva slovenska probuditelja — Mihaela in Josipa, Stariši dr, Vošnjaka so bili premožni usnjarji. V svojih „Spominih“ piše dr, Vošnjak sam: „Tacaš, ko še ni bilo velikih tovarn za izdelovanje usnja, so usnjarji prav dobro izhajali in bili po mestih in trgih nekaki aristokrati med drugimi obrtniki,“ Najprvo je obiskoval mladi Vošnjak domačo ljudsko šolo, na kateri je bil učni jezik nemški. S takimi, Id niso znali nemščine, je govoril učitelj tudi slovensko, O svoji narodni zavesti v tem Času piše dr. Vošnjak: »Čutili pa se nismo ne za Nemce, ne za PODLISTEK. Zbegani Amerikaner (V zabavo in pouk priobčil Januš Goleo.) Enega je celo tihotapno v lesu počakal in mu hudih naložil, toda ta greh mu je Bog gotovo odpustil, kajti kupeq je bil Nemec. Sploh pa je naš Amerikance vedno razsajal in vpil: „Tisti, ki bode mojo bajto kupil, me bode pomnil celo življenje!“ Posebno pa se je jezil naš Peter na ženo in ni si mogel • drugače dati (duška svoji' jezi, kakor da je polomil neko noč vsa lepo cepljena drevesa v svojem sadonosniku, kar kaže res satansko vedenje. Odslej je bil vedno nemir pri hiši; kajti človek, ki ga očetovo prokletstvo preganja, ki zgubi vero, v cerkev ne hodi in svetih» zakramentov ne sprejema, je in ostane divjak in takšen je bil tudi naš Peter, res škoda za tako imenitno ime. Slednjič se je Amerikanec vendar le pomiril in bil voljan, n;aj proda žena bajto kakor hoče, seveda je imel pri tem že zopet zlobne namene. 'Midlil si je, naj proda babura bajto, denar bodem že dobil od nje na ta ali oni oni način. In res, ker Peter ni več (podil kupcev, je žena prodala batlarijo še za precejšnjo svoto. Brž pa, ko je Amerikanec zvohal, da ima žena denar, je vedno več tirjal od nje. Vendar skrbna mati ni mogla zaradi moževe zapravljivosti svojih otrok popolnoma okopati; torej je sklenila, pijanca in razgrajača! zapustiti in se vrniti, da vsaj nekoliko reši, k svojim starišem onkraj Radia. Ko je pa Peter videl, da se mu žena ni vsedla na limanice, jej je vedno grozil, dja} bode njo in sebe Maribor, dne 23. oktobra 1911. Slovence,, ker se za narodnost sploh nikdo ni zmenil do leta 1848 in nam je bil jezik le sredstvo, da se sporazumemo med seboj z drugimi,“' Leta 1843 je prišel v Šole v Celje, Leta 1844 je bil sprejet na celjsko gimnazijo, Leta 1846 je prišel v graški dijaški konvikt. V viharnem letu 1848 je bil konvikt odpravljen in vsakemu je bila nakazana ustanova 200 gld, Dr. Vošnjak je nadaljeval svoje Študije v Gradcu. Ko je v jeseni leta 1848 zopet prišel v Gradec, se je vpisal v „Slovensko društvo“, katerega Član je bil tudi rajni dekan Hajšek, ter si kupil svilnat slovenski trak. Brigal pa se nadalje ni ne za politična in ne za narodna vprašanja, temveč se je samo pridno učil. Leta 1850 je zapustil Gradec in se je preselil na Dunaj, kjer je bil sprejet v 7, razred akademijske gimnazije Leta 1851. je vpeljala učna uprava maturo in dr,Vošnjak je bil prvi, ki se ji je moral podvreči. Napravil jo je z odliko. Leta 1852. se je vpisal na medicinsko fakulteto na Dunaju, in leta 1858 je bil promoviran za doktorja. Brigal se ves čas svojih Študij ni za javna vprašanja. Najprvo je izvrševal zdravniško prakso doma v Šoštanju, Leta 1859 se je prijavil vojaški oblasti in je prišel v vojaško bolnišnico v Ljubljani, Toda že v jeseni t. 1. se je naselil v Kranju, kjer je ostal do marca 1, 1861, Tu se je začel zanimati za javne zadeve in je pridno prebiral „Novice“. Iz Kjranja je prišel za sekundarija k dr, Fuxu v Ljubljano. Sedaj se je pričela zanj doba živahnega političnega življenja, V svojih „Spominih“ je naslovil dobo od 1861 do 1867 z značilnim naslovom , .„Agitator“, Toda v Ljubljani ni ostal dolgo. Že 1, decembra t. 1, ga vidimo v Slov. Bistrici, kjer je ostal celih osem let. Ko je prišel, je bila narodna zavest še povsem nerazvita. Vse mu je odsvetovalo probujevalno delo. L. 1862 se je začel prvikrat vtikati v volilno gibanje. Vršila se je nadomestna volitev za deželni zbor. Slovenci so kandidirali dr, Razlaga, toda je propadel. Dr. Vošr njak je sestavil oklic na volilce. Leta 1863, je sodeloval pri ustanovitvi „Slov, Matice“, Zelo živahno in velepomembno je bilo leto 1867, ko so Slovenci prvikrat stopili kot političen iaktor v javnost. Vršile so se po vseh slovenskih pokrajinah volitve v deželne zbore in povsod so zmagali slovenski kandidatje. Dr. Vošnjak je bil izvoljen v mariborskem okraju. Ostal je deželni poslanec štajerski do leta 1876, Leta 1868 je pomagal pri osnovanju „Slov, Naroda“, ki je izhajal pričetkom v Mariboru. Sodeloval je tudi pri slovenskih taborih, ki so se pričeli to leto. ustrelil, čo mu ne izroči denarja. Proti Veliki noči je vedno ženi pretil in govoril: j,„JLetošnja velika noč bode ’žalostna.“ Žaljbog se je v resnici tudi tako zgodilo. Celi veliki teden je že kakor obseden 'razsajal, polomil mnogo reči, posebno žmrle (ročni mlin), katerega je gradil celo zimo. Neverjetno, pa vendar reslnča, na drobno kosce je v pijanosti zdrobil tudi stenski križ. Sploh je 'take počenjal, da groza in strah obletava Človeka, ko vidi, kako daleč da zajde in podivja Človek. Ravno na velikonočno nedeljo prileti s samokrese« za ženo v klet ter ji grozi: „Najpoprej bom tebe, potrn pa sebe!“ Žena mu vsa zbegana komaj odnese še zdrave pete, priteče k Bastlu in ga prosi, naj bode tako u-smiljen in maj pripelje drugi dan otroke in kravo na dom njenih starišev. 'Bastl jej je to obljubil, sama pai je bežala že na velikonočno nedeljo na očetov dom, od koder je pred petnajstimi leti z veseljem sledila — svojemu možu. Amerikanec je pa po pobegu svoje žene divjal po Bušl-tiajti in si hladil živinsko jezo nad otroci in kravo, katero je pretepal, 'da je v jasli skakala. Velikonočni pondeljek se je pa, podal k sv. Pankraciju, »seveda ne k službi božji, kajti ta mu je že bila davno’ tuja, ampak: v Bučnikovo krčmo, kjer se je navlekel šiiherja. Razgret od jeze in nemške kapljice jo je urezal okoli Štirih popoldne proti domu. Na po,tu je srečal ‘tudi gospoda župnika in star rega Gregjelna, s katerima se. je še precej pametno pogovarjal o raznih» rečeh, posebno je tožil o svoji usodi, ki ga vedno preganja. Hudoval se je tudi na Abrama, ki ga je dolžil, da mu je Peter hlev požgal. Pa Abram ga je tudi čisto opravičeno dolžil, dasi mu ni mogel dokazati zločinstva. Bil je namreč stari Abram namenjen kupiti Bušl-bajto, da bi mu pa Letnik III. Leta 1870 se je preselil dr. Vjošnjak v Šmarje pri Jelšah. V začetku leta 1872 ga pa že srečamo^ v Ljubljani, kjer igra važno vlogo pri ustanovitvi ^.Narodne tiskarne“. Leta 1873 so bile prve direktne volitve v državni zbor. Dr. Vošnjak je bil izvoljen v celjskem okraju; ravno tako tudi za drugo dobo leta 1879, Pozneje se je odtegnil političnemu življenju in prepustil svoje mesto drugim močem. Poleg narodnega probuditelja in politika smo izgubili z dr. Vošnjakom tudi priznanega pisatelja. Dr. Vošnjak je mnogo pisal in je marsikatero njegovo delo splošno priljubljeno. Omenjamo drami „.Lepa Vida“ in „Doktor Dragan“, roman „Pobratimi“, gospodarski spis „.Umno kletarstvo“ in mnogo krajših stvari. Preselil se je potem v Visole pri Slov. Bistrici k svoji gorici, hoteč na stare dni vživati ljubi mir med (livnimi pohorskimi vinogradi. Obdeloval je svojo gorico sam in dal marsikomu v tem oziru dober vzgled. Le redkokdaj je zapustil svoj dom in prišel v družbo. Najljubše prijatelje je našel med duhovniki bistriške dekanije, Rad je zahajal v njihovo družbo. Najdražji prijatelj mu je bil nepozabni kanonik Anton Hajšek, s katerim sta se na stare dni ure in ure raz-govarjala, spominjaje se nekdanjih dni. Ko je pred 4, leti blagi Hajšek zatisnil svoje oči, se je Vošnjak bridko jokal za njim kakor otrok. Po pogrebu je imel na pogrebne goste daljši govor, kjer je slikal svojega blagega prijatelja kot vzornega duhovnika in kot vnetega slovenskega rodoljuba ter končal: „Najboljšega prijatelja mi krije zdaj hladni grob — kmalu pojdem tudi jaz za njim.“ V Slov. Bistrici je pomagal ustanoviti tudi posojilnico in je bil do svoje smrti v njenem načelstvu. Odkar mu je umrla blaga žena, so mu začele pešati vedno bolj njihove moči, V soboto, dne 21. t. m. zvečer je pa tudi on mirno zaspal. Pogreb se vrši jutri, dne 24, t, m. ob 2. uri popoldne. Bodi mu slovenska zemljica lahka!, Na dveh tirih. Dunaj, 22. okt. 1911. Baron Bienerth je dal ostavko, ker je uvidel, da ne more rešiti s svojo majhno večino, opirajočo se la na Nemce in Poljake, »velikih nalog, M čakajo novoizvoljeni državni zbor. Sel je sam, vse svoje mini-stre-tov)a nedeljo, to je dne 22. oktobra ustanovila Dekliška, zveza za šentpavelsko , župnijo. Marsikaterokrat prej je bila slišati iz ust naših deklet žalostna tožba, da v St. Pavlu ne veje pravi duh' med dekliško mladino, da je vse nekako zaspano, da si ne upajo tukaj pokazati dekleta svojega stremljenja za izobrazbo. A, hvala Bogu, omenjeno nedeljo se je predrl led in začelo se bode med našimi dekleti veselo društveno življenje, kakor isto opazujemo drugod Širom naše slovenske domovine. Otvoritelj shoda, vlČ, g. župnik, je predlagal za predsednico shodu Julijai-no Ocvirk, katera pozdravi doŠIega poslanca S. K. S. Z., vlč. g. dr, J. H o h n j e c a , ki potem v; nad eno uro trajajočem govoru govori besede navdušenja za dobro stvar. Omenja blagodejen vpliv Dekliške zveze na izobrazbo deklet, razlaga natančneje potrebo vzgoje glave, roke in srca, predlaga ustanovitev dekanijskega dekliškega odbora za dekanijo Braslovče, k Čemur so navzoče navdušeno pritrdile,, in sklenile, prirediti takoj predpriprave za udejstvovanje tega nasveta. Vsaka dekliška zveza, naj imenuje po e-no zastopnico za dekanijski odbor ter naj njeno ime takoj javi Ter, Šketa v Braslovče. Nato je nastopila domača mladenka Julijana Ocvirk ter v res krasnih besedah slikala navzočim živo potrebo dela ter vstraj-nosti v dobrem do konca kljub,vsem morebitnim težko-čam in bridkostim, Istotako je Marija Kunst v sicer kratkih, pa jedernatih besedah izražala potrebo 0-brambe slovenske mlaidine po neustrašenem delu mladine tudi ženskega spola. Došle so tudi mladenke iz Gomilške in Braslovč in je Trezika Šketa vžgala v lepih besedah ogenj navdušenja za hvalevredno stvar v navzočih, govoreča o velikem pomenu dekliških zvez. Sledilo je čitanje pravil In predlaganje odbora za novo zvezo, na kar se je vršilo zapisovanje Članic, katerih se je že zdaj prijavilo 69, Za našo župnijo visoko število priglašenih Članic, kakor tudi izvoljeni Zivezin odbor nam pač jamčita,, da bode Zvezino delo obrodilo obilen, blagodejen sad, Mi pa želimo, da bi dal Vsemogočni tej najmlajši hčerki organizirane krščanske Slovenije svoj blagoslov. Vojska med Italijo in Turčijo. Razn^ nevarnosti. Kakor se govori, je izjavil veliki vezir v tajni kabinetni seji glede tripolitanskega vprašanja, da se gre pravzaprav samo za obnovitev orijentskega vpra-Šanja. Turška vlada da bo vsled dovoljenja gotovih političnih geograficnih in gospodarskih ugodnosti sklenila kompromise, vsled katerih bi bilo tudi tripolitan-sko vprašanje na interesom Turčije odgovarjajoč način rešeno. Minister za zunanje zadeve je dobil brzojav, karteri javlja, da se bliža na Balkanu nevarnost zaplet-Ijajev. J Bombardiranje mesta Benghasi Dne 18, t. m, je došel pred Benghasi drugi del čet pod varstvom več vojnih ladij. Admiral Aubry je pozval mesto k predaji, toda Turki so zahtevo odločno zavrnili, na kar jim je admiral vsled slabega vremena (niso mogli še streljati) dal rok do 6, ure zjutraj, na kar se je zjutraj ob tem Času, ker Turki niso dali nikakega glasu od sebe, začelo z bombardirar njem trdnjav, Nato se je začelo z izkrcavanjem čet, ki so začele takoj naskakovati turške utrdbe. Boji so trajali do trde noči. Ob tem času so bili Italijani že tudi gospodarji luke in mesta. Pomoč E gipt a, Carigrajski zastopnik Egipta je sporočil velikemu vezirju, da so na nekem ijudskem shodu v Egiptu zbrali okoli 20.000 funt-šterlingov za nadaljevanje vojne proti Italiji. Združene ameriške države na strani Ti u r č i j e, „Ikdam“ konŠtatira, da dozdaj samo Združene severoameriške države niso proglasile svoje nevtrali-tete. List belježi tudi vest, da bi združene severoameriške države, ker imajo Amerikanci pravico, eksploatirati žveplene zaklade v Tripolitaniji, ne zasegle v konflikt med Italijo in Turčijo, To poročilo „Ikdama“ temelji na vesti, la je razširjena v turških’ krogjh, da so Združene severoameriške države obljubile pomoč Turčiji zoper eventuelne napade italijanske mornarice na otoke grškega Arhipela ali na maloazijsko obal. V to svrho je namenjena ameriška mornarica, ki je došla pred Mytilene, Ameriški poslanik v Carigradu je označil vse te govorice kot popolnoma neosnovane. V Sredozemskem morju sploh ni ameriške mornarice. Italijanska mornarica. Italijanska eskadra kroži pred Rhodom, Pred-straža italijanske mornarice stoji pred Mytilenami, kjer so videli šest italijanskih vojnih ladij. Središče italijanske mornarice je Tobruk, Zadnje vesti. V zadnjih dveh dnevih so napeli Italijani vse moči, da zasedejo Derao, Benghazi in Homs. Vi jvseh treh imenovanih lukah so se Turki dobro branili. Se le po vspešinem obstreljevanju turških pozicij od strani vojnih ladij so se zamogle italijanske čete izkrcati. Posebno, trda.* je predla Italijanom v Bengha« ziu. Italijanska uradna, poročila prajvijo, da je bilo mrtvih 1' častnik in 5 mornarjev, ranjena pa sta bila, dva Častnika in 14 mornarjev in to od mornarice, na suhem pa je padlo 16 mož, 71 pa je bilo težko ranjenih. Pred 'Benghazijem so se na strani' Turkov bojevali tudi Arabci. Udeležba kirenajskih Arabjcev je razumljiva. V Kirenajki namreč Še zelo cvete trgovina s sužnji, Česar bi fern pod italijanskim gospodstvom bilo konec. Boj, ki se je začel zjutraj ob 9. uri, je trajal do solnčnega zahoda. Po noči so že bili Italijani gospodarji mesta; zasedli so dudi Horns in Derao. Politični pregled. Poroka v cesarski hiši. V petek dne 20. t. m. je bila blagoslovljena zveza med prihodnjim avstrijskim prestolonaslednikom nadvojvodo Karolom Franc Josipom in burbonsko princezinjo Žito iz hiše Parma. Poroka "se je zvršila na gradu S eh war z au na Nižjem Avstrijskem. Zanimanje za to poroko je bilo posebno veliko med tamošnjim prebivalstvom, ki je že od zgodnjega jutra oblegalo vso cesto od železniške postaje do gradu. Ob 11. uri se je pripeljal cesar. Iz vseh bližnjih krajev so požarne bramble, veteranska društva, šolski otroci in drugo občinstvo tvorile ob cesti Špalir. Med 'gosti sta bila tudi saški kralj in prestolonaslednik Franc Ferdinand. Z'višeni' par je poročil msgr. Bisletti in sicer v imenu papeževem. Asistiral je stric ženinov dr. theol. in profesor bogoslovja saški princ 'Maks. Priče so bile za nadvojvodo Karola Franca Josipa: saški kralj in nadvojvodinja Marija Joseia; za nevesto princezinjo Cito: don Jaime, madridski voj-vodaj in vojvodinja Marija Antonija pl. Parma. Vstaja na Kitajskem. Iz bojev, ki so se vršili v Hankovu, so izšli slednjič revolution arci kot zmagovalci. Uspeh vstašev se pa pripisuje dejstvu, da je cesarski general Ping delal roko v roki z revolucionarji, V Pekingu vlada med vladnimi krogi panika. Vsi imovitejši prebivalci jemljejo denar iz kitajskih, in ga nalagajo v tujezemskih zavodih. Vsi gojenci pekingške vojaške akademije so prešli k vstašem, Iz Hangkonga, se poroča, da je položaj v Kantonu dosedaj še miren, vendar se smatra, da je izbrali vstaje neizogiben. Policija se je oborožila, s puškami novejšega modela. Iz Nankinga je pobegnilo 15.000 ljudi, tudi iz drugih krajev beže prebivalci trumoma. Železniško vprašanje. (Govor dr. Benkoviča tv državnem zboru dne 17. okt. 1911.) Gospoda moja! Vi bodete mogoče mislili, da pretiravam. Jaz imam poroka iz štajerskega deželnega zbora, to je ptujski župan, ki se je na jako zanimiv način izrazil o zapostavljanju Spodnjega Štajer-ja 'in to v, štajerskem deželnem zboru v neki seji leta 1909', Poslanec Ornig je v Štajerskem deželnem zboru izjavil, ‘da se mora po delovanju večine 'za spodnji del dežele (poslanec Ornig je tudi član večine) soditi, da se Štajerska sploh pri Radgoni ob Muri konča, Isti nemški poslainec je izjavil, da ni čudno, če sledi ljudstvo klicu: proč od Gradca! in sam jo enkrat večini, torej svojim klulbovim tovarišem zaklical, da naj vendar enkrat store kaj za Spodnji Stajer. Visoka zbornica! Mislim, da lahko opustim nar daljna, izvajanja, in poskuse, utemeljiti življenjski interes, katerega ima Štajerska na liški železnici in na dalmatinskih železnicah'. Tfa interes je pa v, toliko večji, ker je Štajerska sedaj popolnoma izročena južni železnici, in bi se moglo, vi tem oziru zboljšati le z gradnjo n dve proge. Južna železnica se pa silno upira gradnji novih železnic na Štajerskem, pjodpira jo pa v tem ogrska železniška, uprava. Zelo žanimivp je, primerjati popustljivost, i katero so izvajale različne avstrijske vlade napram ogrski železniški uprafvi1 in pa trdovratnost, s katero zasleduje ogrska železniška uprava interese domače zemlje. Od naše vlade se je pov-darjalo kot veliko pridobitev nagodbe iz leta 1907, da smo ohranili pravico, določevati tarife na naših železnicah. Kar se Štajerske tiče, moram dvomiti o vrednosti te pridobitve, kajti na Štajerskem bi lahko imeli dosti krajše prometne zveze in boljše prometne razmere, seveda samo z gradnjo novih železnic. Toda vse (e namene preprečite južna železnica v zvezi z ogrsko deželno upravo. Jaz vas opozorim samo na lokalno železnico Rogatec—deželna meja. Vsa železnica do deželne meje je gotova, toda ogrska železniška uprava se v zvezi z južno-železniško upravoi protivi, zgraditi kratko progo med Krapino in med deželno mejo. Kdor se hoče peljati v znamenito zdravilišče, mora to storiti preko Z'aprešiča— Zidani most, ajli pa preko Čakavca—Pragersko. Z železnico se ne more peljati direktno v zdravilišče. Se značilnejše so razmere na južnoželezniiški progi Zidan most—Zagreb. Ta proga, ima gotovo v prometu važnost. Deloma je že dvotirna, ali pravzaprav tako grajena, da se lahko položi drugi tir tEfkof do Brežic, oziroma do Vidma. Železnica še je gradila kot glavna železnica drugega razreda. Po aneksiji Bosne in Hercegovine je hotela južna železnica na omenjeni progi uvesti brzovlake, da bi pritegnila, veliki promet iz Bosne in Hercegovine. Tjodai ogrska železniška uprava ji je to namero preprečila. Kar se tiče Štajerske in žalostnih prometnih razmer na štajerskih železnicah,, lahko mirno trdim, da ima povsod ogrska železniška uprava svoje roke vmes in da dela povsod težave, ker se boji, da bi z gradnjo novih železnic prešel tudi promet na Štajersko. Visoka zbornicai! Mislim, da bo visoka zbornica nujni predlog tov. Dulibiča in Jarca enoglasno sprejela, da bo se podala v meritorno debato in zaklicala, kakor ten mož avstrijski vladi1, da vstraja. Razgled po svetu. Vse članice štajerskega pododbora Zadružne Zveze V Maribora se še enkrat opozarjajo na glavno skupščino v Mariboru dne 26. t. m. Vsaka članica naj pošlje k skupščini za-topnika, ker se bo razpravljalo o vprašanjih, ki bodo za ra?voj štajerskih zadrug dalekosežnega pomena. Poroka. Dne 23. oktobra t. 1. se je poročil g. Fr. Koser, c hr. poštar v Juršincih pri Ptuji, z gospicb Štefko Zadravec z Vurberga. Bilo srečno! Jörnov koncert. V petek 20. t. m. je priredil kr. dvorni operni pevec Karol Jörn, prvi lirični tenor kr. dvorne opere v Berlinu, član new yorške Metropolitan Opera in kraljeve opere v Londonu, v Mariboru koncert. Umetnik razpolago čez lep, močen, izvrstno šolan tenor. Program je obsegal 6 pesmi (Schubert, Hermann, Kann, Brahms, Brüll) in 4 arije (Valterjev „Preislied iz Wagnerjeve opere „Die Meistersinger“, Rodolfovo arijo „Che gelida manina“ iz Puccinijeve „Boheme“, arijo iz Leoncavallove opere „Pa-gliacei“ in veliko arijo „Je suis seul“ iz Massenetove opere „Manon“). Pri arijah je prišel pevčav glas in njegova umetnost do polne veljave in želeli bi bili videti umetnika ne na koncetnem podiju, temveč na glediškem odru. Iz šole. Deželni šolski svet je imel dne 12. t. m. sejo. V njej se je sklenilo med drugim: Definitivni^ učitelj v Dolu, Jožef Roš, je prestavljen k Sv. Florijanu; učiteljica Rezika Petovar v Kapelah pri Brežicah stopi v stalni pokoj ; definitivni učitelj Ivan U-rek v Vuzenici je premeščen kot učitelj na Vransko; učiteljski süplent v Zibiki, g. Henrik BlazinŠek, je imenovan definitivnim istotam; nadučitelj v Olimjah, Oskar Žolnir,.pride za nadučitelja na Črno goro; u-čiteljica Ljudmila Schreiner v Slov. Bistriti je imenovana za nadučiteljico na deški ljudski šoli v, St. Jurju ob juž, žel.; učiteljica v Trbovlje-Vodah, Ana Lapornik, je prestavljena na dekliško ljudsko šolo v Trbovljah; definitivna učiteljica Ana KalŠek v Gotov-Ijah, je nameščena kot, učiteljica, v Cadramu. Hein gre. Deželni predsednik koroški, po svoji nemški nestrpnosti poznati baron Hein, stopi v pokoj, tako poročajo sedaj tudi že graški listi. Bilo je to že dolgo pričakovati, kajti v boju s koroškimi Slovenci, katerim je prizadjal nešteto krivic, se je spozabil tako daleč, da mu je „Mir“ očital laž in je postal nemogoč. Nemci so ga seveda krčevito držali, in le z žalostnim srcem ga puste iti. Ker pa toliko vendar uvidijo, da je mož odigral in bi bilo več kakor po turški maniri, če bi ga hoteli še držati, zato so se vdali, toda že apelirajo na vlado, da jim da takega naslednika, ki bo po volji nemško-nationalnim poslancem. Slovenci moramo biti seveda zadovoljni, da Hein gre. Vzdih olajšanja bo gotovo šel preko slovenskega Korotana, ko se bo raznesla ta vest.. Toliko udarcev, upamo, ne bo -treba koroškim bratom nikdar več prenesti, kakor so jih za Časa Heina, tega. eksponenta nemškega „Volksrata“, Biti moramo pa previdni in oprezni ter odločno delati na to, da se nasilni nemški kurz spremeni. Z vstrajnim delom se je našim Korošcem že marsikaj posrečilo doseči in upajmo, da tudi to, kar jim mi tudi iz srca želimo. Protestantovslre drznosti. Včeraj, dne 22. t. m. so imeli protestanti službo božjo v Radgoni in Konjicah. Bodi jim! Protestirati pa moramo najodločneje, da se je vršila luteranska božja služba v Konjicah v posvetovalnici okrajne posojilnice. To je nečuveno! Premoženje, ki ga ima sedaj okrajna posojilnica v Konjicah, se je steklo skupaj iz samega katoliškega denarja, v pretežni večini katoliškega slovenskega ljudstva. Sedaj naj se pa podpira s tem denarjem indirektno prusko-protestantovsko gibanje. Ce ni to izzivanje vsega katoliškega, zlasti pa slovenskega ljudstva, v, konjiškem okraju, potem res ne vemo, kaj je izzivanje. Svetujemo kar najodločneje merodajnim faktorjem, da naj s takimi provokacijami prenehajo. Naše ljudstvo naj mirno gleda, kako se v prostorih, kar tere ono vzdržuje, dela za odpad od katoliške cerkve in širi veleizdajalsko vsenemštvo, to je preveč. Car ve ant consules . . . Uničujoča sodba o argentinskem mesu, V dra-ginjskem odseku sta v četrtek, dne 19. t, m. na zahtevo kmečkih poslancev poročala oba živinozdravni-kja, ki sta se mudila, eden 1 mesec, drugi pa 4, o ži-vinoreji v Argentiniji, o klavnicah in o razpošiljatvi mesa,. Poročilo, ki je pa bilo tajno, je napravilo velikanski utis na poslance, in je zastopnike soc., demokratov in mest hudo poparilo. Ko bi poznalo te razr mere, kakor je opravičeno poudarjal dr, Verstovšek drugi dan, bi zapodilo svoje zastopnike, ki jim tako ponujajo to meso, ki po teh poročilih večkrat ni boljše kot mrhovina. Mestni volilci se lahko zahvalijo svojim zastopnikom, da jim hočejo doseči uvoz takega mesa, mi ga jim privoščimo. Obrtno gibanje meseca septembra. Obrte so prijavili in dobili koncesijo, a) Sodni okraj Maribor: Schrey Janez v Jurjem dolu 23 ( obČ. Ploderšnica), gostilniški in krčmarski obrt, Kokol Jožefa na Ranči 70, trgovino s perotnino, sadjem in zelenjadjo. Polzi Rudolf v Leitersbergui 250, trgovino raznega blaga. Ferk Marija v Pobrežju 328, branjarijo.. Brezner Jurij v Spod. Hočah 28, krojaški obrt, Likavetz Janez na Ranči 48, gostilniški in krčmarski obrt, Wruß Fr, v Bistriti pri Lembahu 29, gostilniški in krčmarski obrt. Habjanitsch Jerta v Pobrežju, obrežna ulica 329, branjarijo. Panko Anton v Studencih, okr, cesta 23, trgovino s sadjem in slaščicami, Nerath Alojzij v Studencih, okrajna cesta 25, brivnico. — b) Sodni okraj Slov, Bistrica: Majal Janez v Gaberniku 37, gostilniški in krčmarski obrt, Šifrer Alojzij v Laporju 27, trgovino raznega blaga. Polšak Janez na Pragerskem 31, mesarski obrt. Franc Roza v Slov, Bistrici 181, starinarski obrt. Machoritsch Jožef v Marhački vesi 10 (obČ, Pekel), gostilniški in krčmarski obrt. Dr. Ignacij grof Attems v grajŠČini Zgornja Bistrica 1, gostilniški in krčmarski obrt. Zadružni shod. Vabimo k okrožnemu zadružnemu shodu, kateri se vrši v, nedeljo, dne 29. oktobra. 1911 v Križevcih, v prostorih g. Jureša (Boreči). Začetek točno ob /43. uri popoldne. Dnevni red: 1. Pomen zadružnih okrožij. 2. Volitev predsedstva zadružnega okrožja in določitev kraja za prihodnje zborovanje. 3. Navodila za poslovanje posojilnic. Poroča g. nadrevizor Vlado Pušenjak iz Maribora, 4. Gospodarsko predavanje. 5, Vprašanja in nasveti. Vsi člani načelstva in nadzorstva posojilnic v Ljutomeru, Križevcih, Gornji Radgoni in St. Jurju ob Ščavnici se pozivajo, da se udeleže tega shoda. Vabijo se pa tudi vsi elani in vlagatelji vseh posojilnic in člani drugih gospodarskih organizacij v okrajnem glavarstvu Ljutomer k udeležbi!, ■v Štajersko. Maribor. „[Slovenska Straža ima danes družinski večer v gostilni gospoda Kirbiša. Na veselo svidenje! Sr. Lovrenc na Drav. polja. V petek, dne 20. t. m. je v Žnpečji vasi tekom enega leta že četrtič izbruhnil ogenj. Začela je goreti kopica slame pri posestnika Draškoviču. K sreči je bilo popolnoma mimo vreme in so ogenj hitro zapazili in s pomočjo požarne hrambe zabranili, da se ni razširil na gospodarsko poslopje, ker sicer bi uničil še tisti del vasi, ki je po groznem velikonočnem požara še 'ostal. Zdaj v jeseni bi bila nesreča tem hajša. Št. Jnrij ob jnž. žel. Mesto nadačiteljice na dekliški šoli je že oddano. Na zahtevo krajnega šol. sveta, ki je soglasno povdarjal, da se naj mesto podeli eni izmed dveh domačih zaslužnih učiteljic, ki že dolgo takaj delujete, se deželni šolski svet ni nič oziral. Tam so bržčas nalašč zavoljo te kompetence iztuhtali klavzulo, da mora nadučiteljica imeti skušnjo za meščansko šolo. Čemu je sploh krajni šolski svet tukaj in čemu se prošnje nanj pošiljajo, ako nima nič odločevati in je njegov sklep celo iluzoričen. Ali je res samo zato tukaj, da prenaša ljudske nevolje radi drage, od višje šolske oblasti zasnovane palače, v kateri ima tudi nadučiteljica svoje udobno stanovanje. Raje bi g. nadučitelj kakor drugod imel vodstvo črez celi zavod, in nam nadučiteljico ni treba. Čudno je tudi, da je "„Narodni List“ že imenoval osebo, ki mesto dobi, še preden je okrajni šol. svet imel tozadevno sejo. Ali je njegov zastopnik tako „narodno“ pomagal reševati to za-dovo ? Jarenina Včeraj popoldne se je ponesrečil pri nas majer Jurij Kristl. Bil je na lovu v Gačniku; pri tem je tako nesrečno ravnal s puško, da se mu je sprožila in mu šel strel skozi glavo. B I ie na mestu mrtev. Podlehnik pri Ptaja. Na tukajšnji pošti vladajo prav čudne razmere. Priporočeno pismo, ki je bilo oddano v Ljubljani dne 19. septembra, je prišlo v roke naslovljenca ravno črez en mesec! Drugo pismo, ki je bilo oddano v Gradcu, dne 18. avgusta je pa prišlo na naslovljenca šele 21. t. m. Za našo ubogo ljudstvo je le preveč, da mora vsled takih razmer trpeti škodo. St. Ilj v Slov. gor. V soboto, dne 21. t. m. zjutraj je umrla tukaj po dolgi bolezni gdč, Terezija Gor-nig, stara 83 let. Ranjka je bila teta našega vrlega gosb, Baumana. Blaga žena, počivaj v miru! Sv. Peter pod Svetimi gorami. V Četrtek dne 19. t, m. zvečer je umrla obče spoštovana trgovčeva soproga, , gospa Marija Černelč, v najboljših letih. Pobrala jo je neizprosna jetika. Naj v mira počiva! Preostalim naše iskreno sožalje, Trbovlje. Kmečko bralno društvo v Trbovljah vabi na veselico, ki jo priredi v nedeljo, dne 29. oktobra t, 1. v dvorani „Društvenega doma“.. Spored: a) „ Junaška deklica“ (blažena Ivana d’Are), drama v petih dejanjih z zaključeno sliko., b) „Popolna žena“, veseloigra v 1 dejanju, c) Prosta zabava. Začetek ob 3. uri popoldne. Vstopnina: 1, sedeži K P20, ostali sedeži 80 vin., stojišče 40 vin., sedeži na galeriji 1 K. Ker je namenjen čisti dobiček knjižnici Kmečkega bralnega društva, se preplačila hvaležno sprejemajo. Odbor. Zahtevajte list Straža! Ma], moj p, si naboden ? Meni se kaj takega splob ne more zgoditi. Prvič imam izvrstno protisredstvo in drugič, si znam hitro pomagati, ako Čutim le malo prehlajen j a; jaz vzamem zmiraj pristne sodenske mineralne pastile. Kakor hitro obolijo vrat in bronhije vsled nahoda, pomagajo hitro in sigurno sodenske pastile. Zatoraj poslušaj moj svet, kupi si v lekarni ali drožeriji ška-tljico sodenskih za K 1-25, pazi pa, da ne dobiš kakih ponarejenih. Generalna reprezentanca za 'Avstro-Ogrsko W. TJi. Guntzert, c, kr* dvorni dobavitelj Dunaj IV-1., Grosse Neugasse 17. Pijte samo ToJstouršha slatino. Ranti st t Totstem srhu, Buštsnj, Boroško. V se da dobroidoča najem gostilna in tr- Slovenci pozor! Tehtnice (vage) za govina z mešanim blagom v »Narodnem domu« v Grebiniu na Koroškem. — Prosilci morajo imeti spričevalo trgovske vsposobnosti in se oglasiti ustmeno ali pismeno pri »Hranilnici in posojilnici v Velikovcu« dadne 15. novembra 1.1. Schlüter- kruh redilen, lahko prebavljiv, okusen, ostane dolgo svež, lep kruh in cen. Izdeluje pekarna Berner Koroška cesta, filialka v Tegetthoffovi ulici. mošt, vino, žganje, mleko i. t. d. prave klosterneu-burške v velikem izboru. Posebno priporočam nove slovenske plošče za gramofon, v katerih i-mam sedaj posebno veliko izbiro. Popravila se točno in hitro izvršujejo. Urar, očalar in zlatar parno Bureš Mar8bor .Tegethofova cesta St. 39. ^ i| y Prevzamem vsa dela a Jm dekdraoijskej slikarske In W pleskarske stroke, katera izvršujem vestno in po najnižjtti cenah. Mihael Dobravc i Celju Gospodska ulica 5. Yosek, med v satovju, želod, suhe gobe, divji in pravi kostanj, vinski kamen, suhe češplje, suhe hruške, orehe, Eräina štej* n&tratfna steki»*®!» trgovin® 448 n« debelo in mm türobaso Franc Strupi s Celje In sploh vse deželne pridelke kupi Anton Kolenc v Celju, vsako množino. Kdor kaj ima, naj ponudi. ira&ha pnp&r-sča po najnižih cenah svoje bogato saiog® steklene in peFselaiifist* posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev te podobe. Ppeeseflfe w*#8s atok^^niHcih del pri »«“fevafe iss atavbab. Helt^lidssejša m l@üf§§s pMtrsIiltesgs W m 4 pffistrevana zadruga z n®mpi]§sie zav@z® IC Stolna ulica št. S (med glavnim trgom in stolno cerkvijo). ffrAnifns vloge se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: na-V due po 4*/0, proti 3 mesečni odpovedi po 41/»-Obresti se pripisujejo h kapitala 1 januarja lil 1. julija vsakega teta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obre-totvasje kaj prekinite Za nalaganje po poiti so cc&no kanimo položnice na razpolago pok konto ^ 97.078). Renta! davek plaia posojilnica ni * G posojila se dajejo le članom in sicer : na vknjižbo proti papilarni varnosti po 4*///», na vknjižbo sploh po 5%, na vknjižbo in poroštvo po 57**/« hi B» osebni kredit po 6®/«- Nadalje izposojajo na saatave vrednostnih papirjev. Dolgove pri dragih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svoje teto preti pe-vrnitri gotovih stroškov, ki pa nikdar ne preseglo 7 kron. — Protege sa vknjižbo dela petKpnea tanka plača 1» kutaka. « Uradne um N vsako sredo in četrtek od 9. do 12. in vsako sobote od 8 do 12 dopeUtee, praznike. — V uradnih urah se oprsjema ha b: plačuje denar. pojasnil« so dajejo mak delavnik «S žganlama v Celju= pripsrsšo svojo doma žgana gtfjf ^ffSStl stake, tropinovec, sinskB t, brinjevec kakor tudi U7