Poštnina plačana v gotovini
VSEBINA:
Članki.
Dr. J. Basa j : Zopet vprašanje zaradi davčne prostosti zadrug.
Dr. Vlado Valenčič: Nova pota modernega plačilnega prometa.
Dr. A. Uršič: Razmerje med javno oblastjo in zadružništvom.
Prof. S. Borodaewsky:	Zadružništvo in ljudska
prehrana na Češkem.
Banovinski prehranjevalni zavod v Ljubljani.
Zvezine objave.
Dan varčevanja.
Gospodarske vesti:
Pred emisijo notranjega investicijskega posojila.
Potrebna je radikalna revizija zadrug.
Nasveti nerednim zadružnikom.
Literatura.
Dr. Milan Škrlj, Nadzor v gospodarskih zadrugah.
NARODNI GOSPODAR
GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE V LJUBLJANI
Dr. J. Basa j:
Zopet vprašanje zaradi davčne prostosti zadrug
V zaidnjem času se zopeit pojavljajo
napadi na zaidružnjištvo. Našle so se zadruge, 'ki zadružno oildiko isaimo izkoriščajo in delajo konkurenco zakoniti trgovini. V trgovskih glasiMiih je postavljena zahteva po radikalni reviziji zadrug. in v zvezi s tem ise zopet očita, da država favorizira zadružništvo, da mi enakopravnosti mod zadružništvom im drugkni gospodarskimi panogami in da je državna blagajna oškodovana za najmanj letnih 500 milijonov dinarjev, ki bi jih mogla dobiti, če bi bilo zadružništvo izenačeno glede davčnih bremen z ostalimi gospodarskimi panogami.
Revizija se vrši, a ne povsod
Popolnoma soglašamo z zahtevo, da je radikalna revizija zadrug potrebna. Za zadruge, ki so organizirane v revizijskih zvezah, revizijske zveze pa zopet v Glavni zadružni zvezi, se radikalna revizija redno vrši, kakor to zahteva zadružni zakon. Revizijske zveze imajo moralno odgovornost, obenem pa tudi s sankcijami podprto zakonito odgovornost za pravilno poslovanje zadrug, ki
so podvržene njihovi reviziji. Še več, zadnja novela k zakonu o neposrednih davkih je cello naložila zvezam materialno odigovomost za to, da res vse včlanjene zadruge izpolnjujejo pogoje za prostost od družbenega davka. Za zadruge, organizirame v revizijskih zvezah, je torej poziv k radikalni reviziji nepotreben, ker ima zadružništvo zadosti zadružne zavesti in moralne moči, da vseskozi gleda ne le na izvrševanje zakonitih predpisov, ampak tudi na čast in ugled zadružništva.
Kje je krivec ?
Moramo pa tukaj naravnost pokazati s prstom na zadruge, ki se v največji meril nahajajo v samem, Belgradu in še v bližnji in daljni okolici in o katerih je znano, da vodijo danes pokret proti Glavni' zadružni zvezi in vsemu v okrilju te Zveze organiziranemu zadružništvu. proti zadružnemu zakonu v sedanji obliki in zlasti proti revizi ji, kakor jo sedaj izvaja Glavna zadružna zveza v Belgiradiu z včlanjenimi revizijskimi zvezami. Te zadruge bi želele, da se
Narodni gospodar Letnik 41 Številka 11 Strani 161 — 176 Ljubljana, 15. novembra 1940
sistem avtonomne revizije v zadružništvu odpravi in da se uvede revizija upravnih oblasti,
v tako važnem vprašanju^ kakor je vprašanje zadružne revizije, kar dve zvezi takih zadrug’ obstojita v Belgradu in imata v svojem elansivu lepo število zadrug. Toda, Iko bi se pri obeh zvezah in pri njihovih zadrugah izvedla radikalna revizija, bi ta revizija odkrila, da je vellik deli teli zadrug samo na papirju, ostali del pa so laike zadruge, ki naj krijejo z zadružno firmo zasebno špekulacijo in ki resnično predstavljajo samo zlorabo zadružne oblike. Zakon o gospodarskih zadrugah je izročil vrhovno nadzorstvo nad zadružništvom v roke ministrstva za kmetijstvo, deloma pa v roke ministrstva za trgovino in industrijo ter ministrstva za socialno politiko
Napačno posploševanje
Pri nas se pri obravnavanju vprašanj zelo pogosto in zavelstno dela krivica s tem, da se gotova pregreha in napaka, ki jo je zagrešil poedinec, napila vsemu sianu in zaradi napake po edinca izreče obsodba nad celim slanom. lako delajo sedaj (udi proti zadružništvu. Nič ne tajimo, da gotovi' zadruge zlorabljajo zadružno obliko in opravljajo zasebno špekulacijo pod zadružno firmo. Popolnoma sogbvšaauK) z J ngosliovanskim Iknri rjetn in s I rgov-skim listom . da je radikalna revizija zadrug potrebna. Celo s prstom smo pokazali na one zveze in zadruge.
Odločno pa
odbijamo poizkuse in io ža losi ne poizkuse, da bi se krivda za napake in prestopke špekulantskih zadrug v Belgradu naprtila vsemu zadružništvu in bi se zaradi maloštevilnih izjem blatilo in napadalo vse zadružništvo in postavi la celo zahteva po t-phišnem obdavčenju vsega zadružništva.
Zahtevo po davčni prostosti utemeljena
/ato pribijemo, da mora slej ko prej kot temelj pametne in zdrave državne politike veljati zahteva, da se na različne načine pospešuje in favorizira zadružno organiziranje malih ljudi. Davčne ugodnosti, ki iso po .sedanjem zakonu o neposrednih davkih priznane zadrugam, imajo tako stroge pogoje, da jih morejo biti deležne zares le zadruge, ki delajo za občo korist, za pospeševanje blagostanja malih ljudi.
Strogi pogoji za davčno prostost in strogo izvajanje
Davčni zakon in pravilnik k temu zakonu postavlja celo. vrsto pogojev za davčno prostost v sami organizaciji zadruge in v njenim poslovanju. Kolikor se pri nabavnih zadrugah prebitek iz poslovanja deli med zad rugu rje, si' sme deliti le sorazmerno poslovanju zadružnika z zadrugo (ristorno). Člani upravnega in nadzornega odbora vršijo svojo dolžnost kot neplačano, častno dolžno i. zaradi tega iso nagrade ali tantijeme izključene. Rezervni sklad je nedeljiva imovina zadruge, tako da sr celo v slučaju likvidacije ne sme razdeliti med člane, temveč mora v istem okolišu ali kje drugje po odredlbi zvezi' služiti zadružnim natnenom. In kar je najvaž-
nejše in kar moira prav trgovce najbolj pomiriti, je stroga vezanost poslovanja zadruge izključno na zadruga rje. Prvi paragraf zalkoma o gospod a rskili zadrugah, ki vsebuje temclljna zadružna načela in v na j večjem delu predpisuje za posamezne vrste zadrug poslovanje izključno le z zadrugarj i, je v celoti prevzet v pravilnik k zakonu o neposrednih davkih. Zloraba zadružne oblike za ne-zadružne namene in prikrivanje zasebne spekulacije poedincev z zadružno firmo je zaradi tega izključeina. Izključena, mislimo. Icmbolj. ker si ne bo noben nasprotnik zadružništva upal trditi, da ne bi bile davčne oblasti v dravski banovini 'pri izvajanju davčnih predpisov skrajno vestne in rigorozne in davčna praksa stoodstotno v soglasju z davčnimi predpisi. Bilo bi le želeti, da bi davčna praksa tudi v drugih pokrajinah države dosegla, zlasti glede strogega nadzorstva nad zadružnim poslovanjem, višino kot v Sloveniji.
Celo prepoved prodaje „luksuznih" predmetov in alkoholnih pijač
Da v gotovi meri ustreže zahtevam trgovcev, je pri nas zadružna zakonodaja šla celo preko tega, da postavi maj-strožje predpise za zadružno poslovanje; izključila je iz zadružnega poslovanja celo gotove predmete, kt naj bi ne bili v skladu z resničnimi potrebami malih ljudi, katerim naj zadruga služi. Tako je postavljen v davčni zakonodaji nadaljnji pogoj za prostost družbenega davka ® tem, da zadruge ne smejo dobavljati svojim članom luksuznih predmetov in alkoholnih pijač. Kaj je luksuzni predmet, je težko čisto stvarno ugotoviti. Določiti bi imel to
poseben seznam takih predmetov, ki bi ga sestav tl minister za finance v sporazumu z ministrom za kmetijstvo. Žal tega sporazuma in takega seznama še danes nimamo. Čudno pa je, da je toaletno milo, cenene nogavice in slično luksuz. Popolnoma izključene pa so iz zadružnega poslovanja vse vrste alkoholnih pijač, torej celo vino in jabolčnik. ki sta izrazito kmečka pridelka in ki bi se vendar ne smela staviti v isto vrsto z luksuznimi predmeti.
Pomen zadružništva — zaradi današnjih socialnih razmer
S stališča davčne zakonodaje in davčne prakse, kakršna je v naši banovini, torej ni vzroka, da bi se postavljala zahteva po radikalni reviziji zadrug in d,a bi se zahtevala ukinitev prostosti družlbcinoiga davka za zadruge, ki delujejo po predpisih zakona o gospodarskih zadrugah. A ko bi naši gospodarski krogi prav promotrili današnje gospodarske in socialne razmere, bi morali priznati, da je za splošinotst vendar le velika sreča, da ima naš mali človek vsaj nekaj opore: v svojih zadrugah. Nič ne trdimo preveč, da, če bi ne imeli zadružništva, bi ga morali zaradi današnjih razmer za našega malega človeka ustvarjati, čeprav z naj večjimi stroški in žrtvami. Žalostno je dejstvo, da se vedno večji sloji naroda proletarizira jo. Ta proletariat pa je za družabni reicl nevaren vulkan, ako nima svojih strokovnih, gospodarskih in socialnih organizacij in ciljev. In prav zadruge nudijo v veliki meri priložnost za iniciativo in podjetnost sposobnih mož iz proletariata za obče dobro in ustvarjajo obenem delovnim plastem
boljše življenjske pogoje. »Nič nimamo izgubili razen verig«, je bilo geslo, ki so ga vrgli k omami,siti eni voditelji med ljudske množice. Pri našem strokovno in zadružno organiziranem malem človeku, pa naj bo to delavec ali uiradnik, mali kmet ali mali obrtnik, s tem, geslom ne ki uspeli, v veliki meri prav zaradi delo va n j a žadu u žn i šiva.
In s stališča enakopravnosti?
Protizadružni krogi zahtevajo obdavčenje zadrug zaradi enakopravnosti. Toda ni pravilno ,poudarjati tu enakopravnost, ko gre vendar za dive bistveno različni stvari. Pridobitno delovanje trgovca, indnistrijca ali obrtnika je obdavčeno prav zaradi piridobitnoisti. Bistvo zadružne organizacije pa ni pridobitnost, ampak bistvo je v tem, da opravlja za člane pcislle, katere bi tudi vsak član zase mogel opraviti, ne da bi mu bilo za to treba plačati davek. Vsak član zadruge zase lahko nabavlja svoje gospodarske in gospodinjske potrebščine brez plačila kakega davka. Ali ni utemeljeno, da si lahko več p o odi neev skupno nabavlja gospodarske in gospodinjske potrebščine po svoji nabavni zadrugi, ne da bi jih zaradi te zadružne skupnosti zadela posebna davčna obveznosti' Vsak kmet zase lahko vnovčil je svoje pridelke brez plačila davka. Ali ni utemeljeno, da lahko več kmetov skupno prodaja svoje pridelke potom zadruge, ne da bi zadrugo zato zadela davčna obveznost? Davčna prostost je uitemeljena že v bistvu zadružne organizacije. ako se ta zadružna organizacija drži zahteve, da poslovanje omejuje le na svoje člane. Smisel za skupnost, zadružno iniciativo mora državna oblast
zaradi velikega gospodarskega pomena le podpirati in pospeševat i.
Davčna prostost je utemeljena tudi v socialni funkciji zadruge. Zadruga je pri nas organizacija malih ljudi, predvsem kmetov in delavcev, pai tudi uradnikov in obrtnikov. Male ljudi: so težke gospodarske razmere današnjega časa najbolj zadele. Čim teže se občuti ostrina socialnih problemov in čim bolj se pojavljajo gospodarske težave malega človeka, tem bol j jo treba na vise načine pospeševati zadružno organizacijo, ki na zadovoljiv način rešuje socialne probleme, ki brez hudih družabnih pretresov vodi k socialni pravičnosti in s o ci a In em n redu.
Gospodarska vzgoja malega človeka
Tudi še gospodarski razlog moramo navesti za davčno prostost gospodarskih zadrug. Zadružna organizacija je velikega pomena za narodno gospodarstvo, ker vodi iniciativno k napredku gospodarstvo malega človeka in mm daje pobudo za skupno gospodarstvo, ki je prav zaradi skupnosti tudi uspešnejše gospod a r sivo. Ust v a rja jo se gospod a rsk e koristi in ustvarja se blagostanje, tako da more tudi mali človek svoje obveznosti napram državi pravočasno in v celoti izpolnjevati. Gotovo ni slučaj, da je Slovenija glede plačila davkov pokrajina, v kateri ni velikih davčnih zaostankov, v kateri se skoro 100% predpisanih davkov tudi plača. Isto opažamo v Sloveniji tudi pri plačilu anuitet kmečkih dolgov Privilegirani agrarni banki. Ni mogoče zanikati, da ne 'bi imelo na tem velike zasluge naše zadružništvo, ki je ne le malega človeka vedlno navajalo k varčnosti in točnemu izpolnjevanju obveznosti, ampak mu
je tuđi pomagalo v njegovem gospodarstvu do boljših dohodkov ali mm pomagalo pri zmanjševamiju izdatkov.
Imate v svojih vrstah, da čistite!
Če se z napačnim (generaliziranjem meče krivda na vse zadružni.štvoi, potom bi na taki podlagi mogli tudi mi vprašati gospodar sik e kroge, ali je v korist narodnemu in gospodarskemu življenju, ali je v korist državni blagajni, če, si je izvoznik živine v nekaj letih ustvaril več milijonsko premoženje na škodo živinorejca,
Nekateri trgovci ne najdejo dobre besede za zadruge. Zahtevajo enakopravnost v obdavčenju. Tudi mi smo za enakopravnost v obdavčenju. Če hi pa ta vladala, si ne moremo prav razložiti, kako si more trgovec kupiti palačo za več milijonov dinarjev, ko mu vendar samo njegova pridnost in varčnost tega ogromnega premoženja' nista mogla ustvariti, temveč ga mu je ustvarilo izkoriščanje malih ljudi.
Toda mi ne zahtevamo, da naj se zaradi takih .primerov krivice najstrožje obdavčuje vse trgovstvo in z zakonom zavaruje mali človek proti vsem izkoriščevalcem. Mi radi priznavamo, da je so-
lidna poštena trgovina potrebna in na mestu in se bo tudi obdržala poleg zadrug. Mislimo, da iso solidnim in poštenim trgovcem taki izkoriščevalci in grabeži prav tako neprijetni, kakor so nam nisprijetrne zadruge, ki predstavljajo le zlorabo zadružne oblike in zasebno špekulacijo pod zadružno firmo. Zadrugarji bomo prav zaradi svoje zadružne zavednosti in zaradi ugleda zadružništva storili vse, da očistimo zadružne vrste, čim nam bo to po novem zadružnem zakonu mogoče. Naj ostale gospodarske panoge tudi tako napravijo!
Djordje Davidović, Ideološke osnove našeg zadrugarstva
Tajnik Glavne zadružne zveze Djordje Davidović je pred1 kratkim napisal 132 strani obsegajočo studijo o ideoloških osnovah našega zadružništva. Pisatelj si zastavlja vprašanje, ali jo zadružni pokret sam sebi namen, ali pa naj služi kot sredstvo za ustvaritev nekega novega družabnega in gospodarskega reda in misli pri tem na socializem ali komunizem..
Delo je zelo zanimivo predvsem zaradi tega, ker obravnava vprašanje, ki je v literaturi razmeroma malo raziskano. V prihodnjih številkah našega lista so bomo s to študijo pobliže bavili.
Dr. Vlado Valenčič:
Nova pota nedenarnega plačilnega prometa
V 12. številki lanskega »Narodnega gospodarja« je bil objavljen članek, v katerem sem na kratko obravnaval inozemska plačila. Od tedaj so nastale v
inozemskem plačilnem prometu nekatere zanimive spremembe v zvezi z mednarodnim političnim razvojem.
Uradni predstavniki gospodarstva
osi Nemčije in Italije ,so nekajkrat pokazali v meglenih obrisih sliko, kakoi si obe ti sili predstavljata »novi red« v gospodarstvu bodoče Evrope, iz več ali manj nejasnih izjav moremo posneti, da obe državi, zlasti Nemčija, stremita za nekim kontinentalnim, evropskim gospodarstvom in pozivata ostale države, da se v imenu evropske »solidarnosti« priključijo novemu redu. V evropskem gospodarstvu, ki bo pod vodstvom obeh sil osi, se bodo države gospodarsko med seboj izpopolnjevale ter bodo mogle razviti do najvišje stopnje svoje proizvodne možnosti. Zunanja trgovina med državami »novega reda« bo naraščala, vsaki bo zagotovljen odjem njenih odvisnih proizvodov, zasiignraini bodo evropskemu gospodarstvu viri potrebnih surovin iz drugih delov sveta, ker bosta Nemčija in Italija prišli do kolonij. Gospodarstvo bo enakomerno in stalno napredovalo, prenehale bodo kriize, negotovost in nered.
Vkljub rožnatim izgledom zn gospodarsko bodoč-nost je le malo držav prostovoljno pristalo na vključitev v »novi red«, največ jih je bilo treba prisiliti, da spoznajo svoje »prave koristi«.
Nemčija zelo hiti z izgraditvijo gospodarstva v smislu načel svojih gospodarskih voditeljev. Vse države, ki jih je tekom sedan je vojne zasedbi, je deloma že vključila v svojo gospodarsko organizacijo. Pri tem pa je bilo rešeno na nov način vprašanje medsebojnega plačilnega prometa v zvezi z izmenjavo blaga.
V prvem svojem članku o inozemskih plačilih sem govoril tudi o klirinškem prometu, čigar bistvo je plačevanje izvoza in uvoza med dvema državama po-
tom v ta namen določenih obračunskih zavodov. Klirinški promet se je razvijal le medi dvema državama: in je zaradi toga nemoteno deloval le, če sta si medsebojnii uvoz in izvoz držala ravnotežje, kajti terjatve od izvoza blaga so se morale obračunati z dolgovi od uvoza blaga. Ker je bil klirinški promet le dvostranski, je bila njegova največja pomankljivost, da je, ako ni 'bilo ravnotežja med uvozom in izvozom, prišlo do velikih klirinških terjatev ali pa dolgov ter so morali v prvem primeru izvozniki domače države dolgo časa čakati na plačilo, v drugem primeru pa je neprijetnost čakanja zadela izvoznike klirinškega druga.
V sedanjih mednarodnih klirinških razmerah nastali »novi red« pri naša v tem pogledu napredek. Namesto le dvostranskih kliringov smo dobili večstranske (multilateralne), pri katerih več držav obračunava svoje blagovne terjatve in dolgove potom ene klirinške centrale.
Tak večstranski kl i ring je ustvarila Nemčija za države, ki so sedaj pod njeno nadoblastjo, pa tudi za tiste, ki so pod njenim gospodarskim vplivom. Belgija, Nizozemska, Poljska, Norveška obračunavajo svojo zunanjo trgovino potom Berlina, tudi naša država vodi sedaj svoj plačilni promet z navedenimi državami v nemškem kliringu, ravno-tako tudi Italija in Albanija, delno" tudi Švica, Švedska in Damska. Verjetno je, da. bodo tudi še druge države pristopile k tej ureditvi medsebojnega plačilnega prometa.
Glavna prednost večstranskega kli-ringa napram dvostranskemu, je večja gibčnost v zunanji trgovini. Pri več-
stranskem kliringii ni troha, da je med dvema državama ravnotežje med uvozom in izvozom, kajti slučajne viške izvoza ali uvoza je mogoče obračunati z uvozom ali izvozom v druge države — članice večstranskega kliringa. Naš uvoz iz Češke je bil na primer največkrat večji kot pa izvoz na Češko, dočim je bil izvoz v Nemčijo skoraj redno večji kot uvoz iz Nemčije. Pri sedanjemi načinu večstranskega klininga bo mogoče take razlike medsebojno izravnavati.
Način večstranskega kliringa je bil najbrže bolj otrok zadrege kot pa določen načrtni ukrep za ureditev meddržavnega plačilnega, prometa. Vendar so ga organizatorji novega gospodarskega reda z navdušenjem sprejeli in ga smatrajo kot stalno ureditev za inozemska izplačila. Obetajo si od njega ojačenjo evropsko blagovne izmenjave, stalnost tečajev in kar je za »proletarsko« državo tudi važno, izločitev zlata iz mednarodnega plačilnega prometa. Seveda popolna izločitev zlata ne bo mogoča, ker ves svet ne Ivo priključen k »novemu redu« in bodo v plačilnem prometu z drugimi deli sveta in z državami. ki ne bodo vključene v evropsko gospodarstvo, zlato in zlate devize naj-
brž še ostale glavno plačilno sredstvo. Nemčija kot klirinška centrala in kot gospodarsko najmočnejša' država bi imela že po tem svojem položaju vodilno vlogo v novem evropskem go sp o-danstvu. To vlogo si pa hoče zasigurati tudi s političnimi sredstvi. Od nje bo odvisno, kaj bodo ostale države mogle in smele uvažati in izvažati, ter bo tako posredno vplivala na usmeritev proizvodnje v posameznih državah.
Jugoslavija jedrila že do sedaj močno navezana s svojo zunanjo trgovino na ozemlje, ki ga obvlada Nemčija. V Nemčijo. Češko, Belgijo, Nizozemsko, Poljski! je šlo leta 1938. nad 60% našega izvoza. leta 1939.	uvozili smo iz na-
vedenih držav v isiiih letih 33 in 58% našega celokupnega uvoza. Pekom letošnjega leta je bil delež teh držav na naši zunanji trgovini po dosedanjih podatkih manjši, kar je seveda delno tudi posledica vojne. Ker smo v Belgijo in na Nizozemsko več izvažali kot smo pa uvozili. smo imeli v teh državah presežek v devizah, ki je sedaj zaradi klirinškega prometa odpadel, kar bo seveda v korist našega gospodarstva. Klirinški promet, kot je sedaj, ima torej tudi svoje senčne posledice.
Dr. A. Uršič:
Razmerje med javno oblastjo in zadružništvom
V naslednjih odstavkih bomo govorili o razmerju države, javnih oblasti do zadružništva. Dotaknili se bomo malin tudi zgodovine, v glav nem pa bomo pregledali obširno gospodarsko polje, kjer je možno sodelovanje javnih oblasti in zadružnih organizacij v obojestransko korist.
I.	Priznanje zadružništva v javnosti
Že neštetokralt smo poudarjali pomen zadružništva kol pripravo za novi dr u žab no-gois pod a rs ki red. Pri tem smo že (uidi ugotovili nekatere glavne trenutke. ki so odločilnega pomena za to. kako ho zadružništvo moglo izpolnjevati to nalogo.
Zadnjič smo omenili zlasti zadružno vzgojo kol tisti nad vse važni činitelj pri našem dellu, ki naj preobrazi zlasti našo mladino, da 'bo imela smisel in voljo za izvrševanje zadružnih načel.
Če bo članstvo naših zadrug dobivalo tako zadružno vzgojo in izobrazbo, potem se bo vodstvo zadrug vedno moglo zanesti na podporo vseh zadiružmilkov v boju za priznanje zadružništva v javnem življenju.
Danes zadruge še ne morejo razviti vsega .svojega delovanja zaradi ozkega okvira kapitalističnega gospodarskoga in družabnega reda. Omejitve se istav-Ijajo na vseh področjih. Na drugi strani pa ima to oviranje tudi dobro posledico, namreč
strnitev in ožjo povezanost
članov med seboj v istih zadrugah ter zadrug in zadružnega vodstva. Visi se zavedajo, da morajo biti vedno pripravljeni.
II.	Vloga in pomen zadružništva po njegovi naravi
Zadružništvu moramo pridobiti tisti vpliv, tisto mesto in vlogo v gospodarskem in družabnem življenju, ki bi ga moralo imeti
po svoji naravi.
Resnica je, da je zadružništvo važno družabno-poilitieno sredstvoi, ki se ga poslužujejo nižji, zaipoiStaviljemi sloji proti izrabljanju, ki se vrši v kapitalističnem gospodarskem redu. Mnogi glodajo v tem glavno nalogo naših zadrug.
V začetni dolbi zadružnega razvoja je bilo zadružništvo res neko »zdravilno« sredstvo, toda to je bil le zunanji videz. Saj je tedaj javna oblast le komaj dovoljevala ustanavljanje zadrug.
Ne bomo govorili o 'kakšni popolni »zadružni« državi. Tako daleč se me bomo spuščali.
V	bistvu pa vendar vse zadruge delujejo na to, da vzamejo kapitalu vodilno vlogo ter ga postavijo ma tisto mesto v gospodarskem in družabnem redu, ki mu pripada.
V	kapitalističnem redu je kapital
popolnoma	v ... , .
zasužnjil delo
ter si podredil tudi druge gospodarske činitelje. Zadružništvo pa postavlja ka-
1)1	v službo delu,
najprej v lastni organizaciji, na svojem področju, z združenimi močmi pa se bori za uveljavljanje tega načela v celotnem gospodarskem in družabnem redu.
Zadružništvo hoče, da prevlada v javnem in zasebnem življenju druga,
nckapitalistična, zadružna miselnost.
V	zasebno življenje posega z zadružno vzgojo, ma javno življenje pa hoče vplivati z novo organizacijo im zlasti s preusmeritvijo proizvodnje.
Do sedaj se je kapitalistična proizvodnja vršila
zaradi dobička,
ne glede na dejanske potrebe potrošnje. Če potreb dejansko mi bilo, jih je umetno ustvarjala z najrazličnejšimi sredstvi (od katerih je eno najvažnejših in najmočnejših reklama z vsemi modernimi pripomočki, kot so časopisje, radio in podobno). Kapitalist gleda na gospodarsko življenje le s stališča svoje proizvodnje, da napravi čim večje dobičke.
Zato kapitalistični .gospodarski red goji in podpira le tislte gospodarske panoge, ki se »rentirajo«, ki prinašajo čim
večji dol)iče'k. Kapitalistu ni nič mar, če uniči drago podjetje is konkurenco in pri tem izgubi tolliko im toliko dellavcev svoj zaslužek!
Kapitalistična miselinoist je tudi
protinarodna.
Po načelih kapitalističnega reda uspeva torej le tista gospodarska panoga, ki prinaša dobičke.
Če zadružništvo ne bi bilo to, kar je po svoji naravi in osnovah., ne bi skrbelo za deilaivistvo, ne bi organiziralo kmečkega stanu.
Saj vedno poudarjajo, da naše 'kmetijstvo mi plodonosno.
Po kapitalističnih načedih bi morali torej kmetijstvo opustiti in se oprijeti d ringih gospodarski h panog, ki več »nesejo« kot kmetijstvo. Tako so delali n. pr. Angleži im so popolnoma uničili domače kmetijistvo.
Toda, kaj pa potem, če bi visi narodi tako postopali?
Do taktih nesmislov vodi kapitalizem.
Narod postane popolnoma odvisen od zunanjega trga, kamor pošilja svoje industrijske izdelke in kjer mora kupovati življenjske potrebščine. (Zamislite si tedaj pomen »blokade«!)
Tega so se zavedle že vse industrijske države, kakor tudi poljedelske (agrarne), ki so začele ustanavljati lastno, domačo industrijo, da ne bodo popolnoma prepuščene mednarodnim tržnim razmeram, mednarodnemu trgu industrijskih izdelkov, kjer določajo industrijske države eelne
po svoji volji.
Potem bo tudi izginilo kričeče in krivično nesorazmerje med cenami industrijskih izdelkov in poljedelskih pri-
delkov, ali z drugimi besedami povedano — p otem t ud i nebo d o več revnejše polje d e 1 s k e d r ž a v e m n o ž t 1 e h o g a is t v a v zlatu sc pogrezajočih i ndus t r i j is k i h držav. (N. pr. bogate zahodnoevropske industrijske in revme vzhodnoevropske poljedelske države.)
Zadružništvo pa bo v (bodočnosti tudi organiziralo industrijsko 'proizvodnjo, toda ne po kapitalističnem načelu p r o ii z v o d m je z a r a d i d ob i č k a, temveč glede na
dejanske potrebe potrošnje,
ker zadružnemu gospodarstvu mi cilj im namen dolbiček, temveč zadovoljitev potreb.
III.	Razmerje države do zadružništva
Glede na nailoge in cilje, ki si jih stavlja zadružništvo, bi pričakovali, da bo država v vseh pogledih
podpirala zadružno delovanje
in ga pospeševala.
Toda v življenju je vedno enako: naj bo še tako vellika im lepa ideja, če ni pravih ljudi, ki bi jo izvrševali, bo zaman vse pri zade van j e posameznikov. Vise bo ostalo le pri prvem poskusu.
S tem sem hoteli povedati, da ima tudii država velike naloge: skrbeti z a o b č o blagi n j o. Izvrševanje im zlasti način ter pota, vse to pa je odvisno od tistih, ki imajo vpliv ter določajo pota in cilje državnega delovanja.
Zato je tudi razmerje državei do zadružništva doživello več razvojnih stopenj.	i ; ! i I :
Ob nastopu gospodarskega liberalizma so n. pr. v imenu »svobode« prepovedali vsako združevanje, ker so bili mnenja, da bi vsaka združba ovirala po-
po'iio svdboilo, kakor so si jo takrat zamišljali.
Držav i niso določili nobene druge naloge kot varstvo te svobod c, da nihče ne bi oviral poedince'v v svobodnem tekmovanju za go s pod ar skruni koristmi.
Zato si je zaidružništvo v kaipitali-štieni državi le po bi goni a utiralo pot.
Razmere so se spreminjale; srednji in delavski sloji so polagoma prišli do večjega vpliva. Država sama je začela izvajati socialno politiko zaradi o>inii;ljenja izrodkov kapitaliistiičneiga reda, vse z namenom, da bi zajezila ra loče nezadovoljstvo zatiranih proti izkoriščanju od peščice kapitalistov, hi pa so sicer še vodno i moli gl a vn i vpliv.
Pri (cm jo začela država zadružništvo kot sredstvo socialne politike celo podipi rati.
Drugačen je zopet odnos države do zadružništva v d migi h sistemi li. ki so se pojavili v novejšem času, tako n. pr. soeialiistiični, fašistični ali pa novona-stajajoči korporativni sisteim. katerega začetki se že danes kažejo.
Večinoma oklepajo zadružno organizacijo v svoj sistem in si jo popolnoma podrejajo. Tu doživ Ija zadružništvo globoke spremembe v sestavu in delovanju (tako zvane strukturne in funkcionalne spremembe).
O mestu zadružništva v koiriporativ-nem redu bomo še govorili.
Ne glede na sisteme moremo reči sledeče:
Razmerje med državo in zadružništvom se kaže iz okolnosti, ki so za zadružništvo lahko
a)	ugodne, to so take. ki pospešujejo zadružni razvoj in zadružne organizacije;
b)	nev t ra I ne, lo so talke ki enake) koristijo kapitalističnim kot zadružnim ustanovam. Od vpliva pa je odvisno. ali se te okoliščine še spremene za zadružništvo v ugodne, ali ostanejo nevtralne, ali pa postanejo morda za zadružno delo velo neugodiiiie;
e) n e u g o d n e okoliščine pa ovirajo in preprečujejo zadružini razvoj in delovanje, ker so ustvarjene v korist kapitalističnim ustanovam.
Državo si moramo predstavljati kot v rhovno državno edinico, ki ureja družabno in gospodarsko življenje, mu določa obliko, pot in vsebino. Vsaj morala bi tako delalii v smislu svojih nalog za občo blaginjo.
/ato imajo tudi navedene okoliščine, ki izhajajo od države kot vrhovne družabne tvorbe, svojo posolim o naravo; imajo svojo posebno dolova njo na proizvodnjo, na potrošn jo, skratka, kakor pravimo, posebni v pl i v n a cel o t n i p o t e k g o s p o d a r s !k i b p r o c e -s o v. To posebno lastnosti določa država, ker ima vrhovno oblast, ker je kakor izražamo s tujko — »suverena«:.
Sem spadajo vsi mogoči ukrepi državne davčne, finančne, trgovinske, kmetijske politike in podobno.
V vseli navedenih ukrepih se je vedno odražalo tudi razmerje države do zadružništva.
Danes ne bomo govorili! o poteku oblik in vsebine teli ukrepov tekom ■gospodarskega razvoja. Zakaj oblika in vsebina ukrepov 'državne gospodarske prt! i tike, vse to je zopet odvisno od osnovnih načel, na katerih temelji državna ureditev. Poudariti moramo samo še posebno
načelo skladnosti in smotrnosti gospodarskega razvoja,
po katerem bi morala država slkrbeti za smotrn in skladen razvoj viseli gospodarskih parnog, ne ipa n. pr. (podpirati samo industrijo, popotnoma pa zanemari i i poljedelstvo.
Država Ibodoenosti bo morala urejati gospodarsko življenje' po tcan načelu.
IV.	Sodelovanje javnih oblasti z zadružništvom v splošnem
Država je v zgodovuini na različne načine posegala \ gois pod antsko življenje. Navedli bomo samo glavne obl i k e in načine tega poseganja, ki mu pravimo s tujo besedo tudi državna »intervencija«, strujo, mišljenje, ki zagovarja in priporoča poseganje države v gospodarstvo, pa nazivamo »interven-c i o n i z e m«.
Za državno poseganje v gospodarstvo velja isodlba, da se nroira država brigati za gospodarsko življenje in ga urejati; vedno pa je treba paziti, kako d a 1 e č s m e držav a posegal i, da ne bo ne preveč, ne premalo.
Gospodarski liberalizem je oznanjal popolno gospodarsko svobodo. Država se ni popolnoma nič brigala, kako teče gospodarsko življenje. Posledico tega so se kmalu pokazale in so zato nastale nove struje, nova naiziranja in novi gospodarski sestavi. Nekateri pa so šli zopet predaleč in zahtevajo, da država določa do potankost i vise im človek postane tako rekoč suženj državnega stroja.
Glavne oblike državnega posieganja v gospodarstvo so sledeče;
1. Država kot zakonodajalec
Država v lastnosti zakonodajalca uravnava im določa gospodarsko sodelovanje posameznikov in organizacij, kar
vidimo posebno v sedanji dobi. To so lahko:
a)	n a j razil č n e j š e v z g' o j n e m c r e, p r e p o v e d i i n z a pove d i. Danes je na primer najvažnejše vprašanje n r e d i t v e cen, nadzorstvo, določitev najvišjib in najmižjih cen, minimalnih mezd, zaščita pred izkoriščanjem, ali pai n. pr. prepoved kopičenja življenjskih potrebščin in podobno.
Za zadružništvo je posebno važna z a d r ni ž n a z a k o n o d a j a.
b)	Država more si svojimi ukrepi podeljevati različne m god nosi i. bodisi stanovom, še bul j pa gospodarskim: organizacijam.
To izvajai država ali n ep os redil o : podeljuje podpore, tako imenovane »s n b v e n c i j e«, brezobrestna posojila in podobno, ali pai p o s r e d n o, da podeljuje izvršitev različnih del in opravil gospodarskim organizacijam, na primer pri državnih dobavah.
Prav posebno vrsto državnega delovanja imenujemo lahko tudi tako imenovane z a -š č i t n e c arine, to je posebno obdavčenje tujih, inozemskih izdelkov, da ne morejo tekmovati z istovrstnimi domačimi izdelki, ki jih izdelujejo domače gospodarske organizaci je.
V vseh teh ukrepih se zlasti odraža razmerje države do zadružništva.
2.	Država kot podjetnik
Država more tudi sama voditi raizna gospodarska podjetja. To se vrši navadno bodisi iz f i n a č n i h .r a zl o g o v (da dobi država nove vire dohodkov), bodisi iz soc i a I n i b (da prepreči prehudo izkoriščanje delavstva), ali pa iz p o 1 i -t i č n i h (zlasti pri podjetjih, ki so važna za državno obrambo).
Mnogo podjetij je take narave, da
je za splošno korist edino pravilno, da jih vodi 'država .saima, da zlasti prepreči ropanje narodnega premoženja od strani 'tujih ikapitalističnih družb.
Zlasti v povojni dolbi (po letu 1918.) je bila vedno na dnevnem .redu do danes zahteva po podržavljenju vseh naravnih (rudnih) bogastev.
Mnogo podjetij vodijo tudi občine (govorimo tudi o talko imenovaini »mu-niciipalizaoiji« podjetij).
Kjer ni neobhodno potrebno, da bi država vodila podjetja neposredno sama v lastni režiji, more prepustiti u p r a v o p o d j e t i j zasebnikom ali pa zasebnim organizacijam, sama pa obdrži n a d z o r s t v o. Tu pridejo v poštev zadružne organizacije.
Po mnogih deželah se je pokazailo zelo uspešno sodelovanje države z zadružnimi! organizacijami. Morda je v tem celo nakazana smer
bodočega zadružnega razvoja.
V.	Zaključek
Posebno za najnovejšo dobo moramo zlasti za naše slovenske razmere ugotoviti razveseljivo dejstvo čim dalje večjega razumevanja in tesnejšega sodello-vanja javnih oblasti z zadružništvom pni reševanju gospodarskih vprašanj.
Morda ni še vse tako zgrajena, kot bi si obe strani želeli, toda z dobro voljo im pravilnim pojmovanjem današnjih stisk bomo prišli do najboljše rešitve vseh vprašanj.
Naše zadružne organizacije morajo v bodočnosti se v večji meri sodelovati pri ureditvi gospodarstva.
Da pa bo sožitje pravilno in se bo delo v redu vršilo', marajo zadružne organizacije sodelovati šei
a)	ip r i izdelavi v s e b go s p o -d a r s k i h uk r e p o v, k jer bodo pokazale vso zadružno pobudo ter 'napolnile ukrepe z zadružnim, i. j. občestve-nim d u hom.
Še posebna skrb se mora zadrugam poveriti
b)	pri i, z v r š o v a. n j u u k r ep o v, da se bodo izvajali tudi dejansko v občo korist.
V enaki meri mora zadružništvo sodelovati
c)	pri k o n t r o 1 i, n a d z o r s t v u nad gospodarskim življenjem.
Le tedaj moremo pričakovati, da bodo ti ukrepi čim popolnejši in njihovi učinki vsestranslko ugodni za narodno gospodarstvo ter bodo res izdani v svrho pospeševanja obe e bi a g i n j e.
S. Borodaevvsky, univ. profesor v Pragi:
Zadružništvo in ljudska prehrana na Češkem
Preskrba prebivalstva z živili kakor tudi z Ostalimi v gospodinjstvu potrebnimi predmeti se vrši na Češkem in Moravskem pretežno potom treh vrst zadrug, in sicer: Potom 'skladiščnih zadrug, mlekarskih zadrug in zadrug za prodajo živine. Vlogo omenjenih zadrug
glede preskrbe, kakor tudi obseg teh operacij je opisal pred. kratkim inž. Klinder, predsednik C cin t r okooper a t i v e in Osrednje zveze poljedelskih zadrug v Pragi.
Na Češkem je 143 skladiščnih zadrug s približno 160.000 člani, na Moravskem
pa 71 zaidimg s 70.000 čilani. Te zadruge |)revzenia jo od svojih r lam o v (ibodisi kot kupci ali kot 'posredovalci) kmetijislke proizvode zaradi v skladiščem ja, prodaje ali pa predelave. Gre tukaj predvsem za žita, oljčna semena, krompir, repo, seno, islamo in zelenjavo. Na drugi stratili pa osk til ni jejo te zadruge svoje člane z različnimi sredstvi, ki se potreibujcjo na kmetiji, n. pr.: z umetnimi gnojili, krmilili, stroji im sploh vsem. kar rabi kmet pri gospodianslvm.
Na ta malčim kupujejo kmetje potom skladiščnih zadrug vse, kar potrebujejo in prodajajo na drugu strani vse, kar imajo, skladiščnim zadrugam. Skladiščne zadruge nudijo pri tem tako ugodne pogoje kot jih tre Ihi mogel dobiti kmet nikjer drugje, tako da je dolgo časa decentralizirana trgovina s poljedelskimi proizvodi sedaj združena v mogoč-n ih trgo vsko-izad ružnih organizacijah. Na Češkem isiluži tem namenom zadružna orgamizacija po imenu Kooperativa, na Moravskem Moragro, za Nemce pa Blagovna centrala v Brnu. Te zadružne centrale skupno z zadružnimi zvezami skrbijo za smotrno vodstvo krajevnih oddelkov in posllovajlnic skladiščnih zadrug. Visa ta tržišča oziroma trgovske poslovalnice iso prav za prav komiisio-narji omenjenih central, kakor tudi že svojčais ustanovljene privilegirane žitne zadruge. Brez teh zadrug in vseh poslovalnic in oddelkov ne bi bilo mogoče, da bi se vsako leto tako dobro vnovčila žetev, ker ise vrši vnovčenje H^% po zadružni polti in le 17% po ne-zadružni.
Ni čudno, da se je pri tako velikanskem prometu preje imenovana Kooperativa razvila v zadnjih letih v mogočno trgovško podjetje. V I. 1939. je Ko-
operativa kupila in prodala skoro 61.900 vagonov kmečkih pridelkov, v istem času pa je kupila zja svoje člane 76.100 vagonov v gospodarstvu potrebnih predmetov. Skupaj je znašalo* to 138.000 v agonov ali približno I'/j milijarde kron.
Kar se tiče druge vrste zadrug, ki sodelujejo pri prehrani prebivalstva, to so mlekarske zadruge, igrajo* tudi te pomembno vlogo. 1. julija 1939 jo bilo na Češkem 83, na Moravskem pa 130 takih zadrug. Na zadružni način gojena preskrba prebivalstva z mlečnimi proizvodi se vsako leto širi in jača. Za rad i vojnih dogodkov j*e bila v zadnjem času ustanovljena Češko-moravška zveza za promet z mlekom, surovim maslom in jajci. Ta Zveza je naslonila svoje delo na mrežo obstoječih mlekarskih zadrug. Te zadruge določijo v odgovarjajočih krajih zbirališča za mleko in surovo maslo. Na češkem je sedaj 99 takih zbirališč in sicer 73 za mleko in 24 za surovo maslo*, od česar odpade samo 23 zbirališč nai nezadružna podjetja. Na Moravskem je 141 zbirališč, od katerih jih je 138 za mleko. Od 141 zbirališč jih pripada 92 zadružni organizaciji. Od vse količine mleka, ki prihaja na Češkem in Moravskem v mllekarne, odpade na mlekarske zadruge skoro 74%. Proizvodnja surovega masla pa dolsega celo 83.3%. Preskrba velike Prage 'se vrši po 56 mlekarnah v Pragi ali njeni neposredni okolici, odi katerih je 21 mlekarskih zadrug. Produkcija sira je bila kontinigentirana, pri čemer odpade na Češkem in Moravskem ,skoro 64% na zadruge in le 36% na nezadružna ]>od-jetja.
Tretja: vrsta zadrug, ki služijo* prehrani prebivalstva, tvorijo zadruge, ki se pečajo s prodajo živine. Te so se
pojavilo, ker so bdi j 'komplicirane v svojem sestavu, mnogo pozneje kot pa druge, so pa; že zelo napredovale, zlasti potem, ko je bila pri Osredn ji zvezi ipo-Ijedelskili zadrug v Pragi ustanovljena tako zvana V. sekcija. Ta sekcija sodeluje s samostojnimi krajevnimi zadrugami za prod'aijo živine in s trgovsko organizacijo Kooperaitivo. ki je ustanovljena 'pri Osrednji zvezi. V prvem letu. ko obstoja peta sekcija, je bilo na zadružni način prodanih priibliižmo zal vS.o
milijonov kron živine. V letu 191)9. pa je znašala ta postavka; 4().7 millijonov kron. Brez dvoma je, da bodo v bližnji bodočnosti zadruge za prodajo živine Sc pridobile, zlasti, ker so nameravana pri odločujočih krogih izboljšanja v namenu. da poglolbe iprodajno orgainiiza;cijo.
Iz vsega, tega je jasno, da; češko kmečko zadružništvo igra zelo pomembno vlogo pri preskitbi prdbivalistva z živili, kakor tudi s potrebščinami, ki jih rali n kmet pri svojem goispodarst vt;.
Banovinski prehranjevalni zavod v Ljubljani
17. oktobra je bila pri tukajšnjem trgovinskem sodišču izv ršena registracija Banov inskega prehranjevalnega zavoda v Ljubljani, ki je ,s tem javno pričel poslovati.
Zavodu načel j uje predsedn ik g. I' ran Snoj, podpredsednik je inž. Lamfoert M n r i. prolkura pa je podeljena g. N a-godet ti. Zavod posluje začasno v palači Banovinske It rani litice v Knafl jevi ulici, kjer sc nahaja tudi krnelijislki oddelek banske uprave.
Uradne ure zavoda so od H—12 ter od 15—18.
Oh tej priložnosti je 'dal predsednik g. Snoj za liste naslednjo izjavo:
»Po statutu o poslovanju Banovinskega prehranjevalnega zavoda v Ljubljani so glavne naloge tega zavoda naši edin j e:
L Nabavlja življenjske potrebščine za potrebe prelbivalllstva dravske banovine.	i
2. Skrbi, da se nabavljeno blago po potrebi ipravitlno in predpisno predela in v .sik lati išči.
5. Skrtbi, da st' razpoložljive zaloge porazdele za potrošnjo prt'biv ailst v a po
preslkrbovalnih nnčrtiih, ki jih izdaja ban.
Na temelju navedenega je zavodu v stoitutu namenjen zelo širok delokrog. V okviru tega istatuta bo zavod vršil posle, ki se tircimiiino nanašajo predivsem na preskrbo Slovenije z moko, koiruzo in idrugimi žiitaricami. Bo potrebi se bo poslovanje zavoda razširilo tudi ma druge iprcdimote, ki so za prehrano pre-htvalstva bistveno važni.
Kontingenti I584 vagonov pšenice in 1720 vagonov moke so v glavnem izrabljeni: v Slovenijo je že dospelo 500 vagonov pšenice in 700 vagonov moke: ostali vagoni pa so že na potu.
V kratkem se imajo razdeliti novi kun ti n gen Iti in je upravičeno upanje, da bo presktba z moko vsaj v glavnem delovaJa.
Ker meljejo slovenski milini po kakovosti zelo neenotno moko, so se sedaj določili tipi moke in kse bo vršila kontrola,, da bo kvaliteta, moke povsod enaka.
Storjeni pa so bili že potrebni ukrepi, da pride pod kontrolo zavoda tudi dobava in razdelitev olja in masti. Pre-
skloni maščobe je zn predi rano bistveno razna, zato bo treba skrbeti in usivariti pogoje, da je bo dovolj na razpolago.
Zavod jo ustalim Ijen kol trgovsko podjetje, ki stoji pod komtrolo banovine ter je podrejen neposredno banu.
17. dktolbra je bil iinemovan sosvet, da lio tako dana tudi kontrola in sodelovali je javnosti.
Zvezine objave
Dan varčevanja
11. okiober se praznuje po med narod nem sporazumu iz lota 1924. kot dan vai eevan ja. d udi za današnji čas, ko v idimo na splošno, da ise polaga zelo malo vaižnosti, na varčevamje, naj velja, da pomeni razumno varčevanje korist za vsakega posameznika, kakoir tutdli za splošno dobro. Broz dobro organizira-
Gospodarske vesti
Pred emisijo notranjega investicijskega posojila
Po vesteh dnevnega gospodarskega časopisja se pričakuje, da bo že v triku novembra razpisano notranje investicijsko posojilo. Pred emisijo pa se bodo še na konferenci zasebnih denarnih zavodov določile modalitete zia podpis posojila. Ni še znano, v kakšni višini bo posojilo razpisano.
Potrebna je radikalna revizija zadrug
Pod tem naslovom je . J n gos love tiski kurir "SI. oktobra t. 1., za njim pa Jugoslavenski Idovd priobčil članek, v • katerem pravi, da je ustanavljanje novih zadrug dobilo značaj inflacije. Nove
Morda se bo v teka poslovanja pokazala kalka trdota in bodo posamezniki prizadeti. Poda zavod je ustanovljien, da služi celoti, vsemu narodu, koristi posameznikov se morajo v takih časih podrediti koristim skupnosti. S tega vidika skupnih ikorisiti in potreb celote naj tudi javnost gleda in spremlja delo in ukrepe Zavoda.
nega naprednega narodnega varčevanja nima obstanka neodvisno narodno gospodarstvo. niti ni ugodnega kredita, niti dovolj uteineiljenih javnih financ. Varčev anje je pa tudi samovzgoja, živ ljenje in prilagoditev izdatkov dohodkom. kar so že roedeilski pionirji poudarjali, ko so pri osnovanju prve konzumne zadruge uvedli načelo, da se prodaja le po dnevnih cenah.
zadruge sc ustamairiljajo predvsem zaradi lega v talki množini, Iker jih naši merodajni čini tel! ji na. vise mogoče načine favorizirajo. Članek pravi, da izgleda, da bedo zlasti proizvajalne za-di uge dobile skoro monopolslkii položa j v naši izvozni trgovini in da se poskuša omogočiti zadrugam rudi monopolski položaj pni uvozu maisovinih predmetov. Čhimkar prav i, tila se nikakor ne sme dopustiti, da bi se zadruge favorizirale na škodo drugega gospodarstva, zlasti ne na škodo trgovine. Pri tem zopet omenja, tla uživa zadružništvo izredno velike davčne ugodnosti in tila so le ugodnosti vsak dan večje.
Napad v teh vodilnih gospodarskih
listih je izšel irz trgovskih ikrogov, ki zaradi uvajane načrte organizacije našega zadružništva ne pridejo več do ogromnih zaslužkov nia škodo konisu-menta, oziroma producenta. Ti krogi še sedaj ne razumejo, dia je prav današnji čas zelo prikladen za 'to, dla se tudi pri nas preide k načrtnemu gospodarstvu, ki pa more biti osnovano predvsem na svobodnem zadružništvu. V 'kolikor šepa v članku govori o nepremišljenem oziroma oportunističnem ustanavljanju zadrug, se sklicujemo na uvodni članek v zadnji številki našega lista, v katerem smo sami odločno mast opili proti take vrste zadrugam in zahtevali vedno le delo v očitno korist in prospelh obč-nOiSti.
Nasveti nerednim zadružnikom
Bolgari so izdali za nedisciplinirane zadružnike prav posrečene nasvete:
1.	Ne posečaj olbčnih žborov in .sestankov svoje zadruge.
2.	Če se odločiš, da vendar greš, pazi da boš igotovo prepozen.
3.	Kadar dežuje, nikoli ne pojdi na zadružni sestanek, ker dež je moker.
4.	Čim prideš na občni zlbor, zahtevaj ibeiseido in napadaj poslovanje zadruge. Potrudi se, da boš upravi dobro zagodel.
5.	Če bi kdo predlagal, da sc ti zaupa izvrševanje kakšnega posla zai zadrugo, odločno odkloni, ker lažje je soditi druge, kot pa izvrševati kakšno nalogo.
b. Pokaži se užaljenega, ako te ne izvolijo v odbor. Če pa te izberejo, ne sprejmi odboru iškega mesta, češ, saj nisi delovna živina.
7.	Kadar te predsedujoči vpraša za
tvoje mnenje o kakšni stvari, izjavi, da se odrekaš besede in dai boš svoje mnenje že povedal kje drugod.
8.	Takoj, ko je končan občni zbor, seja ali sestanek, pohiti v gostilno in tam prisotnim lepo razloži, kako se naj vodi zadiru,ga.
9.	Nikoli se ne pretegni zaradi za-dringinih poslov. Če vidiš, da se drugi nelsebično žrtvujejo, trudijo za napredek zadruge, širijo misel medsebojne pomoči ter zaradi tega pridobivajo na ugledu med narodom, začni o njih takoj slabo govoriti. Tako jih hoš najhitreje očrnili pred narodom.
(O. Končno, ako si se odločil popolnoma uničiti zadrugo, predpostavljaj lastne koristi potrebam cele vasi in zadružnikov ter celo koristim naroda, kakor 'to delajo mnogi drugi, ki so v življenju izven zadružnega kroga zelo ugledni.
Literatura
Dr. Milan Škrlj, Nadzor v gospodarskih zadrugah
Znani znanstvenik, univerzitetni profesor dir. Milan Škrlj, ki je odlično sodeloval pri redakciji novega zadružnega zakona, je v zadnjem času napisal celo vrsto studij, v katerih obravnava posamezne partije zakona o gospodair sikih zadrugah. V 9. in 10. 'številki »Slovenskega pravnika« je napisal studijo, ki se peča z nadzorom v zadrugi. Govori predvsem o funkcijah nadzornega odbora in skupščine, omenja pa tudi skupine 'zadružnikov, ki imajo v ismislu § 58. odst. 5. in 6. pravico, da ise sami prepričajo o stanju zadrugiioih poslov in stavijo predloge in pritožbe ter vršijo tako tudi neke vrste nadzor.
PRILOGA NARODNEMU GOSPODAR3U ŠTEV. 11., 1940
Za vsa objavljena vabila, pri katerih ni izrecno drugače določeno, velja določba: Ako bi ta skupščina ob navedenem času ne bila sklepčna, se vrši pol ure kasneje na istem mestu in pri istem dnevnem redu druga skupščina, ki veljavno sklepa ne glede na število navzočnih članov. Tudi velja pri vseh vabilih, pri katerih ni izrecno drugače določeno, sledeči dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnje skupščine. 2. Poročilo upravnega odbora. 3. Poročilo nadzornega odbora. 4. Odobritev sklepnega računa. 5. Sklepanje o uporabi poslovnega prebitka, oziroma o pokritju poslovne izgube. 6. Predlogi in pritožbe zadružnikov. 7. Sklepanje o razrešnici upravnemu in nadzornemu odboru. 8. Volitev upravnega odbora in namestnikov. 9. Volitev nadzornega odbora in namestnikov. 10. Določitev skupne vsote: n) do katere se sme zadruga zadolžiti; b) hranilnih vlog, ki jih sme zadruga sprejeti; c) najvišjega zneska posojila ali kredita, ki ga sme zadruga dati posameznemu zadružniku. 11. Slučajnosti.
Redna letna skupščina Mlekarske zadruge v Rovtah pri Logatcu, z. z o. j., bo v nedeljo
24.	movembra 1940 ob 3 |»opoldne v prostorih milelkanne.
•
Izredna skupščina Vzajemne posojilnice v Ljubljani, r. z. z o. j„ bo 29. novembra 1940 ob 17.30 v ip)o|svetov ailmiici iposojdlmice. Dnevni red: 1. Poročilo upravnega odbora. 2. Sklepanje o sklepnem računu za leto 1935 in o sik,lopnem računu za leto 1936. 3. Predlogi in pritožbe za-druž.nikov. 4. Slučajnosti.
Izredna skupščina Stavbne zadruge »Stadion« v Ljubljani, z. z o. j., bo 22. novembra 1940 ob 20. uri v sejmih prostorih Vzajemne posojilnice v Ljubljani, Miklošičeva cesta štev. 7. Dnevni red: i. Poročilo upravnega odbora. 2. Volitev 9 članov upravnega odbora. 3. Volitev treh namestnikov članov upravnega odbora. 4. Volitev treh članov nadzornega odbora. 5. Volitev ('nega namestnika članov nadzornega odbora. 6. Predlogi in pritožbe zadružnikov. 7. Slučajnosti. — Co bi bila ta skupščina ob določeni uri nesklepčna, se lx> v smislu § 41. zadružnih pravil vršila nova skupščina 9. decembra 1940 na istem, mestu ob isti uri in z istim dnevnim redom ne glede na število navzočih zadružnikov.
Izredna skupščina Stavbne zadruge Dijaški počitniški dom v Ljubljani, z. z o. j„ bo dne
25.	novembra ob 5 popoldne v zadružnih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Sklepan je o računskem zaključku. 4. Predlogi in pritožbe. 5. Sklepanje o prestanku zadruge.
Izredna skupščina Nabavne in prodajne zadruge z o. j. v Mirni peči, bo v nedeljo dne
24. novembra 1940 po prvi sv. maši ob 8 v Domu. Dnevni (red': i. Predlogi in pritožbe zadružnikov. 2. Sprememba pravil v § 2. — V slučaju nesklepčnosti ,se vrši druga .skupščina čez 15 dni, katera sklepa z nadpolovično večino glasov neg.liede na število navzočih zadružnikov.
Redna skupščina Živinorejske sel. zadruge na Krki pri Stični, r. z. z o. ,z., bo v nedeljo 24. novembra 1940 olb 1 popoldne v šoli na Krki. Dnevni red: 1. Odobritev zapisnika zadnje sikup-ščine. 2. Poročilo upravnega odbora.. 3. Poirpf-čilo nadzornega odbora. 4. Čitanje revizijskega poročila. 5. Odobritev sklepnega računa za leto 1939. 6. Sklepanje o podelitvi razrešnice upravnemu din nadzornemu odboru. 7. Volitev ene tretjine članov upravnega odbora. 8. Volitev ene tretjine članov nadzornega odbora. 9. Določitev članarine. 10. Slučajnosti.
Redna skupščina Hranilnice in posojilnice v Rovtah pri Logatcu, r. z. z n. j., bo v nedeljo
1.	decembra 1940 ob pol 8 zjutraj v njenem ipoislovnem prostoru. Dnevni red: i. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora (skupščine).
2.	Čitanje revizijskega poročila. 3. Poročilo upravnega odbora. 4. Poročilo nadzornega odbora. 5. Odobritev sklepnega računa. 6. Sklepanje o uporabi poslovnega prebitka. 7. Predlogi in pritožbe zadružnikov. 8. Sklepanje o razrešitvi upravnega im nadzornega odlvora. 9. Volitev upravnega odbora in mamesihnikov. 10. Volitev nadzornega odbora in namestnikov. 11. Določitev skupne vsote: a) do katere se sme zadruga zadolžiti; b) hranilnih vlog, ki jih sme zadruga sprejeti; c) maj višjega zneska posojila ali kredita, ki ga sme zadruga posameznemu zadružniku dati. 12. Slučajnosti.
Občni zbor Posojilnice pri Sv. Lenartu v Slov. goricah, z. z n. j., bo 24. novembra 1940 ojb 8 zjutraj v zadružni dvorani. Dnevni red: 1. Poročiillol o izvršeni reviziji in čitanje revizijskih poročil. 2. Odobritev sklepnih računov od leta 1933 do 1939 inkl. 3. Sklepanje o uporabi poslovnih prebitkov. 4. Sklepam j e o raz-rešnioi upravnemu in nadzornem u odboru. 5. Volitev upravnega in nadzornega odbora im namestnikov. 6. Sprememba pravil po novem zadružnem zakonu. 7. Določitev skupne vsote: a) do katere se sme zadruga zadolžiti; b) hranilnih vlog, ki jih sme zadruga sprejeti; c) naj-višjaga znaSka posojila, ki ga isme zadruga dati posameznemu zadružniku. 8. Predlogi im pritožbe članov. 9. Slučajnosti, — Ta občni Zbor sklepa veljavno, če je zastopan najmanj deseti del vplačanih deležev (stara pravila) ali vsaj polovica zadružnikov (nova pravila, ki so registrirana). Ako bi tega ne bilo, se vrši 22. decembra 1940 drug (občni zbor z istim dnevnim redom in na istem prostoru, ki bo veljavno sklepali me oziraje se na število zastopanih de-ležev odnosno navzočih zadružnikov ob enakem času.
Člani Zadružne zveze dobivajo list brezplačno • Cena listu za naročnike 25 din na leto. • Rokopisi naj se pošiljajo na naslov uredništvo „Narodnega gospodarja" v Ljubljani, Zadružna zveza. Rokopisi se ne vračajo • Izdajatelj Zadružna zveza v Ljubljani • Odgovorni urednik dr. E. Čeferin v Ljubljani • Za Zadružno tiskarno M. Blejec v Ljubljani.