Stav. 321
V T
v pande!jek 24. nos—»toro 1*19
Lstnfli XI Vt
Icfcaja vsak dan, udi oto aedtijah fo praznikih. zjutraj. — UiedaUtvo: uHct 99. FiJtaeJfca AđSfccga ficv. 20, L na<Mrop}c. — Dopisi naj se poft^Jo uredništvu . — Nefetnfcirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vraftsja — Izdajatelj In odgovorni artdnlk Štefan Godina. — Lastnik fcoosoftij Usta Edinosti — Tiak tiskarne Edisort. — Nsroftrfna smša na nesee L 3*—. pol HU L 18 — In celo leto L 36 —. — Telefon uredništva In uprave Sev. 11-57.
Posamezne Številke v Trstu in okolici po 10 stotiuk. — Ofiaii se rataaajo » žirokosti ene kolone (72 mm). — OgUsi trgovcev in obrtnikov mm po 30 *ot| omrtatce, zahvale, podanice fn vabila po 40 not., oglasi <kcraia zcvedor mi po 80 stot. Maii oglasi po 10 s tel. beseda« ni^nanj pa L J—% Oglase sprejo«* Inseralni oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacij« se pajtlfajo Izkijočno aprni Edinosti. Uprava in ins«s4tni uddćiek sc "^' -j ta v Tf*tu, ul. sv. Friua&a A*. 2&
Iz Jugoslavije.
_______priho.'- srbske vojske.
* SPLIT. 22. Včerai je Split z veličastno manifestacijo proslav« obletnico prihoda srbske vojske. Velika množica občinstva je oagnriV?. VVHsonovo obalo in pričakcwla povrnitve srbr^k« vojske z *5nevne velbe. Ženska zadruga je organizirate de-Idiake čete, Id so s toplimi v®kfcki posipale naše fcmafce * cvetjem. Učenci » vseh hudsfcih m srednjih šol so se «ami »brali v vrste in stopali pred srbskimi četam*, ko so se okoli 11 Rjavile pred «c*ezn»ško postajo. Tam je igrala mestna godba m «e postavile pred čete, katerim je poveljeval ma-*or Markovtč. Ženska zadruga je Častnike okitila 2 Iovorjevimi venoi, vojake pa z listjem m cvetjem na kapah in puiftab. Oduševljeno vzJdikanje ljudstva in perie rodoljubnih pesmi ni imelo «onca. iMdožica je mahala z robci in -klobuki m klicala: »■Živeli beli orli! Živeli junaki!« Vojska je bila gi-riena ter -e oc«goveljal a na te tetive navdušenosti. Star kmetovalec >e v^eJ srbsko zastavo ter se postavil na čelo sprevoda, ki se je pomikal za četami. Ženske so jokale m blagoslavljale mimoidoče čete. Sprevod je šel od Železnike postaje po Wilsonovi, Stros*mayer<evi in -francoski obali, po Marmontovi in Belgrajski ufci do vojašnice, a nato se ie vmH ira narodni trg, kjer so mescam in meščunke plesali kolo. kakor tudi učenci m noenke ljudskih in srednjih šol. OiX>kine je bila slavnostna se^a občinskega sveta, ki je sprejel predlog, da se na ctanaSnj* dan v imenu splitskega meščanstva pošlje vrhovnemu poveljniku regentu Aleksandru brzojavni poklon in izraz udanosti, da se nadalje posije poedrav vojvodi Stepanoviču ^ v Sarajevo ter brzojavni pozdrav podpolkovniku Stojami Trnokopoviču. ki je na današnji dan pred tetom dni prvi .pripeljal četo »belih orlov« v Split. Občinski svet je nadalje sklenil, da se s spo-•stnsko p'osčo *a vse časa označi mesto, kjer je prvič stopite na spVitska tla junaška srbska vo.Kka. Ob 2 popoldne je pevsko društvo »Ouslar« priredilo koncert za vojake, ki so iih spremljali čast-oM in povetoHc Mišič. Pozdravil jih je profesor Roca s toplimi besedami ter jim razložil pomen te£n slavlja in jim prečrtal fcnski govor dr. Smod-Vrike, ko je prvikrat prišla srbska vojska v Split. Razložil je tudi pomen narodnih pesmi, od katerih ie pevsko društvo »Gu-sSar« takoj nato nekatere pelo. Vorki so z burnim ploskanjem zahtevali, naj se jim najljubše pesmi pomne. Nato se ie mestni poveljnik M!čič v imemi vojakov vreče zahvalil »Guslariu«, pohvafcl njegovo umetniško vi-5ino ter izrezil sradovolistvo. da si je ravno to karakteristično ime izfrral iza svoje ime. Društvo ><iuslar« ie pestem zapelo kombinirano jugoslovansko himno. Ko je povetnuk M4ČIČ vstopil v dvorano. mu je deklica darovala ve Vio kito cvetja, vprava »Gu-4ariai pa umetniško izdelani program. Zvečer ie bil v občinskem gledališču koncert, pri <k>: terem je sodelovala sjrfitska filharmonija in pevsko drušno »Zvonimir«. Dr. Grigo Novak le govoril o ipomemi svečanosti in se spominjal na lanski dan. ko je ves Split po dolgem Cafkanju .pričakal srbske vojske. PouJarial je. Split niti v najbot* črnih dneh ni obupal, da bo prišla nesmrtna vojska osvoboditeljica. V imenu Splita je končal svoj govor s pozdravom vojski. JtraJju Petru in regentu Aleksandru. Nato je podpolkovnik M'"hajlovič .pozdravljal jugoslovanski Split kot jasen branik na Jadranu, ter Splićane, ki so -se vedno aavečali svoie narodne dolžnosti. Sp!iča«ke. ki so vedno pokazale svoie rodoljubje, ter končno mladino, ki le vozno s ponosom po-umarjala svoje jugoslovansko mčšJrenje. Nava:al je tudi dda srbske vo'ske ter ^e spominjal oadlih bonteljev. narkar je gledališče odmevalo od prisrčnih kfioev »Slava«. Svečano ra«zipoloženje vseh prisotnih ie tmjalo do konca koncerta.
Vrhovni «v«t ia D*AiwnHizi|eva no>a pusto-
k>všč»na.
DUNAJ. 22. »Abend« javlja »z Pariza: Vrhovni ovet namerava napraviti v Rimu prijateljske ko-rrke zarili nove D Amitmzi eve pustolovščine v Zadru. D'Anmmzio se hoče proglasi-, za diktatorja Da'maci je. Amerika zahteva takojšnjo izpraznitev Zadra po italijanskih prostovoljcih.
Kredit ministrstvu prehrane,
BELGRAD. 22. Ministrstvu prehrane je dovoljen kredit 150 milijonov kron za nakup živeža za pasivne kraje. Ta svota naj služi
PODLISTEK
Za staro pravdo. (44)
Avgust Senoa: Seljačka buna. — Zgodovinska povest iz XVI. stoletja.
Minulo je osem dni. Tahi je menda v Madžarski. Krajina je mirna, nikjer nasprotstva od strani kmetov, nikjer prigovora. Vse se dela kakor navadno, vse molči kot nemo. »Psi so postali jagnjeta,« je rekel Peier Bošnjak, šaleč se, Petru PetriČeviću, kastelmu susjedskemu. Došla je noč in prišel je na nebo tudi mlaj. Selo pod Susjedom je bilo kakor mrtvo, vse je spalo. A tudi na gradu je vse zaspalo — izvzemši čuvaja smodr.isnice in gospe Jelene. Tahova družica je sedela v mali, z modrimi tapeti obloženi sobi za veliko mizo. Na mizi je stala svetiljka, ki fi je slabotna luč drhtela v polumračni sobi in je čudno igrala na starinski sliki Dore Arhandove.
Odeta v dolgo belo haljo in pod široko čepico je sedela bleda gospa Jelenar opirajoč svo}o glavo na laket. Črne oči so ji blodile po ve&č« slikani knjigi, ki je ležala pred njo. Mo-UU ie večerno molitev sredi te nočne tišine. V tem hipu je počila lorobarda. Gospa se je stresla, prebledela in skočila pokoncu. Sedaj počila druga, tretja lembarda. Iz sela je
kakor obratni kapital za letos in prihodnje leto. Ko se živež proda, se mora ta avota državri vrniti.
Upokojitev upravitelja državnih monopolov.
BELGRAD, 22. Podpisan je bil ukaz. s katerim je bal umirovljen gosp. Raša Milošević* upravitelj državnih monopolov. Za novega upravitelja je postavljen z ukazom g. Ravet.
Proti špekulacijam z živili,
BELGRAD, 22. Ministrstvo za prehrano je izdalo naredbo zoper brezvestno špekulacijo z živili in zoper kopičenje drugih potrebščin.
Zaposlovanje invalidov.
BELGRAD, 22. Ministrstvo za socijalno politiko je zahtevalo od vseh drugih ministrov, da naj postavljajo na izpraznjena mesta uradnikov samo invalide, katerih je vsak dan več.
Organizacija državnih uradnikov.
BELGRAD, 22. Državni uradniki streme za organizacijo, kakršna je že v drugih državah. Uradniška organizacija bt^bila osredotočena v društvu, čigar svrha bi bila zlasti izboljšanje materialnega stanja uradnikov. Izvoljen je začasno odbor uradnikov vseh ministrstev v Belgradu. Ta odbor je sklical za nedeljo zborovanje vseh državnih uradnikov, na katerem se je razpravljalo o nared-bah proti pomankanju stanovanj in proti draginji ter o drugih vprašanjih.
Dva jugoslovanska podčastnika ujeta v Zadra.
SPLIT, 22. Pred nekaj dneva so pripeljali v Zader dva jugoslovanska podčastnika letalca, ki sta se morala spustiti na tla pri Lumbardi na Korčuli, kjer so ju ujeli. Sedaj sta ujeta v Zadru. Sumijo ju, da sta imela nalogo fotografirati nekatere postojanke, da sta to napravila, toda sta slike pravočasno uničila.
iz čehoslovaSke.
Seja češkoslovaške narodne skupščine.
PRAGA, 23. V seji narodne skupščine je ministrski predsednik Tusar odgovoril na vprašanje glede povrnitve češkoslovaške sibirske armade v domovino, da je vlada smatrala povrnitev preko Vladivostoka od začetka za edino pravega in da ni v&led nevarnosti in neizvedljivosti nikoli mislila na povrnitev po kopnem. Vlada je odredila vse potrebno za kar najhitrejši povratek te armade. Seciaj se minister Beneš pogaja v Londonu in Parizu o podrobnostih transporta. Predsednik je izjavil, da se vlada ne bo nikoli vmešavala v tuje notranje zadeve. Nato je vlada predložila zakonski načrt glede volilnih sodišč, glede provizorne ureditve politične uprave na Slovaškem, glede pritegnitve višjih dobičkov družeb in višjih dohodkov k vojnemu davku ter zakonski načrt glede kreditnih operacij do 30 milijonov kron za pokritje izdatkov mirovnih pogajanj in zakon o izpremembi zamudnih obresti. Vsi predlogi so bali sprejeti.
Koalicijske stranke zrn sodelovanje.
PRAGA, 22. V poslopju državne zbornice je imela koalicija pod. predsedstvom dr. Vr-benskega in v prisotnosti ministrov sejo, v kateri je poročal ministrski predsednik Tusar. Soglasno so ugotovil«, da vztrajajo koalicijske stranke na načelu sodelovanja, ker ga brezpogojno zahteva državni interes.
Izboljšanje položaja na Slovaške«.
PRAGA, 22. (S.) Kakor pišejo listi, se je položaj na Slovaškem znatno rz-boljšal. S strani slovaških ispravnih odborov prihajajo vladi zagotovila solidarnosti s Cehi. Začela so se pogajanja za pripustitev poslanca Hliske, Id se sedaj nahaja v preiskovalnem zaporu, v narodno skupščino.
Razmerje med napredno in socialistično stranko.
PRAGA, 22. Zaupniki čehoslovaške napredne stranke so se posvetovali o razmerju proti čehoslovaškim socijalistom. Končno-veljavno bodo o tem sklepali šele po rednem kongresu napredne stranke koncem tega leta.
Vprašanje bivšega avstrijskega erarskega premoženja.
PRAGA, 23. Po izjavi finančnega ministra deputaciji zveze industrijalcev priznava češkoslovaška vlada zahteve industrijalcev po bivšem avstrijskem erarskem premoženju.
Premogovna kriza.
PRAGA, 22. (S.) Minister za javna dela je priobčil v -Pruvo Lklu«, socialističnemu dnevniku.
zazvonil zvon svetega Martina, Jcleua se je začela tresti, a sedaj se je začul krik, žven-ket. Prestrašena je poletela Jelena k oknu in je odprla hlastno.
»Gorje!« je zavrisnila. Strašno sliko je oža-ril mesec. Ves susjedski grič je- bil posut s kopjem, kosami, puškami. Krik. hrup, vzkli-kanje se je razlegalo po temni noči. V tem je planil v sobo na pol oblečen njen sin Gavro.
-Mati!«, je vzkliknil obupno, »izgubljeni smo! Kmetje so naskočili grad!«
»Naj napadejo!« je zakričala Jelena besno in očesi sta ji zaplamteii, »branili se bomo«.
»Zastonj,« je odvrnil mladenič, »že sekajo s sekirami grajska vrata, vzpenjajo se po lestvah na zid.«
»Naj sipljejo ogenj iz lombard na pse,« je kriknila Jelena.
»Zastonj! Saj Petrovič dela tako, a tudi Peter. Zrno leti med nje{ deset jih pade, aH stotina naskakuje z nova.«
Zvon je zabrnel močneje, hujše je zakričala množica. Sedaj pokaja male puške, le tu pa množica. Sedaj pokajo male puške, le tu pa je zagrmel do neba. Vrata so razbita, zbs-snela struja kmetov je vdrla kot hudournik v *rad. Bled, krvav je priletel Petričević v sobo.
»-Rešite sel« fe kriknil, »milostljtva gospa!
čtaflek, da zvišuje potrebo premoga z ene strani predstojeća eima a ® -druge strani vedno večje pošiljanje v inozemstvo, tako da se le morala poraba brezobzirno omejiti. Ker se je pa povsod zvišala produkcija premoga po zaslugi delavskih tzadrug, se lahko predvideva, da tpostane položaj normalen prve <h» prihodnjega januarja in da v prihodnjem letu ne bo več premogovne krize.
Kredit češkoslovaških bank t Italiji.
PRAGA. 22. Italijanska trgovska banka je dovolila Češkoslovaškim bankam kredit 20 milijonov lir za uvoz industrijskega blaga iz Italije.
IZ RUSIJE.
Boji z boljševiki.
NAUEN, 22. Frontno poročilo z dne 17. t. m.: Na zapadni fronti smo dosegli Kaporij-ski zaldv m prekoračili Logo. Bolj južno stojimo dve vrsti zapadno od Jamburga. Na južni fronti nadaljujemo svoje napredovanje. Naše čete stoje 25 vrst severno od Kurska. Na vzhodni fronti smo na treh mestih prekoračili reko Irgis. Rdeče čete nadaljujejo svoj pohod vzhodno na Tatarsko in južnovzhodno na Se-mipalatinsk. Pii zavzetju mesta Omska so ujele nad 10.000 mož.
Iz Poljske.
Ukrajinski dezerter)! na Poljskem.
VARŠAVA, 22. (S.) »Ga^ta poljska« javifa, da je dezertiralo mnogo polkov gaJiških Ukrajincev ter prestopilo k Poljakom. Del oakrajinsklh čet se je umeknil v Besaratiijo in čez mejo na severno Madžarsko. V Lvov je prišlo iz Lu s jaki na 19 častnikov Pctkrurovega vrhovnega štaba; med častniki se nahajata tudi bivši tajni-k ukrajinskega ministra Holubowdca hi Petljurova soproga. Ni jim bMo dovoljeno ostati na Poljskem. Odvedli jUi bodo <l vsemi časrtmi do meje. Častniki so preskrbljeni iz dena-rjem; neki častnik je imel pri sebi 100.000 švicarskih frankov. Petljura se nahaja pri Loskirovem. Petruševič je pobegnil tk boljševikom.	_
tac Madžarske.
Kaj zahtevajo zavezniki od Madžarske.
BUDIMPEŠTA, 22. »Oku« iavJja: Uradne izjave pooblaščenca entente Clarka oporaarjajo na to, da se mora imenovati začasna v J ada, v kateri bodo v isti meri zastopani vsi interesi države in 'ka bo jamstvo za popolno svobodo in nepristranost pri volitvah, od katerih je odvisna bo:oča ustava države. Tudi manjšine morajo biti oastopane v vfadi. Izjave ugotavljajo, da svoje časne zahteve po odstopu nadvojvode Josipa in zahteva po odstopu sedo/nje viatde ne vsebujeta nobene osebne osti, toda zavezniki morajo imeti jamstvo za to, da bo ljudstvu omogočeno prosto odločevanje. Zavezniki so za volitve in za ustanovitev definitivne vlade, da se morajo začeti mirovna pogajanja. Zavezniki tprepitščaio Ma-džarskt da najde izhod iz sedanje-g položaja, svarijo <pa, naj se ne nzariva usodo, ker sicer prekinejo odnošaje z Madžarsko in jo prepuste samo sebi.
Karel Huszar o svojih ciljih.
BUDIMPEŠTA, 22. Urednik madžarskega ko-respondenčneiga urada je 'imel z začasnim ministrskim predsednikom Karlom Huszar je m pogovor, v katerem je leta izjavil nastopno: Za svoje sodelovanje pri akciji za razbistritev položaja sem stavii Štiri pogoje. Ako se eden teh pogojev ne izpolni, bom smatrai svojo misijo za končano. Prvi pogoj je pripoGtianjc po zastopnikih entento m »po ententa sami rešitve ne samo glede moje osebe, temveč tudi g+ede nove vlade, ki bi jo sestavil v interesu države. Popolni sporazum v Štefanom iFriedrichom je moj drugi, sporazum z bo-idočo vlado moj tretji in sporazumi s krščanskim blokom moj čArti »pogoj. Menim in upam. da se bodo vsi štirje pogoji i«popo4nđi in da bom mogel sestaviti kabinet, ki bo mote* začeti mirovna pogajanja a ententa zajamčiti deželi lavni red. ki upošteva upravičeno rahločutnost in zahteve krščanskih strank ter demokratično smer.
»Položaj naše dežele ie teiak. ker nimamo ne državnega glavarja, oe parlamenta. Večina težkoč izvira, iz tega. Moja	naloga bo. da se ja-
vno življenje na Madžarskem povrne k ustavnosti. Ta program sem tudi razvijal na konferenci, ki vse organizirane stranke na Madžarskem so ga sprejele kot podlago za pogajanja. Ju-tri pričnem kot začasni ministrski predsednik na tei podlagi pospjanja s strankanri.
Princ Windischgratz bi hotel na Madžarsko.
BUDIMPEŠTA, 23. »Oku« javlja: Princ Lu-dovik Windischgratz je poslal madžarski vladi vlogo, s katero vlaga na podlagi dogodkov, ki so se vršili v kronskem svetu pred sklepom premirja, dalje na podlagi obravnav, ki jih je vodil kot zastopnik monarhije v Švici s pooblaščenci zaveznikov, proti vsem Članom Karolyjevega kabineta tožbo radi izdaje do-
Kmetje so nam poklali orožnike. Ivan Gušič vodi moštvo. Peter Bošnjak je ranjen, vodji orožnikov Bartakoviću so odsekali glavo s koso, na stolpu plapola zastava Uršule He-ningove. Rešite se!«
»Nočem!«, je odvrnila Jelena ponosno, drhteč od jeze, »naj pridejo! Ti sin, in vi Petrovič, ostanite tu!«
Žvenket je postajal vedno slabeji, zvon je umolknil, tu pa tam i« le počila puška, se je začul krik, ali povsod je ljudstvo vršelo podobno morju. Gruča M j« primaknila bliže, vrata so se odprla, vstopil j« velik orožnik držeč sekiro ter M obrnil proti basni tolpi, ki je hotela vdreti v sobo. Besno je mahal orožnik s sekiro okoK sebe. Padel je eden, dva, deset kmetov pod njegovimi u-darci, toda, počil je samokres* in zvesti orožnik se je zrušil krvav, mrtav, prod noga Je-line, ki se je trepetajo z rokama oprijemala zidu.
»Naj propado TahS naj propade Tahovka!« je grmelo po hodnikih grada, in vdrla je notri razjarjena četa kmetov.
»Nehajtel« je vzkliknil močan glas. Kmetje so se pomiriti. V sobo jo vstopil črn, raz-žarjen, golo glav, a krvavo sabljo v roki gospod Stjepko Gregonjanac, a žnjim vsa raz-vneta gospa Uršula, Blodi očosi a ta p žareti, lici sta ji goreli, a ustnici stiskalo.
movine ki zahteva, da ga madžarska vlada zasliši. Dalje zahteva; da ga postavijo pred častni sod radi njegovega vojaškega in političnega ponašanja.
Iz Nemčije,
Socijalistički protest proti naclionalisdčnl propagandi.
BEROLIN, 22. (S.) Stranka socialističnih ve-čšncev je imela snoči svojo četrto sejo, na kateri se je sprejel -dnevni red protesta proti nacijona-lisftčni propagandi. Vlada bi morala odločno in strogo nastopati proti nacijoiralistom in reckcijo-•narnim častnikom in činiteljem, ki se nahaja o sedaj v aktivni službi; tudi ravnaielji in profesorji, ki so organizirali manifestacije v čast Hindeubur-gu -in -dovoljevali gojencem, da so se udeleževali teh manifestacij, bi s>e morali nadomestiti in odpustiti brez pokojnine. Delavski sloji se -pozivajo, da se združijo za borbo proti -reakcij. »Allgemeine Zeitumg« se boji, da bi zedn-ji dogodki v BeroJinu ovirali nalogo nemškega odposlanstva v Parizu; gospod Bernhardt pruoslavlja v svoji razpravi izjav maršala Hindeoburga pred preiskovalno komisijo lojalnost, ndanost, čin in dostojanstvo ge-neraJissima ob priliki poloma.
Iz Amerike.
\Vilsofl prodloži senatu mirovno pogodbo decembra.
PARIZ. 23. (S.) »Presse de Pariš« piše: Doznavamo, da predloži Wi!son senatu versaillesko pogodbo ob priliki otvoritve »decembrskega zasedanja. Dotlej se bodo vršila pogajanja med republikanci ki demokrati, da se pride do kompromisa.
Viktor Berger izključen iz poslanske zbornice.
NAUEN, 22. Edini socijalist v ameriški poslanski zbornici, zastopnik za Milwaukee, Viktor Berger, je bil skoro enoglasno izključen iz zbornice. Berger je bil obsojen radi pre-greška proti takozvanemu vohunskemu' zakonu. Izjavil je, da svojih govorov, radi katerih je -bil obsojen, ne more preklicati, in da bi se izražal celo ostreje, ako bi mu bila dana prilika zopet govoriti.
Proti komunizmu.
HAAG, 22. Kakor se čuje iz resnega vira, pripravlja ameriška vlada sporazumno z entento mednaroden zakonski načrt za pobijanje komunizma. Vsako vrsto propagande za komunizem v besedi in pismu nameravajo strogo kaznovati ter odpraviti mednarodno asilsko pravo za komuniste.
Preureditev italijanske vojske.
RIM, 23. Kmalu Izide odlok o preureditvi italijanske vojske. OJlck, ki se predloži .poslanski zbornici, določa tako preureditev vojske, da se omogoči hiter pouk in da idobi vojska značaj šole, vsfed česar se vojaka izprem-eni v oborožen narod, ne da bi pri tem izgubila tradicije in vojaški duh. »	_
Za povrnitev vojnih ujetnikov iz Sibirije.
DUNAJ, 22. Uradno se objavlja: Z ozirom na sklep vrhovnega sveta, da odpošlje vojne ujetnike iz bivšega nemjkega cesarstva čimprej v domovino, je naslovil ženevski med-zavezniški odbor na vrhovni svet ponovno prošnjo, naj se v svojih ukrepih ozira tudi na avstrijske, ogrske, bolgarske in turške vojne ujetnike. Z ozirom na brezupno stanje 250.000 avstrijskih ujetnikov, ki se nahajajo v Sibiriji, prosi ženevski odbor entento za pomoč, da se tem nesrečnežem Čimprej omogoči povratek v domovino.
Nizko stanje kronske vrednosti.
CURIH, 22. Z ozirom na nizko stanje kronske vrednosti je »Curiška posojilnica« ustavila izplačevanje. Kakor javlja »Neue Ziiricher Zeitung«, je zašel zavod z ozirom na kurz inozemskih valut v podoben položaj, kakor »Hipotekama banka« v Bazlu in posojilnica v Diessenhofnu.
D'Ansirozilev pohod na Zader.
Pohod na Zader je vzel italijanskemu pesniku in vojaku še tisto malo ugleda, ki ga je imel v svoji domovini. Resnej-si italijanski listi so bila že takoj oi začetka proti reški pustolovščini, s katero so se sprijaznili šele, ko so videli, da ni ■imela takih posledic, kakor bi jih bila moraJa imeti po logičnem sklepanju. Ker -se je pa ta položaj na Reki nepričakovano podaljša!, so se začeli tupatam javljati glasovi, ki so zahtevah, naj se naredi enkrat vendar tej komediji konec. Navdušenje za Reko Je pa^a-lo in padalo, dokler se nLso izačeli volilni predboji. V teh bojih <se je izrabljalo vse, med drugim tudi Reka v volilno
»Gospa Jelena Tahova,« je začel Stjepko srdito, obrisavši krvavo sabljo s plaščem, »privedli smo v ta grad pravo gospodinjo, Uršulo Heningovo. Vaše gospostvo je minulo.«
»Da, ohola Zrinjska hči!« je kriknila Uršula, »štrli smo glavo peklenski kači. Ti očetovski dvori so zopet moji. Pozdravljena Dora Ar-landovaf«, se je obrasla proti sliki, »vidiš-li sedaj, da pripoved laže, A vi, dobri ljudje,« je zaklicala kmetom, »vzemite, grabite, jaz nočem niti mrve tega krvavega blaga!«
Jelena je okamenela, samo oko ji je plam-telo v faru bes nos ti.
»Gospal« je rekel Stjepko, »prilti so pravi gospodarji, krivi s« morajo seliti. Petričević naj svobodno vas in va$s sinovo odvedo v Zagreb, ker jo tudi Stubica že nafta. V vasi vas Čaka voz.«
Jelena je vzdignila glavo in rahla mirno:
»Gospa Uršula! Razbojnica! Tega vam ne pozabim do groba. Pripoved o Dori ne laže. Zapomnite si mojo besedo: zob za zob, kri za kri do zadnje kaplje!«
Prijemši sina za roko jo Jelena ostavOa s kaštelanom grad, kjer so kmetje pod zidovi kri čaje delili bogastvo Tahovo, in ko se je ponižana gospa 2o precej oddaljila od Susjeda, je is čula skozi noč kriki
»Propade naj Tahi I«
propagando. Ko so se pa vidčli prvi obrisi volilnih rezultatov, js začel *ttymometer« zopet padati. SocijaJistična in klerikalna zmaga je padla med meščanske stranke kakor bomba. Bil je to hud :idaroc, ki je povzročil med nasprotnimi starkami brez^^vost. Ne igre namreč nekaterim strankam več za premoč, ttmveč tza obstoj, ni na kocki samo obstoj strank, temveč dosedanja državna ur&ltcv Italije. Ra.zpmljivo je, da je v bikih razmerah JtaJija porabila Reko kr D'Anmmzija.
Tedaj pa je prišei pohod na Zader, ki bi bH morcl zopet 'zanetit* iza-spane strasti. Zastonjl D'Amrunzio je dosegel ravno nasprotno. Se Hsto malo simpatij, ki jih je ime!, je izgini-lo črez noč.
•»Kar je reško poveljništvo začelo in iavlja, da namerava izvršiti, mera povzročati enoglasen odipor v državi. Dokler ostanejo ti nameni besede, so neumnosti, čim pa se izačnejo uciejstvovatl, postanejo neodpustljivi grehi proti Reki, kaiere se je bih: Italija santa odrekla, in proti Italiji, ker vsakdo ve, kakšne notranje in zomanje posledice bi mogle irreti te neslanosti. Ne, nočemo še verjeti, da hočejo tej slavni in izmučeni bolnici Italiji n ena lasmi sinovi zadati smrtni udarec!« »Cor-riere« govori nato o poruzu 16. nove-mfbra, ki bi ga hoteli nekate.i s silo popraviti in o poveljnikih (D'Anr.irntfio in MMIo), kf eovore v imenu kralja, domovine, vojske, čeravno so uporniki. »Tod« kako se ubranimo diktaturi rdečih manjšin, če se drzne majhna, vojaška manjšina odločati in d-eLati namesto Italije?« se vpraša >Corriere«. »Ne gre tu za Dalmacijo, ki je po večini slovanska, ne za Volosko, ne za Plomin, -tu gre >za večje aneksije: »državna duša |e potlačena In državno odtnstvo se ruši pod udarci nasilnih manjšin!«
Vsi listi, izvzemši »Ideo Nazionale*. pišejo v tem ton-u. »AU ne razianeo oni nesrečniki, vpraša »Secč-lo«, da bi uspeh njihovih načrtov pomenil poJom Italije zunaj še prej kot v notranjosti, v času, ko bi videlo, -da je Italija izgubila nvoČ nad vojsko in mornarico?«
— Jasneje se monda ne more povedati! —
Edina pat
O sedanjem ekonomskem položaju našega mesta in njegovi bližnji in datjni bodočnosti je raz-pr a vijak) tržaško italijansko časopisje in tudi ono šiz kradjest-va več ko dovolj, da bi si ne <Hogd človek napraviti točne sJike teca procesa, ki raiz-burja že leto dni vsakega treznomisJečega mehčana. Zdi se tvsm, da so se začeJi v ooslein-jem ča-sti trezniti feuć: ona tjndije, ki so si bi-H nadeli v svoji brez glav osti in zasUsp^cncsti v teh kcT-tv-n-ih časih le hvaležno naki-o ploskati -vsemu, kar je Jvpo za oči in ugodno za,-ušesa. Ta potttfica vročekrvnih mladičev -in nriečncszobib deklet se je b^la oprijela pri nas vsega, kar »leze ino grede«. Gorje onemu, ki bi si bil upal pogledati stvari na dno, poiskati črva, k» glo'e ma tržaškem ekonomskem življenju in natsvetova-ti adravila. Da bi zapcdle njegove misli svinčniku cenzorja, to bi bila še najmanjša nesreča I Ce bi bil le 6rhn:l besedo, pa bi m-u bili zalučali v obraz »anrtpatriota«, »avstri-jakanta« in rawno tako ljubeznivo šaro, ki io imajo naši vroče lavni frazaiji na cente pripravljeno za vsako priliko. A »krava pri gobcu molze« pravi naš slovenski pregovor in naravno je, d« izsmanjika mleka, ko ni ve-č — sena! Prišlo je iz-poznanje, sicer nekoliko kasno in -danes se v<se vprasvje: kako in kajn? Vsakomur je postalo jajsno, da človek ne živi samo od lope besed©, temveč da mu je treba tudi — kruha. Najprej je tako ir ar samo plazilo po zraku, potem Je prišlo na jezšk in končno se prelilo tudi v pero. Oglašati so fe začeli -razni »dravmki, pisali so recepte, klicali na pomoč vse mogoče faktorje, rotili in prosili, a vse s kakšnim uspehom? Danes •smo na istem stališču kot pred letom dni. Pravzaprav «1 e na istem, pač pa nekoliko ni/je... A to vse zaradi tega, ker so iskali zdravila tam, •kje»r ca na najti. Komisije, statistike, s 'konretenco pisani članki in slična sredstva ne morejo izc>re-meniti trde realnosti. Saj je še mogočnejši faktorji ne morejo spremeniti, ker se ne dA življenje, ki je zrastlo iz takih in takih zigodovinskih in zemljepisnih razmer, spraviti po volji kateregakoli si boJS v nasprotno smer. Naj opozorimo samo na dejstvo, ki se je pojavilo v tem letu premišljevanja in Uftibanja. Troje trgovskih mest ss bori -vsako za svojo korist, vsako ea svojo bodočnost. Vlada., ki naj spravi v sklad vse te težnje, je popolnoma brez rnooi iprott tej ljubosumnosti in si ne zna ponraga-ti. Za vsako Ijuboznjivost, M jo skfliAa fcakazatt enemo, se zameri ostalima io ovo ti krika, rek-riimraaoij. prošenj in groienj. In to je tudi povsem naravno! Trgovina in obrt, ki sta bila v vojni (popolnoma uničena, hočeta zopet oživeti m >kdor prej pride, pre] »ire>T)e*, pravi naš kmet. Vprašanje je »pa, kdo bo prej prišel? AU mi, aH onL. sam reč: oni — preko hiže. Živimo namreč v drugačnih racmerah, ko pred leti. Državni zii se je premaknil za par kiJometrov, in menda ne v ncSo korist. PoslaJi bi sicer lahko s zJatom obloženega osla čezenj, a stvari so -so zasukale tako, da nimamo zlata. Pa smo poslaM rajše poeta, da nam raizreši »gordijski« vozel, a stvar se vendar noče pre«maikniti z mesta! K večjemu, da pridobimo s tem še četrtega konkurenta.
Ivan Baloh:
Ukradeni uhani.
Toda prenagliti se ne smem. Tince še tš doma, toda takoj mora proč in Ivanka nazaj. Uboga sirota — res: sum še ni dokaz.
Gospa je koma) čakala, da eta se vrnila Tinca in soprog. Poklicala jo je takoj k sebi v sobo. Tinca je mislila, da j« poklicana, kje se je toliko časa mudila z otroci, gospa pa jo zaprla vrata, stopila pred njo in rekla pokazavši s* prstom na njo: »Ti si ukradla uhane«. -
Tinca je pobledala kot zid, padla na kolena, si zakrila obraz in rekla: »Oh, gospa, ne bodite hudi v naglici asm izgubila pamet, saj sena jih prinesla nazaj.«
»Prav, da si priznala. Toda takoj iz hilel Pomisli na Ivanko; aH te ne peče vest?«
»Bom &la, gospa, samo nikomur ne povejta* prosim^
»Ne bom! Ampak takoj — brez plačila.«
»O hvala, ne potrebujem, samo ne povejto.«
»Ne bom, kar izgini!«
To so bilo zadnje beseda.
Tinca je povezala svojo obleko in tla, da nihče ni vedel v hi&
Gospa jo sedla in hitro napisala pismo Ivanki, ker jo s hitila, da je Ha k teti domui
Straa 11
»EDINOST« št®*, 321.
V Tretn, 4ae 24. aavavbra Iti*
te' btf -s «svo*mi zahtevali se jx>\eča> nesrećo in *nwfo -iesfrsKtei*1 družine. Pa fct se 0»?a dala stvar 5«4j5fc»« r-ešlto po vseh, da nismo aaiuiaH ka-.n-ef» v -flđoia tuje hfee. Sedai pa Atojtmo tki tu-ter se ć-odhno. da so okiva «Med tt&mi	in ve čt^eio icza zidov pasovi ba-
fimtace»v. ki pra?v zaj>rav ne spadajo ila. ker so orteH urmiaiat svo>e bl&go tri dci hoda <telec... In ■N^se tf» -saradi naše pohlepnosti in za-vlsti, zara<H na*e s^sjjod^ažeMoo^tt fn itapufca. Na svetu te nsm-reC tafco: Ti niem ane-re, tebi n oje. pa si ostaneva dobra wiiate*>n ta falrko pride Je dan, ko po^J-eva drmj dnsvvmit z<a — botra. Kafti so-'■vrošivo sovraštvo, krivica icrivico...: ie Lju-fotsze« ie. td -obrodi vseni oritrtne sadove. Kda) se *k*koj>*tenro do ttrtf-a tapoinanja, ne vtnK>! Zgodi lab^o Jiacj, ali kitri... aH sp^ čez. tise let; če bomo atamreč £e /io. V nasprojneni slučaju ne l>o 4ruge«a spomkia iva nas, ko maihen — na-gTohni Tssm^it.
Domače vesti.
Tiskava! zakon in pravo žanudistov v Nemški Avstrtyi. Narodna skupščina Nemške Avstrije je razpj-avJ^J.a te dni o novem tiskov -«em zakonu in pravu žurnalistov. Priporoča-|oč ti dve predlogi je državni tajnik za pravosodje dr. Romek je govoril tople fcesede za tiskovno svobodo. Državno pravno zajamčena tiskovna svoboda se ne sme ponižati do praznega pojma. Na dru£ strani pa ta svoboda ne sme dajati časopisju svobode za izvajanje fcazen9ko prepovedanih činov. Časopisje bodi voditelj dofeov v .boju. Pri tem ne bodi zavarovana samo pred vsakim varuštvom od strani drŽave, ampak osvoboditi se mora tudi od ▼pKva gospodarska premoči. ReSitev tega |>rob!emu je izredno težka dn je treba priti na jasno, da namesto državnega varuštva, ki naj 4a načrt odpravi, ne pride tako varuStvo od druge strani v izpremenjeni obliki. Socijalist Austerlitz je nverjen, da bi stara monarhija ne bila doživela poloma, da ni odpravila tiskovne svobode. Da ni storila tega, bi bilo Časopisje moglo opozarjati na nevarnosti, ki so se skrivale v poniževan*« vcfue do rodtaa-ke stvari viadajočth bi- ia do poetičnih procesov p?oti Cehom. (In Jugoslovanom. Prip. ured.	Izognili bi se bfli mnogo česa.
Tudi lAščanski socijale* Pauiitsch se je toplo zavzel za tiskovno svobodo. O položaju in delovanju urednikov so razSirjasa v favnosti nepravilna i« krivična mnenja. In vendar zahteva nadčloveški čut dolžnosti žtirnalista, ki s&ora deiati na mimto, vsega spoštovanja javnosti. « Nagrada žurnalistoca, posebno «ta de-žtii. ne odgovarja delu in trud«. Govornik fe zahteval za časnikarje človeka vrednega življenja. Oba načrta je skupščina odkazala ju-fftičnemu odseku.
Priporočamo tudi slovenski javnosti v čitanje. Pa tudi sedanjim našim oblastim ne bi Škodilo, če bi uvažavale izprevidne besede v skupščini Nemške Avstrije o poraeaabnosli in vrednosti svobodne besede tudi za državo. Veiiko u«varneiša, nego odkrita, je pritajena beseda. Kajti, prva — tndi če je o>slra — čisti, bistri, svari in opozarja odkriio in je brez za vratnosti, do ti m se dru^a tajno širi in razjeda kot črv. Saj je razjedla četo staro monarhijo, kakor je dejal poslanec Austerlitz v rarodni sk«p5čini Ne mike Avstrije, Imajo torej dovoJl svarilen vzftled.
Kako poročajo! V nekem dunajskem listu o vohtvah v IUlH^' smo čitcli, da je bila udeležba neizmerno velika!! V nekaterih volilnih okrožjih da je šlo volit 80 odstotkov volilcev. Morda Je res bilo kako okrožje — za\ ue moremo vedeti te£a, ker nam mso podrobn« podatki na razpolago — kjer je priJio res toliko volilcev, ali na sploh je bila udeležba izredno nvaajia in ne velika. To ugotavljajo vsa itabjanski IssH vseh strank. Bila so pač okrožja, kjer 80 odstokov — ni prišlo volit. In celo taka so bela — v jtižm Italiji — kier se vohtev sploh ni vrš'ia, ker sn b'lo n:kogar fclizu! Zabeležili smo to nezgodo dunajskega lista posebno zato, ker se nemški listi odli-s tako povrSttostjo tudi pri poročanju o dogodkih in razmerah na našem ju^u. Seveda »ijrata tu večkrat svojo vlogo aJa volja in slab namen.
Xz	vzb^ia. PreieH smo: Menim,
da ni samo enega izmed naših ljudi v zasede- ! ozeoJ.ru v živo zadel članek »Iz dal>neaa !
vzhoda____--- To, kar se vrsi po Notranjski, to
že ni več kulturno^ Nikjer občnega zbora *Citalaic«, ijeobraievalmih društev , »Učiteljskega dru*tv« itd. Kaj čakanio? Le Primorska se je začela oživljati. Kje so vzroki naše j zaspanosti? Tičimo pać še ▼ črev4jth deželnih mej ia če pride poziv z Goriške, a potem je še vedno eao ne/aapaaje, katero sam je vtisnila Avstrija slabega spornima. Ne moremo se še otresti te zakrknjenosti kivtib Kranjcev, Goričanov itd. Formaloega zediajenja vseh strank tudi ž« m bdo. oziroma, ljudstvo ve še presneto malo o tem. Pa todi pri inteligenci cveti še strankarsivo, sicer morda ne javno, pač pa prikrito. Osebnosti pač še vladajo, in
Draga Ivanka! Sporočam vam veselo novico: uhani so se našli. Bila je pomota. Obžalujem, da sem vas odslovila iz službe. Pridite takoj nazaj in imeli boste še plačilo od Tince, Več ustmeno. — Gospa je odposlala pismo ekspresno.
Ko se je Ivanka s cufcico v roki bližala rodni vasi. katere že ni videla deset let, je bala otožna. Njen sklep je bil: par dnij biti pri teti, obiskati materin grob — potem pa iti po svetu, kjer je ne bodo poznali.
Ko je šla preko mostu reke, ki je tekla mimo vasi, in je va6 zagledala, je počila na cestni kamen — in valovi so jo prijazno vabili k sebi: Pojdi k nam v naše okrilje I Poglej, pred svetom boš zaznamovana kot tatica in nikjer ne boš dobila več službe. Sirota si. kdo bo žaloval po tebi in kdo te bo pogrešaj? Nihče. Ce se med nami spočiješ, bo pozabljena ivoja sramota in izbrisan tvoj greh.--
Ivanka je še obstala na mostu in poslušala vabljivo tajno šumenje valov in pogledala gori na soho sv. Janeza Nepomuka, svojega patrona. Ta je imel prst na ustih. Spomnila se je na šolo, kjer je slišala, da je Janez po nedolžnem trpel in nedolžen šel v vodo. Krepko je vzkliknila: >Ne, nedolžna pa ne grem v vodo, v mrzle valove* —— in s trdnimi koraki je šla naprej. Pri teti j« bila dva dni.
nemogoče nam je otresti se ozkosrčnosti. Ali je to delovanje za narod? Dosti je društev, ki imajo zelo star odbor. Ti odborniki se boje
za svoje stolčke, kakor bivši avstrijski cesarji. Če je kje vzrok zaspanosti društva tak zastarel odbor, tedaj proč ž njim, in to brez usmiljenja! Društva so tu za naš narod, ne pa zaradi odbornikov! Bojimo sc tudi javnosti, oblasti v zasedenem ozemlju. Podajmo si torej roke in bodimo zvesti svojim dolžnostim! Na delo!
Splošna zdravstvena zveza nas naproša, da priobčimo: Tržaška centrala F. S. G. javlja, da se začne s !. decembra od 19—20 tečaj za strcžnice in strežnike. Pouk se bo vršil v šoli v ul. Parini v III. nadstr. Vpisuje se v sedež i zdravstvene zveze v ul. Sorgente 2 od 11—12 in od 17—18.
Oiasbeoa Matica — pevski zbor. Danes ob 19 skupna, vaja za mešani ©bor. — Za ženski zbor ob obićajn* vri.
Oiasaeaa Matica — šota elementarne glasbene teorife. Upoštevajoč žtiljo, tzraieno z več strani, da bi se otvorila tudi večerna šola glasbene t^ orije (zborovega naraičaia) za one, M bi radi obiskovali tako šolo, a >e vsled zaposlenosti ob sedaj določenih urah ne morejo obiskovati, naznanja vodstvo, da ia pripravljeno ugoditi tej želji, ako se prijavi vsaj 12 obiskovalcev. Prijave sprejema vodstvo (danes in jutri od 18—-20 -v šolskih prostorih, ulica GaJatti 20 ju.
Tečaj za aogieščiao in francoščino. Kakor Je že
bilo javljeno, se otvori večerni tečaj za angleški in francoski jezšk. Pouk se vrši potom direktne praktične konverzacije vsak dan od IS do 21. Ker se Je v?nsa!o tudi več otrok, se otvori tu-di poseben tečai za deco od 16 do 17. Kdor se Še ni -Mpisal, naj stori to rako}, ker poznejSe prijave se ne bodo upoštevale. Vpisovanje je dnevno od I« do 21 v prostorih »Glasbene Matice«, v poslopju Narodnega doma, uHca Oalaiti 20, I. nad., •driiga vrata t*a tevo.	^ .. . ... .
Potzknsen samomor. Ana G., stara 24 let, stanujoča v ulica Sv. - Frančiška 36 je včeraj pripravljala svojemu soprogu vse potrebne stvari, ker je moral ta zvečer odpotovati s parnikom. na katerem je v službi. Žena mu ni dovolj hitro ptripravđla vsega, mož je postajal nestrpen m jezen, ker ni imel Časa, da bi št: nadalje Čakal; oačel je upiti in zmerjati svojo soprogo, katera se je zelo užalila. Šla je v drugo sobo in izpila precej amonijaka ter padla >a tla. Kmalu nato je stopil mož v ono sobo m zagledal svojo soprogo, ki je ležala nezavestna na tleh; po duhu, ki je bil v soba, je izpoznal, da je njegova žena izpila strup, in poklical zdravnika rešilne postaje, ki je kmalu prišel na stanovanje in i^pral ženi želodec in ji naredil par injekcij. Njeno stanje ni zelo nevarno- Parnik fe odplul brez soproga Ane G.
Trgovec z vojc^un bbgon. Včeraj je bil aretiran Alojzij Brigutti, krčmar pri Sv. Soboti, ko je prodajal nekemu civilistu razno vojaško blago. Našli eo pri njem za 5000 tir raznega blaga (nogavice, robce, maje, srajce, podplate i. dr.}, ki je bilo ukradeno v vojaškem skladišču v Skednju.
Nespreten kolesar je včeraj povozil v ulici della Valle Nikolaja Mayerja, starega 10 let, stanujočega v isti ulici 8; deček je doijdl lahke poškodbe na desni nogi. Na rešilni postaja mu je del zdravnik prvo potnočt nakar se je Mayer vrnil domov.
Ni se motel ■—Irniti Rudolf Klun, star 56 let, izvošček, se je včeraj popoldne peljal s svojim prijate$em na dvokolesnem vozu po Istrski ce«ti v mesto. Pri pokopališču je prišel za vozom tramvaj, kateremu se Klun s svojim voaom ni mogel takoj umakniti, ker ni moglo zadaje kolo čez tračnico, ka stoji nekoliko centimetrov nad zemljo. Tramvaj je butnil v voz, iz katerega sta padla oba, Klun in njegov prijatelj. Klun je dobil precejšne poškodbe v levem boku; njegov prijatelj pa si je le ne-kd-ko opraskal roke. Voz, ki se je nekoliko pokvaril, je za silo popravil Klunov prijatelj, ki je potem peljal Klima na rešilno postajo, lqec je dobil prvo pomoč. Nato so ga z avtomobilom rešilne postaje prepeljali v mestno bolnišnico.
L astmi ka kavarne »Oriente«, na trgu pri bolnišnici so vzeli orožniki na zapisnik, ker je imel odprto kavarno ob 3. uri zjutraj.
Pridan slnžfcicje. Hišna gospodinja Fisch-bonn je včeraj videla svojega sedemletnega sina, ki jo jemal iz nekega predala v sobi, kjer je ona pospravljala, denar. Deček je izpovedal, da je denar za služkinjo, Josipino Ceraego, katera mu večkrat kupuje s tem denarjem dobre daščice. Gospodinja je poklicala pred sebe služkinjo, katera je priznala, da je ona ukazala dečku, naj vzame denar. Bala je aretirana. Gospe Fischbotmovi je zmanjkalo 515 Kr; pri služkinji so našli 415 lir, katere je morala ^zvesta m poštena« služkinja vrniti svoji gospodinji.
Orožje ia ponarejeni Irljari Suoči o3 polnoči do 4 zjutraj so aretirali policijski agenti 13
Posebno prijazno ni bila sprejeta, zato je sklenila, da gre.
Sla je na pokopališče in se poslovila od svoje matere. Govorilo je dvoje src, a slišalo je
le nebo.
Ko se je wa£ala, jo je srečal pismonoša.
•Pismo za tebe.«
-Pismo?«
-Da, in še ekspresno.«
Ivanka je pismo takoj prebrala.
Nekaj neizmerno težkega je padlo od nje.
»Torej vendar« je vzkliknila, -resnica je prišla na dan. Moja vest je pred svetom čista. Mati me je izprosila.«
Ivanka je takoj odgovorila: »Gospa! Pismo prejela. Ponudbe ne morem sprejeti. Veseli me, da priznavate, da nisem tatica — jaz. Prosim, ako ste me naznanili, da popravite krivico. — Ivanka.«
Gospa je pismo prejela —- In bila skoro u-žaljena.
Ko je prišel soprog domov, mu je vse natančno in z velikim veseljem razložila. Gospod soprog je bil oči vidno zadovoljen, da so se uhan našli, a pristavil je resno: »Vidii, povedal sem ti že večkrat in danes ti zopet rečem: sum še ni dokaz.
Gospa je molčala in molče pritrdila.
4Kooec)
oseb, pri katerih so našli več revolverjev, mnogo ponarejenih ključev m dragega ttlomil-nega orodja.
Konje )» kradel. Josip Kocijančič, ki je peljal včeraf po Sv. M. M. Zg. dva iskra konja, se je zdel mimoidočemu orožniku sumljiv. Orožnik je zato stopil predenj in ga vprašal, odkod sta mu konja. Sprva je Kocijančič trdil, da sta konja njegova last; pozneje pa je priznal, da je ukradel konja iz hleva Antona Germonisa v Rocolu št. 314. Germonis je dobil svoja konja nazaj, Kocijančiča pa so obdržali v zaporu.
Balo so ji ukradli. Predsnočnim se je vrnila V-irgiaija Dtbenič s svojo materjo iz mesta domov na svoje stanovanje pri Sv. M. Magd. Zg. št. 446. Stanovanje sta našli odprto; po sobah pa vse razmetano. Virginija je pogledala v omare, v katerih je imela spravljeno in pripravljeno balo za poroko; našla ni niti enega robca. Balo, ki je bila vredna nad SO.000 lir, so ji neznani tatovi v njeni odsotnosti ukradli iz stanovanja. Tatvino je javila orožnikom, ki so začeli raziskovati, da bi prišli tatovom na sled.
Potzkviea «lon. Snoči okoli 19 je vrtal elegantno oblečen mladenič pri vratih pred stanovanjem Alojzija Pollazza v ulici Stadion 13, IL nadstr.; med delom pa ga je pr&la laotit gospodična Avgusta Violin. Mož je zbežal po stopnicah na ulico. Ker js pa gospodična vedela, da m pri Pollazzovih nikogar doma, je tekla za tatom na ulico tn kričala, na; ga ustavijo. Tat pa je bil hitrih nog in srečno odnesel pete.
Torbico s 720 llrurf je nekdo zmaknil včeraj Valeriji Cuseni, ko je kupovala ribe v ribji tržnici; v torbici je imela tudi uro vredno 40 lir.
Mlada tatova* Angelu Grassiju, mtrodilni-čarju na Acquedottu je zmenkalo iz predala v prodajalni 120 lir; denar so našli pri Josipu N., starem 8 let, in Farucinu Z., starem 11 let; mlada uzmoviča sta morala denar osebno vrniti Grassiju, katerega sta prosila odpuščanja.
Književnost in umetnost.
Prof. M. Pire: »Kratka zgodovina Slovencev, Hrvatov ia Sti#v.« Založila »Jugoslovanska knjigarna« v Ljubljani, 1920. Str. 95. Cena 2 K. — Že Gceron je rekel, da je zgodovina »učiteljica življenja«, ki to po pravici; saj iz nje zajemamo moč za obstanek in vztrajnost v nesreči. Uči nas, dalje, spoznavati razmere, v katerih živimo in v kafterih
—	smo živeli. — Dogodki državnega precAvra-La — ko je vstala nova država SHS —so prisilili prof. Pirca, da je prijel za paro in napisal knjižico »Kratko zgodovino SHS,« ki je ravnokar izšla že v 3. natisu in je namenjena
—	knkor sam pravi v »Dodatku« — za »preprosto ljudstvo ia šolsko mladino.«
Slovenci premalo poznamo svojo prete-klost, še manj pa preteklost svojih bratov: Srbov in Hrvatov. Pisatelj se je v prvi vrsti oziral na politčno zgodovino, medtem ko je kulturno popolnoma opustil. Knjižica nam opisuje kako so si Slovenci, Hrvatje in Srbi osvojili domačo grudo, kako so se vdrževali v hudem boju za obstanek, kako je delalo in trpelo. Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev je bogata na dramatičnih razvojih, groznih katastrofah, velikih jonaitvrh, tragičnem molku stoletnega suženjstva, mučeništva, poniženja in poznejšega zopetnega v zdrami jen j a, novih bojev, ki so končno do vedli — do epopeje odrešenja. In koliko je Slovencev, ki poznajo vso to zgodovino?---
Vsa zgodovinska snov je obdelana v petih oddelkih. V I. oddelku nam opisuje prof. Pire »Zgodovino starih Slovanov« (stran 3—8) kot uvod. V II. oddelku »Zgodovino Slovencev«
(8_52); III. oddelek nam opisuje ^Zgodovino
Hrvatov« (52—72); IV. »Zgodovina Srbov« (72—84). V. pa, ki je najlepši oddelek »Ujedinjenje Slovencev, Hrvatov in Srbov«. V »Dodatku« pa našteva zgodovinska dela, za onega, ki se hoče temeljiteje poglobiti v zgodovino troedinega naroda.
Prof. Pircu moramo biti hvaležni za »Kratko zgodovino SHS«, ki bo oober pripomoček našemu dijaštvu, dokler nima ie učne knjige. Knjižico priporočamo vsem, ki se zanimajo za zgodovino SHS.	Svobodin.
d
Ivanka Rijavec Hinko Stibiel
danes poročena Trst, dne 24. XL 1919.
Poslano3")
Srebrn denar kupujem po najvišjih cenah.
ALOJZU POVH
urar in zlatar, sodni izvedenec Trst, Garibaldljev trg §t 3
__(prej Barriera)
•) Za članice rod tem naslovom odgovarja uredništvo le tolika, kolikor nra veleva zakon.
ZAHVALAa
Za vse mnogobrojna iaraze sočutja oh bolezni kakor tudt ob ?=mrti mojeg« Tfkjeno-ljubljenega soproga, gospoda
FRANČIŠKA HABE
pCHesttfVka na Goćah pri Vipavi
izrekam vsem svojo najiskrenejšo zahvalo. Zltati se zahvaljujem preč. goap. vipavskemu dekanu za vodstvo pogreba, kakor tudi ostalim gg duhovniiiom, velerod. gospodu dru. Ka icu za ljubeznivo zdravljenje Jn udeležbo pri pogrebu, vsem p u. odličnjakom, pevcem, vsem darovalcem vencev, ter vsem. ki so moiili ob mrtvaškem odru pokojnika aH ga spremiti na zadnjem petu. Vsem Bog plačaj t
NA GOČAH, dne «1. novembra 1919.	SW<§a RI2M Ittflf n»j. Fojafit
MALI OGLASI
KAREL SiSKOVIČ v Certiemkafo išče poštenega sela, od 18-30 Jet starega, za prenašanje pošte po enkra* na da a »z Cernegakala v Kla nec, Kozino in nazai Kača po dogovoru.	3336
SREBRN DENAR in zlato kapale po najviši^ cenah *rsr, ul. Maazonl 17, vr. 2, prta.	4332
KROJACNICA Avgust Stolar vi. S. Francesco d'Asisi štev. 34, lil. je edina dobroznana kro-Jačnica v Trstu.	3367
HIŠA s šHtwiw prostori in vrtom se proda. Cena (Ugodno. Sv. M- Magd. št. 151, Mfcz*i tramvajske postaje.	4377
ZLATARNICA 6. PINO, TRST
M mhi}a na Kan« «. 15 fShrSa Mtmlca G. 2 H<OVITZ & RSUa)
V«Hk« Jzfcera •»brnitt In Klatlh si. cfaanov, v«ri«c iti.
Cenjeni inserentl, kateri nam
poši jajo oglase z dežele, naj nam oproete, če je oglas šele 10-15 dni pozneje objavljen, ker temu nismo krivi mi, ampak neurejene poštne razmere. — Prosimo tudt, da se oglasi plačajo antecipatno.
STanlsse fiđrlatlca dl Slcurtd o Trstu.
(Lastna palači :.	Ufttacovlteaa leta 1838.
Zav^rov. nroti škodi, povzročeni po ognju, streli ■a eksplozijah. Zavarovanja stekknili plošč proti razbitju. Zavarovanja proti tatvini z vlomom. Za-varovania pošiljatev na inorlu hi po subem. 2i-
vljenjska zavarovanj® v natrazličneiših kombinacijah. Deto&ka glavnica in rezerv« dne 31. decembra 1915 K	Staaie zavarovalne glavnice na življenje (31. 12. 1915) K 516.405.849*— Odkar obstoia družba, le bSto v vseh branžah iz-piačano na škodah K 872,-63.443,85. Zastopstva v vseh dežeLaih zlavnih mestih in vaine&ih krajtii.
Pozor!
V nlict Udiae (prej Belvedere) stev. 49, se nakana PRODAJALNA USNJA. K02, sploh vseh čevljarskih potrebič*«. — Specijaliteta: Za krej«»)e ia prettvuofe (Kepa- )e) zgoratfh delov D«jaM>4en#t Imom.
Fikpčič in dmg.
JOSIP STRDCKEL
Trst, vojst VI« Mu ova - S. Cal
Vel ka iab< r* »saltov rvUi«g*	2« motke
in	c. fi K« uucAje, /jwnet.( h* hxBt,
s iie. etimin ter rajnik predmetov »a okrau oblek. Vse po saiina h kemkareuč^ib oer.ah
p:
&&AŽSAI	DSAlftAI
Fr! forš&i za dražbeb» pr&đnit
immii
o'Sco CftfeZM it 7 - Tel'fon tt. 34-S2
se bo cisnes, « pandelj*k ob 1 > začelo
prodajati razuii posameznui predmetov tudi naslednje pohiitvo:
1.	Zelo lepa zakonska soba iz svetle ofehovine . . ........1» 900
2.	Zelo elegantna, moderna zakonska
soba z marmorji in zrcali . . . • •« 1200 S. Novo kuhinjsko belo lakirano pohištvo .......•••••*(»
4.	Kuhinjsko pohištvo......7 JO
5.	Popolna soba (učilnica) iz hrastovega lesa...........n 1SOO
6.	Nova pisalnica za gosp dično . . ay 120
7.	Skupina kuhinjskih stolov . . .	11 V kratkem sc bodo prodajali na čraibi
dirani in nm-i, • !rp«ntni fotelji iz usnja. V	s« ra pr»da na cimSbf ca!«
UMETNI ZOBJE
c In brez čel usti, zlate krone In tudi obrobki
ViUEM TUSCHER^^ttS
Ti<Sl, ul i»0. oktobra (ex Caser ua> l f, ti Ordtnlra od 9 predp do 6 jcveier.
Kdor želi posestva, hiše, vile, prodajalne itd.muda pojasnila
rojnli JARKO TROST, Maribor
Ferdinandova uiica 3, III.
&
l^rnt r Uv • na « a-« ».»- I ^arsa V cehi. tra-ba k« aa iku ra.s a.
U.; dna prilika za kavarne, barje in gostilne.
■BKi
leHfliiiiLo mm, TUST
ul. Barrlori vecdii i	S
Ima v liko z •!■»<■» mrt^ajk h relme^ov. Ve 'C» Iz por tiso« in	»e/arsi z u-« len« !ifop iz -j	'
cvet ic •t'a'coi.t 'n na >iai. Slik« »t porcjirti^ii '^-»i?* i za J grob t sp»mro lt< itd.	Na|olžj« koa<ur;iK.ie c^ne. |
DEBELO i
No«vice, žepni robci, nastavne rute, razne maje, čeeabaki, piseaiski papir, pipe, radirke, trak i za Čevlje, vsakovrstni gumbi in draito blago.
OIACOMO LEVI, Trst, u. S. Nicold št. 19
r
g
Kupujem
trme sfiHllie iMz") in rozae tači) trta »Honticolu*.
Ponudbe (če mogoče v italijanskem jeziku) na naslov:
Dottor Domsnico Dorlgo
Manzano (Udino) Videm
. MRAČEK TRST
Corso 24, I. nadstropje
Ordinira od 9-12 dop. in od 3-0 pop.
IVdi&m iZuinai! m. pMiruji ii netii m
Stuj Z3 tofi h Tcns;« puri HiaJki marci Seidel & Neumann In -- » ii .Slnger4 Gast & Gasser
Tvrdka u»n»nor1)«n J. 1879
«• frahcesco BEDHIR
Tit«, ul Uarap«n le l>
t^iciiuiii^n d«U\a<ca xa vuku pt»i'i»y ttaaj«.
{G
ŽL2SS DR IH ZUTBSiSE Z
$ a* vett-o lxbero vJob pri
is a. POVH m Trsta
TRO GARUiALUi (llARRiEKA) 3.
II M
-Ti
Debi girv. tt 3M>i.0J0. Ressrve Centralu Mif
flžtini il toti) S -113 L !
Podrulni:e: Dobfnvnlk. Dana), tottf, LJaft* Ijaaa, Ma«covič,	SpAt. olbeai^. Z*Jar
Ekspoaiiitfa: Kranj.
Obavlja vse v bmčao strna sp*itj«5«
Iprolooa viog«
na hranilne knjižice pruM	letil n <V*«-
»tim v oanco^ro-promttu proti 3V» letni n o-brestlm !ia odpoved navezane zneste spr«-lema po najugodnejš h pogojih, »d ie iiiiajo pogoditi od slućaja do slučaja.
Eii« v uiti nroihi inlilj Uliu iiinifiil
Blagajna posluje od 9.80-12.30 ia 14.:jU—16
Stari Jože Fajfa čita in razmišlji:
Torej ne hvali s*mo .Edinost- umetne lepote fotografičnth slik glasovitega fotografiinega zavoda V Trstu, ulica JUc U odolio 27 I Tudi ćrugi I sti tako pttejo 1
Ka] napravim? Dam se slkati! Star sem!----Nobena „baba" me noče več!....
No, glej, gle] I Tu se tudi nekaj drugega čita:
N ii več starosti!
.Glasoviti ruski učenjak dr. Vonorov v Parizu pomlađuje stare Ifudi za 10, 20 in 30 let." . No, to je pravi čudež. — Takoj pojdem v Pariz, a kadar se vrnem, se dam tudi jaz slikati v
ulici Acauedetto štev- 27;
potem naj se varujejo vse mlade deklice!