Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
Gorizla, Riva Plazzutta, 18 - tel. 3177
PODUREDNIŠTVO:
T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603
Polletna naročnina...............L	900
Letna naročnina..................L	1.800
Letna inozemstvo.................L	2.800
Poštno čekovni račun:	štev.	24/12410
S
Leto XV. - Štev. 47 ( 769)
Gorica - četrtek 21. novembra 1963 - Trst
Posamezna številka L. 40
Zmagoslavje ciril-metodijske misli NOV PRIMER HLADNE VOJNE
[Ob vseslovanskem romanju na grob sv. Cirila)
Leto 1963. je ciril-metodijsko leto. Ves krščanski svet je letos slavil misijonski dogodek posebne vrste, ki je dal svojevrsten pečat evropski verski in kulturni zgodovini.
Leta 863 — pred tisoč sto leti torej — sta namreč prišla na Moravsko, del današnje Češkoslovaške, na posebno vabilo kneza Rastislava dva grška misijonarja, Konstantin, ki si je kasneje v Rimu nadel redovno ime Ciril, in Metod z namenom, da tamošnjim Slovanom v domačem jeziku razložita krščansko vero. S seboj sta prinesla slovanski prevod nedeljskih evangelijev, napisan z glagolico, pisavo, ki jo je v ta namen sestavil Konstantin. Preprosti Moravani sploh slutili niso, da se je s prihodom sv. bratov pričela nova doba krščanskega prosvetnega delovanja, ki je preobrazila polovico Evrope.
NEKRŠČANSKO NASPROTOVANJE
Proti slovanskemu črkopisu, proti prevodu sv. pisma v slovanščino in proti slovanskemu bogoslužju je nastal velik odpor ne le med Nemci, ampak tudi med latinsko duhovščino, češ da se samo v treh jezikih spodobi v knjigah Boga častiti, po hebrejsko, grško in latinsko. V teh jezikih je bil namreč sestavljen napis na Jezusovem križu.
Konstantin je ta nazor imenoval »troje-zično'herezijo« — trojezično krivo vero — in v Benetkah, na poti v Rim dejal:
»Ne pada li dež od Boga na vse enako? Ali sonce ne sije na vse? Ali ne dihajo zrak vsi enako? Ali se ne sramujete samo tri jezike določati, a vsem drugim narodom in plemenom velevate, naj bodo slepi in gluhi? Povejte mi, ali imate Bo-, ga za nezmožnega, da tega ne more dati, ali tako zavidnega, da tega noče? Mi pa mnogo narodov poznamo, ki so vešči v knjigah in Bogu dajejo slavo vsak v svojem jeziku. Za vas veljajo besede Kristusove: „Gorje vam, pismouki! Hinavci ste, ker zapirate nebeško kraljestvo pred ljud-mi; vi namreč ne greste noter, pa tudi tistim, ki bi hoteli noter iti, ne pustite!"«
UVIDEVNOST RIMA
Zanimivo je, da je leta 880 papež Janez VIII. na nemško-latinsko rovarjenje in na ovadbo kneza Svetopolka, ki je zašel pod vpliv Metodovih nasprotnikov, potrdil slovansko bogoslužje z večino razlogov, ki jih je Konstantin porabil proti beneški duhovščini.
Tako sta sveta brata Boga in božjo ljubezen približala slovanskemu ljudstvu na njemu razumljiv način. Ni čuda, da se je krščanska vera razširila kot seme, ki ga veter zanese preko razorane njive. Že se Slovani niso čutili več prezirane. Bili so v posesti vere, ki jim ni nakladala tujega jarma, marveč jim je dajala svobodo božjih otrok.
USODNE POSLEDICE OZKOSRČNOSTI
Pa se je zgodilo kot že tolikokrat v zgodovini človeštva. Satan — stari spletkar
—	se je poslužll Metodovih duhovnih sobratov nemške krvi. Zavistni so bili in ker so videli, da zginja nemški politični vpliv v deželi, ki so ga znali bolj širiti kot pa božje kraljestvo, so dosegli, da so bili Metodovi učenci divjaško izgnani. Lepšega daru knezu teme res niso mogli pokloniti !
Zatrli so bujne klice zgodnje slovanske kulture v Srednji Evropi; preprečili so oploditev zahodne kulture z grško, kar bi morda preprečilo cerkveni razkol; In silno so škodovali cerkvenemu edinstvu.
Toda vse to ni moglo uničiti dela slovanskih apostolov. Njuni učenci so se z njunimi književnimi proizvodi zatekli nekaj na Češko, predvsem pa v Bolgarijo in od tod k vsem južnim Slovanom in Rusom. Pokristjanjenje cele vzhodne Evrope in temelji njene srednjeveške kulture zajemajo iz duha sv. bratov in stoje na njunem delu. To pa je bilo mogoče le, ker je njun duh zajemal iz božjega in ker je bi-
lo	njuno delo nadaljevanje prvega Apostola, božjega Sina Jezusa Kristusa.
ZGODOVINSKA OBLETNICA
Kaj zato bolj naravno, kot da so prav kristjani slovanske krvi — dasi so se jim častno pridružili tudi neslovanski narodi, zlasti avstrijski in nemški — skozi vse leto polni hvaležnosti do Boga proslavljali ta zgodovinski prihod sv. solunskih bratov?
Tudi mi Slovenci s Tržaškega in z Goriškega smo se množično oddolžili njunemu spominu. Enako vsa Slovenija v matični državi, pa bratje in sestre v Severni in Južni Ameriki ter Avstraliji. Z eno besedo: povsod, kjer polje slovenska kri, je ciril-metodijska misel bila kot plamen, ki je vse zajel in ogrel v ljubezni do verskih svetinj in narodnih izročil.
Vse te proslave pa bodo dobile koncem tega tedna svojo krono v večnem Rimu, v tistem mestu, kjer se vsi narodi čutijo enakopravne, kjer imajo vsi enako domovinsko pravico, kjer sta sv. brata izvoje-vala slovanskemu jeziku dokončno potr-jenje in kjer je utrujeno truplo sv. Cirila našlo svoj posmrtni počitek.
Dne 23. novembra, na god sv. mučenca papeža Klementa, čigar svete ostanke sta ravno sv. brata prinesla v Rim, in pa naslednji dan bodo na grobovih omenjenega mučenca in sv. Cirila velike spominske svečanosti. Vsi slovanski škofje, ki so sedaj v Rimu, se jih bodo udeležili. Kako primerna je bila zato odločitev Apostol-stva sv. Cirila in Metoda iz Trsta, da na to slovesnost povabi tudi naše rojake ob Jadranu, Soči ter Dravi. Saj smo tudi mi Slovenci bili nekdaj pogani, pa se je Bog že tako rano milostno ozrl na nas ter nas poklical k pravi veri.
DVE MISLI ZA NAS SLOVENCE
Dve misli se nam nehote porajata ob tem romanju na grob sv. Cirila.
Prva je sledeča: ostanjmo tako neomajno zvesti katoliški Cerkvi kot sv. brata! Marsikaj grenkega sta morala doživeti prav zato, ker sta ljubila Rim; toda trdno sta bila prepričana, da kjer je Rim, tam je resnica; kjer je Rim, tam je zveličanje; kjer je Rim, tam je Kristus!
Druga misel pa je s prvo v zvezi: ljubimo jezik, ta svoj lepi jezik, ki ga je sam Rim priznal za primernega, da v njem hvalimo Boga. Čeprav smo na robu slovenske zemlje, čeprav nam pravijo in smo manjšina, čeprav mnoge zavaja skušnjava, da bi zaradi materialnih ugodnosti pozabili na kri svojih staršev, mi ostanimo taki, kot nas je Bog hotel imeti: Bogu otroci, domovini sinovi, nikomur hlapci!
CIRILOVA MOLITEV
Dokler bomo iskreno cenili dediščino sv. bratov, smo lahko mirni glede svoje bodočnosti. Verujmo: moč Cirilove predsmrtne molitve varuje našo usodo prej in poslej.
In takole je molil sveti menih:
»Gospod, moj Bog, poslušaj mojo molitev in Tebi zvesto čredo ohrani. Reši jo brezbožne in poganske zlobe tistih, ki bogokletno govore proti Tebi, in stori, da bo ljudstvo složno v svoji pravi veri. Vladaj jih s svojo mogočno desnico in pokrij jih z varstvom svojih peroti, da vsi hvalijo in slavijo Tvoje ime, Očeta in Sina in Sv. Duha!«
Umrl je zdravnik dveh papežev
V	starosti 81 lot je dne 13. novembra umrl v Bologni prof. Antonio Gasbarrini, zdravnik papeža Pija XII. in Janeza XXIII. Od leta 1953 do 1958 je bil osebni zdravnik Pija XII. in po njegovi smrti še zdravnik Janeza XXIII.
Zdravnik Gasbarrini se je rodil lota 1882 v Civitolla del Tronto in dokončal medicinske študije na sienski univerzi leta 1908. Njegova smrt je globoko pretresla v Vatikanu vse, ki so imeli priliko se z njim seznaniti za časa vladanja obeh zadnjih papežev.
Pogreb zdravnika dveh papežev se je vršil v petek 15. novembra ob veliki udeležbi najvišjih predstavnikov svetne in cerkvene oblasti ter veliko ljudstva.
Ni se še polegel hrup okrog incidenta z ameriško kolono na avtocesti v Berlin, ko je svetovno javnost presenetila novica, da so sovjetske oblasti aretirale ameriškega univerzitetnega profesorja Fredericka Barghoorna pod obtožbo vohunstva. Sovjetsko zunanje ministrstvo je s tem v zvezi obvestilo ameriško poslaništvo v Moskvi, da je tozadevna preiskava od strani pristojnih oblasti v teku.
Kakor hitro je to zvedelo ameriško veleposlaništvo, je zahtevalo, da bi lahko prišlo v stik s profesorjem Barghoornom, kakor je v podobnih slučajih diplomatska navada. Toda na vse podobne prošnje niso sovjetske oblasti odgovorile, niti niso podrobneje specificirale vzrokov aretacije.
ODMEVI V AMERIKI
Ta nov primer hladne vojne, ki so ga povzročili Sovjeti le deset dni po ustavitvi ameriškega vojaškega konvoja na cesti v Berlin, je osupnil ameriške diplomatske kroge in vso ameriško javnost sploh. Začeli so se resno spraševati, kaj pravzaprav hočejo Sovjeti s podobnimi akcijami hladne vojne neslavnega spomina. Če bi šlo res za primer vohunstva, bi ga sovjetska varnostna služba morala dobiti na faktu in specificirati njegovo dejavnost, ne pa ga enostavno obtožiti vohunstva, kakor se je dogajalo v času Stalina. Tako postopanje sovjetskih oblasti je zato upravičeno razburilo Američane.
Zadevo profesorja Barghoorna je skrbno proučila tudi ameriška vlada. Ko se je predsednik Ken-nedy prepričal, da nima omenjeni profesor nikake, niti indirektne, zveze z državno obveščevalno službo, je na tiskovni konferenci izjavil, da smatra sovjetsko dejanje za izredno resno, ki utegne občutno poslabšati odnose med Moskvo in Belo hišo. V znak protesta je u-kazal odložiti odhod ameriškega odposlanstva v Moskvo, kamor se je odpravljalo na pogajanja za obnovitev ameriško-sovjetskega kulturnega sporazuma. Izrecno je poudaril, da je izpustitev Barghoorna odločilna za nadaljnji razvoj kulturnih odnosov med obema državama. Zaradi tega je tudi dejal, da ne bodo ZDA nikdar pristale na to, da bi se Barghoornov slučaj poravnal z barantanjem za izpustitev kakega sovjetskega vohuna, ki je zaprt v Ameriki. — Odločno protestno noto je v Kremlju izročil ameriški veleposlanik v Moskvi.
POPUSTITEV SOVJETOV
Spričo tako odločilnega zadržanja ameriške vlade so se sovjetske oblasti odločile izpustiti na svobodo ameriškega profesorja. Potem ko so ga več dni neznano kje držali zaprtega, so ga v soboto res izpustili brez vsakega komentarja ter uradno izgnali iz Sovjetske zveze. Pripeljali so ga na letališče ter ga vkrcali na prvo letalo proti Londonu. Le sovjetska agencija Tass je sporočila, da so sovjetske oblasti izpustile profesorja Barghoorna, ker je ameriška vlada izjavila, da bi njegovo zadržanje utegnilo povzročiti poslabšanje odnosov s Sovjetsko zvezo. To je edini komentar, ki so ga posredno dali uradni sovjetski krogi o Barghoornovi izpustitvi.
Neglede na pozitiven zaključek Barghoornovega primera, si je Sovjetska zveza zapravila precej-
šen del zaupanja, ki si ga je pridobila z razglašanjem politike tako zvanega »mirnega sožitja«. A-meriško-sovjetski odnosi so zaradi incidenta na cesti v Berlin in sedaj še zaradi zadeve s profesorjem Barghoornom skaljeni. Za sedanje obdobje v odnosih med Vzhodom in Zahodom so značilne ravno majhne stvari, ki lahko položaj izboljšajo ali poslabšajo. Ti zadnji dve dejanji Sovjetske zveze sta vse prej kot pozitivno vplivali na svetovno javno mnenje o mirnem sožitju.
»Dokler ne bodo pojasnjeni pogoji pod katerimi se sme obiskati Sovjetsko zvezo,« je izjavil a-meriški pisatelj in Nobelov nagrajenec John Steinbeck ob povratku iz Rusije, »ne svetujem nikomur se podati v to deželo. Je preveč nevarno. Aretacija profesorja Barghoorna je neodgovorno dejanje sovjetskih oblasti in upam, da gre le za pomoto. Če so aretirali Barghoorna, bi še toliko bolj morali aretirati mene, ki sem stav-Ijal sovjetskim pisateljem vsa mogoča vprašanja.«
KAJ SE DOGAJA V KREMLJU?
Neuravnovešeni razvoj sovjetske politike miroljubnega sožitja z Zahodom priča, da se Hruščev vsako toliko časa znajde pred notranjimi težavami, iz katerih se skuša rešiti z nenadnimi zbodljaji
proti Zahodu. Njegov položaj je sicer trden, saj ima za sabo ves partijski in državni aparat, toda nedoseženi cilji ga izpostavljajo odkritim in prikritim kritikam. Letos ga posebno teži kriza v kmetijstvu, zaradi katere je bil prisiljen kupiti v ZDA in drugih zahodnih državah ogromne količine žita. Na drugi strani mu spor s Kitajci tudi greni življenje. Iz tega položaja se skuša izmotati kot ve in zna. Danes vsemu svetu razglaša, da se zaradi Nemcev ne izplača sprožiti vojne, naslednji dan pa zatrjuje, da je za Berlin pripravljen tvegati tudi atomsko vojno, kot je dejal pred nedavnim. — Pravi, da želi široko kulturno sodelovanje z vsemi državami, pa da pod pretvezo »vohunstva« lepega dne aretirati kulturnika, ki je prišel na obisk v Sovjetsko zvezo. Nato ga pa izpusti, češ da bi se zaradi tega lahko poslabšali odnosi z Zahodom. Kje je tukaj še kaj politične logičnosti?
Po vseh starih in novih izkušnjah ima človek vtis, da vzhodni tabor želi obdobje mirnega sožitja, na drugi strani pa želi čim manj izmenjave mnenj in idej ter izkustev z zahodnim svetom. Zdi se, da se boji, da bi njihov človek izgubil vero v komunizem, ki ga toliko oznanjajo, a ga ni še niti na obzorju.
Relikvije	sv.	Cirila
14. februarja 869. je po kratki bolezni umrl v Rimu Ciril, brat slovanskega blagovestnika Metoda. Preden sta oba sveta brata zapustila Solun, sta morala materi obljubiti, da bo tisti, ki bo brata preživel, poskrbel, da bodo posmrtni ostanki prišli nazaj v Solun in se združili z očetom in materjo v istem grobu.
Toda papež Hadrijan II. je izrazil željo, naj bi bil Ciril pokopan v baziliki sv. Klementa, saj je prav on našel relikvije tega mučeniškega papeža na polotoku Kerzone-zu (današnjem Krimu), kjer je misijonaril med Kazari. Metod se je prošnji uklonil, Ciril je ostal tudi po smrti v večnem mestu.
Leta 1084 so Normani baziliko sv. Klementa tako zelo poškodovali, da je bilo treba zgraditi novo, današnjo, ki je iz let 1100- 1125. Cirilov grob je ostal v zidovih prvotne cerkve, ki so služili za temelj • novemu svetišču.
Baziliko sv. Klementa so v srednjem veku — kot še danes — oskrbovali irski dominikanci. Zadnje poročilo, ki nam govori o grobu sv. Cirila, je pričevanje redovnika Tomaža iz Burga, ki je takole zapisal 1. 1772 v svoji knjigi »Dominikanska Irska«: »Na oltarju sv. Dominika je videti votlino, ki je pokrita z železno mrežo. Za mrežo se nahaja žara iz belega marmorja, ki hrani v sebi relikvije sv. Cirila.«
ZANIMIVA ZGODOVINA RELIKVIJ
SV. CIRILA
V	času francoske revolucije je Napoleon odpeljal papeža Pija VI. in Pija VII. kot svoja ujetnika na Francosko, papeško državo pa spremenil v rimsko republiko. L. 1798. je mestna uprava te republike sprejela sklep, da se bazilika sv. Klementa poruši do tal. Irski dominikanci, ki so oskrbovali baziliko, so se po večini vrnili na Irsko, le eden je ostal, da bi poskrbel za vse, kar bi bilo pametno od bazilike ohraniti. Vse relikvije je prevzel župnik Lorenzo Agostini in jih prenesel •v cerkev Chiesa Nuova. Med njimi tudi žaro z ostanki sv. Cirila. O vseh relikvijah je napravil natančen zapisnik. Ko je odprl žaro sv. Cirila, je ugotovil; da je v njej
»nekaj kosti in nekaj pepela«. Zgodilo se je to 18. avgusta 1798.
Med tem pa je uspelo lateranskim kanonikom, da so prepričali mestno upravo, naj ne podre častitljive bazilike sv. Klementa. Ko je bil obstoj bazilike tako zagotovljen, so bile vrnjene tudi vse relikvije iz cerkve Chiesa Nuova. Uradno jih je sprejel v svoje varstvo kamerlengo lateranskega kapitlja msgr. Lorenzo Mat-tei in jih spet izročil v varstvo edinemu še preostalemu dominikancu pri sv. Klementu. Ta je hitro poslal svojim sobratom na Irsko točen seznam vseh vrnjenih svetniških relikvij. A žare sv. Cirila ni omenjal. Tako je od leta 1799 zginila za sv. Cirilom vsaka sled.
Ob priliki letošnjih proslav 1100 letnice prihoda solunskih bratov na Moravsko pa je sedanjemu priorju irskih dominikancev pri sv. Klementu prišla na um srečna misel, da bi povprašal pri družini omenjenega lateranskega kanonika Matleia, če morda oni hranijo kake relikvije sv. Cirila. In se je izkazalo, da košček kosti, shranjen v zlati posodici, poseduje v mestu Recanati pri Loretu kneginja Antici-Mattei, daljna potomka iz rodu kanonika Lorenza Mattei. K njej je letos 27. oktobra odšel škof Andrej Grutka iz mesta Gary v ZDA, čigar starši so slovaškega poko-lenja in naprosil kneginjo, naj relikvijo sv. Cirila spet vrne baziliki sv. Klementa, kar se je tudi zgodilo.
SLAVNOST PREDAJE
V	SIKSTINSKI KAPELI
Prejšnji četrtek, 14. novembra, na praznik sv. Jozafata, mučenca za krščansko edinost, je sv. oče Pavel VI. sprejel v navzočnosti kardinalov Cicognanija, Gibro va in Bea v sikstinski kapeli škofa Grutka, ki je prišel z namenom, da izroči sv. očetu žaro s posmrtnimi ostanki sv. Cirila.
Škof Grutka je najprej na kratko orisal zgodovino te relikvije, nato pa svoj nagovor zaključil z besedami: »Kot duhovni sin sv. Cirila in sin slovaških staršev imam to izredno čast, da Vam izročam v varstvo relikvije sv. Cirila, kot je pred davnimi veki isti sv. Ciril Vašemu predniku Hadrijanu II. izročil relikvije sv.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Živahne razprave na koncilu
KRŠČANSKI NAUK
BOŽJE KRALJESTVO V SVOJEM VELIČANSTVU
V razodetju sv. Janeza beremo: »In videl sem novo nebo in novo zemljo. Zakaj prvo nebo in prva zemlja sta prešla in morja ni več. — In videl sem sveto mesto, novi Jeruzalem, priti z neba od Boga, pripravljeno kakor nevesta, ozaljšana za svojega ženina. In slišal sem govoriti močen glas s prestola: Glej prebivališče Boga med ljudmi, prebival bo z njimi; in obrisal bo vse solze z njih oči in smrti ne bo več; tudi ne bo več ne žalovanja ne vpitja ne bolečine, zakaj kar je bilo prej, je minilo.« (Raz 21, 1-5).
V preoblikovanem svetu bo troedini Bog med nami prebival in nam vladal. Dal se nam bo v vsej svoji ljubezni in nas bo storil popolnoma blažene.
Kristus, včlovečeni Sin božji, bo v novem stvarstvu obenem z Očetom in Sv. Duhom vedno z nami in mi ga bomo vekomaj hvaležno častili in slavili.
Telo in duša, oči in srce, vse naše misli in želje bodo v novem stvarstvu napolnjene z rajsko srečo. Radovali se bomo v nepopisnem veselju združeni z Bogom, njegovimi angeli in svetniki.
Vse, kar je bilo lastno staremu svetu, bo m in il o . Vera bo prešla v gledanje, upanje v uživanje. Ostala bo nadvse plemenita ljubezen do Boga in do vseh blaženih. — Skušnjav, bojev, lakote in žeje ne bo več, niti ne trpljenja in smrti. Nič več ločitve. Nič v’eč božjih hiš, ker bo ves svet hiša božja. Nič več dni in let, ostala bo le še večnost. — Božji otroci bodo obhajali večni praznik, ki jim ga je pripravil Stvarnik od začetka sveta.
To bo tisto večno božje kraljestvo, ki ga je Jezus prišel oznanjevat med ljudmi v Palestini, in nam je odprl spet dostop do njega s svojo smrtjo n^. križu. To bo naša večna domovina, ki ne bo imela nobenih meja in iz katere nas ne bo nikdo več preganjal. — To bo ženitnina Jagnjetova, po kateri hrepeni sv. Cerkev, ki kakor nevesta kliče svojemu ženinu: »Pridi, Gospod Jezus!« (Raz 22,20).
PRIDI K NAM TVOJE KRALJESTVO!
(Konec)
življenja v»er
Sv. oče je prevzel v svojo posest lateransko baziliko
V nedeljo 10. novembra je sveti oče Pavel VI. prevzel v uradno posest rimsko stolnico, to je baziliko sv. Janeza v Late-ranu. Slovesnost se je pričela ob devetih dopoldne in se je zaključila s slovesnim blagoslovom, ki ga je podelil papež iz o-' srednje zunanje lože bazilike.
Rimski Slovenci proslavili spomin nadškofa Vovka
V nedeljo 27. oktobra so rimski Slovenci v okviru svojega versko-kulturnega društva »Slomšek« priredili spominsko proslavo za pok. ljubljanskim škofom msgr. Antonom Vovkom. Po sv. maši, ki jo je opravil sedanji administrator ljubljanske nadškofije dr. Jože Pogačnik, so se zbrali v dvorani, kjer je spominjal na pokojnega nadškofa prazen prestol, šopek rdečih nageljčkov, zavit v slovenski. trak in slika pokojnega. V teku komemoracije sta slovenska pastirja podala navzočim Slovencem svoje spomine na velikega pokojnika. Prevzvišeni škof dr. Pogačnik je opisal potek njegove bolezni in njegovo smrt ter veliko delo, ki ga je izvršil za obnovo škofije, župnij, za obnovo verskega pouka in za zgraditev novih župnišč in cerkva. O-pisal je veliko skrbnost, vestnost in točnost pokojnega nadškofa in trpljenje, ki ga je moral prestati v teku svoje bolezni. Mariborski škof dr. Držečnik pa je prav tako z iskrenimi besedami orisal svoje stike s pokojnim, od tistega dne, ko sta bila skupaj imenovana za škofa pa do smrti. Vedno sta delovala v popolni slogi
in si drug drugemu pomagala. Pokojni nadškof je krepko nosil svoj križ in se ni plašil nobenega trpljenja. Gospod ga je vzel k sebi in ga za vse njegovo delo bogato nagradil.
Za zaključek komemoracije so vsi rimski Slovenci zapeli v spomin pokojnega nadškofa Marijino pesem.
Vedno Ista pesem
Oblasti vzhodne cone Berlina niso dovolile katoličanom zapadnega Berlina, da bi se udeležili posvetitve glavnega oltarja stolnice sv. Hedviko, ki stoji v vzhodnem področju mesta. Na posvetitev tudi niso smeli priti prelati stolnega kapitlja, ki bivajo v zapadnem Berlinu.
Nova papeška okrožnica
V ponedeljek 4. novembra, ko so se pričele slovesnosti za štiristoletnico ustanovitve semenišč na podlagi dekretov tridentinskega koncila, so v Rimu objavili novo papeško okrožnico »Summi Dei Verbum -Beseda najvišjega Boga«, ki obravnava .problem duhovniških poklicev, d u bovški h semenišč in vzgoje duhovniškega naraščaja. Okrožnica zahteva, naj se resno izbira med bodočimi kandidati za duhovništvo, da se s tem »prepreči objokovanja vredne pobege nekaterih duhovnikov iz poklica«. Vsi tisti pa, ki so enkrat duhovniki postali, pa morajo živeti v „deviški čistosti
ter se odpovedati praznemu bogastvu tega sveta z namenom, da bo njihovo duhovništvo postalo bogato na duhovnih sadovih”.« Okrožnica konča z zahvalo vsem, ki se trudijo za pomnožiitev duhovskih poklicev, zlasti v deželah, ki posebno trpijo na pomanjkanju duhovnikov.
Ženske na koncilu
Potem ko so bili na 2. del sedanjega koncilskega zasedanja povabljeni odlični katoliški laiki kot opazovavci, se je začelo govoriti, da bodo kmalu povabljene tudi zastopnice ženskega sveta. Toda stvar še ni gotova. Je pa zadeva v pretresu pri vodstvu koncila in je zato mogoče, da se bodo 3. nadaljevanja II. vatikanskega koncila udeležile tudi nekatere ženske.
V	zvezi s to možnostjo je 49-letna Španka Maria del Pilar Bellosillo, ki se sedaj nahaja v Rimu kot predsednica Svetovnega združenja ženskih katoliških organizacij in tako predstavlja 36 milijonov katoliških žena in deklet, dala izjavo, v kateri je rekla: »Ni naš namen, da vodstvu koncila vsilimo svojo navzočnost pri koncilskih zasedanjih; toda odkar jim prisostvujejo moški laiki, se nam ne bi zdelo čudno, da se povabijo tudi ženske zastopnice. Če bi do tega prišlo, imamo že pripravljene predloge, ki bi jih predložile vodstvu koncila. Mnenja sem, da bi morala biti skupina opazovavk iz vrhovnih prednic ženskih redov, iz svetovno vplivnih ženskih osebnosti in zastopnic mednarodnih katoliških organizacij. — Do sedaj pa se je naše delo razvijalo v tej smeri, da smo pripravljalni koncilski komisiji predložile več predlogov v zvezi s . problemi ženske v stolni družbi.«
Sv. oče je sprejel otroke Madame Nhu
Pretekli teden je sv. oče Pavel VI. sprejel v privatni avdienci otroke Madame Nhu, ki so z letalom prispeli iz Saigona v Rim. Otroci, 15 letni Trac, 11 letni Quynh in štiriletna Quyen so prišit v Vatikan v spremstvu škofa Thuca, brata umorjenega predsednika. Srečanje med sv. očetom in otroki je bilo zelo ganljivo. Otroci so negotovi obstali na vratih, tedaj jih je sv. oče poklical po imenu in razširil roke v objem. Vsakega posebej je objel, zlasti še najmlajšo štiriletno Quyen. Z otroki je govoril v francoščini in največji Trac mu je v imenu vseh odgovarjal. Malo prej se je v papeževih predsobah odigral, za te resne sobane res prisrčen dogodek. Mala Quyen je zašepetala ■stricu, ki jo je vodil, da je lačna. To je slišal msgr. Nasalli Rocca in takoj je dal prinesti za vse tri otroke biškote, ki so jih otroci drobili v papeževih predsobah.
Medtem je Madame Nhu z najstarejšo hčerko že prispela v Rim in se po tako tragičnih dogodkih sešla s svojimi otroki. Ker ni imela denarja za pot, ji je vse potovalne stroške plačala redakcija nekega ameriškega časopisa.
Tudi v preteklem tednu so koncilski očetje v glavnem razpravljali o osnutku »Škofje in vodstvo škofij«. Obdelali so drugo in tretje poglavje ter koncem tedna prešli na četrto, ki govori o razmejitvi škojij.
Vsak dan koncilskega zasedanja pa je bilo tudi govora o zborni oblasti škofov — za in proti — in o veljavnosti oz., neveljavnosti glasovanja o petih točkah, ki so ga 30. oktobra izvedli štirje papeževi moderatorji.
NAJ ODLOČI PAPEŽ!
Besedni dvoboj med kardinaloma Fring-som in Ottavianijem — o čemer smo poročali v zadnji številki lista — je naredil globok vtis na vse navzoče koncilske očete. Posamezni govorniki so se ves teden povračali k stališčim, ki sta jih omenjena cerkvena dostojanstvenika v debati zavzela.
Na stran kardinala Ottavianija se je zlasti z vso odločnostjo postavil škof Carli iz mesta Segni v Italiji. Glasovanje od 30. oktobra je proglasil za nepostavno, češ da koncilski očetje o njem prej niso bili obveščeni in da zato niso imeli časa o predloženih petih točkah dovolj razmisliti.
Kardinal Ottaviani je pa na neki tiskovni konferenci izjavil, da bi do omenjenega glasovanja ne smelo priti, ker posega na dogmatično področje, dokler se o vsej stvari ne bo izrekla teološka komisija; tudi se je izjavil proti »svetemu zboru«, to je zastopnikov škofov iz vsega sveta, ki naj bi bili poleg rimske kurije stalni papeževi svetovavci.
Kardinala Fringsa pa je podprl z vso težo svoje avtoritete holandski kardinal Alfrink iz Utrechta. Dejal je: »Glasovanje od 30. oktobra ni imelo drugega namena kot teološki komisiji povedati, kakšno
Spet je naš knjižni trg razveselila nova knjižica, že 36. po vrsti, ki to pot obravnava na silno prijeten in poljuden način problem veselja, najprej pa splošno, potom pa še posebej v družini.
Avtor knjižice, salezijanski duhovnik dr. Janez Jenko, je zbral v knjižici veliko bogatih misli o pravem veselju; prepričljivo dokaže, da greh ni v stanju človeka za stalno in temeljito osrečiti. Nato pa prepričevalno razvija trditev, da je pravo veselje doma zlasti v krščanski družini. Podlaga tega veselja je zlasti otrok. Ob njem doživljata oče in mati pravi raj na zemlji. Že ko ga pričakujeta, naj ga posvetita z molitvijo, kasneje pa mu svetita, oče zlasti s krščanskim zgledom, mati pa s toplo besedo in žrtvujočo se ljubeznijo. Dan krsta, sv. obhajila in praznični dnevi, zlasti božič, so za krščansko družino trenutki najbolj čistega veselja.
Do tu vsebina te knjižice. Ta mesec izide še njen drugi del.
Odveč bi bilo tako knjižico še posebej priporočati. Naj si jo vsakdo čim prej nabavi, pa bo sam doživel ure veselja že ob branju, knjižica pa mu bo stalen kažipot za pravo in trajno veselje tudi za v bodoče.
Izvod stane le 70 lir, dobi pa se pri župnih uradih in pri izdajatelju: Salezijanci, Marijanišče, Opčine (Trieste).
Potres v Ljubljani
V	petek ob 6. uri in 15 minut zjutraj je Ljubljančane prebudil iz sna močan potresni sunek. Po podatkih geofizikalnega observatorija je bil sunek 4. ali 5. stopnje, v središču med Kresnicami in Hotičem v dolini Save pa 6. stopnje. Potres ni povzročil škode.
Slabo vreme po vsej Evropi
Slabo vreme je zajelo velik del Evrope od Skandinavije do Španije. Zaradi silnega deževja so nastale poplave v raznih deželah. Prizadete so zlasti Španija, kjer so poplave povzročile smrt dveh deklic, Portugalska, Francija, kjer so silne nevihte prizadele zlasti Normandijo in Bre-tanijo. Slabo vreme je zajelo tudi Anglijo in škodsko, na višinah nad 1500 metrov pa je že zapadel sneg. — Ponočt od sobote na nedeljo je divjalo hudo neurje nad Kanalsko dolino in na Koroškem.
V	Kanalski dolini je ponekod odneslo strehe in polomilo drevje.
Medtem pa poročajo iz Sicilije, da je tam pravo pomladno vreme. Nekateri »vroči« severnjaki so to priliko izkoristili, da so se kopali v morju.
mnenje imajo o znanih petih točkah koncilski očetje; istočasno je hotelo to glasovanje teološko komisijo vzpodbuditi, naj se že vendar enkrat izjavi, kako misli ona. Prav tako bi bilo zanimivo vedeti, ali so tudi člani teološke komisije mnenja, ki ga zastopa kardinal Ottaviani, da namreč ta komisija ni dolžna upoštevati glasovanj, ki se na koncilu izvršijo, če v kratkem ne pride do jasnosti v omenjeni zadevi, obstoja nevarnost, da bo delo koncila prišlo v slepo ulico brez pravega izhoda.«
Esa ta polemika je mnogim koncilskim očetom postala mučna. Zato je čilski kardinal Silva Henriguez predlagal, da se naprosi sv. očeta, naj on pove svoje stališče, zlasti ker je bil on prvi, ki je v govoru ob otvoritvi 2. dela koncila 29. septembra t. I. izrazil upanje, da bo rimska kurija sama iz sebe našla pot, kako biti v skladu s potrebami današnjega časa. Čilskega kardinala je v omenjeni akciji podprlo s podpisi deset kardinalov in nad 300 koncilskih očetov.
Vse katoličane, zlasti pa še škofe na koncilu, dejansko zanima, kaj misli sv. oče o tem spornem vprašanju.
Dejstvo je, da je še isti večer po glasovanju »slavnih« petih točk papež sprejet v avdienco vse štiri moderatorje, jih objel in jim čestital, da so sprožili to glasovanje. Nekaj dni nato jih je povabil na kosilo in ob drugi avdienci je vsakemu izmed moderatorjev poklonil kelih v spomin. Tudi je pronicnilo, da je sv. oče Pavel VI. zaskrbljen, ker nekateri člani koncila spodbijajo veljavnost glasovanja petih točk.
Pretekli petek so bržkone prav v tej zvezi, obiskali sv. očeta člani koordinacijske komisije za koncil pod vodstvom tajnika Feliceja. V to komisijo so vklju-
Za zedinjenje kristjanov
Sv. obredna kongregacija je izdala dovoljenje, da se sme maševati ena sv. maša »pro unitate Eoclesia«, kot vsakokrat {razen ob praznikih I. reda) ko se zberejo verniki z namenom, da molijo za zedinjenje kristjanov, tudi če se sv. maša ne daruje prav v ta namen. V ta namen je izdala zveza »Unitas« tudi letake v raznih jezikih, da se lahko izobesijo na cerkvena vrata. — Pojasnila dobite lahko pri vodstvu Apostolstva molitve v Gorici, ul. Don Bosco, 11.
Relikvije sv. Cirila
(Nadaljevanje s 1. strani)
Klementa. Naj bi ta slovesnost priklicala božji blagoslov na sv. očeta Pavla VI. in na delo II. vatikanskega koncila!«
Papež Pavel VI. je nato v svojem govoru poudaril zlasti misel, da je trenutek, ko sprejema relikvije sv. Cirila, gotovo poln simbolizma, saj se to vrši v dnevih, ko v Rimu zboruje vesoljni koncil, ki ima poleg drugih ciljev tudi tistega po združitvi vseh ločenih cerkva v eno samo Kristusovo Cerkev. In prav sv. Ciril je po svojem dolu in življenju najbolj poklican, da s svojo navzočnostjo v večnom mestu, katerega državljan je že od 1. 869, pripomore k čim prejšnjemu zedinjenju vseh kristjanov. !
SVETI CIRIL
SPET DOMA
Preteklo nedeljo 17. novembra so nato prenesli žaro s kostjo sv. Cirila spot v baziliko sv. Klementa. Sv. mašo je opravil apostolski eksharh za katoličane vzhodnega obreda v Bolgariji msgr. Ciril Kurtev, vsej svečanosti pa je prisostvoval tudi sv. oče, ki je imel na navzoče nagovor
-	s temi mislimi:
»Današnja slovesnost v čast sv. Cirila in Metoda nas v duhu vodi v dežele, ki sta jih prav ta dva brata odprla za božji evangelij; vodi nas k zvestim vzhodnim bratom različnih obredov, ki so že stoletja povezani v neomajni zvestobi s Petrovo skalo; pa nas Vodi tudi k vsem ločenim bratom, ki jih spoštujemo iz dna svoje duše. Še posebej pa se spominjamo vseh, ki čakajo v molku in v solzah boljših dni. Naj bi naši škofje, duhovniki in verniki ohraniti v sebi up po dnevu, ko bo znova vpostavljena tako preizkušena edinost v vsej polnosti, ko bodo vsi postali ena čreda in en pastir, Cerkev pa bo zažarela vsepovsod v vsem svojem sijaju.«
čeni tudi štirje moderatorji, ki vodijo koncil v papeževem imenu. Kot je naravno, nihče ne ve, kaj se je ob tej prdiki govorilo, vsi pa so prepričani, da je papež navzočim pojasnil svoje stališče, kar se bo gotovo opazilo prihodnje dneve na koncilskih zasedanjih.
ŠKOFJE IN NJIH ODSTOP
Belgijski kardinal Juenens je bil odločno za to, da se določi škofom starostna meja, ko naj bi odstopili. Ta starost naj bi bila morda 75 let. Če bomo škofom le priporočili odstop, ne pa ukazali — je dejal — nismo nič dosegli. Nekateri škofje so sicer trdili, da ne gre, da bi škof odstopil, ker da je njegova vez s škofijo take vrste kot vez moža do žene, pa so drugi dobro rekli, da škofija ni noben zakon, kjer je razporoka prepovedana, temveč ustanova, kjer mora biti vrhovno načelo dobro duš.
Tudi je bilo rečeno, naj bi se starim škofom ne dajalo pomožnih škofov s pravico nasledstva, ker je to »nečloveško«
Z ozirom na starega škofa, ki bo imel občutek, da Cerkev želi, naj se čim prej umakne ali umre. Tudi se kaj rado zgodi, da se duhovščina in verniki razdelijo v dva tabora: eni bodo za starega škofa, drugi za novega.
ŠKOFOVSKE KONFERENCE
Tretje poglavje osnutka o vodstvu škofij predlaga tudi »narodne škofovske konference«, ki naj bi. se vsako toliko časa vršile in zbrale okrog sebe škofe določenega teritorija, te do sedaj jih je 55 po raznih deželah sveta, ki so rodile dobre sadove.
Beseda »narodne« konference nekaterim škofom ni bila všeč. Msgr. Peiris, škof iz Cejlona, je dejal: »Opustimo to besedo, saj je pretiran nacionalizem v preteklosti katoliški Cerkvi že povzročil marsikatero težko škodo. Na škofovskih konferencah se dostikrat zbirajo škofje različnih dežel, jezika, rase, zato je neprimerno, rabiti za te konference izraz »narodne«. — Tudi benediktinski opat iz Beurona je opozoril, da take konference ne smejo nuditi nobene prilike za narodno nestrpnost, ki')e v polpretekli dobi ze sprožila dve svetovni vojni in je danes popolnoma nasprotna socialnemu čutu sodobne družbe.
Vsi govorniki so bili pa mnenja, da škofovske konference nimajo moči, da bi posamezne škofe v vesti vezale. Sklepi konferenc dajejo škofom le smernice, po katerih naj se le-ti ravnajo, vsak škof naj pa presodi, kaj je za njegovo škofijo primerno ati ne. Če bi pa škofovska konferenca sVoje člane res hotela v kaki stvari vezati, naj to potrdi Sv. stolica.
MALE IN VELIKE ŠKOFIJE
Glede razmejitve škofij so mnogi ne-italijanski škofje dejali, naj bi se majhne škofije (prizadeta bi bila zlasti Italija) odpravile, ker »Cerkev ni noben muzej« in ker male škofije dejansko svojega poslanstva ne morejo vršiti, ker jim manjka duhovščina, so brez zadostnih materialnih sredstev in brez trdne dušnopastirske organizacije.
Seveda, nekateri italijanski škofje pa so bili baš nasprotnega mnenja: trdili so, da so majhne škofije čestokrat najbolje organizirane.
V	zvezi s pomanjkanjem materialnih sredstev je španski škof iz Astorge msgr. Gonzalez pokazal na bolečo točko v Cerkvi: »So župnije, ki so silno bogate, in spet župnije, ki se borijo z revščino. Isto se dogaja z mnogimi škofijami. Boleče je, da nekateri župniki in škofje tako krčevito branijo lastnino, ki jim je bila dana le v upravo, ko po drugi strani vse socialne papeške okrožnice poudarjajo, da ima lastnina »socialno poslanstvo«, to je, biti mora na razpolago vsem, ki trpijo bedo in pomanjkanje.
SVOBODA VESTI
Naj ta pregled o koncilski dejavnosti zaključimo z novico, da je Tajništvo za zedinjenje kristjanov izdelalo osnutek o »svobodi vesti«, to je kakšno je zadržanje Cerkve do tistih, ki v dobri veri izpovedujejo versko prepričanje, različno od katoliškega.
Osnutek je predlagala teološka komisija, ki je v ta namen imenovala posebno petčlansko komisijo pod predsedstvom kanadskega kardinala Legerja. Vsi člani podkomisije, kakor tudi večina teološke komisije, so bili mnenja, naj osnutek pride pred koncilsko zasedanje, podkomisija pa je s 3 glasovi proti dvema odobrila, naj pride osnutek pred koncil tak, kot ga je izdelalo Tajništvo za zedinjenje kristjanov.
Nova knjižica: Veselje v družini
Einspielerjeva proslava v Celovcu
Kulturna prireditev je za nas Slovence vedno neko posebno doživetje: nanjo se pripravljamo zbrano, skoraj pobožno, kakor na nekaj svetega, od nje odhajamo duhovno bogatejši in utrjeni v zavesti, da živimo in rastemo. Če pa prireditev zavzame tak obseg, kakor nedeljska proslava v Celovcu, tedaj se navdušenju pridruži tudi prepričanje, da se bodočnosti ne smemo bati.
Vreme pretekle nedelje ni bilo ravno vzpodbudno za tiste, ki so se nameravali udeležiti prireditve. Prejšnjo noč je razsajal po Koroškem silen vihar in še zjutraj je deževalo. Kdo bi torej upal na številno udeležbo? In vendar se je v veliki dvorani Delavske zbornice že pred napovedano uro zbralo občinstva nad vse pričakovanje. Gotovo je bila zastopana vsa koroška dežela, kjer žive Slovenci. Pa tudi Primorska. Saj so se Goričani tako. številno odzvali in prinesli koroškim bratom svojo pesem.	'
Najprej je nastopil tamburaški zbor iz Sveč in Št. Janža pod vodstvom Hanzija Gabriela. Sama mladina! Zabrenkale so strune tamburic in zvoki domače pesmi
V	hribih se dela dan so razgibali tudi srčne strune poslušavcev, da so pele z njimi. Mladi ljudje iso vedno veseli, zato je bilo tudi izvajanje tamburašev veselo.
Po prvi točki je predsednik Krščanske kulturne zveze prof. dr. P. Zablatnik pozdravni vse navzoče in jim izrekel dobrodošlico. Pozdravil je posebej vidnejše predstavnike kulturnega življenja na Koroškem. Prisrčen pozdrav je veljal tudi Goričanom.
Pozdravnim besedam dr. Zablatnika je sledila Prisega Rožanke, ki jo je tako živo in lepo podala dijakinja Zalka Inzko. Ko smo poslušali to izpoved domovinske ljubezni, smo si na tihem želeli, da bi zavedna Rožanka ogrela vso koroško in primorsko mladino za dom in materino besedo.
Zatem je nastopil s tremi pesmimi mešani zbor Zveze pevskih društev pod vodstvom Tomaža Holmarja. Prva je bila na vrsti Rož, Podjuna, Zila P. Kemjaka, mila in otožna pesem, ki seže vsakomur v srce; v njej je izražena vsa ljubezen do koroške zemlje. Slišali smo nato J. Fleišma-
Sadatisko ojkftta. se. .skalnato stran in St. Premrla Prijatli, obrodile. Pripomniti je treba, da so posamezni zbori drug od drugega zelo oddaljeni in torej ne morejo imeti veliko skupnih vaj. V kolikor jih pa imajo, so brez dvoma združene z velikimi žrtvami. Zato pa dobro izvajanje omenjenih pesmi najlepše priča o idealizmu pevcev in glasbeni sposobnosti dirigenta.
Sledil je slavnostni govor prof. dr. V. Inzka, predsednika narodnega sveta koroških Slovencev. V klenih besedah, kakor je dano le malokomu, je dr. Inzko orisal življenjsko pot Andreja Einspielerja in njegove neizmerne zasluge za koroške Slovence. Prikazal nam je tedanjo dobo in navezal svoja, izvajanja na sedanji čas, ki je ves prežet s težkimi problemi v vsem, ka.r zadeva narodno manjšino na Koroškem. Podčrtal je zahtevo po pravični ureditvi teh problemov in še posebej verouka v materinem jeziku, do katerega ima vsakdo pravico po božjih in človeških postavah. Govornika je občinstvo večkrat prekinilo z živahnim ploskanjem; s tem je hotelo pokazati, da odobrava njegove trditve in da mu je hvaležno.
Dr. Inzko je v svojem govoru med drugim citiral pomembnejše verze Gregorčičeve pesmi Andreju Einspielerju ob njegovi zlati maši. Primerjal je bratstvo Koroške in Goriške ter z veseljem ugotovil, da je vez med obema iz leta v lato trdnejša. Vzpodbujal je k narodni zavesti in delu za narod, kajti le tako bomo verno izpolnili duhovno oporoko očeta koroških Slovencev, Andreja Einspielerja.
Ko je dr. Inzko svoj govor zaključil, ploskanja kar ni hotelo biti konec. Čutili smo, da je govoril iz srca, zato so tudi njegove besede našle pot do slehernega izmed nas.
Nato je nastopil zbor SKPD »Lojze Bratuž« iz Gorice. Vodil ga je prof. Ivo Bolčina. Njihov spored je obsegal naslednje pesmi: Kaj pa ti fantič M. Fileja, Sijaj, sijaj, lunica, Ptičjo svatbo in Belokranjsko balado V. Vodopivca, Vsi so prihajali M. Bajuka, Kolo V. Mirka ter Zdravico Fr. Venturinija. Zbor je pesmi podal z gotovostjo in občutkom. Kolo je občinstvu zelo ugajalo in so ga morali ponoviti.
Ob izvajanju goriškega zbora je zlasti nam Goričanom misel nehote uhajala k pok. prof. Mirku Fileju, saj je njegov zbor tokrat prvič po njegovi smrti nastopil na Koroškem. Vendar pa smemo trditi, da je prof. Bolčina njegov vredni naslednik, saj je znal ohraniti zbor na visoki ravni in ga z . zavestjo polne odgovornosti vzorno vodi.
Ob nastopu zbora SKPD iz Gorice je spregovoril goriški kulturni delavec dr. K. Humar. Prinesel je Korošcem pozdrave rojakov ob Soči in izrazil veselje nas vseh ob tem ponovnem srečanju, ki ene in druge zbliža ter jih duhovno obogati. Kakor že dr. Inzko v svojem govoru, tako je tudi dr. Humar omenil težavno stališče narodnih manjšin, ki so, kakor je lepo dejal, večini v napotje, svojim pa v križ. Poudaril je tudi važnost in pomen te proslave, ki so se z njo koroški Slovenci tako lepo oddolžili spominu zanje tako zaslužnega moža.
Sledila je deklamacija S. Gregorčiča Ob zlati maši Andreja Einspielerja, s katero je nastopil učiteljiščnik Valter Lukan. Deklamacija je bila podana z velikim zanosom ter je bila za to proslavo zelo primerna.
Kmalu zatem so se na odru zopet prikazali veseli tamburaši in nam zaigrali Venček slov. narodnih Fr. Cigana in Savske valove D. Hruze. Njihovo igranje nam je bilo v prijetno razvedrilo ter bi jih bili radi še in še poslušali.
Bogati spored je zaključil mešani zbor dijakinj in dijakov Mohorjevih dijaških domov pod vodstvom prof. dr. Fr. Cigana. Toliko jih je bilo, da bi jih dolgo ne prešteli. Ko so prihajali na oder, se je v srcu marsikaterega gledavca nekaj čudno zganilo, kot da je nanj potrkala pomlad. Kdo bi jih ne bil vesel? In kako so peli! Mogočno in slovesno, skoraj kakor prisega, je zadonelo po dvorani: Slovenec sem 1 Bog daj, da bi ogenj, ki ga je g. dirigent s to pesmijo vžgal v mladih pevcih, nikdar ne ugasnil in da bi svojemu rodu res osta-
li	zvesti — od zibeli do groba. Nič manj navdušeno niso zapeli narodne v priredbi Fr. Cigana Ko dan se zaznava. Zboru se pozna, da ga vodi mojstrska roka. Tretja in zadnja pesem, ki jo je zapel mladinski zbor, je bila St. Premrla Dro, bratje. Mod občinstvom je žela tako veliko odobravanje, da so jo morali ponoviti. Težko je
povedati, kaj smo 'občutili ob tej lepi domoljubni pesmi, ki so jo mladi pevci tako ognjevito zapeli. Njeni zvoki bodo še dolgo odmevali v naših srcih. Budili pa bodo v nas tudi vero v boljše dni. Dokler bo naša mladina hodila po poti svojih slavnih prednikov, smemo upati, da bo naš narod, čeprav številčno majhen, vendarle »narod -velikan«.
Prireditev je bila s tem končana. Čeprav je bil spored precej dolg, se ljudem nikakor ni mudilo. Le počasi so se začeli razhajati.
Goričani smo se s svojimi koroškimi brati potem spet sestali v prijaznem Mohorjevem domu. Ogledali smo si tiskamo in v njej najmodernejše stroje, ki so delavnim koroškim Slovencem res lahko v ponos. Nato pa smo v spodnjih prostorih Doma posedli okrog miz in se tudi okrepčali, saj so naši dragi gostitelji za vse preskrbeli. Ob prijetnem kramljanju z njimi nam je čas kar prehitro minil in treba je bilo zopet na pot. Koroškim bratom izrekamo vso zahvalo in jim kličemo: Nasvidenje v naši sončni Gorici!
L.Š.
V	nedeljo zjutraj je bilo na igrišču KD v Gorici vse živo. Ob devetih se je namreč začel turnir v odbojki, ki ga je organiziralo goriško Š.Z. Olvmpia pod veščo roko prof. Krannerja. Mladi fantje so se ugre-vali in ognjevito pripravili na borbe. Ta turnir je bil zamišljen v sklopu športnih manifestacij za »Memorial M. Filej«, ki so se pričele z atletiko že prejšnje nedelje na telovadnem stadionu na Rojcah.
V	nedeljo pa je bila na vrsti odbojka in namizni tenis. Za tekmovanje so se prijavile štiri ekipe, kar dokazuje, da je vladalo zanj veliko zanimanje in da je bila taka iniciativa posrečena. Ekipe: Zavod Atojzijevišče: v kateri so bili tudi že izkušeni igravci kot so Pinitar in Prinčič (Olimpijci); Oratorij »Sv. Dominik Savij«: z znanimi igravci kot Valentinčič in Bensa (Olimpijci); Š.Z. Dom iz Rojana, ki ima nekaj dofarih elementov tčr nova ekipa Š.
O.	SKPD Števerjan, katero vadi M. Ter-pin in so vsi igravci, razen njega, bili tokrat prvič na redni .tekmi.
Ko je ob devetih sodnikov žvižg opozoril na pričetek tekem, se je vse zbralo na igrišču. Piva tekma je bila med ekipama Alojzijevišča in Števerjana. Kot je bilo predvidevati, je števerjan klonil. Pa ni čuda; skoro vseh števerjanskih igrav-cev se je polastila nekaka trema in negotovost zaradi prve tekme v njihovem 'življenju. To je pomagalo nasprotnikom, da so z lahkoto upognili mlado ekipo.
Sledila je tekma med Alojzijeviščem in Oratorijem. Slednja ekipa je veljala po mnenju mnogih za favorita, pa je podlegla; čeprav so njeni igravci imeli boljšo in popolnejšo tehniko, so pa zaradi nekaterih igravcev, ki so pokazali izredno malo volje in discipline popolnoma neuspeli.
Nastopila je nato ekipa Dom iz Rojana proti Oratoriju. Od začetka je Dom precej dobro igral in zmagal prvi set, a potem je Oratorij uredil svoje vrste in tako po trdi borbi končno le upognil Dom.
Za naše dijaške zavode
KOLEDAR Marijanišča in Alojzijevišča 1964. 2e peto leto izdajata naša dva zavoda barvni koledar. Tudi za bodoče leto je pripravljen. Otroci pred hišnim Marijinim oltarčkom, naša sveta brata Ciril in Metod, novo romarsko svetišče v čast sv. Janezu Bosku, to so slike, ki krasijo zunanjo stran koledarja. Znotraj pa najdemo kar dvanajst različnih barvnih slik verske in družabne vsebine. Na posameznih straneh so označena proščenja po naših tržaških in goriških cerkvah, naslovi naših zavodov in vmes razne slovesnosti, kakor. 16. marijanski shod na Opčinah v septembru in skupno slovensko romanje v Lurd v juliju. — Čeprav sedaj zelo rastejo cene in je tiskanje vedno dražje, o-stane za to leto cena koledarja ista kakor druga leta, to je 100 lir za izvod. — Omenimo še, da smo s težavo dobili papirne pole z barvnimi slikami iz Turina, in sicer manj kakor smo naročili; to pomeni, da je naklada manjša. Zato priporočamo, da si lep koledar takoj poskrbite. Dobite ga v naših knjigarnah, pri cerkvah ter v Alojzijevišču v Gorici in v Manjanišču na Opčinah.
Tedaj nastopijo vnovič števerjanci. Tokrat proti Domu iz Rojana, šli so v boj s takim ognjem, da so presenetili. Čeprav neizkušeni niso hoteli domov popolnoma poraženi. In so uspeli. Borili so se na vse kriplje in tako premagali bojevito ekipo Doma, kar je bil za Števerjanee lep uspeh, če pomislimo, da je Dom zasedel letos na Slovenskem športnem tednu v Trstu 3. mesto. Seveda bodo morali mladi igravci še veliko vaditi in izpopolniti svojo igro.
Približno ob enih so se borbe zaključile in tisti, ki so bili poraženi, so pretili onim, ki so zmagali: čakajte, kmalu se spet srečamo. Mislim, da je s tem bila izražena želja vseh sodelujočih, saj si vsi želimo takih tekmovanj. Prav pa bi bilo, da bi se še druge skupine in vasi opogumile in skovale svoje ekipe. Od začetka je težko, potem pa gre. Pohvaliti moramo vsekakor to iniciativo in organizacijo, ki je poskrbela, da so tekmovanja potekala brezhibno. Tehnični rezultati:
Kvalifikacija:
Alojzijevišče - Š.O. SKPD števerjan 2 : 0 (15-7; 15-4)
Oratorij - Š.Z. Dom-Rojan 2 : 1 (13-15; 15-7; 15-2)
Finale:
Alojzijevišče - Oratorij 2:0 (16-14; 15-10) Š.O. SKPD Števerjan - Š.Z. Dom Rojan 2 : 1 (15-10; 8-15; 15-6)
1. Alojzijevišče, 2. Oratorij »D. Savij«, 3. Š.O. SKPD Števerjan, 4. Š.Z. Dom Rojan (Trst)
Igrali so: Za Alojzijevišče: Prinčič, Pintar D., Legiša M., Rutar, Legiša Z., Černič.
Za Oratorij: Valentinčič E., Paulin- D., Sussi, Jalen, Bensa D., Mozetič, Špacapan P.
Za dom: Kozman, Tavčar H., Tavčar M., Beličič, Fabjan, Žerjal, Žagar.
Za SKPD Števerjan: Hlede E., Komjanc S., Maraž I., Mužina. I., Humar D. Pintar C., Terpin M.
Vse tekme je sodil prof. Kranner Martin.
Ivan Susič pri preskoku
Gledališče »Rošsetti« bodo zopet otvorili
Med raznimi ustanovami so nabrali vsoto 77 milijonov lir, kar naj bi zadoščalo za obnovitev gledališča, ki predvidevajo, da bo sprejelo gledališče že prihodnjo pomlad. Tako bo naše mesto poleg Verdijevega Novega gledališča razpolagalo s klasičnim prostorom in odrom primernim za manjše predstave.
Radio Trst A
Spored od 24. do 30. novembra Nedelja, 24. nov.: 9.30 S pesmijo po Slovenskem. — 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice sv. Justa. — 11.15 Oddaja za najmlajše: »Blisk nad Pacifikom«, pustolovska zgodba. — 12.00 Slovenska nabožna pesem.
— 12.15 Vera in naš čas. — 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... Odmevi tedna v naši deželi.
— 15.30 Radijska novela: »Osvojitev lune«.
— 18.30 Kino včeraj in danes..— 21.00 Iz slovenske folklore: Ljudstvo baja, ljudstvo poje: (4) »Svetniki, križarji in romarji«.
— 21.30 Ludvvig van Beethoven: Simfonija št. 8 v F-duru, op. 93.
Ponedeljek, 25. nov.: 12.15 Iz slovenske folklore: Ljudstvo baja, ljudstvo poje: (4) »Svetniki, križarji in romarji«. — 18.00 Glasovi iz narave. — 19.15 Radijska-univerza: -Sveta brata Ciril in Metod: (8) »Staroslovanski jezik svetih bratov«. —
20.30 Richard Strauss: Kavalir z rožo, o-pera v treh dejanjih.
Torek, 26. nov.: 12.15 Pomenek s poslu-šavkami. — 18.00 Italijanščina po radiu: Osnovni tečaj - 7. lekcija. — 21.00 Pregled italijanske dramatike. Renesančna tragedija. Prizori iz del: »Sofonisba«, »Rozmun-da« in »Orbecche«. — 21.45 Slovenski solisti.
Sreda, 27. nov.: 11.45 Floklorni mozaik.
— 12.15 Brali smo za vas. — 13.30 Pol stoletja melodij. — 18.00 Znanstveni leksikon.
— 19.00 Pevski zbori Julijske Benečije in Furlanije: Zbor »Antonio Illersberg«. — 19.15 Higiena in zdravje. — 21.00 Simfonični koncert beneškega orkestra »La Fe-nice«.
Četrtek, 28. nov.: 12.15 Za smeh in dobro voljo. — 18.00 Italijanščina po radiu: Osnovni tečaj - 8. lekcija. — 18.30 Solistični koncert. — 19.15 Lepo pisanje, vzori in zgledi mladega rodu. — 21.00 »Skupno stanovanje«, komedija v treh dejanjih. Petek, 29. nov.: 11.45 Italijanski akvarel.
— 12.15 Pomenek s poslušavkami. — 18.00 Bilo je nekoč... Venec pravljic, pripovedk, legend: (4) »Zlata ptica«. — 19.15 Radijska univerza: Vesolje okrog nas: (7) »Po-sejanost zvezd«. — 20.30 Gospodarstvo in delo. — 21.00 Koncert operne glasbe.
Sobota, 30. nov.:	11.45 Jugoslovanski
pevci in orkestri. — 12.15 Podobe iz narave. — 14.40 Pesmi za duete. — 15.30 »Cvetje v jeseni«, napisal Ivan Tavčar. — 17.20 II. vatikanski koncil. Poročila in komentarji o vesoljnem cerkvenem zboru.
— 18.00 Poglavja iz zgodovine slovenske književnosti:	»Zapiski belih menihov v Stični«. — 19.15 Družinski obzornik. —
20.30 Teden v Italiji. — 20.45 Zbor »Jaco-bus Gallus«.
Kmetijska konferenca v Vidmu
Nedavno je bila na sedežu trgovinske zbornice v Vidmu važna konferenca, katere so se udeležili kmetijski predstavniki iz vse pokrajine in tudi nekaj zastopnikov iz Gorice, skupno 200 oseb. Konferenco je otvoril predsednik videmske ANGA, Asarta, ki je udeležencem predstavil oba odbornika, univerzi letnega profesorja iz Rima Uga Papija in predsednika državne Zveze mladih kmetovavcev Bignardija. Govornika sta poudarila potrebo temeljite tehnične reorganizacije na industrijski osnovi, znižanje proizvodnih stroškov' in zvišanje dohodkov v kmetijstvu. Potrebna je najprej, po mnenju govornika, ^reorganizacija državne uprave in nato šele posameznih gospodarskih področij.
Govornik Bignardi je predvsem govoril o praktičnih reformah v agrarni politiki.
V	resnici, je poudaril, se je v zadnjih desetih letih za preobrazbo kmetijstva naredilo več kot prej v sto letih. Kmečko pre bivavstvo pa je kljub temu v zadnjem desetletju padlo od 50 na 22 odstotkov celokupnega prebivavstva v državi. V vsakem okolišu bi bilo zato potrebno razviti take kolture, ki so za tiste kraje najbolj donosne.
Podobna konferenca bo proti koncu tega meseca tudi v Gorici, kjer bodo obravnavali predvsem vprašanja vinogradništva in zaščito briških vin.
Širite »Katoliški glas"
Število šolarjev na Tržaškem
Po še nepopolnih statistikah znaša število vseh šolarjev, od ljudske šole do univerze, okrog 25 tisoč. Ljudsko šolo obiskuje 12.336 učencev, srednje šole 7.800 učencev, nekaj nad 5 tisoč pa je študentov na raznih višjih srednjih šolah. Med temi so vključeni slovenski šolarji in dijaki.
Slovenskih dijakov je 1106, od katerih 761 na nižjih srednjih šolah in strokovnih razredih ter 345 na višjih srednjih šolah.
lllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllltlllllllll|]tllllllltlllllllllll|]|lilll||||||||||i||||||||||||||||||||||||||||||||||||t|lllllllllll|HIIIIIII||lllllll|]IIIIIIIIIIUIIIIIIIItlllllll!llltlllllll(lltllllllllllllHlllllllllllllltllllllllllllltlllllllllllllllllllllH!IIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIHlllllllltl
" ObitpM«
(Iz zapiskov zareškega župnika)
»V Ajdovščini praznično pritrkuje!« je hrupno vstopil v jedilnico brat Andrej. »Prinesli so svetogorsko Mater božjo. Mnogi Križani že hitijo tja.«
Godoviški je umolknil in ostal negiben, kot otrpel v neznanski bolesti. Pričeli so ga tolažiti in osrčevati, pa niso ga mogli iztrgati nemi otopelosti in živčni vročici, ki ju je sprožilo kruto in surovo nasilje. Poslovil sem se in odšel v Ajdovščino, da Počastim visoko Obiskovavko.
Na poti som, dohitel nekaj ljudi, ki so mi pravili, da je malo poprej obletel Vipavsko aviort, ki je trosil letake, s katerimi so Nemci pozivali ljudi, naj odvržejo orožje in naj ostanejo mirni doma, ker bodo nemške vojaške sile zasedle vso deželo.
Vstopili smo v cerkev. Praznično je bila okitena in razsvetljena, oltar je bil en sam cvet, sredi cvetja in gorečih sveč je kraljevala milostna podoba svetogorske Matere božje, desno in levo ob oltarju pa je stala postrojena skupina partizanov z
mladim poveljnikom v sredi. »Častna straža!« so nanje kazali ljudje, med katerimi sem se rinil proti prezbiteriju. »Oni na sredi je Zmago, ki je v spremstvu tovarišev, ki stojijo ob njem, preko Grgarja in Trnovskega gozda na vojaškem kamionu pripeljal Marijino podobo v Ajdovščino. Podobo je na kamionu držal oče Sofro-niij.«
Tako sem bil zamaknjen v podobo svetogorske Kraljice, da sploh nisem opazil p. Ota, ki je s prižnice govoril zbrani množici. Pa je menda posebno dvignil glas, da sem mu zdajci prisluhnil. »Trepetate za svoje drage,« je klical govornik, »a tu med vami je zdaj' Marija, Srednica vseh milosti. Prosite jo varstva in pomoči 1 Morda se bojite za življenje in -večno zveličanje vaših borcev na fronti? Pa saj jim je tam na postaji, predno so stopili na vlak, da odrinejo na bojišče, vaš g. župnik podelil splošno odvezo in blagoslov! Vse vaše skrbi in tegobe položite tja pred Marijo na oltar. Marija je „Omnipotentia sup-plex - Proseča vsemogočnost”! Kar koli jo boste prosili, boste prejeli. Kako pomenljivo! Prav jutri obhajamo praznik Marije Device, rešiteljice jetnikov. Vsi smo jetniki! Jetniki smo lastne grešnosti in tuje zlobnosti, vklenjeni smo v verige greha in v vezi sovraštva in hudobije. Zdaj
nam grozijo še omrežja nemških koncentracijskih taborišč in prisilno delo novodobnih sužnjev. Iz dna duše kličite k Rešiteljici jetnikov. In zaupajte vanjo! Med vami je v 'tej veliki uri svetogorska Kraljica, vaša Mati, vaša Rešiteljica 1«
P. Oto se je umaknil s prižnice. V cerkvi je tedaj zadonela pesem, zaupno proseča in obenem prekipevajoča od žarkega zanosa, pesem, ki je prešinjala srca z nepopisnim ganotjem, da so se zaiskrile solze v slehernem očesu: peli so otroci s svojimi srebrnimi glasovi, pele so mladenke in matere, fantje in možje in še celo partizanska častna straža je nekako pozabila na svoj uiradni značaj in pridružila razvneti množici svoj glas ,in še bolj krik svojega srca:
Marija, pomagaj nam vojskini čas, na tebe ozira se vsak izmed nas. Marija, vse ljudstvo ječi:
Marija, pomagaj nam ti!
Tisti trenutek me je bliskovito prešinilo spoznanje, da je grozilo Vipavski popolno uničenje. A Marija se je zavzela za le verne svoje otroke: mednje je stopila po svoji čudodelni Svetogorski podobi. Ura preizkušnje je tu, a -tu je tudi nebeška Rešiteljica. Po Mariji bo Vipavska rešena tragične usode — upepeljenega Godoviča!
(se nadaljuje)
Odbojkarski turnir v Gorici
Stran 4
r -n
Gradbena dejavnost v goriški občini
Gradbena dejavnost v goriški občini je bila v zadnjih sedmih letih zelo živahna. Lansko leto so izročili svojemu namenu 84 novih poslopij s 353 stanovanji. 21 novih stanovanj so pridobili v prizidanih in zvišanih poslopjih, porušili so osem hiš.
Od leta 1955 do leta 1962 je bil pogled na gradbeno dejavnost na Goriškem sledeči: leto 1955 - 94 novih hiš s 105 stanovanji; leto	1956 - 107	novih	hiš	s 211 stanovanji; leto 1958 116	novih	hiš	s 265 stano-
vanji; 1959 114 novih hiš s 208 stanovanji; leto 1960	128 novih	hiš s	247	stanovanji;
leto 1961	79 novih	hiš s	157	stanovanji;
leto 1962 185 novih hiš s 378 stanovanji.
V desetletnem načrtu za gradbo ljudskih hiš so tudi naši deželi Furlani j a-Julijska Benečija določili vsoto 5676 milijonov lir, katere bodo takole razdelili: Gorica 993 milijonov, Trst 1434 milijonov in Videm 3249 milijonov. Te vsote bodo vse šle v prid gradbenih del za delavce in uradnike.
Podražitev bencina proste cone
Državni odbor je povišal cene bencinu, ki je. podvržen davku. Zaradi tega so bile petrolejske družbe primorane zvišati cene bencinu proste cone za 2 ljri. Ukrep je že stopil v veljavo in stane sedaj bencin super 57, navaden pa 47 lir liter.
Prekinitev zapore nekaterih trgovin ob sobotah
Pokrajinska zveza trgovcev v Gorici je sklenila, da bodo trgovine z električnim materialom, železnino in sanitetnimi potrebščinami, ki so v zadnjih mesecih u-vedle skrajšani tedenski urnik, odslej znova ob sobotah popoldne odprte. Ta odlok velja za čas od 16. novembra do 6. januarja. Po tem datumu bodo te trgovine ponovno zapirali ob sobotah popoldne.
Umrl je duhovnik Gabrijel Piščanec
Ob zaključku lista smo dobili sporočilo, da je v Avberju pri Tomaju umrl g. Gabrijel Piščanec v starosti 80 let. Pogreb je bil v sredo popoldne. — Več prinesemo prihodnjič.
Za pokojnega se bo v sredo 27. t. m. na sedmi dan pokopa brala sv. maša zaduš-nica v Zavodu sv. Družine, ulica Don Bo-seo 66, ob 7. uri.
Dva sveža grobova
V Gorici se je znova oglasila smrt in nam iztrgala dve znani osebi. Najprej smo v ponedeljek 11. novembra pokopali gospo Jerkič Frančiško, r. Kos. Neizprosna bolezen jo je iztrgala njenim dragim. Doma iz Gorice se je poročila s pok. učiteljem Jerkičem. Živela je z njim po raznih vaseh naše dežele, kjer je bil v službi. Ko je mož zaradi fašizma moral v prezgodnji pokoj, se je družina vrnila v Gorico, kjer so dokaj hudega pretrpeli zlasti po zgodnji smrti očetovi. Pok. Frančiška je pa vztrajala v vseh težavah in učakala tudi boljše čase. Sedaj jo je Bog poklical k sebi i» plačilo. Učakala je 70 let. — Bog ji daj večni pokoj! Hčeri in sinu naše sožalje.
*
Teden kasneje je bil nov pogreb. Cisto nepričakovano je namreč umrl Ivan Brajnik, doma na Malih Rojcah. Pokojni je bil iz stare štandreške družine. Kot mlad fant je pod staro Avstrijo šel služit k orožnikom, nato pa je stopil k železnici. Ko so za časa fašizma začeli premeščati slovenske železničarje v notranjost države, so premestili tudi njega. Toda rti dolgo vzdržal daleč od doma. Ko mu je bilo mogoče, je stopil v pokoj in ga preživel pri družini na Malih Rojcah, ki so takrat še spadale pod Štandrež. Tu je imel svojo hišico, kjer je zelo rad gojil čebele. Živel je tiho življenje upokojenca, toda vedno na delu za družino, posebno po smrti žene. Veren, pošten, priden kakor mravlja je tako vzgojil tudi svojega sina in hčer Miro. V stolnici smo ga do zadnje nedelje videli vsak praznik pri prvi maši ob 6. uri. Bil je zaveden Slovenec in je zato pomagal, kjer je bilo mogoče. Nekajkrat je kandidiral na listi Lipove vejice. Do zadnjega zdrav je še v soboto zvečer opravil svoje delo kot običajno. Ponoči pa mu je postalo slabo. Po poti v bolnico je umrl. Učakal je starost 85 let. Pokopali so ga na štandreškem pokopališču.
Vsem preostalim naše sožalje, rajnemu pa večno plačilo.
IŠKE NOVICE
Števerjan
S.K.P.D. je pretekli teden imelo svoj 1. letošnji kulturni večer. Obiskal nas je g. Zaletel s Koroške. Zmeraj, ko najavimo njegovo ime, je dvorana polna. Tako tudi tokrat. Saj je bilo tudi viredno si ogledati njegove krasne slike in prijetno razlago in spremljavo na magnetofonskem traku. Popeljal nas je v Čile in Argentino. Posebno v tiste kraje, kjer stanujejo Slovenci. Bila je takoj enajsta, pa bi radi še vsi prisotni gledali naprej. V imenu SKPD se je na koncu predsednik zahvalil č. g. Zaletelu ter ga prosil, naj nas še obišče.
Pripravlja pa se že drugi kulturni večer, ki bo najbrže v torek 26. t. m. Posvečen bo našemu briškemu pesniku Alojziju Gradniku. Tako se s tem oddolžimo našemu pesniku ob njegovi osemdesetletnici tudi Brici tostran meje.
V	Števerjanu imamo vsako leto, posebno mladina, navado, da praznujemo sv. Martina. Letos smo ga pa prav posebno. V gostilni na Bukovju se je zbrala skoro vsa naša mladina. Pa nismo samo pili in peli, ne; smo sklenili soglasno, bilo nas je nad petdeset, da začnemo že sedaj pripravljati Kmečki tabor 1964 z razstavo briških vin, da bomo na tak način sami valorizirali naše pridelke in nas ne bodo hodili učit razni »dohtarji«. Zato vabimo že sedaj vse naše kmetovavce, naj ohranijo za prihodnje leto nekaj dobre kapljice.
* * *
Občinska uprava je v zadnjem času prejela nakazilo in dovoljenje, da lahko nadaljuje z deli občinskega vodovoda. Dosedanja mreža vodovoda je zajemala le nekatere zaselke, kot Gornji Konec, Scedno in Bukovje. Sedaj pa se bodo lahko začela dela v ostalih zaselkih, kot Uaiterišče, Klanec in Jazbine. S tem bo problem pitne vode v Števerjanu popolnoma rešen, za kar gre zahvala naši občinski upravi, ki se je lotila tega potrebnega in važnega dela. To ni bil lahek problem, saj kdor pozna števerjan, si lahko predstavlja, kako so zaselki posejani po vsem griču, daleč eden proč od drugega, tako da bo vodovod meril kakih 20 km in seveda stal o-gromno.
Jazbinci pa ne bodo dobili samo vode, pač pa se bo kmalu začelo graditi novo pokopališče. Tako, da bodo sedaj Jazbinci imeli vse, kar si je KDZ postavila v volilni program: luč, šolo, lepo cesto, pokopališče in vodo. Če temu prištejemo še novo cerkev, lahko rečemo, da so se Jazbine v zadnjih letih prav obnovile.
Končno pa so pričeli urejevati še cesto od Bukovja do Sovence, ki je bila v kar obupnem stanju, odkar so jo prekopali, ko so gradili vodovod. Urejujejo jo z modernim traktorjem, tako da bo v par dneh delo opravljeno.
Sovodnje Z občinske seje
Na zadnji seji dne 15. novembra je občinski svet obravnaval vrsto zadev. Predvsem so odobrili proračun za leto 1964. P red vi deni so izdatki v znesku 34,809.000 Mr; pri tem bo občina imela 8,734.000 lir primanjkljaja. Obvezala pa se je, da izboljša razsvetljavo po vseh vaseh in tudi da bo asfaltirala ceste po raznih nasclkih.
V	komisijo za pregled računov so imenovali K. Černiča iz Rupe, E. Vižintina iz Sovodenj in E. Devetaka z Vrha. Zupanu so povišali nagrado na 20 tisoč lir mesečno.
Kot posebna točka je pa bila na dnevnem redu tudi zadeva nagrade cerkvenim pomočnikom v občini. Šlo je predvsem za to, ali naj se zniža nagrada organistu v Rupi, kot je nekdo predlagal, in zviša onemu v Gabrjah. Po precej živahni debati je bil sklep ta, da se dodelijo naslednje nagrade za leto 1963: cerkovniku v Sovodnjah 10.000; v Rupi 6.000; v Gabrjah 6.000; na Vrhu 6.000; organistu v Sovodnjah '12.000; onemu v Rupi prav tako 12.000. (Nobeden se ne bo zredil ob tej nagradi, op. ur.). Sovodenjskemu nogometnemu društvu so pa določili prispevek 120 tisoč lir. (Ali so tudi glede toga kaj nasprotovali?)
Ob koncu seje je g. župan prebral pismo finančnega ministra, ki naznanja, da je bil sprejet osnutek zakona glede ugodnosti proste cone za Sovodnje, kakor ga je predložil sen. Vallauri. Sklenili so, da se bodo senatorju pismeno zahvalili.
V	nedeljo 24. novembra bo ob 16,30 v KATOLIŠKEM DOMU
CECILIJA N KA 1963
Nastopili bodo zbori iz naslednjih krajev: štma-ver, Števerjan, Podgora, Štandrež, Sovodnje, Ru-pa, Doberdob, oktet Planika, »Lojze Bratuž« in zbor Marijine družbe iz Gorice. Z nastopom bo združena tudi loterija.
Vil iskreno vabljeni !
Praznovanje sv. Martina
V nedeljo smo slovesno praznovali farnega patrona sv. Martina. Med nami smo imeli č. g. Juraka. Daroval je sv. mašo ob 10. uri in nam je tudi lepo pridigal o ljubezni do bližnjega. Popoldne je bil slovesen blagloslov s pridigo, zahvalno pesmijo in ofrom za pevce.
Memorial M. File j 1963
V okviru manifestacije »Memorial M. Filej« so bile v soboto in nedeljo napovedane tekme v odbojki in namiznem tenisu v Katoliškem domu.
V soboto popoldne se je v spodnjih prostorih Katoliškega doma zbralo okoli zelenih miz mnogo mladih antagonistov, ki so se pomerili v namiznem tenisu. Čeprav na splošno tekme niso bile na veliki tehnični stopnji, je bilo zanimivo opazovati živahno razpoloženje igravcev. Od mlajših je z lahkoto odnesel zasluženo zmago M. Legiša. Drugo in tretje mesto sta si delila F. Mužič in L. Rožič. Pri starejših pa je zmagal D. Bensa. Vsi mladi tekmo-vavci so izkazali dobro voljo in lojalnost v igri.
V nedeljo zjutraj je sledilo srečanje štirih moštev v odbojki. Iz Trsta je prišlo
Msgr. Škabar - papežev komornik
Namestnik vatikanskega državnega tajnika msgr. Dell’Acqua je po naročilu papeža Pavla VI. poslal msgr. Matiju Škabarju, ki je pred leti obhajal biserno mašo, imenovanje za papeškega tajnega komornika. Zaslužnemu monsignorju k temu imenovanju prav iskreno čestitamo!
Lep zgled
Predstavniki beograjskega nogometnega kluba OFK, ki so preteklo sredo nastopili na tržaškem občinskem stadionu proti Juventusu, so izročili tržaški redakciji «11 Gazzettini», ki je sprožila akcijo za žrtve v Vajontu, znesek 300.000 lir. Plemenito dejanje beograjskega kluba je zapustilo med tržaškim ljudstvom najlepši vtis.
Za našo luko
Preteklo nedeljo in ponedeljek so se mudili v Trstu številni senatorji in parlamentarci. Sprejel jih je tržaški župan, ki jih je spomnil na številne probleme v zvezi s tržaško luko. Trst, ki je bil še pred desetletji glavno pristanišče avstrijskega cesarstva, bo imel letos še manj prometa kot Reka. Poslanci in senatorji so se sestali tudi z raznimi drugimi osebnostmi.
Novi vpisi na univerzo
Tržaški rektor prof. Origone je pred dnevi dal javnosti na znanje, da se sedaj lahko vpišejo na juridično fakulteto in na višjo učiteljsko šolo (Magistero) tudi tisti, ki so dokončali znanstveni licej oz. realno gimnazijo. Cas za vpis je do 31. decembra t. 1.
Predelovanje odpadkov
Ze dolgo let tržaška občina pripravlja stroje za, predelovanje odpadkov in smeti v koristen humus, ki bo uporaben predvsem za naše kmetijstvo. Občinska uprava je v ta namen že kupila 15.000 kvadratnih metrov zemljišča, kjer ima namen postaviti novo podjetje, ki bo kakor upamo, koristilo tudi našim kmetom in vrtnarjem.
Avtocesta Trst - Benetke
Družba »Avtovie-Venete« in predvsem njen ravnatelj, bivši tržaški podžupan Vi-sintin se zadnje čase vidno zavzema za pospešitev del na bodoči novi avtocesti med Trstom in Benetkami. Sedaj pripravljajo že dela za postavitev novih mostov na Teru, Nadiži in Tilmentu. Govori se,
moštvo Doma v Rojanu, ki je morda upalo na boljši uspeh na goriškem igrišču. Pravi ognjeni krst pa je dobilo novo moštvo iz števerjana, ki se je odzvalo povabilu. Prej nismo še slišali govoriti o kakem moštvu odbojke iz Števerjana; v nedeljo pa so števerjanski fantje pod požrtvovalnim vodstvom kapetana J. Terpina prodrli v javnost. Poudariti je treba, da je moštvo prvič nastopilo in vendar je po čeprav dolgem in zagrizenem dvoboju premagalo Rojančane. Upamo, da bo -ta zgled še kje zbudil željo po nesebičnem športu in da momo zopet videli nastopiti Terpi-novo šestorico.
Prvo mesto pa je odneslo moštvo »Alojzijevišče«, ki je s preudarno igro premagalo močne nasprotnike »Oratorija Dominik Savi j«. Tekma je bila napeta in rezultati neodločeni vse do konca. Napadalne akcije tolkačev J. Prinčiča in D. Pintarja je podčrtalo zlasti prisrčno ploskanje tek-movavcev in gledavcev.
Ko je končalo tekmovanje odbojke, se je pozornost obrnila na srečanje v namiznemu tenisu med Rojančani in Goričani. Čeprav so Rojančani v tej igri močni in izigrani, so morali kloniti pred mladimi Goričani. Vendar so se gostje iz Trsta opomogli v tekmi med starejšimi, pri katerih ni nihče mogel nasprotovati tehnični premoči Rojana. Po nagrajevanju so se navdušeni fantje razšli.
Zahvala, da je tekmovanje dobro uspelo, gre v glavni meri tehničnemu direktorju prof. dr. M. Krannerju.
B.p.
Asfaltirali bodo trg pred Rdečo hišo
V	ponedeljek 11. novembra so zečeli asfaltirati trg pred Rdečo hišo. Dela bodo trajala približno mesec dni. Vse dotlej bo ta prostor zaprt za promet. Asfaltiranje tega trga je bilo zelo potrebno, saj se na njem noč in dan ustavlja nešteto avtomobilov in predvsem tovornikov na poti v Jugoslavijo ali pa na povratku.
da bi v letu 1965 nova avtocesta morala biti že dokončana.
f Msgr. Tomaž Banko
V	Poreču je umrl msgr. Tomaž Banko, mestni župnik, ki je bil vidna osebnost med hrvaškimi istrskimi duhovniki. Med zadnjo vojno je bil dve leti župnik v Bazovici. Pokopali so ga v soboto 9. novembra. Dobremu gospodu naj bo Bog dober plačnik!
Tržaški pokrajinski zastopniki v Palermu
Pred dnevi je odpotovala številna uradna delegacija tržaškega pokrajinskega sveta na zasedanje skupščine zveze italijanskih pokrajin, ki je te dni v Palermu. Delegacijo vodi sam pokrajinski predsednik dr. Delise, spremlja ga {»krajinski tajnik in številni svetovavci.
Novo ameriško zdravilo
Mali, šestletni Mari Pavan so zdravniki ugotovili, da boluje za levkemijo. Njeni starši so se obrnili za pomoč na ameriško katoliško misijo. Takoj je bilo, z najhitrejšim sredstvom poslano preko oceana novo zdravilo »Oncovin«, ki bo na razpolago Marinom zdravnikom za njeno postopno ozdravitev.
»Rinascente« se postavlja tudi pri Stari mitnici
Na prostorih, kjer danes stoji stari kino »Massimo«, bodo v kratkem pričeli graditi stavbo za novo tržaško filijalko znane firme »Rinascente«. Novo nastajajoči emporij bo gotovo v konkurenci s »Stan-do« in »Upimom«, a predvsem z manjšimi obrati.
Žavlje
Staro in slovito predelovalnico olja Gas-lini v Zavljah bodo postopoma obnavljali. Cez nekaj mesecev bodo že pripeljali k nam v Trst različne potrebne stroje in postavili tudi nekatere nove v obrat. V ta namen bosta prišla v Trst sam ravnatelj tovarne Gaslini dr. Crovetto in šef osebja dr. Trumpv. Upamo, da bodo zaposlili predvsem domačo delovno silo.
P r o d a m nov zvočni nosilni trak iz Japonske »Maygair«. Kogar bi trak zanimal, naj se zglasi na naslov: Rihard Bogateč, ulica Ruggero Manna 13, Trst.
OBVESTILA
ROMANJE k M. B. v Motta di Livenza
prireja Apostolstvo molitve v Gorici dne
1.	decembra. Priglasite še pri fotografu Kleindienstu na Travniku.
OBČNI ZBOR Kmečko-delavske zveze v števerjanu bo v soboto 23. t. m. ob 20h
na Križišču.
DAROVI
Za Katoliški dom: N. N. 1.000; N. N. 1.000; N. N. 1.000; N. N. 1.000; N. N. 1.000; N. N. 1.000; N. N. 3.000; N. N. 1.000; N. N. 2.000; N. N. 1.000; Jožef Caj 500; Marinka Leban 500; N. N. 10.000; N. N. 10.000; N. N. 2.000; Marija Uršič 1.000; Katarina Munih 1.000; Alojzija Počarini 1.000; Karolina Leban 500; Marija Žigon 500; Brešan 500; družina Žgavec 1.000; Marija Pahor 500; N. N. 500; N. N. 1.000; M. K. 1.000; Doles Fortunat 2.000; K. H. 5.000; I. H. 2.000 lir.
Vsem Bog povrni!
Za ponesrečence v Vajontu: Uredništvo in uprava Katoliškega glasa 10.000 lir.
Z Zavod sv. Družine: N. N. za kruh sv. Antona - za prejete milosti 15.000; družina Bratuž-šorli v spomin pok. Franke Jerkič 2.000 lir. — Sovodnje: v denarju 14.170 lir, 455 kg krompirja in 30 kg koruze v štoržih. — Gabrje, Rupa, Peč: v denarju 11.585 lir, 475 kg krompirja, 40 kg koruze v štoržih in 10 kg kakov. — števerjan: v denarju 5.525 lir, 708 kg krompirja, 375 kg jabolk in 188 kg koruze v štoržih. Lara in Mira ob šesti obletnici mamine smrti 2.000 lir.
Vsem plemenitim dobrotnikom se prisrčno zahvaljujemo za rajih velikodušnost, pa tudi za ljubeznivost in gastoljubnost, ki so jo izkazali nabiraivcem. Bog povrni tisočkrat!
Za Alojzijevišče: Družina Bratuž-šorli v spomin pok. g. Franke Jerkič 2.000 lir.
Za Marijin dom v Rojanu: Družina Pi-ščanc za obletnico očetove smrti 1.000; N. N. 3.000; J. M. 5.000; Marija Valentin 1.000; Z. J. ob godu 5.000; G. Q. ob godu 1.000; N. N. za obletnico smrti prijatelja Milana Može 3.000; Pirc Boža 5.000 lir.
Bog povrnil
nika daruje 2.000 lir za Alojzijevišče, 2.000 za Zavod sv. Družine, 2.000 za KD.
Iskrena hvala, pokojnim pa večni mir.
Za Alojzijevišče: A Toroš 3.000; Karolina Debenjak 1.000; v spomin pok. mame Frančiške Jerkič sin Vojko in hči Vanda 5.000; namesto cvetja na grob pok. Franke Jerkič družina šorli-Bratuž 2.000 lir.
Bog povrni dobrotnikom, rajnki pa nakloni večni mir!
Za Zavod sv. Družine: Pevma in Oslavje: v denarju 15.600, 285 kg krompirja, 260 kg jabolk, 18 kg koruze v štoržih. — št. Maver: v denarju 2.100, 170 kg krompirja, 115 kg jabolk, 18 kg koruze v štoržih. — Dr.Teofil Simčič za kruhke sv. Antona 15.000; v spomin na pok. Frančiško Jerkič hči Vanda in sin Vojko 5.000; ob šesti obletnici mamine smrti Mira in Zora 2.000; M. Z., Gorica 3.000 lir.
Vsem iskren Bog povrni! Blagim pokojnim. pa večni pokoj!
ZAHVALA
14. novembra je zaključil svojo zemsko pot naš dragi oče
JAKOB ŽAGAR
v starosti 76 let
Vsem, ki so na kakršenkoli način izrazili svoje sožalje in pospremili dragega pokojnika na zadnji poti, se toplo zahvaljujejo
žena JOSIPINA
in družine Zupančič, Ban, Kalc
Bazovica, ob osmini smrti
Dr. VRTOVEC JOŽE (jr.)
specialist ■■ za ustne in zobne bolezni asistent na zobozdravniški univerzitetni kliniki v Padovi TRST ul. Mercadante 1/1
vogal ul. Carducci-ul. Milano tol. 68349
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski L 20, osmrtnice L 30, več 7W davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močrtik Tiska tiskarna Budin v Gorici
RZASKE
NOVICE
Vanda in Vojko Jerkič v spomin na pok. mamo darujeta 10.000 lir za K.D,
Družina Koršič ob smrti pok. Ivana Braj-