MARIBORSKI Cena Din r50 VECERNIK MMdnlitvo In uprava: Maribor, Goapoaka ul. 11 / Talafon uredništva 3440, uprava 2459 MiaJa razen nedelja la praznikov vaak dan ob 10. url / Valja meaaino prejentan v upravi aH po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi pa eenlku / Oglase sprejema tudi oglaanl oddelek Jutru" v Ljubljani i Poštni čekovni račun St. 11.40S 99 JUTRA” fcrna Polom revizionizma Madžarski zunanji minister Koloman K a n y a de Kania je na svojem povratku iz Ženeve izjavil na Dunaju časnikarjem, da bo Madžarska tudi še po že-} nevski razsodbi ostala zvesta revizionizmi. Nas ta izjava gotovo ni presenetila, saj poznamo predobro svoje madžarske sosede, da bi se sploh še čemu čudi potrebno pa je vendarle čisto trez no in objektivno presoditi, kakšni so i v tem primeru postalo le instrument 'ega direktorija. Toda pakt štirih je po zaslugi Franci-K ki je pravočasno razumela to igro, °stal le pri parafah in ni bil nikoli podpisan ne ratificiran. Izgledi na tako rešitev revizionističnih teženj so postali vsaj za dogledno bodočnost iluzorni in ^eba je bilo iskati novih potov, ki bi Povzročili, da bi jabolko več ali manj •^dlo samo z dreve*sa. Ta pota so vodila do zlorabljanja takozvane hrvaške enii-?racije. Legije, ki so se osnovale na Mad brskem in v Italiji, so bile poslane na ^elo s poskuišenim vdorom v Liko iz ^adra, z atentati na železnice itd. in naposled z zločinskim dejanjem v Marseillu. Oni, katerih instrument so bili ti teroristi, so bili namreč trdno prepriča-*''> da se bo Jugoslavija zrušila sama od Sebe, čim bo vdrlo nekaj oboroženih “vstašev« iia njeno ozemlje, še bolj pa v tecuutku, ko bo padel naš veliki kralj ^•eksander. Kakor pa je ostal brez vsa-keSa rezultata napor za pakt štirih, ta-0 ie ostal tudi »vdor« v Jugoslavijo 111 celo marseilleski zločin. Jugoslavija ne le ni zrušila, ampak ie postala še Italija pričenja DODUŠčati Pripravljena je sprejeti maniše koncesije v Afriki in opustiti zahtevo po pariteti na morju. Težave v evropskih vprašanjih. PARIZ, 15. decembra. Diplomatska pogajanja med Francijo in Italijo se nadaljujejo z vsemi napori, in diplomati, ki vodijo pogajanja, dobivajo vedno nove instrukcije tako s strani Pariza, kakor s strani Rima. Položaj je sed!aj tak, da so postali izgledi na sporazum v Afriki in na morju večji, kakor so bili doslej. Izgleda, da se bo Italija zadovoljila s koncesijami, ki ji jih nudi Francija v Afriki, dasi zdaleka niso take, kakor si bi jih v Rimu želeli. Prav tako so tudi izgledi za pomorski sporazum mnogo boljši. Italija opu šča svojo zahtevo po pariteti s Francijo na morju. To vprašanje bi se rešilo tako, da bi veljala pariteta samo za Sredozemsko morje, dočim bi mogla imeti Francija na drugih morjih večje brodovje kakor Italija. Večje pa so težkoče v zadevah evropske politike. Znano je, da vztraja Francija pri svojem prijateljstvu z malo antanto in zahteva od Italije, da se sporazume z Beogradom, Bukarešto in Prago, v prvi vrsti pa z Beogradom, ker mora biti konec dosedanje neprestane sovražne napetosti. V ospredju je trenutno vprašanje Avstrije. Italija je tudi v tem vprašanju že mnogo popustila in zahteva od Francije v glavnem le to, da se zagotovi avstrijska neodvisnost. Izgleda tudi, da bi bila Italija pripravljena odreči uadaljno podporo madžarskemu revizionizmu. Vendar pa so tu težkoče še zelo velike. Ako Italija zares iskreno spremeni svoje dosedanje stališče, potem bi se megel iz sporazuma med Parizom in Rimom roditi položaj, ki bi bil docela drugačen, kakor dosedanji. Potem bi bili tudi večji izgledi za sporazum z Nemčijo in za resnično za gotovitev miru v Evropi. V zvezi s temi pogajanji je nedvomno tudi sedanji obisk dr. Schuschnigga in Berger-Waldenegga v Budimpešti. Tako na Dunaju, kakor tudi v Budimpešti, se boje, da bi sporazum med Italijo in Francijo zmanjšal pomen Avstrije in Madžarske v evropski politiki. Obenem se boje, da bi morali Avstrija in Madžarska eventuelno plačati ta sporazum. Zaradi tega se poroča iz Budimpešte, da bo Gombos morda že takoj po odhodu Schuschnigga in Berger-Waldenegg odpotoval z nova v Rim, da pritisne na Mussolinija, naj ne pusti Madžarske in Avstrije na cedilu. PARIZ, 15. decembra. Preiskava o marseilleskem atentatu se bliža zaključku. Čakajo se le še nekateri podatki iz tujine, tako da bo glavna raz prava že v januarju. Aktualno je še vedno vprašanje izročitve Paveliča in Kvaternika po Italiji. Turinsko ape lacijsko sodišče je izročitev sicer odklonilo, vlada pa še ni izrekla zadnje besede. Od ugodnega poteka franco-sko-italijanskih pogajanj se pričakuje uspeh tudi v tem oziru. Tudi Av- Marseilleski proces v januarju NI ŠE DOKONČNO DOLOČENO, A LI BO PROCES PROTI ATENTATORJEM V FRANCIJI ALI V JUGOSLAVIJI. strija še ni dokončno odbila zahteve po izročitvi Perčeviča. Vprašanje je le, ali bo glavna razprava v Franciji ali Jugoslaviji. Po francoskih zakonih je to navaden zločin in ker so skoraj vsi obtoženci bili že prej kaznovani in contumaclam, ni izključena izročitev Jugoslaviji. Danska plesalka Maria Christiansen, o kateri so mislili, da je »lepa Slovenka«, je pa bila včeraj izpuščena. Strahote boljševiškega terorja PROCESI KAKOR NA FRONTI. — STRAHOTNE GROŽNJE VOROŠI- LOVA IN AKULOVA. LONDON, 15. deccinbra. Po vesteh iz Moskve se nadaljuje streljanje sovražnikov sovjetskega režima. Procesi se vodijo zelo na kratko. Osrednji izvršilni odbor je namreč odredil, da mora biti vsaka preiskava zaključena najkasneje v 10 dneh od trenutka aretacije: obtožnica mora biti sestavljena v 24 urah; razprava se lahko izvrši tudi brez navzočnosti obtoženih; pritožba proti sodbi ni dovoljena in se mora smrtna kazen izvršiti takoj. Te odredbe jasno dokazujejo položaj, v katerem se vodijo obravnave proti nasprotnikom Staljinovega režima. Položaj pa pojasnjujejo tudi razni govori sovjetskih mogotcev. Tako je Vorošilov dejal te dni v svojem govoru pred vojaki moskovske garnizije: »Vsi smo pripravljeni umreti za Sta- bolj jekleno edina in močna. Razprava v Ženevi je bila tako le zaključek drugega strašnega neuspeha revizionizma. Prav ta razprava s svojim jasnim zaključkom nas je pa poučila, da Madžari revizije nikoli ne morejo doseči ne Potom pakta štirih ne potom Društva narodov, še manj seveda potom kakšnega »razpada« Jugoslavije. Vsa ženevska atmosfera je bila taka, da >e danes vsakemu pametnemu človeku v Evropi več ko jasno, da s te strani nikoli ne bo mogel premakniti niti en sam mejnik v Podonavju. S tem so pa le še bolj in Ijina. Prisegam, da bodo do začetka leta 1935. vsi Staljinovi nasprotniki v grobu«. Akulov, šef GPU je pa dejal: »Pripravljen sem uvesti tak teror, kakršnega sovražniki sovjetske unije še niso videli iti ne pričakovali. Ako bo treba, bom do konca leta nastopil tako, da bo za vekomaj ostalo v spominu vsem sovražnikom republike.« Otvoritev mostu Beograd-Zemun BEOGRAD, 15. decembra. Danes so se dovršile zadnje priprave za jutrišnjo otvoritev novega ogromnega mostu čez Savo med Beogradom in Zemunom. Ta most bo prva in edina avtomobilska zveza srednje Evrope in Balkana. Slovesna otvoritev se bo tudi s strani najvišjega mednarodnega foruma dokončno potrjene ponovno na-glašeme izjave zunanjih ministrov držav male antante: da revizija brez vojne, in to za malo antanto izgubljene vojne — nemogoča! Koloman Kanya de Kania torej lahko govori kolikor hoče o revizionizmu, brez dobljene vojne ga ne bo nikoli dočakal ne on ne katerikoli njegov naslednik! Vojne zaradi mad žarskega revizionizma pa Evropa še dolgo, dolgo ne bo riskirala. Zato je in bo nadaljevanje stare revizionistične gonje naposled vedno le v škodo revizionistom samim! (izvršila pod vodstvom ministra za javna dela dr. Srkulja. KONFERENCA V BUDIMPEŠTI. BUDIMPEŠTA, 15. decembra. Avstrijski kancelar dr. Schuschnigg in zunanji minister Berger-Waldenegg, ki sta predvčerajšnjim prispela v Budimpešto, sta tekom včerajšnjega in današnjega dneva konferirala ponovno z Gombosem in Kanyo. Bila pa sta v avdienci tudi pri Horthyju. Na banketu, ki jima je bil prirejen, sta govorila Schuschnigg in Gombos in ponov no naglašala neomajno prijateljstvo Avstrije in Madžarske. ABESINIJA GRE PRED DRUŠTVO NARODOV. LONDON, 15. decembra. »Daily He-raid« poroča, da bo Abesinija predložila Društvu narodov v razpravo svoj spor z Italijo zaradi spopada pri Ualuali, ako Italija ne bo pristala na arbitražo. SPOR GRČIJE IN ALBANIJE. ATENE, 15. decembra. Grška vladaje poslala albanski novo protestno noto, ker so oborožene albanske tolpe napadle neko grško obmejno vas in jo o-ropale. Grška javnost zahteva represalije, ako Albanija ne bo dala zadoščenja. PLEBISCIT V POSAARJU. SAARBROCKEN, 15. decembra. Za plebiscit 11 januarja pride v Posaarje k glasovanju 48.000 upravičencev iz Nemčije, 5.000 iz Francije, 900 iz Severne Amerike, 200 iz Južne Amerike, 360 iz Luksenbu r.ške in 280 iz Nizozemske. ITALIJANSKE ČETE V POSAARJU. RIM, 15. decembra. Po sklepu sveta Društva narodov pošlje Italija v Posaarje 2 bataljona bersaljerjev in 1 bataljon karabinjerjev. Poveljstvo je prevzel brigadni igeneral Visconti Brasca, ki je že prispel v Saarbrucken. Zavora na avtomobilu, ki cvili je zelo neprijetna. Ali ni Vaš ksšolj tudi neprijeten. mmM pa ne boste kašljali. Kašelj manjši ali večji Mms&i uspešno spreči. PROIZVOD „UN!ON“ ZAGREB Dnevne vesti TRAFIKANTOM IN KOLPORTERJEM! Zaradi večjega obsega stane današnja številka »Večernika« 1.50 Din. DRUŠTVOM V MESTU IN NA DEŽELI! Odkar je uveden davek na oglase, ne more noben list več brezplačno objavljati nobenih naznanil o raznih društvenih prireditvah, veselicah itd. Zaradi tega so take notice plačljive. To smo povedali že ponovno, a še vedno prejemamo iz mesta in z dežele vsak dan proš nje za objavo obvestil o raznih društvenih prireditvah, veselicah, igrah itd., ki jih seveda ne moremo objaviti, ker ne vemo, ali jih bodo naročniki plačali ali ne. Mimo tega ima uprava z izterjevanjem plačil za take notice skoraj vedno velike sitnosti in več stroškov kakor zna ša račun. Zato opozarjamo ponovno, naj se vse take objave pošiljajo upravi, ne uredništvu in naj se, kadar je le mogoče, plačajo takoj pri izročitvi. Dva nova advokata. Odvetniška pripravnika gg. dr. Danilo Stefanovič iz Maribora in dr. Zdenko Senkovič od Sv. Lenarta v Slov. goricah sta napravila pri apelacijskem sodišču v Ljubljani odvetniški izpit s prav dobrini uspehom. Mladima odvetnikoma naše iskrene čestitke. Nov inženjer pri mestnem gradbenem uradu. Razpisano mesto gradbenega in-ženjerja pri mariborskem mestnem gradbenem uradu je bilo na sinočni seji podeljeno inž. Borotu Maistru, sinu pokojnega generala Rudolfa Maistra. Novi mariborski občani. Pristojnost pri mariborski mestni občini so dobili: dr. Miloš Vauhnik, Franc Lanko, Josip Ferenc, Blaž Germ, Anton Hlebš, Avgust Ketiš, Roza Kovačičeva, Karol Peterlič, Regina Plavčakova, Franc Rozman, Ivan Šenk, Alojzij Trofenik in Maks Udovič. Napredovanje v učiteljski službi. V višjo položajno skupino sta napredovali učiteljica Franja šušteršičeva v Radmo-žancih in Hedvika Ritonjeva v Podovi pri Račah. V nedeljo 16. XII. pri Renžel-]u Stilmondtki turban drama Začetek ločno ob 19- (7.) ur! nove za premestitev gostilne s Tvor-niške ceste na Glavni trg, Jurija Zidanška za premestitev trgovine z Ruške na Koroško cesto, dovolilo za obrt pa je bilo podeljeno: Mariji Kmetčevi za gostilno na Tvorniški cesti, Mateju Miletu za gostilno v Cvetlični ulici, Josipu Povodniku za hotel in restavracijo v Jurčičevi ulici, Pavli Ulblovi za bufet v Rajčevi ulici ter Antonu Potočniku za obrt izvoščka. Pri zapeki, krvnem prenapolnjenju, trebuha, kongestijah, bolečinah kolknih živcev, bolečinah v boku, zasopljenosti, hudem srčnem utripanju, migreni, šumenju v ušesih, omotici, pobitosti, povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica izdatno izpraznjenje črevesja in osvoboditev od občutkov tesnobe. Nimamo namena ne odgovarjati in ne polemizirati niti s tednikom »Borbo« še manj z železniškim zvaničnikom g. Stan kom Tuškom, ki si je prizadeval v 49. številki »Borbe« pod naslovom »Draga plat zvona« prikazati predzadnjo sodnij-sko razpravo zoper najožje Tumpejeve pristaše vi baje objektivni luči. Ugotoviti hočemo samo dejstvo, da je g. Tušek tudi bil med tistimi bivšimi člani mariborske podružnice UJNŽB, ki so hoteli izključiti podnačelnika železniških delav nic g. inž. Grudna in pet tovarišev iz železniške nacionalne organizacije in da je imenovani g. Tušek storjeno krivico skesano priznal in poslal upravnemu odboru mariborske podružnice UJNŽB že 3. julija t. 1. lastnoročno pisano in lastnoročno podpisano sledečo preklicno izjavo: »Po vsestranskem premisleku in v interesu zadovoljive rešitve mučne za deve v organizaciji sem sklenil, da preklicujem svoj podpis, katerega sem podal na znani poli za izključitev šestih tovarišev, ker se strinjam s citiranimi sedmimi točkami. Da nisem storil tega že včeraj, je kriva moja že prirojena trma. S tovariškim pozdravom, Tušek Stanko«. Za čitatelje »Borbe« naj ta »tuš« gospoda Tuška popolnoma zadostuje. dajatvami v naravi. Opozarjamo industrijska, obrtna in trgovska podjetja na to institucijo, kateri želimo na iskreno zasnovanem socialnem področju mnogo uspeha. Pri astmi in bolezni srca, prsi in pljuč, škrofulozi in raihitisu, povečanju ščitne žleze in postanku golše je uravnava delovanja črevesja z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice velike važno sti. Kliniki svetovnega slovesa so opažali pri jetičnih, da v začetku bolezni porajajoče se zapeke ponehajo s pomočjo »Franz Josefove« vode, ne da bi se pojavile driske, katere se vsak bolnik tako boji. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. DANES TELOVADHa AKADEMIJA SOKOLA STUDENCI Napredovanja v magistratni službi. Na sinočni tajni seji je mestni svet mariborski ugodno rešil prošnje nekaterih magi-stratnih uslužbencev za napredovanje: Po pragmatiki so napredovali v višjo sku pino: načelnik socialno-političnega urada Anton Brandner, vodovodni mojster Czerny in magistratni uradniki in uradnice: Olga Cerčerjeva, Pija Golčeva, Josip Habjanič, Božidar Kolar, Simon Kos, Karmela Kotnikova, Karl Novšak, Konrad Pukl, Tomo Smodiš, Ana Trstenjakova, Franjo Weisensteir.er, France Vizovi-Šek in Matija Zorec. Po pragmatiki sta napredovala v višjo skupino tudi ravnatelj mestne klavnice dr. Maks Rojko in mestni geometer Anton Vončina. Ruski general Djenikin v Ljubljani. Včeraj je prispel v Ljubljano znani ruski general Djenikin. Številni ruski emigranti so mu priredili lep sprejem. Zvečer pa je predaval v dvorani hotela »Tivoli« o mednarodnem položaju in o Rusiji. General Djenikin je prepustil leta 1920. svojo vojsko generalu Vranglu in se nastanil v Belgiji, kjer se je posvetil znanstvenemu mi književnemu delu. Uveljavil _ se je zlasti kot vojni pisatelj m so njegova dela doživela veliko priznanje. Princ Jurij angleški, vojvoda Kentski in njegova žena Marina, vojvodinja Kent ska, sta ob priliki njune poroke 29. nov. tl. na čestitke tukajšnjega »Angleškega krožka« sporočila tole: »Njuni Visočan-stvi vojvoda in vojvodinja Kentska sta mi poverila nalogo, da Vam sporočim za hvalo za Vaše čestitke, ki jih Visočan-stvi visoko cenita. Vojvoda in vojvodinja Kentska želita, da sporočite Njuno prisrčno zahvalo tudi vsem članom Vašega društva. — Dvorni maršal.« Obrtno gibanje. Na včerajšnji seji mest nega sveta so bile ugodno rešene nekatere prošnje za premestitev obrti in za dovolilo obrti, med njimi prošnja Henri' ka Lakoše za premestitev gostilne iz Ve trinjske ulice na Glavni trg, Ane Rizma- •• \jr ji.. , "i -v SL 70 rtmmo ckiu> ■„ ZOBNA KREMA USTNA VODA. Mestni proračun za leto 1935/36, in sicer proračun mestnega zaklada, regulacijskega sklada, zaklada ustanov in zaklada mestnih podjetij je izgotovoljen. V smislu § 117 za' kona o mestnih občinah se to javno razglaša z dostavkom, da ima vsak član mesta, kakor tudi vsaka oseba ki plačuje v mestu neposredni davek, pravico staviti k proračunu, svoje pripombe. Proračun je razpoložen na vpogled občinstvu v času od vštevši 17. decembra 1934 do vštevši 21. decembra 1914 v mestnem knjigovodstvu med uradniki urami. V istem roku se morajo tudi tlagati pismene pripombe k proračunu. Napredek. Postaja za socialno skrb re-konvalescentnih delavcev v Mariboru žl vahno razvija svoje človekoljubno delo. Izvedeli smo, da pristopajo k ustanovi številni delodajalci s svojimi uslužbenci, med njimi tudi večja industrijska pod jetja, v kolikor že niso bila od početka včlanjena. Kakor smo doznali, je napredek te res potrebne institucije zasiguran s tem, da so skrbstveni prispevki določeni tako skromno, da ne preobremenjujejo in ne odvračajo prizadetih od usta' nove. Samo 50 par na mesec prispeva uslužbenec, gospodar pa n dinar od zaposlene osebe. S temi dohodki podpira postaja rekonvalescentne delavce in samo one bolnike, ki izčrpajo pri ekspozituri OUZD, »Merkurju« ali Trgovski bol niški blagajni v Mariboru vse zakonite dajatve, to je 26 ozir. 52-tedensko podporno dobo. Take neozdravljene osebe brez sredstev preidejo avtomatično v , breme postaje. Id iih po dnini izključilo z Trgovine na dan 17. decembra bodo odprte ves dan, kakor vsak drug delavnik, zato pa morajo biti jutri v nedeljo 16. t. m. ves dan zaprte. Nočna lekarniška služba. Prihodnji teden ima nočno lekarniško službo Sira-kova lekarna »Pri angelu varhu« na Alek sandrovi cesti. Novi kolki. Z novim letom bodo prišle promet nove taksne marke po 2, 3, 5, 20. 100 in 250 Din. Kolki po 2, 3 in 5 Din bodo enaki dosedanjim, le cena bo označena v latinici. Kolki po 20, 100 in 250 Din pa bodo imeli četverooglato obliko in bodo merili s perforacijo vred 29 trat 40 mm. Tudi barve teh kolkov bodo drugače kombinirane. Nov pravilnik za izvajanje javnih del. ‘Sfa osnovi nove uredbe o izvajanju javnih del, je minister za zgradbe sporazumno z ministrom za socialno politiko ter po odobritvi ministrskega sveta izdal nov pravilnik za izvajanje javinih del, ki je bil objavljen v »Službenih no-vinah« 4. tm. V mesecu novembru izdane in izbrisane obrtne pravice: Krajnc Rudolf, mesar, Betnavska c. 31; Berkič Dora, krojačica ženskih oblek, Koroščeva ul. 2; Ragg Karol, trgovina z mešanim blagom na drobno, Gosposka ul. 3; Horvat Ivan, čevljar, Prešernova ul. 1; Sprager Alojz, trgovina z elektrotehničnim materialom, Vetrinjska ul. 14; Ločnik Marija, trg. z mešanim blagom na drobno, Meljska c. 24; Pirc Gregor, brivec in frizer, Tyrše-via ul. 9; Neubauer Franc, čevljar, Sodna ul. 2; Stanjko Franc, krojač, Tržaška c. 1; Pavel Kunstek in drug, d. z o. z., tovarniško izdelovanje ovratnikov in perila, Tržaška c. 8. V mesecu novembru izbrisane obrtne pravice. Veršič Franc, mesar in prekaje-valec, Betnavska c. 31; Franca Kormana nasl. Fric Josip, Karol Ragg in drug, tr govina z mešanim blagom na drobno, Gosposka ul. 3; Zorčič Marija, buffet, Po-brežka c. 2; Banovšek Leopold, trg. sadjem in deželnimi pridelki na debelo, Ipavčeva ul. 55; Tvrdka »Bata« d. d. čevljarska obrt, Aleksandrova c. 7; Zdru žene tvornice perila Ambrožič & Sabo-ty, d. z o. z., izdelovanje perila na tovarniški način, Gregorčičeva ul. 14; Hohnjec Mihael, trg. z mesnimi izdelki, kruhom in delikatesami, Meljska c. 26; Tvrdka Močivnik & Ogriseg, trg. z manufakturo na debelo, Rotovški trg 6; Toroš Anton, carinski posrednik, Meljska c. 16; Turn' šek Ema, branjarija, Mlinsko ul. 37; Drexler Rudolf, tapetnik, Ruška c. 3; Cu-tič Marko, kotlar, Slovenska ul. 18. Zaposlenost v novembru. Iz statistike, ki jo je sestavil okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani je razvidno da je bilo v novembru povprečno zavarovanih 81.526 delavcev in nameščencev nap ram 82.831 v oktobru, 82.995 v sept, in 83.059 v avgustu, ko smo dosegli sezonski maksimum. V primeri z lanskim novembrom je bilo letos vi novembru število zavarovanih članov za 3.649 večje, napram predlanskemu novembra pa znaša povečanje 4.136 članov. Letni diferencial, ki je prejšnje mesece znaša 4.000, je v novembru nazadoval, proti koncu mesca pa padel izpod 3.000, ven dar je pričakovati, da se bo pričel v pr vih dneh decembra zopet dvigati. Slovenski stenografi se organizirajo, Te dni je bil v Ljubljani po daljših pri' pravah ustanovni občni zbor organizacije slovenskih stenografov, V društvu se je takoj vpisalo 85 članov iz vse banovine. 'Ja dnevnem redu občnega zbora je bilo tudi predavanje o zgodovinskem razvoju stenografije. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika organizacije slovenskih stenografov prof. dr. Svetel. Sprejeta ie bila nadalje resolucija, v kateri zahtevajo stenografi, naj bi se uvedla na srednjih šolah stenografija kot obvezni predmet in naj bi se je ne smatralo več kot češčino. Novo ustanovljena organzacija slovenskih stenografov bo navezala tesne stike z ostalimi sorodnimi organizacijami v državi. Poštno-hranilnični promet v novem* bru. Pri Poštni hranilnici se je v novembru število vlagateljev povečalo od 307.715 do 310.327. Ofoerum so vloge narasle za 400.000 Din. V čekovnem prometu je število naraslo za 89. Promet se je od oktobra na november povečal od 5.621.9 na 6.011 milijonov dinarjev. Vloge na poštno čekovnih računih pa so ponovno narasle, in sicer od 1.036.04 milijona ^^l.l^.<^TmHten^^n^jev^ ^ Interesente za slike in kipe ki so razstavljeni na razstavi ,,Brazde1' v veliki kazinski dvorani od 9. do 23. decembra opozarjamo, da jih dobe tudi na obročno odplačevanje! Izkoristite to priliko za Božiči V vsako slovensko hišo slovenski original! 5141 Iz mestne organizacije JNS za V. mest ni okraj. Mestna organizacija JNS za V. mestni okraj bo imela v ponedeljek 17. t. m. ob 20. uri v društveni sobi redno odborovo sejo, katere naj se udeleže vsi člani. Pridite točno! Lutkovno gledališče Sokola Maribor Matica v Narodnem domu igra v nedeljo 16. t. m. ob 15. uri pravljično igro v treli dejanjih »Gašperček čarovnik«. Mojstrska izpitna predavanja za rokodelske pomočnike in mojstre so se po 14-dnev-nem trajanju včeraj v petek zvečer zaključila. Predavanja so obsegala obrtni zakon, zakon o zaščiti delavcev, zakon o zavarovanju delavcev davčni zakon, aritmetiko in geometrijo, temeljne pojme knjigvodstva in kalkulacije, poštnihranilni promet, poštne brzojavne in telefonske pristojbine, nauk o menicah in spisjo. Predavanja so se vršila pod firmo zborničnega Zavoda za pospeševanje obrtc, predaval pa je obrtnozadružni nadzornik g. Založnik. Tečaj se je pričel pred 23, končal pred 41 udeleženci in udeleženkami, kar je za potrebnost in prijlubljenost teh predavanj značilno. — Obrtni knjigovodski tečaj, ki ga priredi isti zavod se otvor! v torek 18. i m. zvečer ob 8. uri. Vsi. ki so se že prijavil ali se hočejo še pri otvoritvi prijaviti, naj se zberejo ob označenem čas« v pritličju deške meščanske šole v Krekovi ulici (poslopje realne gimnazije). — Mizarski risarski tečaj se še ne more otvoritl, ker še ni zadostno število priglašencev. Ker je pouk v strokovnem risanju za mizarje prav posebne važnosti bi bilo obžalvati, ako bi ta tečaj zaradi premalega zanimanja moral izostati. Prvo izvajanje Mirkove skladbe »Domovini«, na koncertu Glasbene Matice v Maribora 17. t. m. bo nadvse zanimivo. Pesmi Griše Koritnika »Domovini« je bila pred nekaj leti priznana od ministrstva prosvete prva nagrada, in to po vsej pravici. Pesnik je tu opustil stari način izražanja domovinskih pesmi, ki so bile prevečkrat ali prebobneče ali presolzavs. Tako je Koritnikovo besedilo »Domovini« nekaj nenavadnega v izražanju domovinskih čustev, pravo stvarno navdušenje in poveličanje domovine. Te klene pesnikove besede je naš priznani kompo' nist prof. Vasilij Mirk prelil s poudarkom v krepke skladne melodije in nam ustvaril mogočno, svečano priložnostno sklad bo. Nič več in nič manj ni hotel s to svoj° kompozicijo, ki je nastala leta 1928 in se bo na spominskem koncertu Glasbene Matice izvajala prvič v Mariboru. Kakor ni v besedilu nikake konvencionalnosti; tako je tudi v skladbi ne najdemo. Tud' Mirk je v »Domovini« krenil od stareg*1 načina komponiranja domovinskih Pc' smi, vendar ni preimoderen. Skratka, poajo svoj poseben okus, če so pripravljene z d r. O e t k e r j e v i m pecilnim Praškom, ki je priznan kot najboljši in ttašim gospodinjam najpriljubljenejši. Izdelki dr. Oetkerja so se že pred vojno razpečavali pri nas, po vojni pa se je Ustanovilo v Mariboru lastno podjetje, ki razpošilja svoje izdelke po vsej državi. Vsaka skrbna in varčna gospodiča bo pekla za Božič z O e t k e r j e v i m Pecilnim praškom, sladila bo sladkosti z D e t k e r j e v i m * vanilije vim sladkorjem, O e t k e r j e vi različni pudingi in šartlji pa so nenadomestljivi. Vsem onim, ki potujejo v Nemčijo. Za Potovanje v Nemčijo veljajo sledeče olaj šave: 1. Državne železice .v (Nemčiji do-v,oljuiejo vsem tujim potiskom in tudi Nemškim državljanom, ki stalno bivajo v tujini, 60% popust na železnicah v ča-s#: od 21. decembra 1934 do 17. marca | 1935, od 13. aprila do 29. aprila 1935 in °d 1. junija do 31. oktobra 1936, pod pobojem 7-dnevnega bivanja v Nemčiji ter Pod pogojem, da potnik kupi pri tujem Potovalnem biroju vozno karto za tja in "azaj. 2. Vsi tujci in tudi nemški podaniki, ki stalno bivajo v tujini, si lahko nabavijo pri »Putniku« takozvane reg. marke po tečaju 14 Din v obliki čekov za i Potovanje. Takšni čeki se bodo izstav-[ tali do najvišjega iznosa 300 RM za oseko. Preko te kvote je pa tudi dovoljeno vzeti na potovanje v Nemčijo efektivne ^arke v protivrednosti 5.000 Din. Regine rnc marke so v Nemčiji kakor ostale rrtarke, uporabljive za vse izdatke, ki so L v zvezi s potovanjem, in sicer 50 RM na ?an. Pogoj za nabavo omenjenih mark le nabava vozne karte pri »Putniku«. Vsa Podrobnejša pojasnila o navedenih olaj- »alentln Kata jev: Z^ledr.1 komuna Težko sem vzdihnil: aI)a, da, tako je, brat Saša. V komunike sc jc vsesal malomeščanski element, panarčki, plenice, rezanci, golobčki in iaSodna omaka, z eno besedo... Take s*wi se gode...« »Nc govori! Poznam jih mnogo, ki... 1 eno besedo, pojdiva. Pokažem ti divje-^ človeka: Probkina, komunista, nadenejo — kandidata, nedavno so ga po vili za kandidata. Pa zakaj? Zato, ker le Znal kljub vsemu ohraniti vse komunistične čistosti. Nc moreš si predstavljati "" Qn živi popolnoma po načelih devet-jjajstega leta, kristalna duša... Z eno esedo. pojdiva ...« Lakaj nama je odprl vrata. ‘Ali je sodrug Probkin, tajnik komune, Oktobrska revolucija« doma?« »Da, v svoji biblioteki, čitalnici je. Ko-I smem javiti?« i,.‘Recite, bratec, da ie prišla ekskurzija. 1 * si želi ogledati komuno.« 1 ‘‘Razumem!« ^ačuden sem odprl usta. Saša jja me je ®eipnila v komolec. „ "Molči, bedak, čudil se boš lahko še Ham« h ^dšla sva po marmornatih stopnicah I ‘lv*';nr. Na težkih hrastovih vratih je bi a Pribita medena tablica: »Nikolaj Niko- šavah, kakor tudi vse podrobnosti glede potovanja v Nemčijo ter glede nabave regist. mark in pa preko teh tudi efek tivnih mark, pri »Putniku«, Maribor, Al ek sandrova cesta 36. Tel. 21-22 in pri ekspozituri »Publika« v Celju, Krekov trg, tel. 119. Smučarje opozarjamo na izlet v MaJl-iiitz, Sci ga priredi avstrijski turistični biro v Beogradu s sodelovanjem Jugoslo vanskega Turing kluba v Beogradu, na podlagi reciprocitete. Odhod iz Maribora 7. januarja. Vožnja in vsa oskrba za 14 dni 1330 dinarjev, za osem dni 934 dinarjev. Prijave sprejema »Potnik1«, Maribor, Aleksandrova 35. Tel. 21-22 in »Put nik«, Celje, Krekov trg, tel. 1-19. III. redni občni zbor »Pohorske železnice,« registrovane zadruge z omejeno zavezo Vi Mariboru, bo v Mariboru dne 27. decembra 1934 ob pol 20. uri (ob pol osmih zvečer) v restavraciji »Novi svet« v, Jurčičevi ulici. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika o zadnjem rednem občnem zboru; 2. čitanje revizijskega poročila; 3. poročilo načelstva, a) predsednika, b) tajnika, c) blagajnika; 4. poročilo nadzorstva; 5. odobritev računskega zaključ ka za leto 1933; 6. dopolnilne volitve načelstva in nadzorstva; 7. sprememba pra vil (razveljavljenje dosedanjih in uveljavljenje novih pravil); 8. predlogi in nasveti; 9. slučajnosti. Glasom § 29. zadruž nih pravil sklepa občni zbor veljavno, če je zastopan 10-ti del zadružnih glasov. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, se bo vršil pol ure kasneje na istem mestu in pri istem dnev nem redu drugi občni zbor, ki veljavno sklepa ne glede na število navzočih članov. Glasom § 28. zadružnih pravil se s pooblastili ne glasuje. Načelstvo. > Parastos za blagopokojnim kraljem bo v ponedeljek 17. t. m. v pravoslavni kapeli v Melju ob 9.30 uri, na kar opozarjamo vse vernike pravoslavne cerkve. Radio Ljubljana. Spored za nedeljo 16. t. m. 7.30: Bolezni molznih krav, predava dr. Kocjan; 8: slovenske narodne na ploščah; 8.30: poročila; 8.40: komorna glasba, radio-orkester; 9: versko pre davanje; 9.15: prenos iz trnovske cerkve; 9.45: cerkveni zbori na ploščah; 10: O inšpekciji dela; 10.20: operni zbori na ploščah; 10.40: radio-orkester; 11.40: mladinska ura; 12: čas, radio-or-kester; 16: »Rokovnjači«; 19.30: nacionalna ura; 20: čas, jedilni list, program za ponedeljek; 20.10: vojaška godba; 22: čas, poročila; 22.15: radio-orkester. — Spored za ponedeljek 17. t. m. 9: kraljev dan; 12.15: ruski odmevi; 12.50: poročila; 13: čas, operne arije na ploščah; 18: pri potapljačih; 18.20: slovenska glasba na ploščah; 18.40: slovenščina; 19.10: »Ob Zili in Dravi« na ploščah; 19.30: nacionalna ura; 20: pravna ura; 20.20: čas, jedilni list, program za torek; 20.30: prenos opere iz Beograda, v odmoru čas in poročila. lajevič Probkin. direktor trusta »Rdečkasti Chic«. Malo niže je bila pritrjena druga tablica z napisom: »Zgledna komuna z imenom »Oktobrske revolucije«, in »Neprijavljenim je vstop prepovedan!« Vrata so se odprla in pred nama je stal čudoviti Probkin. Na sebi je imel zamazan jopič z odpetim ovratnikom, pod katerim sva opazila svileno srajco in progasto kravato. »Glej,« je dejal Saša, »to je znameniti Probkin. Probkin je skromno povesil oči. »Torej že znameniti! Kaj sem. prav za prav? Nič! Živim komunalno, kolektivno na podlagi točnega obračuna in kooperacije. Ničesar zasebnega, vse skupno, popolnoma enostavno. Prepričajte se. prosim. Na primer skupna prehrana, prosim, gospoda...« Na vratih jedilnice se je svetil napis: »Skupna obednica.« Težka hrastova miza, pogrnjena s finim prtom je bila okusno pripravljena za štiri osebe. Po stenah so viseli leseni zaicl in sadovi opremljeni z gesli: »Skup na prehrana, jamstvo komunizma!« in »Kdor ne dela, naj ne je!« V kotu je na marmornati mizi stal blesteč satnovar z napisom: »Ne pijte mlačne vode!« Probkin je zadovoljno snel nanosnik in naju peljal dalje. »Prosim. Klub z imenom »Oktobrske revolucije«, prepričajte se. Pianino. Po- Ker je pretepal sina. Danes je sedel na zatožni klopi 36-letni posestnik Rok Korošec od Sv. Ane v Slov. goricah. Obtožnica navaja: Rok Korošec je oče petletnega nezakonskega sina Andreja Planinška. Dokler je bil Andrejček pri svoji materi, se mu je dobro godilo, ko se je pa letos mati preselila k obtožencu in pričela z njim živeti v skupnem gospodinjstvu, so za Andrejčka nastopili težki dnevi. Korošec ga je večkrat pretepal tako hudo, da so se na otrokovem trupelcu vtisnili znaki udarcev. Posebno hudo je bilo za Andrejčka 15. avgusta t. 1. Korošec je vzel bičevnik v roke in ubogega otroka tako premlatil, da so Andrejčku ostale po vsem telesu krvave podplutbe. Orožniki so Korošca prijavili sodišču. Obtoženec priznava dejanje, pravi pa, da je otroka pretepal, ker ni ubogal. Obtoženi Rok Korošec je bil obsojen na tri mesece strogega zapora, nepogojno. Razpravo je vodil ss. Lenart, obtožbo je zastopal dr. Dev. Obsojenca je zagovarjal dr. Reisman. Smrtonosni strel. 17-letni, še mladolet ni posestnikov sin iz Prevalj, je šel 28. avgusta okrog 21. na takozvano Kraljevo polje pri Prevaljah pazit, da ne bi ljudje kradli krompirja. Pri sebi je imel očetovo puško. Na polju je zaslišal neko šumenje. Opazil je, kako sta Jožef Praznik in njegova žena kradla krompir. Sprožil je puško za bežečim Praznikom, strel je zadel Praznikovo ženo Frančiško ki je nekaj minut nato umrla. Danes se je obtoženi mladoletnik zagovarjal pred sodiščem. Zatrjuje, da sploh ni nameraval streljati, da se je bal, da bi ga mogli nenadoma napasti, in da se mu je puška sprožila v naglici, ker se je bil ustrašil. Obtoženec je bil obsojen na štiri mesece zapora, pogojno dve leti. Prsti so ga izdali. Poročali smo že o drznem vlomu, ki je bil izvršen v noči na pretekli četrtek v Kovačevo trgovino na Frankopanovi cesti, odkoder so neznani vlomilci na zagoneten način odnesli 2600 Din denarja in raznega manufakturnega in špecerijskega blaga v vrednosti okrog 10.000 Din. Z izredno bogatim plenom so tisto noč izginili brez sledu. Policijski daktiloskop pa jc natančno pregledal vse predmete in našel na nekaterih dobro ohranjene prstne odtise. Po njih je spoznal nekega 22-letnega brezposelnega delavca Andrijo Š., ki ima na vesti že več grehov. Policija je vlomilca Andrijo kmalu izsledila. Pri zaslišanju trdovratno zanika vsako krivdo, vendar mu to ne bo nič pomagalo, ker je njegova krivda na podlagi prstnih odtisov dokazana. Neužitne klobase. Včeraj opoldne sta si pripravili za kosilo železničarjeva žena Ljuba Obraničeva in njena 5-letna hčerkica, stanujoči na Komenskega trgu krvavice za kosilo. Po obedu pa jima je postalo kmalu tako slabo, da so morali poklicani reševalci obe prepeljati v bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da so glejte napis: »Muzikalna sekcija«. Potem mala marksistična biblioteka. Sta-njukovič, Meterlink, Mamin-Sibirjak, Nadson in drugi. Vse izključno le iz Marksove izložbe. Akvarij z zlatimi ribicami. »Zooloigična sekcija«. Na mizi časniki, he, het Vsekakor se spodobi. Tu najdejo člani komune v prostem času pri jetno in koristno razvedrilo.« »To je divno!« je vzkliknil Saša. Probkin se je skromno nasmehnil. »Prosim dalje. Dečji dom. Vidite: otro ci. Lahko rečem, cvetje življenja. Ta tu je starejši — Kolja, a ta manjši je — Vanjuša. Kolja, pozdravi strica, v*i so podobni svojemu očetu. Prav premišljujem, ali bi ne prekrstil starejšega v Krokodila, mlajšega pa v Sekretarja. Otroci so v dobri oskrbi, dobivajo čisto perilo in dobro hrano. Dečji dom upravlja moja žena. Simočka, pojdi sem! Izletniki so prišli! Vse dela sama, tudi dojilja je, he, he. Sicer pa, kaj bi. Komuna je majhna in sama zase ne bo posebno povečala državnega prebivalstva.« Šli smo dalje. »Glejte, prosim! Med drugim posvečam posebno pažnjo tudi svoji komunalni kuhinji. Tajnik prehranjevalne celice je tudi tu. Zdravstvu j, Štefan!« Manument. kuhar v belem predpasniku in z visokim kuhinjskim pokrivalom se je sodrugu Probkinu spoštljivo priklenil. Stran 3. 3Jleinl-čaj neposredni n ti oz bile klobase neužitne in sta se zastrupili. Izprali so obema »slodce in ju tako rešili najhujšega. Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 11. stopinj C nad ničlo; minimalna temperatura je znašala 8. stopinj C nad ničlo: barometer je kazal pri 14 stopinjah 726.5, reduciran na ničlo pa 724.8; relativna vlaga 85; vronie je oblačno in tiho; vremenska napoved napoveduje poslabšanje vremena in upajmo skoraj tudi sneg. Narodno gledališče REPERTOAR. Sobota, 15. decembra ob 30. uri: »Žalujoči ostali.« Red A. Nedelja, 16. decembra ob 20. uri: »Car ievič.« Red D. Ponedeljek, 17. decembra: Zaprto. Torek, 18. decembra ob 20. uri:»Gu-i galnica«. Red B. V nedeljo zvečer ponove Leharjevo opereto »Carjevič«. Ta opereta je znana po svojih lepih melodijah in so nekatere njene pevske točke že kar popularne. Predstava je za red D. če kdo, izmed p. t. abonentov reda D te predstave v nedeljo zvečer ne želi, naj to javi gled. blagajni, ki mu bo »Carjeviča« nadoknadila pozneje. Izvrstna veseloigra je »Gugalnica«, delo češke igralke in pisateljice Olge Scheinpflugove. Pri vseh njenih dosedanjih uprizoritvah je bilo izredno mnogo zabave in so posamezne prizore spremljale salve smeha. »Gugalnico« ponove v torek, 18. t. m. za red B. »Šlager« letošnje glasbene sezone bo nedvomno Stolzova opereta »Izgubljeni valček«, ki bo njena premiera še pred Božičem. Ta opereta je žela povsod največji uspeh, kar gre pred vsem na rovaš njene ognjevite muzike in njenega živahne# in pestrega dejanja, ki je razen tega še prav zabavno. »Kaj bo danes za kosilo, bratec?« »Jesetri a la Macdonald in zreški a la Kominterna.« »Dalje imam, gosipoda, v svoji komuni še ledenico, shrambo, klet, prehranjevalni fond itd. Sicer pa to ni posebno zanimivo. Mimo tega je tu še mestna celica ženskega oddelka. Tudi to upravlja moja žena. Nato še skupna spalnica za administrativno osebje, kopalnica in podobno.« »In ti nisi verjel!« — mi je šepnil Sa ša. »'Sedaj pa, sodrugi izletniki, ali morda želite pokusiti kaj od tega, kar je Bog poslal? Daša, postavite dva kolektiva pribora.« Probkin naju je svečano povedel k jedilni mizi. »Pred kosilom bi vama priporočal kozarček likerja. Pri ras sicer to ni navada, toda za drage goste ...« Po skromnem komunalnem obedu sva se poslovila od tajnika komune z imenom »Oktobrske revolucije«, katerega sem pred odhodom še vprašal: »Povejte, sodrug, koliko člauov imr vaša komuna?« »O, malenkost! Jaz, žena in dvoje o-trok, ne vštevši lakaja in prehranjevalne celice, ki sestoji iz kuharja in sobarice.« »Aha! No, v tem primeru seveda...« »Priporočam se vam tudi za naprej...« Tretja redna seja mestnega občinskega sveta ŽIVAHEN IN DOLGOTRAJEN POTEK SEJE. PREIMENOVANJE NEKATERIH ULIC. NAJETJE SEDEMMILIJONSKEGA POSOJILA ZA NOVE ŠOLE V MAGDALENSKEM OKRAJU. PRISPEVEK ZA POSTAJALIŠČE NA TEZNEM. BILANCA MESTNIH PODJETIJ ZA LETOŠNJE LETO. Veliko je bilo zanimanje med meščani za sinočnjo tretjo redno sejo mestnega sveta mariborske mestne občine, ki je bila v mestni posvetovalnici pod predsedstvom župana g. dr. Lipolda. Na -\'i so se obravnavale številne važne komunalne zadeve in so bile v ospredju leve finančnega odseka, zlasti najetje posojila za nove šole na desnem bregu Drave, ki jih bo mestna občina zgradila .v spomin na blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Uvodoma je župan g. dr. Lipold sporočil mestnemu svetu, da je zastopnik banske uprave, okrajni glavar g. dr. Senekovič zaradi bolezni izostal in da so svojo odsotnost upravičili tudi nekateri člani mestnega sveta. Na to je poročal o zavrnitvi sklepa mestnega sveta od strani banske uprave, s katerim se je osnoval stalni odbor pri mestnem svetu, ki naj bi opravljal funkcije bivšega upravnega odbora, z motivacijo, da se tak prenos poslov lahko z ozirom na novi zakon uredi samo s posebno uredbo. Tudi je mestni svet vzel na znanje ostav ko člana mestnega sveta g. prof. F a v a-j a, ki je odložil svojo funkcijo v mestnem svetu zaradi prezaposlenosti. Županovemu poročilu je sled. poročilo prvega odseka, ki ga je podal član mestnega sveta g. dr. Vauhnik. Mestni svet je vzel na znanje odredbo banske uprave, ki je dovolila mariborski moški kaznilnica klanje živine za lastno uporabo v lastni režiji. S tem v zvezi je določil svet takse za ogled klavnih živali, ki ga pa morajo izvršiti mestni veterinarji. Pri stal je nadalje na spremembo izvršila deloma po naročilu banske uprave, deloma pa iz nastale potrebe. V šolski ku-ratorij Glasbene Matice bo mestna občina imenovala svojega zastopnika, v primeru razpusta pa bo pripadlo vse premoženje Glasbene Matice mestni občini. Končno je bil sprejet še odsekov predlog o sis tiranju sklepa namestnikov dveh članov za podpisovanje v poslih, ki obvezujejo mestno občino. Razne proš nje za sprejem v občinsko zvezo kakor tudi razne personalne zadeve pa so bile odložene za tajno sejo. Za drugi odsek je poročal podžupan g. Golouh. Podal je izčrpno poročilo o delovanju Pomožne akcije v preteklem letu, ki pa smo ga že obširno objavili. Toplo se je zahvalil vsem v imenu mestne občine, ki so pripomogli, da je rodila Pomožna akcija v pretekli zimi tako lepe uspehe. Soglasno in z odobravanjem je bilo sprejeto njegovo poročilo. Nato je župan g. dr. Lipold v stvarnih izvajanjih razvil načrt Pomožne akcije za bližajočo se zimo. Naglasil je, da bo letošnjo zimo po vseh znakih sodeč stiska še večja in da se bo število pomoči nujno potrebnih povečalo. Odbor PA je imel že več sej in je na njih temeljito razprav ljal o danih razmerah in o načinu pobiranja prispevkov. Sklenjen je bil dogovor, da bodo letos sodelovali pri akciji razne strokovne in stanovske organizacije. Hvalevredno razumevanje pa so pokazali tudi mariborski industrijski kro gi, ki bodo kakor prejšnja leta tudi letošnjo zimo priskočili izdatno na pomoč. Z velikim odobravanjem je bil nato sprejet predlog referenta gradbenega odseka g. inž. Jelenca o preimenovanju nekaterih mariborskih ulic. Odsek je skle nil z ozirom na zadnje dogodke prekrstiti Gosposko ulico v »Ulico Kralja Petra II.«, Tattenbachovo ulico pa v »Ulico Kraljice Marije«. Soglasno je bil sprejet tudi pravilnik za postavljanje kioskov na mestnem področju, ki so jih doslej gradili posamezniki brez vsakega sistema in norme, tako, da je bila v tem pogledu prava anarhija. Po sprejetem pravilniku bo izdajalo dovoljenje za gradnjo kioskov mestno predsedstvo načelno le socialno šibkejšim intere sentom. Lega kioskov pa mora biti estet ska, cestno-prometna in trgovska. Pravilnik predvideva stalne in začasne kioske. Stalne kioske bo gradila mestna občina iz sredstev cestnega fonda in jih dajala v najem. S čisto najemnino se mo rajo amortizirati stroški gradnje kioska najpozneje v 10. letih. Stalni kioski bodo zadani, začasni kioski, ki jih bodo smeli z dovoljenjem mestnega predsedstva graditi posamezniki na zasebnem zemljišču, pa morajo biti lični in odgovarjati predpisom pravilnika. Tudi je mestni svet odobril prošnjo invalida Gre gorja Križmana za postavitev tobačnega paviljona pred dravsko brvjo Ob bregu. Paviljon bo zgradila mestna občina. Odklonil pa je prošnjo Terezije Švigljeve za premestitev, prošnjo Zofke Šenbauimove pa za postavitev tobačnega paviljona na vogalu Gledališke in Slovenske ulice. Dovolil je mestni svet tudi posek, javorjevih dreves pred Delavskim azilom v Gregorčičevi ulici. Najvažnejše komunalne zadeve pa so se obravnavale pri poročilih finančnega odseka, ki jih je podal finančni referent g. Saboty. V počastitev spomina blagopokojn. viteškega kralja Aleksandra 1. Zedinitelja bo mestna občina mariborska z g r a d i la v V. mestnem okraju prepotrebno meščansko in ljudsko šolo ter dečje zavetišče. V ta namen bo najela 7 milijonov Din posojila in so anuiteto za to posojilo že predvidene v proračunu za prihodnje leto. Kratek je bil zadevni referentov predlog, ki ga je podprl župan s poudarkom nujnosti, nakar je bil brez debate in soglasno sprejet. Nadalje je bil sprejet predlog, da se neporabljena proračunska kredita za vzdrževanje državnega mostu in za adaptacijo mestnega gra du v skupnem iznosu 419.000 Din rezervirata in naložita v smislu zakonitih določil. Za pregled računskega sklepa in bilance za letošnje leto sta bila soglasno izvoljena člana mestnega sveta gg. dr. Ki e ser in Andrej Oset. Ker mora ob čina v smislu določil finančnega ministra v dobi od 1. januarja do 31. marca gospodariti z dvanajstinami, je mestni svet soglasno odobril predlog odseka o dvanajstinah, ki so določene točno po postavkah, ki bodo realizirane v tern razdobju. Prav tako je bil sprejet predlog o ureditvi dolga mestnih podjetij pri mestnem zakladu, ki znaša okrog 6 mi- lijonov Din in ki je več ali manj samo računskega pomena. Ker so prešle tudi mestne hiše v upravo Mestnih podjetij, je nastalo vprašaje o razpolaganju s stanovanji. Odsek je sklenil, da bo s stanovanji v mestnih hišah v Smetanovi in Vrbanovi ulici ter še nekaterih drugih mestnih hišah razpolagala upr. Mestnih podjetij soglasno z mestnim predsedstvom, dočim bo s stanovanji, ki služijo socialnim namenom, razpolagalo mestno predsedstvo, ki bo z oz. na položaj najemn, lahko na-jemn. določevalo po svoji uvidevnosti. Mestni svet je nad. udobril rač. zaključek mestnega elektriškega podjetja za leto 1932. Sprejeti so bili tudi sklepi tržnega odseka o spremembi tržnih pristojbin, tržnega reda in dražbi stojnic na Glavnem trgu. Najemnina za prostore javne Borze dela se bo plačala iz fonda za nepredvidene izdatke. Tudi bo mestna Občina prispevala primeren znesek »Kroniki slovenskih mest«. Mestni svet je na odsekov predlog odklonil vse pritožbe in prošnje za znižanje najemnine za bencinske črpalke, ki je bila določena po 1000 Din na zadnji seji. Ne-pragmatično nastavljenim uslužbencem mestne občine je odobril prošnjo za božičnico. Oblastnemu odboru Jadranske straže v Mariboru, ki je kupil letošnjo jesen v Bakru ob morju hišo, ki bo služila kot dom otrokom za letovanje, je mestni svet podelil 5000 Din podpore. Ugodno je rešil nadalje prošnjo kavarne »Astorije« in prošnjo sirotišča šolskih sester v Melju za odpis večje porabe vode. Odklonil je prošnjo Kasaškega društva za subvencijo. Ugodno pa je rešil še nekatere prošnje za odpis raznih davščin in prošnje za nakup parcel. Tudi je mestni svet odobril prispevek mestne občine za postajališče na Teznem Mestna občina bo prispevala za napeljavo elektrike in vodovoda 45.000 Din. Postajališče, ki bo v kratkem izročeno svojemu namenu, pa se bo imenovalo Maribor-Tezno. Na dnevnem redu je bila nadalje razprava o prošnji Zveze kulturnih društev za souporabo dvorane kina »Apolo« na Slomškovem trgu. Zveza kulturnih društev bo uporabljala dvorano izključno za predavanja, ki jih bodo nekatera ponazorovali filmi in torej ni govora o kakem tretjem kinu v Mariboru. V javni seji je mestni svet pri poročilih finančnega odseka obravnaval tudi letni obračun Mestnih podjetij za letošnjo leto. Zaradi pomanjkanja prostora v današnji številki pa bomo to razpravo, »kakor tudi poročilo nadzorstva, ki je pregledalo obračun, obUvili naknadno. Narodnos monsionona Podgorca NEKAJ NUJNO POTREB NIH UGOTOVITEV, »Jutro« je pred dobrim tednom prine- sem se kimalu prepričal, da mu je Avstri-slo poročilo o nekem govoru, ki ga je cc- ja vse in nad vse. Kaj bo s cesarjem! Na lovški tnngr. Podgorc imel v Pliberku mojo pripombo, da nima koroški Slove-na naše ljudstvo v senci heinrvvehrovskih nec vendar nobene pravice, da je vsak bajonetov. Govoril je sicer tudi slovenski in se zato opravičil pred Nemci. Poveličeval je staro in novo Avstrijo in kajpak udaril po nasledstvenih državah, ki nočejo več Habsburžanov in osrečevalne avstrijske politike. Dan za dnevom smo čakali, da so bo k temu nastopu g. mon-signorja oglasil tudi še kateri drugi ljubljanski dnevnik, ld ga tudi precej izvodov zahaja na Koroško, in zavrnil gosp. Podgorca v prave meje; pa nič ne dočakamo, Ali se pa gospodu Podgorcu samo zato prizanaša, ker je monsiignor in je tajnikoval svojčas pri Družbi sv. Mohorja? V takih primerih pa res ne bi bilo treba imeti nobenih obzirov in ne ščititi nikogar. Za svojo osebo že moram reči, da nikdar nisem razumel uloge, ki jo je igral g. Podgorc med koroškimi Slovenoi, vsaj ne po ustanovitvi sinčevaške zadruge, med vojno in po razpadu stare Avstrije. Habsburžanom bolj zvestega človeka kot je ta za svojo osebo silno skromni duhovnik, si ni mogoče zlahka predstaviti. Bog ne daj, da bi vpričo njega kdo iz-pregovoril kako besedo zoper Avstrijo, Podgorc bi ovadil vsakega duhovnika-tovariša, celo lastnega brata. Znani bo-ritelj za pravice koroških Slovencev S., 'ki ga je poznal bolje od mene, me je naravnost svaril pred Podgorcem, iu res uradnik, učitelj, gostilničar in obrtnik, žandar in poštni sel njegov narodni nasprotnik, je g. monsignor le skomignil z rameni iii rekel: »Na svetu je vedno bilo tako, da jc močnejši pritiskal slabejše-ga«. Nisem ga razumel. Razumel sem ga pa, ko so pritisnili Jugoslovani na Koško. Takrat je bil g. msgr. Podgorc med nemško deputacijo, ki je menda čez Ljubelj odhitela v Ljubljano. Pripomnim naj še, da je to bilo v času, ko so od vsega sveta pretepeni Nemci nanovo začeli zapirati slovensko duhovščino in vso drugo inteligenco in jo internirali po nemškem delu Koroške in so nekateri preko gornje Štajerske pribežali v Jugoslavijo. Takrat je g. Podgorc delal v nemški deputaciji! Za časa plebiscita ie ostal ob strani, nikdar ga nisem srečal na naših zborovanjih, nikdar ga nisem slišal, da bi takrat stopil pred našega kmeta. G.Schusch-nlgg je ob otvoritvi stanovskega parlamenta ob silnem pritrjevaju poslancev izjavljal, da hoče Avstrija svojim maloštevilnim manjšinam biti vzor pred vsem’ svetom. Ali bi ne bilo mnogo lepše, če bi g. Podgorc tiste nemške obljube prestavil v slovenščino koroškemu kmetu? Ali bi ne bilo mnogo lepše, če bi g. Podgorc prinesel slovenske šole Korošcem, slovenske pridige m cerkev in zajamče- no sigurnost kmetom na domači grudi?! Mi Nemcem, tudi g. Schuschniggu, prav nič ne verjamemo, zastonj bomo čakali na vzorne koncesije manjšinam; Korošci jih nimajo in jih tudi nikdar imeli ne bodo. Žalostno pa je, da g. Podgorc s svojim ugledom pospešuje to, česar se do danes ni posrečilo še škofu ne vladi ne šoli, t. j. raznaroditi koroškega Slovenca. Morebiti bi Korošci že sami g. Podgorcu odgovorili, pa r.i modro, če okrog govornika žandar in vojak čakata na vsak pojav nasprotnega mišljenja. Le eno je gotovo: Gospod msgr. Podgorc že dolgo ni več naš mož, zato pa tudi nima pravice govoriti koroškim Slovencem in ne v njihovem imenu... A. Občni zbor Zenskega društva v Mariboru DOSEŽENI USPEHI IN NAČRTI ZA BODOČNOST. Preteklo sredo zvečer je imelo v Ljudski univerzi mariborsko Žensko društvo svoj redni občni zbor, ki je bil dobro obiskan. Nekako v ospredju vsega mariborskega društvenega delovanja je Žensko društvo, saj je njega namen zelo plemenit. Občni zbor je otvorila in vodila zaslužna predsednica ga. Marija Maistrova, ki je po pozdravnem nagovoru orisala uspehe društva in težave, s katerimi se je moralo boriti v pretekli poslovni dobi. Iz poročil agilne tajnice g. Ivanke Lipoldove in voditeljice odseka za pospeševanje domače obrti pa je do postanka razvidno vse društveno delovanje. Društvo vzdržuje tudi Počitniški dom kraljice Marije na Pohorju, podpira revne rodbine, potom odseka za pospeševanje domače obrti pa nudi delo pridnim in spretnim rokam naših siromašnih žen in deklet. Lani je zbralo društvo na raznih prireditvah in pri raznih akcijah skupno 73.736 Din, razdelilo pa je okrog 14.000 Din raznih podpor. Odsek za pospeševanje obrti ima nekake svoje podr. tudi v Ormožu in Halozah, kjer izdelujejo pečko vezenino, šivane čipke in razne volnene izdelke. Nadalje je priredilo društvo več šivalnih tečajev in pomagalo pri raznih dobrodelnih akcijah. Stalno je bilo v stikih z Zvezo ženskih društev, pri kateri ima v izvršilnem in širšem odboru tudi svojo zastopnico. Da bi društvo doseglo čim lepše uspehe, se zadnje čase pogaja z bansko up ra vo za ekspozituro osrednjega zavoda za domačo obrt v Mariboru. Na ta način bi se vse odsekovo delo postavilo bolj na | trgovsko bazo in bi se nudil našim si-! romašnim ženam in dekletom večji za-| služek. Z razstavami, ki jih jc priredilo v Mariboru 'in drugod, je propagiralo domačo žensko obrt in pri tem ves zaslužek razdelilo med delavke, da ni imelo od tega niti pare dobička. Priredilo je več predavanj o raznih perečih ženskih problemih. V letošnjem poslovnem letu pa se bo ustanovil v društvu kulturni odsek, ki bo prirejal stalne sestanke, na katerih sc bodo naše žene izobraževale in bodo med seboj v stalnem kon taktu. Pri volitvah je bil z malimi spremembami izvoljen dosedanji odbor s predsednico g. Marijo Maistrovo na čelu. Po občnem zboru je imela zanimivo prc davanjo o vojni in delu zoper njo ga. Milica Šaup-Ostrouškova. Njenim izvajanjem so sledile vse navzoče članice društva z velikim zanimanje-n. Teorija in praksa. Meščan sreča v parku gospoda z ženo in devetimi otroci ter vpraša paznika, kdo je to. Paznik mu odgovori: To je avtor knjige: Zakon brez otrok.« otrok.« Kaf je narodnost IN KATERA LJUDSKA ŠOLA STOJI N A PRAVI PODLAGI? Spisal J. N a dz tipski. Priobčujemo dobesedno s tem naslovom v »Narodnem koledarju 1869.« natisnjeno razpravo kot dokument, s kakim zdravim in sočnim pojmovanjem je že pred 65. leti plamtela ideja narodnosti. Daši gledamo danes na ta problem z drugačnega vidika, vendar velja še mnogo tudi za današnje dni. Narodnost je oni duševni pečat, k oje km je Bog sam vsakemu narodu vtisnil* da se narod od naroda razloči. Narodnost je Plamen svete ljubezni do svojega naroda in do vsega tistega, kar je narodovega. V širjem smislu pa pod narodnostjo razumevamo narodno nošnjo, narodne pesme, pripovedke, igre, pregovore itd. Koliko vsak človek te svete ljubezni do vsega, kar je narodnega, v sebi čutiti mora, več se uvidi iz p o j m a besede »narodnost«. Narodnost od nas vsakega tirja sama po sebi, da sinovsko spoštovanje in ljubezen skazujemo tistemu narodu, čegar udje smo. Narodnost v nas zahvalnost probuja do tistega dela zemlje, ktera nas je v svojem naročju odredila in nas še preživlja. Po takem je narodnost tako z narodom zvezana, da ni pod milim nebom naroda brez narodnosti, in tudi ni mogoče, da bi se narod brez nje vzdržal! Ako narod nema ljubezni do samega sebe, za zmirom je zapuščen v mlaki sužnosti; on se nikdar iz svojega spanja ne prebudi, in če to dolgo časa trpi, mora'se z dnfgim narodom pokrviti in lastno svojo imater zatajiti. To nas žalostna povestnica množili narodov uči! Narodnost je pa vsakemu pojedinemu narodu tako prirojena, da jo le težko zatajiti more, kajti pretežko je iz sebe iz-treti to, kar je človek z materinskim mlekom vsesal in čemur se je med svojimi privadil. Glejte! to je podoba tistega pečata, s kojim je Bor vsak narod zaznamoval; to je tisti notranji glas, ki je dar Stvarnikove volje. Ta glas pa, kteri kakor odmev narodne 1 j u b e z n i iz srca izvira, ne miruje nikoli v nas; on nas vocli, da s v o j e bolj ljubimo od ptujega. Sila tega glasu pa je veča ali manja, in to poleg razmere večega ali manjega p o z n a vanja samega sebe, svojega naroda in njegovih potreb. In kakor so vse navade narodove na rodu svete, ker iz istega znamenja, : kojim je Bog narode zaznamoval, izvirajo, prav tako tudi to 1 j u b e z e n do svojega naroda in do vsega, kar je narodovega, po vsej pravici svieto imenovati smemo. Odtod sledi, kako zelo tak greši, ki svojega naroda in kar je narodovega, ne objema se živo ljubeznijo. Tak ne zasluži imena narodovega sina, ampak polutan je! In kaj čemo še reči o onemu, kteri je svoji 'narodnosti p r o t i v e n, njene običaje zasmehuje in narodni procvet in srečo podkopava? l ak je prava šiba svojemu narodu in svetu, kajti se svojimi deli zasmehuje samega Boga in se njegovemu premodremu sodu zoperstavlja; tak je trula in gnjila veja, ktere je od-stega duha, kojega mu je Bog sam v srce vlil; tak Boga s prevzetno nogo gazi; tak je trula ali gnila veja, katera je odpadla od slovenske lipe, in ni drugega vredna, nego da se vrže v ogenj. Iz tega se tudi lahko dokazati da, odkod toliko prelivanja krvi v različnih deželah, odkod tolike žrtve za mili dom. Odkod neki, kakor iz ljubezni do svojega naroda in svoje narodnosti, da se zavaruje in pogube obvaruje to, kar je narodovega od starodavnih časov, če bi jih tudi tisoč in tisoč za to svetinjo svojo kri prelilo. To o razumu tega, kaj je n a r o d in ti a r o d n o s t. Ker pa tisti sveti plamen ljubezni do svojega naroda in vsega, kar je njegovega, brez zavesti narodne, njegove prihodnje sreče in zvestega napredovanja v narodnem Smislu za narod samo Po sebi zadostiti ne more, zato more vsakega izmed nas sveta dolžnost navdajati, da svoj delež na oltar domovine po-lo*l. Sveta dolžnost vsakemu izmed na-Sih sinov je, da plamen narodne ljubezni Ne le samo v sebi oživljujc, temveč tudi v. drugih probuja. Ker pa prava ljubezen nikdar ne počiva, zato tudi vsak pošten sin matere Slovenije na njenem duševnem polju nikdar ne miruje, dela in dela neprenehoma za svoj narod; ne boji se znoja na čelu in ne zasmehovanja pro-tivnikov, in vse to dela iz ljubezni do naroda svojega, brez pohlepa po plači ali pohvali. In to je, kar imenujemo n a r o d o-1 j u b j e, domoljubje! Posebna dolžnost delati po tej poti pa je tistim, kterim je o d g o j e v a n j e m 1 a d e ž i izročeno. Roditelji (starši), posebno pa matere, ktere se največi del pri otrocih prva leta sučejo, naj svoje rodoljubne misli in občutja kakor iz vrelca po materinskem mleku v otroke vlivajo in prelivajo, in držeč jih v svojih milih naročjih naj jih vadijo od detinstva na pravo izgovarjanje milodonečih slovenskih glasov, pobožnih molitvic itd, v slovenskem jeziku. Starši polagajo prvi temelj prihodnjemu šolskemu nauku: učitelji to dalje vršijo in po svojih znanostih dokon-čavajo. Kamo neki bi jo brez take pripomoči dognali? — Mladež bi nam odrestla kakor zelišča na polju ali živinčeta v hlevu; bila bi brez vsake barve, to kar je trava brez jutranje rose, in cvet rastline brez solnčnih žarkov; bila bi po takem brez narodnega duha, brez narodnega čutja, brez plamena in ognja domorodnega. Domovina ne bi po tem v njih imela zvestih sinov; narod bi svoje prave duševne čuvarje izgubil; narodna hranilnica bi svoje neutrudne bčelice, ki dan na dan donašajo med, izgubila, in mesto njih dobila samo med žroče ! trote. Torej je treba vam učiteljem v ' mlada in nepokvarjena srca kakor v rodovitno zemljišče v vsem trudom seme prihodnosti sejati; seme napredovanja, seme osrečevanja domovine nase, in to vse bote dosegli z narodnim izgorevanjem. Kajti če v tem času mlado srce prevzame kako drugo občutje, p r e-kasno je pozneje. Ljubezen do m i-lega doma in naroda je tisto dragoceno občutje, ktero moramo buditi precej v pocetku. Kjer tega občutja ni, p r o p a d e 1 je narod. Povzemite torej, vi starši in vi učitelji, iz tega poduk za gojenje plamteče ljubezni do domovine in do maternega (slovenskega) j e z i k a, in postavite z združeno močjo steber, da bodo naše šole dospele do prave na-rodske podlage, brez katere pravega nauka ni in ga nikdar ne bode. C E KORITA Kulturne vesti Razstava domačih likovnih umetnikov v kazini Te dni imamo v Mariboru že četrto letošnjo likovno razstavo. Po Gvajčevi kolektivni razstavi za časa Mariborskega tedna, po Trstenjakovi kolektivni raz stavi v oktobru in razstavi ljubljanskih slikarjev in kiparjev v novembru, so stopili pred mariborsko javnost člani mariborske »Brazde« (brez Gvajca in Trstenjaka). Razstavili so slikarji Ivan Kos, Franjo Košir, Karel Jirak in kipar Vladimir Stoviček. Razen zadnejega so bili vsi zastopani tudi na novembrski razstavi »Brazde« v Ljubljani, ki ie, kakor smo že poročali, vzbudila veliko zanimanje. Vendar' sedanja mariborska razstava ni le ponovitev ljubljanske, saj vsebuje vse polno novih in najnovejših del, ki jih v Ljubljani ni bilo. Organizirana je dobro in napravlja precej dober, harmoničen vtis, dokazuje pa obenem, da razstavljale! niso zbrani v klubu le po naključju teritorialne povezanosti, ampak jih veže tudi neka večja ali manjša stilna sorodnost. Razstavljalci so izšli večinoma iz povojnih smeri, iz katerih so se borili in se deloma še bore za svoj novi izraz. Razstava dokazuje, da so na dobrih poteh, ki vodijo do do zoret ja, v katerem bo Maribor pomemben steber v stavbi slovenske likovne umetnosti. Najbolj je do-bojevan boj v, Albertu S i r k u, ki je izšel kot uajstarejši iz impresionizma in ustva ril svoj svojski stil, poln kompozicijske in barvne dinamike, ki mu je cesto važnejša kot linija. Sirk spada tako nedvomno že sedaj med najmočnejše sodobne slovenske slikarje, med izrazite osebnosti. Svojski je tako v olju, kot v akvarelu in oglju. Močne so njegove marine, občutje dihajo krajine (Iz Slovenskih goric), finega risarja pa razodevajo portreti (oglje). Oglejte si »Mornarje«, »Vihar na morju« ali pa »Starca«, v vsem je Sirkovo zdravje. Zelo posrečen je tudi akvarel »Tihožitje s cvetjem«. Ivan Kos in Karel Jirak (deloma tudi Franjo Košir) sta izšla iz povojnih struj; elementi ekspresionizma se oglašajo kdaj pa kdaj, dasi silno rahlo, še v sedanjih delih. Borila sta se mnogo za svoj izraz, sita oba izrazita iskalca, in se še borita. Vendar sta že oba napoti, ki votli do dozorelega umetniškega izživljanja. Ivan Kos je razstavil največ del, olj, akvarelov in grafik, od teh linoreze in risbe. Med razstavljenimi stvarmi je najbolj svojevrstna kompozicija "Opoldne«, ki izraža Kosovo socialno noto, znano zlasti iz njegove prejšnje grafike. Zasinži pozornost, kakor jo zaslužijo tudi njegovi trije oljni portreti, ki kažejo njegov tostranski, veliko obetajoči razvoj. Med oljnimi krajinami je posebne o »Gozd«, »Pred gozdom« in »Breze«, a med risbami »Starka«, tudi »Abiturient-ka«. Jirak se nam predstavlja s svojim tonskim slikarstvom in prehodom v barvitost. Za prvo je najkarakterističen portret Louise Vadnouove, za drugo portret Pavle Udoviče ve. Ko bo našel tu sin lezo, bo morda našel tudi iskani izraz. Pri tonskih slikali ga je zanimala pred vsem notranja izraznost in zunanja barvna vezanost. Primer: Skrbinšek kot Hamlet. Ko je šel v večjo dinamiko svetlobe in sence, je ustvaril Skrbinška v »Idealnem soprogu«. Portreta Stavčeve in Auševe sta izraza iskanja. Malo prejš njo dobo kaže kompozicija »Ljubezen«, ki je fina stvar. Močne in svojevrstne so njegove »Ribe«, zanimiva je »Madona z Jezusom« na klasično kompozicijo, med pasteli je pa najboljši »Ajda zori«, a posrečeni so dalje tudi »Gozd« in nekateri drugi. Franjo Košir je razstavil najmanj, samo 8 del, 7 olj in l akvarel, med temi 7 krajin in I portret. Je v marsičem soroden Kosu in Jiraku, kaže pa na tej razstavi precejšnjo ustaljenost, dasi je vendar znatna stilna razlika med posameznimi slikami, posebno pa med olji in akvarelom. Tudi kvaliteta variira. Ljubi vode in rjave, v rdečkasto prelivajoče se tone. Po kompoziciji in barvi je posrečeno zlasti »Jesensko solnce« (Ptuj). — Plastiko pa razstavlja edino najnovejši član Brazde«, Vladimir Stoviček, ki je ostali skupini precej soroden, dasi je bolj naturalist, kar dokazujejo najvidnejše njegove tehnično nedosežne plakete, a razodeva tudi velika bronasta plesalka, ki bi jo gotovo vsak rad videl v svojem salonu. Po kompoziciji in izvedbi, kakor tudi razgibanosti, je interesantna in posre čena »Mati z otrokom« (les), a zanimiv je tudi malo ekspresionistični les »Madona«. Stoviček je mojster tehnike in je dosegel v Parizu veliko več upoštevanja in priznanja kot doslej v domovini. Sedanja razstava »Brazde«, ki je odprta še do vključno 23. t. m. v veliki kazinski dvorani (gledališče), bi zato zaslužila mnogo več zanimanja Maribora, kot ga je bila doslej deležna. R. Reba r. Beethoven na koncertu Glasbene Matice. Beethoven spada k tistim veleumom, ki so v drznih korakih prehiteli svoj čas in svojo dobo. Njegovi sodobniki so dostikrat izražali pomisleke proti njegovim novotarijami. Niso mu mogli slediti, mso ga povsem umeli, zlasti dela iz njegove tretje skladateljske dobe od 1815—1827, ki 90 jim bila ostala v marsičem nerazjasnjena, nekaka glasbem uganka. Nam, ki živimo približno eno stoletje za Beet PRAVI DOMAČI IZDELEK unenube vreden »Gozd«, med akvareli fbovmom, 9e njegovo defa zde sama po sebi umevna, povsem logična, naravna in jih lažje in intimneje uživamo kot so jih ob Beethovnovem času. Ta pojav nam je lahko migljaj glede pravega in nepristranskega presojanja del naših sedanjih, recimo domačih modernih sklada teljev. ki se drznejo skladati nekoliko čez navadne vsakdanje mere in običaje. Beethoven je velik, ker je glasbo smatral kot nekaj velikega, svetega. In dejstvo je, da prav Beethovnove skladbe na neki poseben način učinkujejo na poslušalca in jih takoj v začetku v, prvih taktih zazibljejo v neko resnobno razpoloženje. Pri Beethovnu ni nobenega igračkanja s toni, nobenih sentimentalnih okretov, am pak takoj se pojavi sila uma, energija volje, skratka — resnost življenja. V svojih večjih delih je Beethoven reševal probleme, ki so bili časovno ah osebno važni. V »Eroici« (III. simfonija) slavi heroja Napoleona kot bojevnika za svobodo. Zato je Glasbena Matica izbrala za spominski koncert prav simfonijo »Ero-ico«, da počasti z njo nesmrtnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedini teija, nao-večjega pobornika za svetovni mir. — Koncert bo v ponedeljek 17. t. m. in naj nihče ne zamudi te veličastne prireditve predvsem že zaradi tega, ker je ves čisti dobiček namenjen kot prispevek za spomenik našemu velikemu kralju. K. May: Sužnji, III. Založba Tiskarne sv Cirila v Mariboru, ki si je nadela izdati v slovenskem prevodu, zbrane spise Nemca Karla Maya, je sedaj že pri petnajsti knjigi. Te dni je namreč izdala četrti zvezek tretje knjige »Sužnjev«. S tem je letošnji program izčrpati. Založnica izdaja namreč spise tako. da izide vsak mesec en zvezek. Mayev.i zbrani spisi so namenjeni v prvi vrsti odraščajoči mladini. Planinski Vestnik, 12. Letošnja zadnja številka te odlične planinske revije vsebuje konec Tumovega opisa »Beneške Slovenije« (ki bi si je želeli v ponatisu!) Ludvika Zorzuta opis >Pohorskega razglednika«, sestavek »Iz pisma koroškega Slovenca«, Marijana Lipovška bogato ilustrirani sestavek 'are so bele...«, dr. G. G. opis »Po vzhodnem delu Triglavske stene«. Naš kotiček prinaša »Porabljeno čutaro«, Obzornik pa razne notice in društvene vesti. Tej številki, ki je spet polna lepili slik, je dodano tudi kazalo za ves letnik, ki ga je uredil dr. Jos. Tominšek. Franz Schonherr: Praktische VioRn-schule. Heft III. Založba Hermann Ho-fer, Maribor, tisk Mariborske tiskarne. Zvezek obsega 50 strani običajnega notnega formata in je grafično izvrstno delo. Mariborski glasbenik Franz Schou-herr je znan tudi slovenski javnosti, vendar manj kot glasbeni publicist in teoretični pedagog. Njegova »Praktična violin ska šola«, katere je izšel sedaj že tretji obsežni zvezek, je veliko pedagoško delo, ki zasluži pozornost zlasti še zaradi tega, ker ni bilo samo spisano, ampak tudi izdano in natisnjeno v Mariboru. Skoda le, da se avtor in založnik nista spomnila, kako lahko in skoraj brez vsakih novih stroškov bi bila izdala poleg nemške tudi slovensko izdajo. Treba bi bilo prevesti samo nekaj vrstic teksta, pa bi brlo delo opravljeno. 'Sedaj je žal prekasao. Lepota v času in razmerah VITKA LINIJA SE UMIKA Dočim napenjajo ženske zdaj vse sile, da ostanejo vitke, so veljale pred vojno suhe ženske za grde. Naziranje o ženski lepoti se je bistveno izpremenilo. Sicer pa lepotice kakor zdaj tudi pred vojno niso bile vedno res lepe. Najbolj občudovana lepotica Francije pred veliko revolucijo, Manon Rolandova, je celo dvomila o svoji lepoti in opisala jo je takole: »Ko sam dorasla, sem merila približno pet čevljev. Moje noge so imele lepo obliko, moja hoja je bila lahka in prožna. Toda pri natančnejšem ogledu mojega obraza se je moral vsakdo vprašati; »Kje je ta lepota? Moja usta so nekoliko prevelika in sama poznam mnogo lepših. Toda malo katera usta se znajo tako sladko in zapeljivo smehljati. Moj pogled je resen in samozavesten, včasih ima v sebi ne-'kaj pretečega, večinoma je pa božajoč in privlačen. Na svoj nos sem se že večkrat jezila, ker je spredaj predebel. Moja brada moli preveč naprej. Temna polt, polne roke s tenkimi dolgimi prsti, polna postava, izražajoča trdno zdravje, to je vse kar mi je dala narava.« Manon Rolandova je torej sama priznala, da ni bila vzor lepotice. Vendar so jo povsod občudovali. Pojem o lepoti se pa izpreminja tudi po času in kraju. Po mnenju strokovnjakov, posebno zdravnikov, so se ženske po vojni v svoji zunanjosti najbolj spremenile. Okrogle postave so se morale hitro umakniti vitkim, polni boki so izginili, izpremenil se je tudi obraz ženske, ki je zdaj okroglej-ši, in za lepe veljajo bolj koščene roke. Zdravniki ne smatrajo te spremembe za rezultat mode, temveč trdijo, da se je ZOPET OKROGLI. rnOda prilagodila sedanjemu organičnemu stanju ženske. Svetovna vojna je prinesla ljudem slabšo prehrano; izdatne hrane je bilo od leta do leta manj, ljudje so morali jesti razne surogate in tako seje zelo spremenil njih organizem. Pomanjkanje dobre hrane je vplivalo celo na žleze in njihovo hormonalno delovanje. Iz ženskih teles je izginila maščoba, v zvezi s tem procesom telesa se je pa spremenila tudi ženska duševnost. Pred vojno so ženske živele bolj čustveno in se izživljale duševno, po vojpi so se pa z vso vnemo vrgle na šport in v boj za obstanek. In tu so se začele dru žiti anatomične okolnosti z gospodarskimi. Moda je storila samo to, kar stori na vadno, neizogibno realnost je spremenila v lepoto. Čez noč je ostala vzor lepote vitka, v boju za obstanek utrjena, praktična ženska. Na novih ženskih postavah bi vihrale stare obleke kakor zastave in zato so morale priti v modo nove. Zadnje čase si pa mednarodna moda zopet prizadeva vrniti ženskam čisto ženski tip. Če bo prizdevanje predrlo, ne bo šlo zopet za diktat mode, marveč za pri-lagodevanje razmeram. Časi so sicer še vedno težki, toda pomanjkanje ni nikjer tako veliko, kakor je bilo zadnja leta vojne. In tako se vrača ideal stare lepote, počasi sicer, ker še ne moremo govoriti o blagostanju. Zaenkrat se je temeljito izboljšala prehrana samo pri premožnih ljudeh, vendar pa smemo upati, da ni več daleč čas, ko bodo zopet v modi polni ženski obrazi in lepe okrogle ženske postave, ki na vsak način bolj privlačujejo moškega kakor previtke. Kakteje ogražajo Mehiko. Pod žarkim solncem so kakteje preplavile polja in vrtove v Mehiki. Farmer ji jih poskušajo uničiti z ognjem, vendar zaman, ker se je seme zaplodilo na vsakem koščku zemlje, kamor ga je bil zanesel veter. Edina nada je neka vrsta muh, ki se hranijo s semenjem kaktej. Zato vzgajajo te muhe v nekem posebnem laboratoriju v ogromni množini. Pa tudi muhe najbrže nc bodo kos bohotnim kaktejam, ker so vse preveč odporne proti svojim sovražnikom. Iz življenja kralja ceste Najpopularnejši mož Amerike umrl. Osamljen in zapuščen je umrl te dni v Port de Prince na otoku Haitiju mož, ki je bil nekoč najpopularnejši v Ameriki. Pisal se je Telier in pred 20 leti je bil pre možen ravnatelj velike kaznilnice. Predstojniki so ga spoštovali in cenili kot zlo vestnega uradnika. Nekoč jim je pa poslal pismo, v katerem jim je sporočil, da noče več služiti in naj mu čimprej imenujejo naslednika, ker noče izgubljati dragocenega časa. Predstojniki so bili presenečeni, prigovarjali so mu naj ostane v službi, pa ni nič pomagalo. Telier je krenil na pot, pre hodil je peš Severno in Srednjo Ameriko. a nikjer se ni dolgo mudil in nikoli ni povedal, zakaj se je napotil po svetu. Spremljala ga je samo ena misel, hotel je pripraviti ljudi do tega, da bi ljubili svoje bližnje. Zato je povsod, kamor je prišel, delal primitivne klopicc in jih postavljal na pripravnih krajih. Klopice so bile opremljene s citati in izreki iz svetega pisma, da bi se utrujeni ljudje odpočili na njih ne samo telesno, marveč tudi duševno. ffad 8000 takih klopic je postavil in bodo še dolgo pričale o Telierovein prizadevanju vzbuditi v ljudeh ljubezen do bližnjega. Ameriški listi so priobčevali obširne članke in napisan je bil celo roman »Apostol ceste«, v katerem je Telier opisan kot junak svoje ideje. Zdaj je ta mož po kratki bolezni umrl na otoku Haitiju. Celih 20 let je potoval po svetu z edino mislijo oznanjati ljubezen do bližnjega, ki je na svetu tako redka. — Morda se je o tem najbolj prepričal, ko je bil še ravnatelj kaznilnice. nistrstvo, ki bo odločilo, ali mora plačati madžarski umetnik carino za angela ali ne. Ljubezen pod nadzorstvom. V bližini Niirenberga so te dni zboro vali nemški narodno-socialistični zdrav niki. Na zborovanju je bila sprejeta ener gična resolucija, ki so jo poslali resornemu ministru, v kateri odločno zahtevajo omejitev svobodne ljubezni nemške žene. Vsaka Nemka, ki bi ljubila Žida mora izgubiti nemško državljanstvo. Tu di so zahtevali zdravniki, da se take že ne zapro in sterelizirajo. Kaj porečejo k tej zahtevi uboge Nemke? Zverinjak. Žena: v gostilno pa že ne pojdem s teboj. Zakaj pa ne greš nikoli z menoj v zverinjak? Jaz hodim tja vsak dan in počutim se kakor doma. Mož: To ti pa zelo rad verjamem. Vse se mu smehljajo. »Meni se vse ženske smehljajo.« »Kaj si milijonar?« »Ne, ampak fotograf.« Dober svet. »Veš, Alfred bi mi bil všeč, samo premajhne oči ima.« »Kar vzemi ga, boš videla, kako se mu bodo v medenih tednih razširile.« Na policiji. »Kakšen je vaš poklic?« »Pesnik sem.« »Od česa pa živite?« Sokolsko 17. december * dan sokolskega posta KAKO VELIK JE ODRASEL 'ANGEL? Londonske »Times« razpravljajo o zanimivem vprašanju, ki ga bo moral rešiti češkoslovaški finančni minister, češkoslovaška republika pobira na umetnine carino. Neki madžarski kipar je uvozil na Češkoslovaško več svojih del, med njimi tudi kip nekega angela. Za vse ostale umetnine je plačal radevoljc carino, le za angela ni hotel ničesar plačati in je trdil, da ga ne bo prodal. Carinski uradnik pa mu je dejal, da se lahko uvozi neocarinjena umetnina samo tedaj, če ni težja od 5 kilogramov in da je Vdelana v naravni velikosti. Kip angela pa je visok meter in pol in so bili carin-s-ki uradniki prepričani, da je angel vsekakor večji. Madžarski kipar je moral plačati carino, pritožil pa sc je na mi- VSEM BRATOM V najlepši spomin blagopokojnega kra lja Aleksandra I. Zedinitelja, je sklenila Zveza Sokola kraljevine Jugoslavije osnovati socialni fond za pomoč onim bratom in sestram, ki jih je zadela teža časa in ki trpe bedo in pomanjkanje. Temu namenu služi akcija »Sokolskih src«, ki naj bo viden znak naše dejanske pomoči trpečim bratom. Mimo tega pa je odredila Zveza Sokola kraljevine Jugoslavije, da se izvede enaka akcija na rojstni dan blagopokojnega kralja 17. decembra, ko naj vsak pripadnik žrtvuje v plemeniti namen nekaj svojega ugodja v hrani in naj odstopi prištedeni znesek Sokolstvu v podporo onimi, ki so naši bratje in sestre, a IN SESTRAM. težko trpe zaradi brezposelnosti in bede. Najmanjši znesek, ki naj ga da vsak član in članica, je 3 Din, naraščaj pa 1 Din. Bratje in sestre, pokažite, da imate srce za trpeče brate in sestre; odtrgajte si na dan sokolskega posta v ponedeljek od ust in darujte prihranke plemeniti so. kolski socialni akciji! Prispevke bodo pobirali društveni blagajniki. Od nabranih prispevkov bodo društva izročila 10% v korist »Socialnega fonda Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja«, 40% v korist socialnega fonda, ki se bo osnoval pri mariborski župi, 50% pa bo ostalo društvom za socialne namene. Sokol Tezno. Poziv vsemu članstvu! Sestre, bratje! Zveza Sokola kraljevine Jugoslavije je sklenila osnovati socialni sklad v spomin velikega viteza in Sokola— kralja Aleksandra, ki bo v korist in podporo bednim in trpečim sestram in bratom ter mali siročadi. Na dan zedinjenja sto že položili mal dar v obliki »Sokolskega srca« — 17. december, rojstni dan kralja mučenika — pa tudi ne sme brez milosrčnega spomina in čina mimo nas. Pokažimo, da živi naš najvišji brat v naših srcih, da so njegova velika, človekoljubna dela nam vsem v mislih, da so nam za vzgled, da jih posnemamo in sledimo njemu v dobrih delili in s tem — da darujemo, če tudi malo, pa to iz dobrega srca v plemenit namen trpečim sestram in bratom v pomoč! Upravni odbor bo daroval po predpisih zveze — Vi, sestre in bratje pa darujte po svojih močeh! Svoj delež, oddajte ali br. blagajniku, ali v sokolski pisarni (šola)! Zdravo! Sokolsko društvo Maribor I. Zaradi jutrišnje vojaške zaprisege na Teznem, bo zapljučna sokolska zaprisega še v -sre do, dne 19. t. m. ob 20. uri na prostoru, kakor že najavljeno. Sokol Maribor III. Krčevina - Košaki vprizori v nedeljo 16. decembra ob 15. uri v krčevinski šoli drugič in zadnjič za. ugajala. Sokoli in prijatelji SKJ. posetite nas! Zdravo! Odbor. Članstvo Sokola Maribor Matica. Sokolsko društvo Maribor Matica bo pobiralo prište dene zneske na dan sokolskega posta v društveni pisarni v Darodncm domu, v nedeljo 16. t. m. od 9. do 12. ure v ponedeljek 17. t. m. pa od 9- do 12. ure in od 14. do 16. ure. Ptuj nimivo igro »Rožmarin«, ki je prvič zelo ter kuhinjo. Frotituberkulozna liga v Ptuju razpošilja te dni svojim članom položnice za nakazitev članarine za tekoče leto. Ker ima Protituberkulozna liga v svojem načrtu ustanovitev protituberkulozinega dispanzerja in rabi nujno razpoložljivi denar, prosi vse člane, da čimprej nakažejo članarino. Kino. V soboto 15. trn. ob 20. uri in v nedeljo 16. t. m. ob 18.30 in 20.30 se pred vajajo pogrebne svečanosti za blaigopo-kojniin kraljem Aleksandrom I. Nato sledi film »Ahasvcr« s Konradom Veidtom v glavni vlogi. V sredo 19. in v četrtek 20. trn., obakrat ob 20. uri, se predvaja film »Kraljevi valček«. Glavni dobitek loterije »Poštnega doma« je zadela srečka 3535, ki jo je kupil g. Martin Goričan iz Jusrovcev pri Ptuju na tukajšnji pošti. Srečni lastnik se je podal v Ljubljano, da prevzame dobitek, obstoječ iz prekrasne spalnice z opremo Obiskovalci mestnega pokopališča se naprošajo', da pri svojih obiskih ne vzamejo s seboj psov, kakor se to opetova-no opaža. Štirinožci namreč kopljejo P° grobovih, kar je povzročilo že mnog« pritožbe. Velik požar. Pretekli ponedeljek ie nastal ipožar v skednju posestnika Jožefa Fingušta v Zg. Jablanah pri Cirkovcah. Goreti je začelo okrog 7. ure zvečer in se je ogenj z veliko naglico razširil na vsa ostala gospodarska poslopja. Zgorela je velika količina sena in slame ter razni stroji in vse gospodarsko orodje. Živino so rešili z velikim naporom. Na kraj požara prihitelim 'gasilcem iz Šikol in Dragonje vasi - Mihovc se je zahvaliti, da se ni ogenj razširil na sosednja poslopja, škoda je visoka in znaša okrog 50.000 Din. Na kak način je pričelo goreti še ni ugotovljeno. Nova telefonska relacija Ptuj - Wels v Avstriji je dovoljena od 5. decembra t. 1* Triminutni govor stane 58.50 Din. Poljčane Dve igri v Studenicah pri Poljčanah- Društvo kmečkih fantov in deklet, ki je razvedrilo že marsikatero nedeljo s svojimi igrami tamošnje prebivalce, je vpri-zorilo s svojimi fanti in dekleti preteklo nedeljo enodejanko »Trpini« in znano burko »Trije tički«. Šolska soba, kjer je oder, je bila nabito polna, kar vedno o-pažamo v Studenicah. To naj bo požrtvovalnim igralcem in igralkam, ki so vsi igrali z vso vnemo in bili vselej z veseljem pri stvari ko so se vadili po svojem težkem dnevnem delu, vsaj nekaj priznanja. Obe igri je režiral br. učitelj Šte-fancioza in je tudi zraven igral, šolski u-pravitelj Janko Živko pa je uvežbal tamburaški zbor, ki je nastopal ob odmorih. Z vztrajnostjo bodo ti marljivi amaterski igralci dosegli lahko še lepše uspehe. Iz naših sodnih dvoran VEDEŽEVALKA IN NJENE ŽRTVE. Zanimiv primer se je danes popoldne j pbravnaval pri tukajšnjem sodišču. Za- : govarjala se je .36-1 etna postrežnica Marija Voglar iz Metelkove ulice, ker je na- ‘ tvezila Ivani Drevenškovi in Katarini Ro ginovi, da ima neko čarovniško knjigo, ki pomaga zdraviti vse bolezni pri ljudeh in pri živini. Drevenškova je doma s Pobrežja pri Ptuju in je v življenjskih težavah iskala pomoči in leka. Izvedela je, da živi v Mariboru Marija Voglar-jeva, ki zna iz kart brati bodočnost in ki je tudi vešča raznih čarovnij. Prišla je v Maribor, kjer je od Voglarjeve izvedela, da lahko dobi neko »Crno knjigo«, ki pa stane 248 dinarjev, češ, da to stoji v črnih bukvah zapisano. Drevenškova je knjigo pridno prebirala, učinkov pa ni bilo nobenih, »črna knjiga« je bila navaden slovensko latinski slovar. Pohitela je spet v Maribor, kjer je prosila Voglarjevo za »močnejšo knjigo«. Voglarjeva ji je izročila brevir in označila s svinčnikom mesta, ki naj jih Drevenškova prebira in ki jih ne sme citati. Drevenškovi navzlic vsemu ni hotelo vziti solnce sreče. Polastili so se je dvorni, in ko ji je neki dijak povedal, da je »črna knjiga« čisto navaden brevir, se je Drevenškova ujezila, prišla v Maribor ter Voglarjevo naznanila oblastvom. Mariborski varnostni organi so si dali najprej prerokovati bodočnost, nato pa so vedeževalko odpeljali na policijo. Vaglar-jeva se zagovarja, češ, da je dala za vsak brevir 330 Din in za vsak slovar 170 Dim Tudi je imela stike z nekim profesorjem v Gradcu, ki ji je do meje prinesel neko »čarovniško knjigo«, ki so mu jo pa obmejni organi zaplenili. Razen tega i° moral plačati baje 300 dinarjev globe. 0 globi pa niso carinske oblasti vedele ničesar izpovedati, zaradi česar ni Voglarjev! ta njen zagovor nič pomagal. Danes je sedela Voglarjeva na zatožni klopi in z njo vred lahkovernost, ki se je drži še danes toliko ljudi. Razprava je bila zelo zanimiva, tako po poteku, cakor vsebini stvari, ki se je obravnavala. Tekom razprave so se pokazali razni zanimivi zaplctljaji, ki so zahtevali zaslišanje še novih prič. Zato je bila razprava odeodena. A. K. Grla: Bopasfoo Roman. »Vi ljubite mene; ali je bilo to, kar ste hoteli povedati?« Bolestno se je nasmehnila. Njegove besede so jo globoko pretresle in vznemirile. »Ali me ljubite dovelj, da razumete moj moški ponos? Kajti ne zahtevam nič manj, kakor da mi žrtvujete svoje bogastvo, da odložite pred poročnim oltarjem milijone in s>e zadovoljite z ljubeznijo umetnika, s skromnimi dohodki, ki vam jih pribori njegov čopič. To bodi nadome stilo aa vse naslade, ki ste jih doživeli kot mnogo oboževana lepotica in bogata dedinja tekom kratke poletne dobe.« S široko odprtimi žarečimi očmi je strmela vanj: »■To zahtevate?« »Da — in ker vem, da mnogo zahtevam, ne prosim, da se že danes odločite. Mirno premislite in mi sporočite svoj sklep, kakor vam ga narekuje srce.« Zakrila si je obraz in vzkliknila: »Na kako preskušnjo me stavite! Ako bi me ljubili, bi me ne silili k tako težki Volitvi.« »Ljubim vas,« je odgovoril v svečani resnosti; »toda ako hočete biti moja, zahtevam ljubezen tudi od vas. Nič vam ne bodi na svetu dražje, kakor srce, ki ga vaim nudim, le popolna ljubezen me more zadovoljiti. Hočem posedovati žensko, ki sem jo videl vzdramiti se iz smrt nega spanja, in ne dedinjo z zlatom in biseri, s katerimi jo je okitil moj tekmec in ki jih ne mara odvreči meni na ljubo. Ne mogel bi biti srečen, dokler je med nama senca druge ljubezni. Vprašajte se torej, ali je moja ljubezen vredna tolike žrtve.« Odmaknila se je njegovim izprašujočim pogledom; polastila se ga je neskončna grenkost, vendar je ostal trden. »Ko sem zapuščal dom, sem prejel vabilo gospodične Aspinwallove, da jo o-biščem v njenem mestnem stanovanju. Ali pridete tja?« Prikimala je. »Sestanek je določen na danes teden. Do tedaj izprašajte svoje srce. Ako mi-1 slite, da je vaša sreča najbolj trdna ob moji strani, tedaj si oblecite ta dan tisto temno obleko, v kateri vas vidim danes. Tedaj vas odvedem kot drago gospodarico svojega domovanja in srca, ako pa menite, da je vaš delokrog tam, kjer je čast na bogastvo, tedaj se pa oblecite v dragocen baržun in se okrasite z biseri in demanti. Vredni ste, da se pokažete v taki krasoti, zame pa je to znamenje, da nimam pravice vas oropati tega okrasja. Na ta način se izogneva vsa keimu mučnemu razpravljanju. Že prvi pogled mi razodene, kaka bo moja bodočnost, in vas ne zadene nikak očitek, ako se odločite proti meni, kajti zapusti! bi takoj hišo ...« Stala je ter se molče borila, ne da bi ga pogledala. Ko je zapazila, da hoče oditi, mu je ponudila roko. »Enega še niste razodeli: Kaj se naj zgodi z denarjem, ako se mn odpovem?« »Dospod Degraw bi ga zopet sprejel in ga izročil mladi učiteljici, ki najbrž nima tako ljubosumnega oboževatelja.« »Tudi Jenny Ro-gers?« »Da — in zelo velikodušno dekle.« »To je vse, kar sem želela vedeti; ne zadržujem vas dalje.« XXXII. Ko je Degraw hitel iz hiše, se je v slepi naglici zadel v gospo, ki je prihajala skozi vežo. Osramočen nad lastno nevljudnostjo se je opravičil. Gosipa pa je šla, ne da bi se zmenila zanj, po stopnicah navzgor. »Resnično! to je Portugizinja. Ta korak, ta vzbočena ramena — nisem se zmotil!« Gospa je prihajala očividno s ceste, ker je nosila klobuk in plašč, nastopila je odločno, kakor da je v hiši znanka. »Kako grozno!« je zavzdihnil, mogoče je ljubljena deklica že v rokah te volkulje, ne da bi slutila.« Hotel se je prepričati, kdo je ta gospa in je vprašal strežnico, ki je prihajala skozi vežo. »To je frizerka gospodične Rogersove, ki prihaja vsak dan k njej,« je odgovorila dekle začudeno. »Ali je tujka?« »Govori angleški,« mu je odgovorila. Tega ne zna Portugizinja, ako se takrat ni potajila. Kaj naj stori? Ker ni smel izgubljati časa, je poiskal Byrda. Ta je siprejel novico deloma iznena-den, deloma vzradoščen. »Že delj časa poizvedujem za Portu-gizinjo, toda brezuspešno. Vi pravite, da je preoblečena?« »Da, komaj sem jo spoznal. Celo barva njenih lic je drugačna; v svoji sedanji obleki izgleda zelo dostojno. Ako bi ne bil takrat preveč razburjen, bi najbrž ne vzbudila moje pozornosti.« »Po oem, menite, ste jo spoznali?« »Nehote sem se spomnil na Annetto, in ista mržnja se me je polastila kakor takrat, ko je stala ta ostudna Portugizinja poleg nedolžnosti in krasote signo-rine.« »Drugih znakov nimate?« »Toda tako močno čustvo ime ne more varati. Tako dolgo ne najdem miru, dokler ne izvem, ali je ženska, ki ima vsak dan dostop do gospodične Rogersove, njena sovražnica ali ne.« »Takoj se napotim k hiši.« »Toda ako je Portugizinja?« »Tedaj je ne sunemo niti za trenutek izpustiti izpred oči.« »Smem se na to zanesti, Byrd? — Zame je od tega vse odvisno; in moja bojazen je najbrž dovelj utemeljena. Vi sami ste menili, da izvede Portugizinja načrte Montellija. Čeprav nima več upanja, da bi dedinjo izrabljala za svoje namene, vendar ji lahko škoduje iz sovraštva. Sami veste, kako se maščujejo vro čekrvno južni ljudje.« (Se bo nadaljevalo.) ZA BOŽIC OBLEKE Za božično nakupovanje dajemo na vse damske plašče 10% popusta! patron, Sv. Nikolaj nad Rimskimi toplicami, ne iz podružne, temveč iz župne cerkve. Ko se bližajo dravski splavarji hrvaški ravnini, se. jim zasmehlja še enkrat njihov zaščitnik in prijatelj s prijaznega griča sredi vinskih goric nad Ormožem, Sv. Nikolaj, ponosen na svoj glavni oltar v župni cerkvi. Ti dve župni cerkvi sv. Miklavža, patrona naših splavarjev, pa sta še mladi in se ne moreta meriti z onimi v Vuzenici in Žalcu, a naznanjata svoječasen predvig slovenskih splavarjev in njihovega svetnika. Narodna pesem pa pravi o slovenskih splavarjih in o sv. Miklavžu že tam blizu Sotle: »Nigdi ga jakših ljudi ne, kak so ti brodari, ki mi brode vozijo; to so gospodari. Srečno fara Zavračka. maš patrona takšnega, svetoga Miklavža! Dr. Franc Korotanski. Poglavje Iz preteklosti splavarstva SLOVENSKI SPLAVARJI IN SVETI MIKLAVŽ. Sv. Miklavž spada med one redke svet nike, ki jih katoliška in pravoslavna cerkev častita z enako vnemo in vdanostjo. Je eden izmed onih svetnikov, ki ga ima vse rado, mladi prav tako kakor stari; priljubljen in simpatičen starček z dolgo brado in s škofovo palico je; darežljiv dobrotnik, ki obdari pridne otroke smehljajočega se obraza z lepimi darili; milostljiv in skrben zaščitnik, prijatelj in pripomočnik, ki svojim varovancem in častilcem zelo rad pomaga ne le v nevar nostih, temveč tudi k dobremu zaslužku in dobičku. Poseben varuh pa je vseh onih, ki potujejo ali se vozijo po vodi, bodisi po širnem morju, bodisi po rekah in potokih. Kakor je sveti Nikola zaščitnik mornarjev, ki mu zato ob morski o-bali radi postavljajo cerkvice in kapelice, tako je sveti Miklavž visoko češčen in velečislan patron slovenskih splavarjev, kojega čast in slavo nazmanja nešteto cerkva, cerkvic, kapelic in priprostih križev vzdolž vodnih potov, ki jih tvorita Drava in Savinja po slovenski zemlji. Spravljanje lesa, neobdelanega in reza nega, v obliki splava z naloženim blagom na tržišča v notranjosti naše države, ki so od naših gozdov in njihovih po-sekališč včasih oddaljena več sto kilometrov, je po vodnih poteh Savinje in Drave najenostavnejše, najlažje, najhitrejše, a tudi najcenejše, res pa tudi najnevarnejše. Visoki jezovi s šumnimi Padci, vrtinci, čeri in peči, skriti kakor v zasedi tik pod vodno gladino, viharji, nevihte, dež, mraz, črna noč in plohe prežijo tedne in tedne noč in dan na naše vrle splavarje kakor se režijo smelim mornarjem neizmerne globine razburkanega morja. Naravno torej, da so splavarji kakor mornarji zelo verni ljudje, ki se kaj zaupljivo, vdano in verno zatekajo k svojemu glavnemu zaščitniku in pokrovitelju, k sv. Miklavžu, k onemu dobremu svetniku, ki ne gleda le na njihovo življenje in zdravje, temveč tudi na to, da pridejo do denarcev in lepega zaslužka. Razmerje, ki že od nekdaj obstoja med sv. Miklavžem in našimi splavarji, je kaj odkrito in lepo povedano z besedami, ki jih bereš v lični kapelici sv. Miklavža v Libiji blizu Mozirja tik ob Savinji. Miklavž pravi splavarjem: »Kdor v mojo čast položi tukaj dar, nesreče branil bodem ga vsigdar,« Pa jim moli svoj mali nabiralnik nasproti. Splavarji pa prosijo in ga zagotavljajo: »Na vodi srečo nam izprosi, Miklavž sveti, ki za čast smo tvojo bili vneti.« Verjetno je, da je te verze zložil Jože Lipold, splavarski pevec, pesnik in župnik na Rečici ob Savinji, ki je leta 184S. tudi zložil »flosarsko«, koje predzadnja kitica se glasi: »Zdaj, zdaj! Žegen Šentjanžev, zdravica naj vsem velja! Sveti Miklavž nam na vodi pomoč naj da! Jukali, peli — borno veseli, le brž naprej! « A visoko, naravnost častitljivo starost češčenja sv. Miklavža med našimi splavarji, in s tem tudi visoko starost slovenskega splavarstva samega, dokazujejo stare župne in podružne cerkve in cer kvice, ki so posvečene sv. Miklavžu ali Nikolaju, ki jih je prav ob splavarskih cestah Savinje, Drete in Drave največ in ki so nekterlm vasem dale celo vaško ime. Ni prav nobeno naključje, da sta župni cerkvi v Žolču in v Vuzenici posve čeni sv. Miklavžu; v 9. in 10. stoletju je bil Žalec prav tako važno središče in pristanišče splavarstva ob Savinji, kakor je trg Vuzenica še dandanes ob Pohorju in Dravi. Iz dejstva, da sta prav župni cerkvi v Žalcu in Vuzenici bili posvečeni sv. Miklavžu, smemo sklepati, da je v onem času zelo cvetelo in bilo dobičkanosno splavarstvo. V naslednjih stoletjih so posvečali sv. Miklavžu samo neznatne podružnice; nazadovanje splavarstva zaradi turških navalov je povzročilo tudi nazadovanje češčenja splavarskega patrona, ki dobiva sicer še nadalje po vseh župnih cerkvah ob Dravi, Dreti in Savinji svoje oltarje, ali vsaj slike in podobe; glavne oltarje in s tem patrocinij, pa vendar samo v manj važnih podružnicah. V tem pa zlasti na visokih razglednih gri čili ob onih splavarskih vodnih cestah. Sv. Nikolaj nad Gornjim gradom, Sv. Nikolaj na Vimpergu nad Polzelo in Sv. Nikolaj nad Celjem spremljajo savinjske splavarje na njihovi nevarni, a vendar vabljivi in zapeljivi vožnji v Beograd. Sv. Miklavž s svojo kapelico na glavnem trgu pri Sv. Lovrencu na Pohorju z letnicami 1754 in 1852, sv. Miklavž v grajski kapelici sedaj Glančnikovega gra du »Fala« in Sv. Nikolaj na Dravskem p. ščitijo in spremljajo dravskopohorske splavarje. Poslednji stoji danes sicer sredi polja, a prejšnja Dravina struga se še dobro vidi tik pod njim; in tako je razumljiv napis na glavnem oltarju: »Divo Nicolae semper gloria honor quoque«. — Zanimivo je, da je tudi ljubljanska stolnica posvečena sv. Miklavžu, splavarskemu patronu. Preden zapuste savinjski splavarji pri Zidanem mostu domačo reko, se jim prikaže z visokega griča še enkrat njihov 90S0JILH CH R. 1.10. P. [flliBOR, HHS0PHLD11 USTANOVLJENA LETA 1882 Stanje hranilnih ylog 60 milijonov dinarjev Rezervni zaklad 9,668.000 Din Mali oglasi Razno ZA BOŽIC LEPO RAZSVETLJAVO! damice z nitko v dvojni vijač niči »Tungsram« tudi domači izdelek s trimesečnim jamstvom. Lepa darila, lestenca svetilke itd. dobite pri tvrdki Jos. Tichy iti drug Maribor, Slovenska ul. 16._________8-t ZA BOŽIČ lahko pustite predelati vaš zlat nakit, najceneje, izvršujem tudi popravila hitro in ceneno. Priporoča se cenjenim strankam najtopleje Avgust JAHN, zlatar in juv.elir, Stolna ul. 2. 5133 POHIŠTVO vseh vrst stanovanjskih, kuhinjskih ter pisarniških oprem naročite najceneje pri mfzar-stvu Jug, Loška ul. 5. £146 IŠČEJO SE OSEBE *za Maribor, Celje in Ptuj kavcije zmožne od ,’JOOi—SOOO Din v gotovini, knjižicah etc., ki bi prevzele prodajo modnih stvari na stojnicah od 18—24. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Provizija«. 5150 _________ PRAVO BOSTE ZADELI in izdali malo denarja, ako darujete za Božič sliko iz fotografskega ateljeja Makart, Gosposka ul. 20. 5154 V nedeljo popoldne nasproti bolnice v GOSTILNI »TRST« koncert tamburaškega kvarteta. Pojedina krofov in zvitka. Domače koline, pristna vina. Se priporoča gostilničar^ . 5159 BOŽIČNO DARILO! Radi preselitve in opustitve skladišča na prodaj šivalni stroji po globoko znižanih cenah pri Ussarju, Trubarjeva ul. 9-1. _______________5170 IZJAVA. Podpisani izjavljam, da so govorice, s katerimi sem obdolžila g. Konrada Steinber-ger.\a Maribor, Krčeviua. neresnične ter se zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Ana Kuhar, Ruška cesta 29. 5175 Posest I Veliko, novo PRODAM HIŠO j ob banovinski cesti. Devica ! Marija Brezje 30. 5160 NAJEM POSESTEV | (ali soudeležba) okrožje Ma-j ribor iščejo resni ponudniki. Natančne ponudbe pod >Goto-vina« na »Marstan«, Slovenska 22, Maribor. 5162 HIŠA z dvema sobama, kuhinjo kletjo, velikim vrtom, gospodarskim poslopjem (3 sobe) po nizki ceni takoj naprodaj. Naslov v upravi »Večernika«. 5181 Sobo odda SOBO opremljeno, sončno, poseben vhod elektr. luč. za dva ali enega uradnika ali oficirja, oddam takoj. Stritarjeva uli-ca 5-1. 5092 ODDAM SOBO s hrano in posebnim vhodom. Vrbanova ul. 28, pritličje, des no. 5165 DVE SOBI primerni za pisarno ali obrt oddam. Josip Sulič. Aieksan-drova 30. 5172 VELIKO SOBO s štedilnikom oddam. Zrkovska c. 33, Pobrežje. £179 Službo išče Lokal AVTOGARAŽO takoj oddam. Betnavska c. 39. 5129 V našem GOSTILNA na prometnem kraju Maribora se da takoj v najem. Naslov v upravi »Večernika«. 5098 Kupim PRAZNO ali opremljeno sobo, parketi-rano, oddam takoj. Naslov v upravi »Večernika«. 5174 Sobo išče ZLATO. zlatnike in platino kupuje po riajvišjih dnevnih cenah Mariborska afinerija zlata Orož-iova ulica 8. 2642 Prodam IŠOEM sobo ali malo stanovanje v bližini Glavnega trga, Aleksandrove ceste do klavnice. Naslov v upravi »Večernika«. 5169 6* V CENTRU MESTA Išče višji uradnik elegantno opremljeno sobo. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Nuj no«. 5197 Stanovanle H! SA z dvema sobama in vrtom v Limbušu 113 bližina postaje, se da v najem. Pogoji: Rane, Zrinjski trg 3/II, Maribor. 5147 DRUŽINSKE HIŠE z vrtom pri Mariboru od 26.000 Din naprej. Šesidru-žinsko hišo v Mariboru. Din 115.000.—, De vetdni/. insko hišo s parno pekarno 250.000. Posestva, vile, gostilne, prodaja Posredovalnica, Maribor, Slovenska ul. 36. 5189 SPALNICE politirane najmodernejši vzor ci, iz mehkega in trdega lesa ter razno drugo pohištvo po znižani ceni prodam. Priporočam se za vsa mizarska in pohištvena naročila- Mizarsko podjetje Rudolf Kompara, | Aleksandrova cesta 48. 1641 POZOR! Tapetniške izdelke, solidne in po brezkonkurenčnih cenah clo-bite pri Kuharju, Vetrinj-ska ul 26. 4586 VINO od 5 litrov naprej Krčevina 7, za Kalvarijo._______ 5125; LEP. NOV GRAMOFON j za gostilno ali privatnika,1 plošče in mizica radi seiitve poceni naprodaj. Vprašati Ko; roška cesta 47-a pri gosp. I Prahu. 5149 PREPROGA PIRO IŠKA. j nova 330X260, najboljša kva iiteta, se proda. Pri hišnici Zrinjskega trg 5. ______5152 Nova SPALNICA, kmplctna, j poceni naprodaj. Naslov v' GOSPODIČNE ALI GOSPODE sprejmem na stanovanje. Raičeva ul. 3. 5128 STANOVANJE. soba in kuhinja, in dve sobi s štedilnikom oddam. Gozdna ul. 10, Magdalenska predmest je. Maribor. 5151 LEPO STANOVANJE oddam točnemu plačniku. Vojašniška^_____________ 5174 SPREJMEM NA HRANO in stanovanje. Koroščeva ul. 5-II, vrata 9. 5178 ~ ODDAM STANOVANJE 3 sobe kuhinja, kopalnica, vrt in pritikline v novi vili. Vprašati v krčevinski šoli. 5188 Nogavice rokavice, zimsko perilo i. t. d. pri Mariji Kumše, Maribor, Stolna UliCa 1. 4895 Valovala za ušesa zimsko perilo, volnene jopiče itd. nudi najf ugodneje Jakob Lah Maribor, Gla ni trs št. 2 upravi. MOŠKO nerP pod božično drevesce! 1odne srajce, športne srajce, pižame, nc savice* samoveznice, žepm robci j največji izberi pri Tekstilan^ BUDEFELDT HRANILNA KNJIŽICA Prve hrvatske štedionice Ma ribor za Din 20.000 ugodno; I naprodaj. Naslov v upravi »Večernika«. _ 51571 DOBER STARI RIZLING naprodaj. Klemenčič, Sv. Peter ali Koprivšek, Gosposka ul. 46/111. vrata 6.______5158 KRATEK KLAVIR. dobro ohranjen ugodno, na prodaj. H. E., Ktirilniška ul. 1/1. 5161 NA PRODAJ: namizna jabolka, 400 1 prvovrstnega sadjevca, moška ve- | lika smučarska obleka, smučarska obleka za 16-letnega fanta, usnjen suknjič Vk gosli, gojzeri štev. 43, ženski visoki čevlji, rjavi, štev 40, ženski moderni škornji štev. 39. razna obleka za 161etnega fanta. Vprašati Trubarjeva ul. 11-1. __________5171__________________________ PRODAM: POHIŠTVO iz trdega lesa 1600 Din. postelja, nova 150, nove mize 70 Din, kuh. stolice 18 Din nove mize iz trdega lesa 75 Din, slike za božična darila, ogledalo, zimske suknje, moške 150 Din ženski plašči 100 Din, moški plašči 200 Din. Furman, Aleksandrova cesta 5, Studenci. 5173 Umrl je naš dolgoletni, zaslužni član ing- Vinico Strgar rudarski glavar v pok. Ohranimo ga v častnem spominu! V Mariboru, dne 15. decembra 1934. Starešinsko društvo „Triglava“ 5196 v Mariboru. Sprejema hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje najkulanineje ŠIVILJA, ki izdeluje prvovrstno plašče in kostume, gre na dom. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Izurjena«. 5166 Službo dobi j URARSKI POMOČNIK. vešč vsega dela se takoj j sprejme. Naslov v upravi ! »Večernika«, 5167 KRZNO vsake vrste od najcenejše do najfinejše kvalitete in izpeljave priporoča trgovina s krznom , SOBO opremljeno, lepo, s posebnim r>i n vhodom takoj oddam dvema J. SUrtK, vtlavns trg y gospodoma, tudi s štedilnikom. Meljska cesta 59. 5185 zraven manufakture Majer Popravila izvršujemo točno po solidnih cenah 5126 „Luna igrale Lutke, oblečene, nezlomljive, komad od. . Din 5'— naprej. Otroški telovniki iz čiste ovčje volne od Din 19'— naprej. Telovniki za dame in gospode po najnižjih cenah v veliki izbiri. 488 i Efcsportna hiša „iuNr Kal naj podarim letos za Božič? Svetujemo Vam: BeJo persJo za Vas in Vaš dom, ki bo služilo vsakemu najhvaležnejše. Fšanelš praktični in topli za perilo in domače obleke. Volneno bSsgo za obleke in plašče je najprimernejše božično darilo. Svila za ljubke večerne obleke je v veliko veselje vsaki dami. Izbera velika, cene nizke! TekstiSana EOdsfeldt Zahvala. Ob priliki prebridke izgube naše soproge in matere Frančiške Ferenc ■ tazen dragim sorodnikom in č duhovščini zahval j u-. mo najiskreneje zdravniku g. dr. Pihlarju, ki je posveča' vso skrb blagi pokojnici. Naša zahvala velja nadaljestare-šini Sreskega sod šča g.dr.Kuderja, nadalje g.ravnatelju f. Podlesniku, ki je zastopal Okr. sodišče, gg- uradnikom sodišča, stanovskim tovarišem užaloščenega soproga, g. odvetniku dr.Ravniku, ki je zaslopal maiib.gg. odvetnike ler vsem ostalini, ki so nas tolažili in blagopokojnico spremili na poslednjo pot. Iskreno se zahvaljujemo vsem darovalcem vencev in šopkov ter sploh vsem, ki so nam ob priliki prebridke izgube stali na strani. Žalujoči soprog, sin in hčerka. Zavese, preorosie, predpostelinike, flanelaste vatirane odeje, najmodernejše, tkanine za zavese in pohištvo, pregrinjala za postelje in divane, perje, puh, blazine najceneje pri Vetrinjska 7 — Koroška 8 Preseiitveno naznanilo! Dovoljujem si svojim cenjenim strankam, kakor ostalemu občinstvu vljudno naznaniti, da sem preselila svoj modni salon s klobuki »ŠTEFANIJA** iz Kopališke ulice 2 z današnjim dnem v prenovljen lokal GRAJSKI TRG 6 (zraven tvrdke Wallner-tapetnik). Pol zastonj dobite 15. Trpinovem bazarju Oglejte si izložbe! A/i srečni Božiček spomni se: Od vogala Gosposke ulice naprav’š korakov približno dvajs t pa si na Glavnem trgu sedemnajst • • • Delikatese, čokolado in bonbone „ . rp fam po ceni ima in se priporoča KJSlCif? 1 OTI" 48t3 Vozički za lutke, športni z gumijastimi kolesi od Din 90-- napr. EKSPORTNA I p B fifej m a RIBE dobite vsak dan sledeče: KRAPE IZ DONAVE ŠČUKE IZ DONAVE LINJE KARASE / , SOME MORSKE LOSE TRSKE (Kablio) MORSKE JEGULJE RIBJE ZREZKE (že »riprav-ljene) SMUČE (Fogoše) polenovke (posušene in namočene) Marinirane in oovojene ribe: biklinge SPROTE MORSKE JEGULJE RUSE Slanike ir vzhodnega morja: SLANIKE V ASPIKU SLANIKI SLANI ZAVITI SLANIKI in vse druge konzervirane ribe po najnižjih cenah. Na zalogi: prava bosanska sli vovka lit. 18. rum 22 Din. Perutnina: kapuni, gosi itd. in vsa druga divjačina L. UHLER delikatesa — Glavni Irg Zaboji s podkurilnim premogom KARBO PAKETI naj ne manjkajo pri nobeni hiši. Zaloga: tt. Andraschitz MARIBOR, Vodnikov trg 4 Kožuhovina Perzianec, koža D 150* Norski lev ... D 550* Svizec D 140* Sknnks D 60* Skunks naravni D 220* — Seal elekt. ... D 45*— Karakul............D 450*— Polh...............D 3*50 Prekrojjenie, krzneni ovratniki, plašči in jopice po najnovejših pariSklh in dunajskih modelih. Za strokovno in solidno delo ter točno postrežbo jamči P. SE§^ SCO, krznarski mojster Maribor, Gosposka ulica 37 5136 Najlepši in najboljši e 1 « R W» v naj večji izbiri JN »i Dobre topSe nogavice iz močnega bombaža . . iz trpežne „Macco“ prejice . . . volnene, mehke in prilegajoče volnene, posebno fino zanikane svilene z bombažem platirane . svilene s florom podložene . . . Din 12*-, 8--, 6-50 . . . Din 32*—, 18* — . Din 26*-, 20*-. Din 65--, 48*— . Din 32'—, 18*— . Din 55*-, 45-- C. Biidefeldt, Maribor otove in po meri dobite pri tvrdki franc CveHirc Maribor, Gosposke ulica 32 Kvalitetno blago! 5121 Tiajnogoreče peči za drva in premog kakor tudi Štedilnike kupite najceneje v žetoni L0T2: Jurčičeva ni. 5. Kupujte božična darila v manufakturni trgovini FRANJO MAJER Maribor, Glavni trgi 9 Javna zahvaa! Podpisani se tem potom iz lastnega nagiba najiskrenejše zahvaljujem dobrodelnemu društvu »Ljudska samopomoč" za kulantno in popolno izplačilo posmrtnine po mojem blagem očetu Jožefu Lapiju. To edino ustanovo priporočam vsakomur najtopleje. CIRIL LAPI, Maribor, Fochova ulica 40 KARITAS je oddelek domače, slovenske Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani. KARITAS zavaruje: za slučaj smrti, doživetje in smrt, doživetje, posmrtnino, doto starostno preskrbo. KARITAS ni samopomoč, ampak pravo zavarovanje na zavarovalnoleboični podlagi. Zavarovana vsota je fiksna, premija sta'no enaka, možen je odkup premije, otroci v družini so za gotove zneske brezplačno vključeni v zavarovanje. KARITAS izplača v slučaju nezgodne smrti dvojno zavarovano vsoto. Zavarujte pri KARITAS, podr. v Mariboru 5127 Orožnova ulica 8, telefon 29-80 Zahtevajte pri Vašem trgovcu izrecno le Dr. Oetkerieve izdelke! Pecilni prašek • vanilinov sladkor • pripomoček za vkuhavanje * različni pudingi in šartlii! 5122 Centrala: MARIBOR Gosposke - Slovenske uUce RANILNICA DRAVSKE BANOVINE MARIBOR ■ Halboll varna naložba denarja, ker Jamii »a vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s telim svojim premoženjem in z vso svojo davlno moijo — — Hran linica Im vr i u J e vse v denarno stroko spadajoie posle točno i n kulantno SnrAiema *,0»® »« knjižice na tekoil <3 p I C ] C III o po nalugodneliem obresti raiun obrestovanju Podružnica: CELJE Julnoitajerska hranilnica * Mariborski »V e č e r n i k« Jufr BBHHBHPBHE5J2EE3n25HBtt32ERi?(P» SBHHHKBHM v • .J izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik t STANKO DETELA v Maribom 7