Posamezne JtevHfeei Navadne Din •—•75, ob nedeljah Din 1*50. •TABOR* lrS«|a rgalc dan* razvca nedelj« in prarnfTcoT, ob 1« uH * o«ihjmnrr» naslednjega dne °"»rčoo po pošli* D 10 *—, »ern.rtvo C) 18'—, dostavljen D ll#50t t»« iikamice D inserati po d^^ov&m J!*r^a «e pri oprovi .TAB )( ki je izšel te dni v beograjski J,nokratiji«. Iz članka povzamemo: h»c .! b°ij se bliža dan volitev, tem V^fl Postaja teror radikalnih oblastimi1'1 ^'žava se nahaja v znamenju popol- n«r. ““va. zv ua ud ja v p cj;,^aT brezvladja. Kdor ni ortodokse sjy2»' nima danes pravice ne do drž da iksen ra- Eluji' ,“"ut &anes pravice ne ao državne (j, ’ ue do zakonite zaščite, jutri mor- bo imel niti pravice živeti, v, '«*. deset milijonov dinarjev so iz-vlal*' a ozici.iskerra »fonda, češ, da h», i ®9^re^l,ie denarja za ogrožene al-v « • bolgarske meje(!) V času, ko I asivnjh krajih dobesedno vlada glad, morajo bolniki v bolnicah spati nagi, z ?Im operejo perilo, ker država nima dmH ^enar^a' delijo radikali denar na bun *n £a sipljejo svojim tri- Jt,,"0™’ korumpirajo volilce in jim (j. Politične mrtvece, mrtve duše. er;/? ne Poniaga denar in korupcija, pa rož isi .or°žniški bajoneti. Kaj pomeni o-naSa • bajonet v naši državi, o tem je st«a fWn?st dovolj’ poučena iz cele vr-kf» *’ ^st'b drobnih in sramotnih afer, b>fM !a^° nečastnc za deželo, ki hoče kulturni Piemont Balkana, ske- m°b'lizacija najslabšega policij- 'Vsafco ma‘er*'ala Je izvršena. Ljudje brez moralne in strokovne kvalifikacije tem' r p®klicani k reševanju »moralnih nem V* sfrankc« ki se nahaja v popol-in V ^n*’ ki so se vrnili iz ječe da a’ ?e pridejo v njo, so se združili, vet- .ličnim in divjim zamahom proti da j1 ..svobodi jugoslovenskega naro- iega !J0 ,kako novo kroglico za svo- b».^dikalnega gospodarja, ne ar°d je umolknil od presenečenja in da-in °fe pr*ti k sebi. Nekateri, ki se ne Pova ■ ne °d terorja ne od podkn-jih krepko vztrajali pri svo- stai-p.vi^niii strankah. Drugi, ki so ne-ven nJS|1. in manj odporni, bodo ostali izšlo d Učnega foruma in kadar bo pri-niahu° °?°^iine bitke, k zadnjemu za-svete'«ra<^ ne b°'i° uporabili svoje naj-(VoniJSe Poglavitne politične pravice: '^e Pravice. v Ju*^m pravcu -ic nevarnost največja Postaj^1 Izglcda — in ta slutnja ‘veliic d !VSak ^an verietnejša da se bo , ;voJi^e e tatnošnjih volilcev abstiniral od idiv-;ax> ’ hoteč se na ta način izogniti Tud^ltUl n,a^evanju radikalcev, se foi1 v B°sni ni mnogo boljše. Dočim žet; ni° f. Panislanskim fanatizmom pro-naiVex. s‘llnani udeležili volitev v kar sitih .^evilu, se v srbskih in lirvat-strau- ;asah opaža nekaka zbeganost, m neodločnost. ■vati ^iišega pač ne moremo pričako-talj bndstva, ki so ga do včeraj tep-Ra (ja £trij5ko-turški »schutzkori« in ki ^aj es tepta radikalski žandarm. Kako jlelj 2aSe,nski kmet prosto diše in se opre-■?. a'i °no stranko, ko pa vidi na ?a Vrat ' c‘a rnu begovska tiranija čepi Štanri01,’ da orožniki razganjajo shode ^aln» ‘ozno pretepajo nasprotnike ra-jj^Ka režima- f>1? nlt +a^na stranka umira banalno. Ni-^ila _J°!^o moralne moči, da bi. zapu-**sto lltlČni oder z odločno in fino Pristopajte k CMD! Velik demokratski zbor v Zagrebu. Znamenit povor dr. Lujo Vojnoviča. sporazuma r j; ^ ~ Zagreb', 5. marca. Včeraj predpoldne je govornik' vpraša], ali je SploH še kdo se je vršilo veliko zborovanje demokrat- v Jugoslaviji, ki bi si ne želel sporazu-ske stranke, ki je vzbujalo mnogo zani- m a? Mi hočemo biti etio, tako koi smo manja. Dvorana Apolo-kina je bila na- hoteli biti zedinjeni dtfa 28. oktobra In 1. tlačeno polna; mnogi so morali oditi, ker decembra 1. 1918. Nočemo pa sporazuma ni bilo več prostora. Predsednik zagvob'- med državo iri državo. (DoigotrajtTo ploske krajevne organizacije dr. Ljubomir tekanje). Kar se tiče Tomašič je otvoril zborovanje iri na kratko opisal položaj v državi, zlasti pa položaj demokratske stranke, o kateri je dejal, da bo dobila veliko več kroglic nego jih je dobila ob volitvah v ustavoda jno skupščino. Na to je predstaA^il kandi- revizije ustave, izjavlja, da oni, ki jo zahtevajo, mislijo, da bomo z revizijo postali prvi narod na svetu, da bomo imeli najmočnejšo mornarico in največje blagostanje znotraj date demokratske stranke z nosilcem li- države. Oni se oklepajo revizije ustave, ste za Zagreb, dr. Luje Vojnovičem na čelu. Dr. Lajo Vojnovič je povzel besedo in' dejal med drugimi: V inozemstvu sem si pridobil n)nogo izkuSenj iu' zuauja — to Vam sedaj dajem na razpolago. V politični boj me vodi misel, da je naš narod edinstven in' nerazdeljiv, iz te pa izhaja tudi drugo dejstvo, namreč: politični boj moramo voditi z ljubeznijo, nikakor pa ne s' sovraštvom, Temu načelu se ne odročeni irf od tega me ne morejo odvrniti tudi časopisni napadi na mojo osebo. Še pred kratkim sem imel priliko konstatirati, da plemensko sovraštvo vedrfo bolj raste. Ni tedaj ouduO. če še toliko govori o hegemoniji, raviziji, federaciji itd. namesto o sporazumu, ljubezni in delu. Ker jaz Mišem iz Srbije, marveč iz one Dalmacije, ki je skozi stoletja stalo na strani Hrvatske in Slavo- ker nimajo ničesar dragega. Ustava ni večna, ni tudi 10 božjih zapovedi. Ivo pride čas za revizijo ustave, jo bomo spremenili, kajti ustava ni nad ljudstvom’, marveč ljudntvo nad ustavo. Oni, ki že hočejo revizijo, pa bi hoteli odpraviti zakon, ki še ni popolnoma npeljan v življenje. Hočejo, da se vrnemo nazaj k 1. decembru 1918. Tega pa mi nočemo. (Burno odobravanje). Dalje, je nadaljeval govornik, nam dela težave uradniško vprašanje. Zame je to vprašanje tako važno kot za druge revizija ustave. Če pridem' v parlament, boni delal z vsemi sredstvi na to. da bo to vprašanje prvo i¥a dnevnem redu v novi skupščini. Tstotako mi delajo skrb nnči invalidi; tudi njim’ vdoru država biti pravična. Invalidsko vprašanje je treba čimprej urediti definitivno. Naglasili moram — je dejal govornik — da Zagreb ni na pravi poti- Tu se pre- nije, mislim, da bi bil zelo občutljiv na- več govori v tujih jezikih. To je treba pram eventnelni hegemoniji, is otako tudi moji drugi tovariši iz teh pokrajin. Čc pa se bomo mi vsi zaceli vmešavati v beograjske razmere, če bomo resno in' z ljubeznijo sodelovali pri delu za skupno državo, tedaj ne bo več povoda z>i govorice o hegemoniji. Značilna je, da o Hegemoniji največ pišejo ori, ki sploh riso bili v Beogradu ali pa so bili zgolj krat- odpraviti na tak način, kakor to delajo Nemci. Če se že govori o tircgemoniji, tedaj moram reči, da mi je ljubša Srbska 'nadvlada nego nadvlada nemškega ali madžarskega jezika. (Bnrno, dolgotrajno odobravanje). H koncu svojega govora Se je dr. Vojnovič dotaknil razmer v demokratski stranki in je zaključil svoj govor ob ko časa, ter tisti, katerim gre dobro, pa navdušenem aplavzu zborovalcev. Ob 1. hegemonije niti ne čutijo. nri je bilo zborovanje v največjem redu Prehajajoč na vprašanje ' končano. Evakuacija tretje cone v DaSmacIjS. Velike slavHošti lia Sušaku. Suša k', 5. ni arca, Na včerajšnji seji šnjim zapustile vse kraje v tretji dal- paritetne komisije je bilo ugotovljeno, matinsk! črti in jih točno po degovorje- da je bil Sušak mirno izpraznjen. Naša nem načrtu izročile našim oblastem’. — delegacija je izrekla italijanskemu po- Prevzetje se je izvršilo v največjem veljstvu svoje zaupanje, vendar pa je mlu. prvdarila, da ne sniatva evrkuac^jn Ra-šakn za končano, dokler nista v h asi po-sefli Delta in Baroš. Premer med Suša-kom in Rijeko še ni vzpostavljen. Beograd, 5. marca. Glasom uradnih’ poročil so italijanske čete predvčeraj- -a- Suša.k, 5. marca. Pre't1v'*eraj«njlffi 'sla bila evakuirana Blo.rraJ in Nnvi-grad. Na Bjcki šo fašisti priredili slaV-nest povodom obletnice piiia proti 7a-iVellovi vladi. Na Sušaku Sc fce včeraj vrSile velike slavnosti. V ri. j.. ljuje 'deliato o lauHann1?^:’ mirov n! godbi. po- Komuništičrfe demmStvac*je v Pragi. Praga, 4. marca. Dinos predpolden so priredili praški komuuisli v Sot' jini dvo* rani protestno zborovanja proti zakonu o zaščiti države. Po zborovanja 30 hokli demonstrirati v rtotrai-jem' delu nipsta. Grški priiic Pavel v J3? Beograd. 5. marca. GvSki princ Pavel, brat gtškega kralja, j; na potovanju v Atene zbolel na Španski influenci in je moral v Beogradu Issiop ti. Pl ine je gogt' ri£šega dvora. Dr. Lukinič v av.jij^rui pri kralja. « s-royf,n Prei^dmk biv- policija je morala z vse silo razkropiti se IS.aroone^skupsetn? dr. hdo Luk nič množice, pri tem pa je nvvs’.* laka gr.jo-je bil p;edvcerajsn.um pri Kralju v nvdi- r-a, da je bilo razbitih' več izložbenih s-.l^nci at mn 3e poroča? o politični Sitna- ic, n. Policija je aretirala 14 o?eb, cjji ter o volilni agitaciji. BORZA’. Iz angorske ška .lr.ritič , . /T » „ . Lun h, 5. marca. .) Pariz 32.a0, A ng or a, 4. mare^. Narodna skupšči- Ueograd 5.85; London 25.13, Berlin 0.0236, na je izvolila dne 8. iuavin, nivi karnisi jo Praga 15J55, Milan 25.62, Newynrk iiJM 25, za zunanjepolitična vprašanji: eden naj- Dunaj ft.0074 sedem osmink, žigosane K večjih ekstremistov P'e;šn.je komisije 0.0(175, Budimoešta 0.17 »edem osmink, tokrat ni bil ifcKoljejj. Skupščiaa fiada-.. Xaišaya fit012, 3.13. B„ukareW» 2,5d* Luč ob Adrš|i. Naše čete so vkorakale v Sušak. S tem je izvržen glavni del rapallske pogodbe. Od črnega dne 11. novembra 1920 do 3. marca 1923 je trajala mučna nego-I ovost. Pogodba, ki jo je naša država sklenila z velikimi žrtvami, pa s poštenim namenom, je bila zgolj žoga na rim-i slcem Ouirinalu. Koliko vlad se je medtem izmenjalo v Italiji, a nobena ni imelal resne volje, da bi razčistila razmerje z\ Jugoslavijo in' storila to, kar mora ato-i riti vsaka poštena država. Italijanska; država je poslala iz svoje notranjosti! najhujšega političnega belcebnba in že' se je zdelo, da bo rapallska pogodba na, Ouirinalu moralno raztrgana, toda — ita-lijanski mentalitet pač slika strašne, strahove, navsezadnje pa položi orožje pred vsako oviro, kjer bi bilo treba tve-gati življenje. < Naš obmejni spor z Italijo so tedaj! likvidira, četudi pozno. Vzlic temu n go-«1 tavljamo z odkritim zadoščenjem, da izj besed rapallske pogodbe postajajo de-, janja. Italija se dobro zaveda, da je ra-. pallska pogodba, čin nasilja. Vsa njena politična modrost se v dobi faeistovskega' režima suče okoli tega, da. poveliča na-! sil je, posveti pest močnejšega in navduši' svoje množice za »ideale« imperijalizi' ma. ; i . i ( Zaveda se, da je v času politične itfi socialne samoodločbe zagrešila na j več ji; greh proti načelom mazzinijevskega na-« cionalizma, zato pa. skuša popraviti Maz« zinija s Mussolinijem, demokracijo a diktaturo, moralno pravo človeka in Ha-* roda s pravico posti in’ sile. Pustimo jot pri tem; že njeno neuspelo izigravanjet rapallske pogodbe je znamenje slabosti! in umik v varno zavetje, v senco bobnet čih fraz, ki toliko laskajo italijanskemu* temperamentu. ^ Kakorkoli se zavedamo, da Se sedaj1 le 'spreminjajo obveze ha narodni rani J ki jo je jugoslov. narodu zadal Rapallo,1 se vendar veselimo, da je na naši prvi« trdnjavi tik Reke, pred italijanskimi očmi, sinila, luč svobode, ki bo blestela daleč čez Adrijo, v Istro, proti Trstu iu dalje. V času, ko doživlja n'aša država težke1 volilno boje, ko se politično-strankarskal' nasprotja pretiravajo z vročično fantazijo in ko bi nepristransko in trezno misleč človek sodil, da. se bomo Jugoslova^ ni pobili med seboj radi te ali one politične formule, v tem času je veselje vi S n šakn res prava luč, ki jo gledamo s fi-i sto radostjo, kakor gleda potnik razsvet-1 Ijeria okna tihega donia, ko je prehodil! dolgo pot po neznanem' gozdu. Svobodni Sušak, naša luč v bližini Severne Adrije, naj nam prinese v krik irf' vik političnega življenja fanfare pra-' vega rodoljub ja, naj nam pove, da iniamo samo eno dragoceno imetje: svobodo irt 'samo eno svobodo: narodno državo. Vse drugo bo prišlo 'samo od Sebe, če boirto trezni in delavni In če bomo živeli kakor ena družina v eni edini očetovski hiši. Ni ga viharja, ki bi nas mogel uničiti,; ako bomo vedeli ohraniti trdne temelje, ki Ha njih sloni naša država. Naj pride karkoli, brat pomore bratu, vsi smo in bodemo eno, če je naša volja 'složna in edina. .v.. . .—:. ^ Naša škrinjica v maribor-’ skem volilnem okrožju je priral Sfran % \r r& n o e«-. Maribor, 6. marca 1923. PolStičn® vesti. j * Pogajanja z Bolgari V Nišu se vrši; te dni pogajanja med našimi in bolgarskimi dolegati radi ureditve obmejnih odnošajev. Sporazum jo bil doslej dosežen v toliko, da se naše granično četo po-tanože in da morejo v slučaju potrebe (ob vpadih bolgarskih četašev) pr popiti tudi na bolgarska tla. Isto pravico imajo v slučaju potrebe tudi bolgarske pati ulje. Tudi se je dogovorilo svobodno gibanje naših državljanov na bolgarskem ozemlju, ako imajo tam posestva, in narobe. Volno glfeaul®. Radikalna polomija v EVlara-boru. Izžvižgan radikalni shod v Kazini. — Ogorčeni klici pristašev vseh strank. — »Atentat« na ministra Stojadiuoviča. j Maribor, i. februarja. Včeraj popoldan je prispel semkaj finančni minister in nosile« radikalne lisi e v mariborskem okrožju, dr. Stojatii-Jriovič, v spremstvu pokrajinskega namestnika Iv. Hribarja. Pripeljala sta sc vsak v svojem salonskem vozu ter od-sedia v hotelu »Meran«, kjer jc minister tekom popoldneva sprejel razne naročene deputacije kupljencev. Zvečer se je vršil istotam banket, katerega so se udeležili razni novopečeni radikali, To so bile predpriprave za današnji javni radikalni volilni shod v veliki kazinski dvorani, za katerega so delali plačani agenti tudi po mestu pravo cirkuško reklamo. Shod je bil napovedan za 10, aro in res Ib3 je pričelo že pred tem časom ?birati pred Kazino polno ljudi, ki so polagoma ivslopali in skoro napolnili dvorano, ki tpa sicer ni velika. Radikalni voditelji z tministrom na čelu so bili pri poglsdu na zbrano množico prav zadovoljni, saj niso iVedeli, da to niso njihovi pristaši, ampak fciamo radovedneži vseh mogočih strank. [Prave radikale so tvorili samo Naebti-gallovi plačanci, katerih je bilo 20—30. Kmalu po 10. uri jo otvoril vitez G:a-belli shod ter dal besedo ministru Stoja-Idinoviču, ki je precej mirno in stvarno Irazložil program radikalne stranke, nje-Ino predvojno, medvojno in povojno delo ter današnje stanje. Govoril je o veličini In moči stranke ter obljubljal ugodno reči tov vseh naših, pred vsem še finančnih (vprašanj, če bodo volilci glasovali v tolikem številu za radikalno stranko, da bo izšla iz volitev no le relativno, ampak tudi absolutno najmočnejša. Stojadino-(vi6 je slab govornik, zato sc navzoči ni-fc> veliko zmenili za njegove besedo, ampak «o so tiho pogovarjali med seboj. Za Stojadinovidem je povzel besedo srezki kandidat dr. Drnovšek, ter pričel deklamirati svoj govor, katerega se jo baje celo noč na pamet učil. Njegovo besede So najprej izzvalo smeh, ko pa je govoril, da bo radikalna stranka dobila najin anje 180 poslancev, jo nastal v dvorani Mario Mariani: In vas ni bilo. {Ia knjigo »Lacrhne di s migne« (Krvave solze). Prevci: Ado Makarovič.) 1 Sedaj je oni čas daleč, tako daleč. 1 Zdi se mi, kakor da mi je zvonila v isrcu dnevna in večerna Ave Marija. Zdi fce mi, da nisem bil uikJhr daleč od vas. Skoro po enem letu Sem našel zopet sladkost vašega pogleda, blisk vašega smeha, gorkoto vašega mesa. Nikdar nisem bil tialeč od vas. Sedaj sem zab'.l vse. še ste t". okoli mene. Kakor venec: moj iga čela str. Kakor oblačilo mojj duše. Kakor koža, ki pokriva moje meso Danes kakor kdaj prej, kakor vedno, Vse sem pozabil. In xdi se mi, kakor bi ur* bil nikdar daleč od vas. Na vse sem zabil. Na dolge napori; sopenja v (strahotah 3n studu; počanne mrzlic? noč’ v ckopih ‘j(v mrazu, zajednem od večnih snegov); ikrhke, zlomujene kosti; na sanje, junaški idellrij naskoka. Na dolgočasje brezkončno v brezkončnih puščavah mojo samote, smrt, ki jo bivala v njej, smrt povsod pričujočo: nad mano, pod zemljo, spredaj, zadaj, 'ob bokih: ure, dni, todn_\ mesece. Na živo meso tovarišev, '-natrgano, krvavo po trujevib un.- mucu ju. splošen krohot. Huda Kurja pa je naslaja, ko je naglasil, tla 'se radikalna stranka briga tudi za delavce, uradnike in kmete. Padali so medklici: »To je laž! V vrstah tel', imate samo plačance! Dajte nam raje kruha in nc obljub! Milijone trošite za volitve, mi pa stradamo!« itd. Uskok Slanovec, ki jo stal sredi dvorane .je pričel s pomočjo detektivov, katerih je bilo v dvorani kakih 20, metati posameznike, ki so ugo-do. Še večji nemir pa je nastal, ko jo nalcev« je bilo vedno več in tako je moral dr. Drnovšek hitro končati svoj govor. Tretji je govoril na to bivši komunist Nachtigall, ki je trdil, da je radikalna stranka edina, ki lahko izboljša žalostni položaj delavstva. Njegovih besed pa ni nihoe več razumel, žvižganje, kričanje in krohotanje je bilo tako veliko, da je zaglušilo vsako govornikovo besedo. Še večji nemir pa je nastal ko je med splošnim kričanjem vpil Nachtigall, da bo radikalna stranka, če bo treba, izvedla svoj program tudi z bajoneti. Navzoči so kričali: »Fuj! Izdajalec! Plačanec! Kaj si govoril prod dvema mesecema1? Kje je tvoj socijalni programi« itd. Proti govorniku se je razen par plačancev postavila vsa dvorana, tako da bi bil moral Slanovec pometati ven vse, če bi bil hotel napraviti red. To pa ni bilo mogoče in zato jo bil, Grasselli prisiljen ob :}i na 11. uro shod zaključiti. Dr. Pfeifer in Hribar, ki sta tudi nameravala govoriti, nista govorila. Grasselli je izjavil, da mora minister Stojadinovič v Mursko Soboto in da radi tega shod zaključuje, v resnici pa je bil vsled nemira k temu prisiljen. Navzoči, med katerimi je bilo največ socijalistov, narodnih soeljali-stov, pa tudi več klerikalcev in demokratov, so na to med splošnim kričanjem in smehom odšli na Stolni trg ter v Gledališko ulico, kjer sta čakala na ministra in njegove spremljevalce dva automo-bila, zastražena od cele trume detektivov, policistov in orožnikov. Ko je prišel iz Kazina minister Stojadinovič, je nek mladenič, ki je stal v bližini, segel v žep po cigaretno dozo, v tistem trenutku pa sta ga že zgrabila dva detektiva ter ga preiskala, misleč, da je hotel izvršiti a-tenlat na ministra. Vsled strahu je padla mladeniču doza s cigareti na tla in ko jc ljudstvo to opazilo, je nastal ponovno silen krohot. Tako se je odigral v Mariboru prvi radikalni shod, ki bo najbrž« tudi zadnji. Minister Stojadinovič se je na tem shodu lahko prepričal, »kako trdno stoji radikalna stvar v Sloveniji« in koliko upanja je, da bo »zmagal«. Radikalni listi pa bodo gotovo poročali o sijajnem shodu. iti »'UrdSHH H EBSICJiaSJBBBI^ ili Ant. Rud. Legat, Ufiarlbor Sfovenska u!!ca 7. *25 Telefon št. 100. Na mrtvo meso tovarišev, usmiljeno zbrano v plašč. Na vso sem zabil. Sedaj je vs.o to daleč!... Dolg triletni sen. V sanjah Smo morali prehoditi rdeč, omotičen pekel, da smo vzcveteli v življenje. Tu šli smo skozenj. Dršeč svoje življenje stisnjeno med zobmi, s stisnjenimi čeljuftmi, da nam ne uide in ne zapusti našega telesa, neplemenit kup umazanih cunj na solnčni belini v dražečem brenčanju strastnih muh. Ker umre tako junak za domovino, ga rie sežiganio več na dišeči armadi. — V daljnih časih je bila grmada, v daljnih časih je bil plamen!... Pozabil sem že vse. Strahoto in stud. Ker sto ve sedaj tu okrog mene, v zlati pajčevini življenja, in me gugate v sladkosti svojih vlažnih oči, in mi re/.otc živce s svetlim nožem svojih smehov, in mi pojete v sneli pesmi, dobrikajoče in otožno očitajoče, pesmi vaših glaskov, zlatih in srebrnih, glaskov, ki sc vračajo razjedat srce v vetru opomina. O, ve ste sedaj tu okrog mene. Svoje prstke vpletate v moje hrapave prste, srkati mi dajete rdeče cvetke svojih ust, zastrupljate j mi možgane s parfumom Atkinsona in j Cotvja, sedaj ko ste tu. Sestrice plavolaske, sestrice rjavolas- < ke, sestrice malo, zastrupljate mi kri z yonjcm svoj , ga nalitega fflosa, slajšega J Podkupovanje na debelo. Radikalski poglavarji v Mariboru so hoteli povodom prihoda fin. ministra Siojadinovlča pokazati njemu Potemkinove vasi radikalke moči v Mariboru in si zadnje dni napeli vse siie, da bi s podkupovanjem prcir bili zase obrtni k j oziroma njihuve voditelje, da bi se prodi!! in izdali Svo-joga kandidata Rebek*. Lotili so se linj-piej tajnika obrruega društva Kenda, katerega so hoteli spiliti na ,ed s trm, da so mu obljr.rU^zastaviti svoj vpliv na merodajnih m-?s*iii« za pokritje deficita obrtno razstav \ G Konda je pa vidci, da je ta obljuba Blažev žegfm ter da hočejo radikalci rsanv) izrabiti tc vprašanje, da prislep.aijo nekaj obrtniških glasov. G. dr. PlVfi-r je pa Šel celo tako daleč, da je predsedniku Slov. obrtnega društva g. Novaku obljubljal 25.000 Din., ki bi jih izplačal do 10. marca, če se udinja radikalskim priganjačem, G. Novak g» primerno po r: 1 o polttKni liiiti in pošteno.<:i Gospjdje radikali, vr?( obljube in y.ti denar pri prstenjakih »oležejo. Obrtniški kandidat g. Ivan Rebek je imel v sredo zvečer volilni sestanek na Polzeli, v četrtek pa v Braslovčah. Oba sta lepo uspela in bode se zlasti obrtništvo z vso silo zavzelo za Rebelcovo izvolitev. Volilnega Shoda demokratske stranke v Radvanju se jo vkljub nalivu, ki je bil najhujši ravno ob začetku zborovanja, u-deležilo toliko volilcev, da je bila obširna soba v gostilni Pšunder čisto polna. Shod je otvoril nadučitelj g, Knaflič ter predlagal za predsednika shoda posestnika g. Jožeta Glaserja, kar so vsi odobrili, Govornik dr. Roisman je v skoro dve-nrnem govoru razpravljal predvsem o bistvu politike, parlamentu, nalogah poslancev ter o bližnjih volitvah. Navzoči so bili večinoma delavci, kmetje in obrtniki. Nekaj klerikalcev je v začetku u-govarjalo izvajanjem govornika, ki pa jim je dal na medklice tako stvarna pojasnila, da so potem z ostalimi vred odobravali njegova izvajanja 5ri je najinto-ligentnejši med njimi glasno rekel: jaz sem klerikalec, toda »Stražinega« psovanja ne odobravam, najmanj pa to, da se odgovorni urednik ščiti z Imuniteto. Navzoči so zlasti tudi priznali, da imajo volitve le tedaj kak pomen, če se podpira močno stranko, ki bo lahko prevzela tudi vlado in' zlasti vrgla korupcijo radikalcev. Na podlagi računanja, so vsi uvideli, da more to težko nalogo izvesti edino demokratska stranko, ki ima v mariborskem okraju na svoji listi res nesebične, ugledne in zmožne politike, V Šmarskem okraju se je vršil v nedeljo 4. t. ni. sestanek zaupnikov v Mestinju in volilni shod v Šmarju pr' Jelšah. Na obeh so govorili kandidati gg. Puklavec in Malgaj ter uredflik Špindler. Ljudje uvidevajo vedno bolj potrebo in važnost stvarnega gospodarskega dela v bodoči narodni skupščini ter smatrajo baš g. Puklavca za edinega pravega zastopnika šmarskega okraja. Sa-mostojneži, ki so pri zadnjih volitvah kar sipali obljube, so v okraju doigrali. 'nego vsak parfum’. Atkinsona ali Otyja. Sedaj, ko 'ste In. In za vas sem vse pozabil. Strah )to hi stud »voj ih ti "h d >!g'th. mučnih let, ko mc j-; u.tlonila vojna, ko me je uklonih 'smrt, so sta mo uklonila o moja plahi dnša — žrtev in junaštvo. Vs,- v3m' pozabil sestrica malo. Samo nekaj nisem m c;*, el posab.tl; te strahote: vas ni bilo. In t.\ da Tf.Htrio 'm "ti v n* nas j-: tlačilo in žgolo bilj nego glad in’ f.r;a napor, smrt. In to, d.i ni bilo vas, je bila naša prava vojna, vojna z našim ubogim mesom, ki ki vas jo obupno klicalo, tudi na sneženih postiljali, na posteljah trnjevih , granitnih, blatnih, krvavih, na posteljah smrti. Vedno smo vas klicali, vedno o hupajoče; ko so škrtalc kosti v brez :nih nočeh v strašnih sanjah, ko je telo dalje trpelo. Na dolgih pohodih, ko nam je bila duša v grlu, smo se pritoževali v agoniji, v naskoku, z grgranjem, s hropenjem. Ko jc bolelo živlejnje skoro kakor smrt, v zmrzlinou čakanja — med napadom ;n nasprotnim' Mapadom — po hodnikih bolnic, z razbijajočimi senci v mrzlici in od delirija obrnjenimi možgani. Vedno smo vas obupno klicali, sestrice male. In vas ni bilo. Samo zato ne moremo pozabiti strahote in studa, samo zato: ker vas ni bilo. Ko go jc smehljal april med popjem V Svečini še Je vršil zaupni sestanek, Somišljeniki se udeleža nedeljskega javnega shoda v Sv. Juriju *b Pesnici. Pitijski in ormoški okraj in volitve, V teh dveh okrajih so se poskusili Pr8‘ teklo nedeljo Radičevci, narodni socijaku in »Napredna kmeekoobema zveza;. zaupnem sestanku v Središču v soboto zvečer sta govorila v nedeljo v Ptuju ^ društveni hiši (za Narodni dom se je prej oglasila narodno socijalistična stranka) srezki kandidat Lovro Petovar in nosi" lec liste dr. Kukovec ter predsednik c' hlastne organizacije dr. Lipold P!X_ 200 zborovalci. Popoldne je zborovaJ na Domovi še Lovro Petovar z velik1™ uspehom, dočim se je n ar o An'.m socd3*' ceni shod ravnotam izjalovil. Govo* ^' Kukovca objavimo v naši četrtkovi daji, ker bode kažipot cgli stranki o r°' Tam sem opazil, da gre kupčija samo nlC' d cvetlic, mod grmičjem divjih zeli, čakali, da se nam prikažo bel nic^ 3 tlanelne oblekce, in plavolasa glavi«11' in mlad, jasen smehljaj — na cesti, vij°cl se navzgor, v mešanico zelenja in neb*"' A se je prikazal n smrt. . • Peli smo ponoči v barakah. Ne o ve3n in smrti, venno o ljub&zni in o v-as. »’E mita in n- s' / .. ,)CZ„[i kjer se je sprehajala nekdaj jenib beneških deklet, zrealoo se v 7- ^ Brentinih vodah, a beneških dekle bi,° vcC' i-? so S’5 Bil je topot čevljev alplneev, * proti Grapi, ovenčani v ekspl°*!3^r!j)(,. in sikanje tonovskih krogel, ki 'c ja!o z visokih olanot. Bila J° va§ ni bilo. start. in Maribor, 6 marca 1923. TABO E* Stran » na- primeren za- toiesarji in živinskimi barantači. 'Za kme-* se nihče no briga. Mesarji iri barantači Kupijo od kmeta živinče in kmot mora jsl° na sejmski dan postaviti pred mariborsko klavnico, kjer barantali eaarano ?vw5e Prodajo z naravnost ogromnim . bižkom dalje. Bil bi skrajni co gostilnah tisočake 'f‘8nil na zgovoren jezik 0l'Nki. nagobčnik. J* Ljutomera. Pred nekaj mcšeci so Neznani tatovi nkradli pri tvrdki Kxim .5fiznc2a manufakturnega blaga za 200 ti-kron. Takrat orožništvo ni moglo 'Slediti tatov. Zdaj pa so se izdali s trm, a_so ukradeno blago začeli prodajati, tudi iia zadnjem sejmu. Dozidaj so ‘liJrti: Jožefa Semenčič iz Kamcnsčaka, t ‘at)a pobožna in sveta devica, cvet ]ju--oruerskili tereijalk, njen brat — po po-: lcu krojač — in tega žena. Gotovo še jma^ tihe družabnike, ki jiii gotovo v 'rafkem prime roka pravice. — Ponoči ^br. je iat vlomil 'najprej pri ^'Jučavničarjn T. Kovačiču, kjer je u-v5a°cl sveženj vetrihov. S temi je potem j prl prodajalno g. Magdiča, vzel moko, J.ruh, čebulo itd., in' tovarno g. Martinu-w<,;!> kjer je ukradel razno usnje, pa se ^a Sipah potem porezal. Takoj drugi 'jrin_ so orožniki prijeli zloglasnega, Ro-1!®3 17 let starega Lasiča ter pri njem ,ltl'^li ukradene stvari. a ) a jj 8 Koncert, umetniške dvojice Tro;;t. ' Sem Celjanom je šo v najlepšem spominu klavirski koncert prvega sloven-^ega klavirskega virtuoza er. Ant. Tro-Ja_ >n njegove soproge Claire Trost-• picdler, ki se je vršil pred dobrim le-°m Ta umetniški užitek se bo nudil Ynr)vič v soboto 10. marca-, ko priredi potniška dvojica Trost svoj klavirski 'Koncert v mali dvorani hotela »Union« v ju. Predprodaja vstopnic v. trafiki ge. ■Kovač. Mariborske vesti. Maribor 5. marca 1923. m Orjsiiia. N u.oj v' pcndclj ----smo pozneje, ko Hnio se vr- 4,1- niste pozabile, kaj iste. Tisti, ki so ja K ^0lt,a’ in ^i s0 služili toliko denur-šv*l K° ^am Plačevali lope oblekice 1 <'no novice, dragulje in parfume Al-sona in Cotyja. Tn ve ste nas izdale ^c- Da bi ne zatajile svoje lepot jj ne zatajilo ljubezni. Blagoslov!j::ne; r sto n0s zatajile. Ne jezimo se na vas, 'di v lSmo se vrnili, sestrice bi on k . ®’ sestrice brunetke, sestrice male VaV'* Sni° Se vrni^ oc* *am’ kjer ni bilo •st ^'kdar v treh dolgih letih ljubezni in Haa v . uas ni tako mučila Seja, kakor tl ar Z°;'a 8ef*a;’ P° vaših poljubih. Nik .y lakoti se nismo s tako strastjo za Se/ • V !rr^’ Su,|i kruh, kakor ujedamo u J?3 va«e meso. Utrudite nas v dolgih i,p' i0sW>: kakor nismo bili tSo nikdar Sesf1^ v dolgih naporih in mukah! kes/*08 ^avolaske, sestrico rjavolaske, W y 'C° male, vpletajte svoje tenke prst-'noje hrapave prste; bodite tn okrog ^ Dajte, naj vdihavam parfume W lns°na in Kotyja, vonj vaSega umi- Itoodsi® gledališč® Repertoire: Pondeljek, 5. marca. Zaprto. Torek, 6. marca Urh, grof celjski Ab. C. akademija v Zagrebu, Društvo lirvat- priti skih književnikov v Zagrebu, Narodno kazalište v Osijeku, Mestno gledališče v Celju, UdruŽsnje glumača v Beogradu, Udruženje glumača v Novem Sadu, U-druženje glumača v Subotici. Mesto Kamnik, HrvalsKo pje\ atiko društvo »Kolo« v Zagreba, Fevsko druši vo » Lira« v Kamnika Muzjica Drav-.k^ d,vizije v Ljubljani, Kom>’ozitor Srečko Albini' v Zagrebu, Kompozilor F. 8 Vilhar v Zagrebu, Hinko Nučič v Zagrebu, Dr, hvali v Celju, Skladat tj liisto Savin, Unvna-+e.ljstvo zrlravil'š;a v Rogaški Slalhii, Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani, Hrvatsko pje^aiko društvo /Lisinski« v Zagreba, Uprava Narodnega gledališča v • PrflgS, Glasbena Mat:ca v Sam grof Urh z dvoma biričema. . V sled tega poročila je vsa družba ogorčen«, osobito. ker je znano, da pred grofom nobeno dekle ni varno. 2. dejanje. V noči poje poti razsvetljenim oknom Marjetica zaročenec Ivan! svojo podoknico. Napram tovarišu Va-!en+:ru izvaža ,%ni adkoti in vso ljubezen, ki so mi jih • Z «1 dolga sl'aliotna. leta. tam, kjer ^ bil; 3 Sm * in — kjtr vas.itf pil«, Mariborska gledališka uprava je na nepričakovan in nenavadno lep način proslavila petinšestdesetletnico našega opernega skladite-ja Viktorja J'armc. ki se je naselil po svojem dolgoletnem delovanju v našem prijaznem Mariboru. V proslavo izročitve, od Nj. Voličaustva podeljenega reda sv. Save, se je priredila prod uprizoritvijo njegove prve o-pore »Urh, grof celjski«, ob odprti sceni posebna slavnost, ki je bila velikopotezna in po svoji izvedbi stoli že nekaka uum fniško učinvajoiM prireditev, ki delu vso čast aranžerju, gospodu opernemu ravnatelju A. Mitroviču. V ospredju so bile v polkrogu razpostavljene deputa-cije raznih kulturnih društev z venci, v ozadju pa celokupno gledališko osebje, grupirano v pestri sliki, ki je kar najmogočnejše učinkovala. Maribor tako spretno in enotno prirejenega slavij a še ni doživel. Kot odposlanec pokrajinske vlade je v imenu pokrajinskega namestnika izročil slavljencu svetnik dr. Vidic iz Ljubljane red sv. Save. Posebno ča-stitko je izrekel v imenu gledališke u-prave svojemu sodelavcu gospod upravnik dr. Brenčič. Gosp. operni ravnatelj Mitrovič je na to predstavil posamezne deputaeije, ki so prinesle v dar lepe vence s trobojnicami. Bilc so zastopane sledeče korporacije: Uprava Narodnega gledališča v Mariboru, Uprava Narodnega gledališča v Zagrebu, Članovi zagrebškega Narodnega gledališča, Članovi mariborskega Narodnega gledališča, Glasbena Matica v Mariboru, Umetniški klub »Grohar«, Glasbeno in pevsko društvo »Drava«, Pevsko društvo »Zarja« v Pobrežju, Mariborska vojna muzika, U-druženje gled. igralcev v Ljubljani, Ma rlborski Sokol. Društvo akademikov, Slovanska Čitalnica, Dramatično društvo, Češki klub, Občina Teharje. Razen imenovanih korporacij so bili zastopani še posamezni darovalci, katerih darovi so se izročili deloma po prvem dejanju opere. Posebno je še omeniti častno darilo mariborskih bank in katero je nabrala Hrvatska štedionica v znesku 82 tisoč K. Pokazale so denarne institucije, I,i vedo prim,-. e.o ceniti trud kulturnega delavca, ki inače prinaša triko bore malo materijelnih koristi. Od brzojavnih čestitk iti pismenih pozdravov, ki so pozdrave in čestitke se je gospod slavljenec zahvalil pr-^dvsevn visoko odlikovanje ter prosil vladnega odposlanca, da to sporeči iia primernem tros*h, ?a-jedno se je pa s; '»pomni svojih sobud-nikov, torej cilokupr.ega gVdal^k^ga' osobja in končno tudi publiko, ki ss je v tako velikem števila odzvcia, da je nilo gledališče napolnjeno do zadnjega kotička. Burno pritrjevanje je sledilo slavljenčevim besedam in aplavza kar ni hotelo biti konec; zastor se je vedno znova moral dvigati. Slavnostno razpoloženje, katero je zavladalo, je ostalo neizpremeirjono tudi ves čas uprizoritve opere. Mnogo je k temu pripomogla obravnavana snov, ki je zajeta iz naše domače zgodovini ter vzorna prireditev pod spretno režijo in muzikalno direkcijo g. opernega ravnatelja A. Mitroviča. Pomaknjeni smo bili nakrat v dobo 15. stoletja, ko so pri na^ vladali slavni, celjski grofje, katere štejemo med najodličnejše plemiške rodove na Slovenskem. Trdi se, da je bil ta rod slovenskega pokolenja in ostanek starega slovenskega plemstva. Vsekakor je tna-čilno, da so celjski grofje kaj radi občevali s slovanskimi veljaki ter so cesto iskali neveste v slovanskih knežjih rodovinah. Tako je bilo tudi pri zadnjem celjskem grofu Urhu’ II., ki je imel za ženo Katarino, hčer srbskega kralja Jurija Brankoviča, vsled česar je imel vplivne zveze v Balkanom. V splošnem se pravi, da je bil Urh pogumen in neustrašen vitez ter priznan diplomat. Bil pa je nemirne narave in tudi ljubezenskim pustolovščinam nikakor nedostopen. V tako afero zapletenega ga najdemo v znani teharski prigodbi z županovo Marjetico, ki je slovela daleč okoli kot naj lepše dekle. Kot izboren diplomat se je prav spretno tudi tukaj izmuznil iz opasm-ga položaja ter se lionečno pokazal kot plemenit človek in spreten vladar. Vrhunec svojo slave pa je dosegel ta plemič, ko je postal kraljev namestnik na Ogrskem; i; slave pa ni Iv.o užival. Na13*' geve poteze, — simpatično zunanjost, * mlad, ognjevit, -- a žalosten. - Bral j® 'neznanec v (livnih pot«tah kot v odpili knjigi, — n'ajč:st?jšo Ijnt ezen, najsi«®«, lejgi pogum, strašen obup. — In laheii usamv irni je li uš knji preM obraza. — »Glej. glej:« — je zašepetal. — »Glej. le je pa dobra poteza v moji igri. — k3" 1tro si nisem pričakoval. — E,j. šo sc h® dalo urediti zadevo, samo časa ne SHtf* mo zgubljati.« — I Iii s klobukom' v roki, z usrnevrm «a ustnih, se je hotel približati vinzu. se biriče, in — za en korak, ki ga je bil Ah v istem trenutku je vl6-l pribl1?3*' ste ril proti vite,:.;, sc j.-, hitro, umaknil tri nazaj. — Vitez je bil nrefran ifl ^ kočiji odpeljan proti Bastilji. -- Medtem ko ja hotel razočaran neveh^ fo oditi, — pa j« gospod Jakob «tpf»®J grofa du Barry, ki je polglasno govori* r, policijskim častnikom. — gospodar! Berrver. — Opazil je tudi, da du B3ir^ sledi kočiji z vitezom, itf videl je na obrazu zadoščeno sovraštvo, — kakor 3® na obrazu mladeniča bral tem e ti obup. , (Dalje prih.) PerES©, 2595 78-26 ScSotate d®žrš® čevlje, gamaše, dežnike, palice, ter razno modno In galanterijsko blago v veliki izbiri, najceneje pri mm® lah. Maribor, Glavni trg 2 V Mariboru, dne 3, marca l'J23. Razpis. Posojilnica v Mariboru razpisuje iz Dijaške ustanove Feliksa in Pavline Ferk osem ustanovnih mest in sicer po štiri za visokošolce po . . D 1.500 in za srednješolce po D 750 Pravico ustanove imajo:_ a) v pni vrsti zapustnikovi oziroma njegove so-! proge Pavline, roj. Menhart sorodniki slovenske na-; rodnosti obojega spola in sicer dokler študirajo v Ma-riboru. Sorodniki morejo postati deležni te ustanove ne le kot gimnazijci (ozirorrm vseučiteljiščniiki), temveč tudi na drugih srednjih šolali, na kaki kmetijski šoli ali učiteljišču do konca študij ali naukov, bodisi trgovskih ali obrtnih; b) v drugi vrsti so prosilci člani rodbine Konrada Mejavšek iz Reke pri Hočah ter rodbine Jožefa Jug v Rušah pod enakimi pogoji kakor ad a); c) v kolikor ni prosilcev sorodnikov, morejo postati deležni dijaki in dijakinje slovenske narodnosti na mariborskih srednjih šolah in učiteljišču oziroma na vseučilišču in sicer v prvi vrsti sinovi ubogih učiteljev in nadarjeni sinovi kmečkih rodbin, prednost imajo dijaki pristojni v sodnem okraju Sv. Lenartskem v Slovenskih Goricah: Če takih ni te vsega glavarstva mariborskega, potem šele vsi drugi. Dijaki in dijakinje, ki vživajo te štipendije, se morajo zavezati po možnosti vračati te podpore v ustanovni fond te ustanove. Prosilci naj vlože svoje prošnje za podelitev ustanove do 21. marca 1923 pri Posojilnici v Mariboru, Narodni dom. Prošnje morajo biti opremljene s spričevalom o dobrem šolskem napredovanju in znanju slovenskega ali kakega drugega slovanskega jezika, domovnico, ubožnim listom in pri sorodnikih še z rodovnikom. 459 Za ravnateljstvo: Dr. Frenio Rosina 1. r. Zmožne prostovodn« monterje za zgradbo nadzemeljske električne napeljave sprejme elektrarna Fala, Maribor, Aleksandrova cesta 14 Pismene ponudbe a prepisi spričeval in dokazili o dosedanjem poslovanju z navedbo staro h na gornji naslov. 447 22 Zemljepis Oražen za srednje sol«, dobi o ohranjen, želim kupili. Ponudbe pod gorn im naslovom na upravo. 443 2 Več,ja prazna soba ■/. uporabo kuhime se išče v podnajem Ponudbe pod .Uradnik" na upravo. 441 2—1 Sprejmeta se dva dijaka na stanovanja In hrano. Naslov pove uprava lista. 4 j6 Na prodaj vila z velikim vrtom. Stanovanie kupcu takoj na razpolago, Mejna ulica 38 457 Perilo po naiugodncjši ceni ptodnja samo B. Veselinovič in diug. Maribor. Go-peska ul. 26. 458 15—2 Ljubimcu živali se aelo ceno oddata dva mlada krasna prička. E,.-ker, Betnavska ce-ta št. 78. 4S1 Dve kravi vzamem v dobro rejo. Ahseka mora imeti dnevno 4 Mre mleka. Spes, Krčevina St. 28. 445 URE, žepne in slenske, popravlja naj«o!idne e tvrdka H. H izj a k urar, Gosprska ul št, 16, Maribor. 433 15-3 Pristopajte k Jugoslo venski z balkonom na glavno ulico se zamenja za prazno sobo s kabinetom ali kuhinjo, tudi na periferiji mesta. Ponudbe pod »Balkon* na upravo. 455 rrjpsroca bb* Rajko Zoiter krojač za gospode In d® MARIBOR Pristan štev. 6, I. n »d st (pri Dravi). s§BSBmma a hhhbib® B®! I’ Portlandcement dobavlja 293 8—8 Lastnik ip, izdajatelj: Konzorcij »Tabor«. — Odgovorni urednik; Rudolf Ozim, —• Tiskam Mariborska tiskarna m „Gradivo“, Zagreb ~| Bogovičeva ulica 3. ^ pj Brzojavi: Gradivo. Telefon 555. ||j d. d.