Listek.
701
imena. Pri trtah s črnimi grozdi bi še zaradi kolikosti priporočal ramfolak (blauer Blank), ogerska kadarka pa vsaj v mojem vinogradu pri Slov. Bistrici ni obrodila. Sploh naj v vsakem okraji vinogradniki pomnože" one trte, katere tam najbolj rode in so aklimati-zirane. — Ako čitam dolgo vrsto francoskih in nemških plemen, ki naj bi se uvedla pri nas, spominjam se besed: »Warum in die Ferne schvveifen, sieh, das Gute liegt so nah«. G. Beletu pa priporočamo, da se potuje" in poučuje' kolikor mogoče ozira na krajevne   razmerje.
Prav natančno popisana in s podobami razjasnjena so vsa dela, začenši od po-muožitve trt do njih nasaditve. Na Štajerskem navadno cimenje trt, ne siljenje, kakor pravi pisatelj menda po nemškem »antreiben der Reben«, v cimnicah (Weingruben) pri ameriških trtah ne daje tako povoljnih uspehov kakor pri domačih. Francoski veščak Richter nič ne povesne ključev v cimnice, temveč jih po cepitvi precej vloži v irtnico, seveda v  povsem drugače urejeuo  trtnico,   kakor je pri nas navada.
Koučno priporočam vsem vinogradnikom, ki se žele" temeljito poučiti o sedanjem vinarstvu, naj si omislijo knjigo, katere celo Nemci nimajo jednako dobre. Cena 40 kr. za 7 tiskanih pol z 32 podobami je takd nizka, da se moremo le čuditi založniku D. Hribarju. Dolžnost štajerskega dež. odbora bi pač bila, da nakupi večje število knjig ter jih brezplačno razdeli po okrajih, od trtne uši okuženih, kakor je to storil kranjski deželni odbor z Dolenčevo knjižico.                                                       Dr.  J    Vosnjak.
Nova slovenska opera. Gospod Viktor Parma, c. kr. okrajni komisar v Litiji, čegar ime je slovenskemu občinstvu že dobro znano po različnih glasbenih delih, dovršil je minuli mesec novo slovensko opero, in sicer na libreto ,,Teharskih plemičev", ki so se lani v kompoziciji g. dr. B. Ipavca predstavljali v slovenskem gledališči. Delo je pisano v velikem opernem zlogu ter obseza jako melodijozne arije, recitative in zbore. Gospod Parma je ,,Teharske plemiče" popolnoma komponiral, zat6 se je tekst marsikje okrajšal in sploh v marsičem prenaredil. — Želeti bi bilo, da se ta opera skoro uprizori na  našem gledališči;   brez dvojbe bode izredno   ugajala.
Prešernove poezije v cirilici, in sicer balade, romance in legende so izšle v Dolenčevi tiskarni v Trstu. Proti izdaji sdmi nimamo nič, saj je namen g. prepisatelja Lamurskega celo povsem hvalen, vprašanje pa je, ali kdaj obveljd njega spopolnjena cirilica.    Knjižica obseza 88 str.  iu stane   15  kr.,  po pošti  3  kr.  več.
Nov slovenski list v Ameriki so ustanovili slovenski delavci pod naslovom »Glas Naroda«. Izhajal bode vsako sredo v Nevv-Yorku 436 E 72 nd. Str. (City). Za naše kraje stane do konca leta 1 gld. »Glas Naroda« se bode odločno potezal za slovenskega delavca v Ameriki, pisan pa bode v narodnem in katoliškem duhu. Izdajatelji so Anton Logar, Jožef Rems in Fr   Sakser.
Slovensko gledališče. „Dramatično društvo" je pričelo letošnjo gledališko dobo dne" I. vinotoka in uprizorilo do vštetega dne" 26. m. m. vsega skupaj osem predstav, ki so bile razvrščene tako-le: dne* 1. vinotoka ,,Dolenjska železnica", gluma v treh dejanjih, češki spisal dr, Jožef Štolba, poslovenil in lokaliziral Fr. Gestrin; dne" 4. vinotoka ,,V spanji", vesela igra v jednem dejanji, spisal Julij Rosen, poslovenil Jožef Nolli, in ,,Cavalleria rusticana" ; dne" 7. vinotoka ,,Dama s kamelijami", drama v petih dejanjih, spisal Aleksander Dumas sin, poslovenil Fr. Svetic ; dne" 12. vinotoka vesela igra ,,Ravna pot, najboljša pot", po Schlesingerji prevel Jesenko, in Blodkova opera ,,V vodnjaku" ; dne* 15. vinotoka Stroupežnickega ndrodna igra ,,Naša kri" ; dne" 18. vinotoka ,,Mylord Cartouche", vesela igra v jednem dejanji, spisal K. pl. Kohlenegg, poslovenil J. R, in opera ,,Cavalleria rusticana"; dne" 21. vinotoka ,,Miška", vesela igra v treh dejanjih, spisal Pailleron,   preložil Ivan   Podgomik, in  dne* 26.  vinotoka   ,,Klobuk",   vesela  igra  v
702                                                                  Listek.
jednem dejanji, spisala E. Girardin, poslovenil V. Mandelc, in opera .,Cavalleria rusti-cana". Izmed teh iger so bile za naše gledališče nove ,,Dolenjska železnica", ,,Dama s kamelijami", ,,Ravna pot, najboljša pot" in ,,Miška". — V obče je treba priznati, da je prvi mesec tekoče gledališke dobe minil dokaj uspešneje nego lani, zakaj uprizorili so se večinoma dobri proizvodi in tudi slovensko občinstvo zahaja pridueje k predstavam nego v lanski sezoni, ko so se že precej pri drugi predstavi pokazale prav nevšečne praznine. Otvoritvena predstava seveda ni bila kaj srečna, zakaj ,,Dolenjska železnica" je delo brez posebne literarne vrednosti, in nje uprizoritev ob početku gledališke dobe se je dala opravičiti zgolj glede" na istočasno otvoritev dolenjske železnice. Igra sama po sebi je predolga, kar se sosebno čuti v prvem dejanji, mimo tega ni Idealizirana najsrečneje. Občinstvo se ni moglo ogreti zahjo in je izrecno pohvalilo prav za prav le g. Borštnika, čegar naloga pa je premalenkostna in prepasivnn, da bi zakrila druge ne-dostatke. Izimši g. Verovška, ki je bil vsekakor preeleganten župan, navzlic temu pa precej lesen, ugajali so nam drugi predstavljatelji večjih nalog še dosti; tudi ljudski prizori so bili dobri, dasi naposled nismo vedeli, čemii tolikanj hrupa za nič ! — V Du-masovi ,,Dami s kamelijami", katero ocenjati bi bila do cela nepotrebna stvar, pridobila si je zlasti gospa Borštnikova v težavni nalogi Marguerite Gautierjeve obilo zaslužene pohvale in je sosebno krasno pogodila končni prizor, kjer je razvijala prirodno in uprav pretresujočo tragiko. Izmed drugih igralcev je hvalno imenovati g. Borštnika kot Ar-manda Duvala; gg. Lovšin in Danilo sta ustrezala. Gospoda Verovška, ki je prevzel nalogo očeta Duvala, bilo je zgolj jokavo vzdihanje, iu sicer tam, kjer ni bilo nobene potrebe. Igralo se je decentno, sicer pa za pariški salon tu in tam precej nerodno. — Tretjo novost, krasno in dovtipno pisano ,,Miško" je vzprejelo občinstvo prijazno, kakor se spodobi, dasi igralci niso povsod zadeli lahkega konverzacijskega tona. Očitati bi se dalo ,,Miški" zgolj to, da ji snov ne zadošča za tri dejanja; ali pisatelj je položil vanjo toliko esprita, da se ta nedostatek največ ne čuti. Sosebno nežno, presrčno in zajeduo psihološko resnično je opisana ,,Miška" sama, deklica, ki prvič ljubi. Gospodičina Slav-ceva jo je predstavljala, lahko rečemo, izborno ; g. Borštnik je igral sicer točno, kakor smo temu že vajeni, vender se nam je zdelo, da je premalo pointiral. — O drugih igrah bodi samo povedano, da so se izvajale v obče povoljno —: ,,Naša kri" pač pre-robato; posebe o jednodejanskih igrah pred operami pa bi želeli nekoliko več izbirčnosti, da se ne bodo dajale stvari kakor ,,Ravna pot, najboljša pot" in famozni ,,Mylord Car-touche",  pri  katerih se občinstvo samo  nesmrtno  dolgočasi!  —
Naše operne predstave so dosegle letos višino, na kakeršuo se vzpne le malo-katero gledališče v provinciji. Nečemo sicer trditi, da je bila vsaka predstava celotno dovršena, toda na novoangažirane soliste je naše gledališče lahko ponosno. Primadona gospodičina Leščinska, koloraturna pevka gospodičina Riha, tenorist g. Beneš, baritonist g. Nolli in basist g. Vašiček, vsi razpolagajo od prvega do zadnjega z lepim, obsežnim in zvonkim glasom, prikupno zunanjostjo in odlično igro. Želeli bi samd, da se jim že skoro poda prilika nastopiti v novih nalogah. Brez dvojbe dosežejo prav tisti uspeh kakor doslej še pri vsakem nastopu!
Hrvaško-slovenska pesmarica. Zagrebško »Kolo« vabi na naročbo hrvaško-slovenske pesmarice, ki bode na 25 tiskanih polah obsezala v partituri okolo 150 zborov ter stala 1 gld. Poleg skladeb najboljših hrvaških skladateljev bodo vflnjo vzprejete tudi skladbe slovenskih skladateljev, zlasti Hajdrihove, Ipavčeve, Majerjeve, Maškove, Ned-vedove, Sattuerjeve, Vašakove in Foersterjeve. Uredil bode pesmarico znani strokovnjak in pevovodja »Kola«, gosp. N. pl. Faller, Knjiga, na katero opozarjamo vse prijatelje hrvaške  in  slovenske glasbe, izide o Veliki noči prihodnjega leta.