Političen list za slovenski narod
V Ljubljani, v torek 24. oktobra 1899
ševno popolno onemogla ter nezmožna jedne same samostojne misli. Aato »Narod« lahko ponosen poroča, da je bila cerkev natlačeno polna katoliškega občinstva.
Glede propovedi same se govori, da je bila dolgočasna, ker govornik, protestantski propagan-dist Anton Čhrdska, ne zna slovenščine ter se mora zelo boriti z naglasom. Glede znanja slovenskega jezika torej poslušatci niso ničesar pridobili in tak jezik jih tudi za Slovenstvo ni mogel kdove kako navdušiti. Govornik je porabil to priliko, da je jako surovo nastopil proti katoliški cerkvi. Mej drugim se je zaletaval v izpoved in dokazoval, da zadostuje, ako človek sam sebi prizna, da je velik grešnik, Kristus pa da je njegova pravičnost in — grehi so izbrisani. Dalje je dejal, da protestanti odstranimo in zapodimo vse, kar bi se postavljalo med Kristusa in med nas, naj si je to cerkev, duhovnik ali papež, čeS vsaj tudi Dijogen ni mogel trpeti med solncem in med seboj — Aleksandra! Govoril je kajpada proti dobrim delom, postu, dolgim molitvam, samostanskemu življenju itd, česar vsega smo že navajeni iz knjižic, s katerimi protestantska propaganda preplavlja tudi slovenski svet.
Kolikor Bmo se mi poučili, je večino udeležencev gnala radovednost v protestantski tempelj, bili so mej njimi tudi poučeni katoličani, ki bi morali vedeti, da katolidanu ni dovoljeno vdele-ževati se drugoverskega bogoslužja; slabega namena pri večini vdeležencev torej ni bilo. Seveda o pastorju in o »Narodu« tega ne moremo trditi, ta dva sta imela namen nastopiti proti katoliški cerkvi ter, ako bi bilo mogoče, tudi v Ljubljani napraviti ugodna tla za nemškoprotestantsko »Los von Rom« gibanje.
Mi smo trdno prepričani, da ako glasilka: »Proč od Rima!« celo pri Nemcih ni imela skoro
Slovenski liberalci v službi nemškega protesta ntizma.
»Slov. Narod« načelno prezira vse cerkveno gibanje mej našim narodom, nikoli ne omenja nobene cerkvene slovesnosti, razven ako jo zlorablja v svoje proticerkvene namene. Zadnjo soboto je napravil »Narod« izjemo, omenil je take slovesnosti, napovedoval jo je, rekoč : »V e v a n -g e 1 i š k i cerkvi bo — kakor so nam poroča — v nedeljo ob 3. uri popoldne slovenska pro-poved. Preteklo je že kacih 400 let, kar je bila v Ljubljani zadnja protestantska slovenska propoved. In v ponedeljek zopet »Narod« kot vesten poročevalec o vsakem cerkvenem pojavu piše: »V evangeliški cerkvi je bila včeraj slovenska propoved". Zbralo se je toliko katoliškega občinstva, da je bila cerkev natlačeno polna«. — Čudno ! — Koliko krasnih cerkvenih slovesnostij obhajamo Slovenci in vendar »Narod« o njih trdovratno molči. Kako to, da se je sedaj nakrat vnel za take slovesnosti, da jih tako simpatično naznanja, in tako vestno o njih poroča 1 ! — Glavni urednik »Slov. Naroda« dr. Tavčar se je že večkrat po raznih shodih hvalil, »da j« ponižni sluga liberalne misli«, da pa je ob jednem »zvest pddložnik katoliške cerkve« ; sodi naj sam, ako »Narod« s takim načinom poročanja kaže res liberalno misel in ali se more Se sklepati, da so njegovi uredniki zvesti podložni katoliške cerkve.
Glede dogodka samega omenjamo, da se je v soboto in nedeljo v krogu slovensko »inteligence« prav marljivo agitovalo za vdeležbo pri propovedi v protestantski cerkvi in sicer posebno s tem razlogom, da bo propovednik udrihal po škofu in po duhovnih! Ta vaba je seveda vlekla ljubljansko »inteligenco«, katera je vsled frivolne »Narodove« pisave du-
nobenega odmeva, ga tudi ne bo imela ugodnega mej Slovenci. Od te strani se cerkvi ničesar hudega ni bati. Zato tudi ne kaže ne v listih in ne na leči proti temu nastopati, ker bi se stvari pripisovala prevelika važnost. Jedno pa moramo pribiti, in to zlasti z ozirom na najnovejšo propagando »Slov. Naroda« za nemški protestantizem, da je nedavno pisal »Neues Wiener Tagblatt«, da treba, da vsi Nemci prestopijo v p r o t e s t a n t s t v o, ker le potem je mogoče vAvstriji uničiti slovanske narode ter premeniti sedanji Nemcem neprijazni (?) zistem.
Javna tajnost je, da poleg kapitala je glavno sredstvo za grajenje nemškega mostu do Adrije agitacija za nemško n a ro d n o c er ke v, za protestantizem. Zato smo prepričani, da slovenske propovedi protestantske ne bodo dolgo trajale ter da bi protestantska verska propaganda kmalu rodila protestantsko nemško-narodno propagando.
Mi ne vemo, ali si je »Narod« v svesti, kako neizmerno škodljivo je njegovo podpiranje nemške protestantske gonje proti katoliški cerkvi Slovencem vzlasti v narodnem oziru. Ako si ni v svesti, naj ga te vrstice opozore na nevarnost, kajti ne samo v Ljubljani, tudi na več drugih krajih nemško protestantska propaganda stopa drzno na dan. — Slovenci, stojte na straži!
Alkoholizem pa socialno vprašanje.
(Na II. zborovanju krščansko mislečega dijaštva predaval med. Ant. Brecelj.)
VII. Sredstva zoper alkoholizem. Gospodarska orga nizacija.
(Konec.)
Alkohol je sicer strup, alkoholične pijače pa so živila. Človek vsaj teoretično lahko shaja brez

Nemčič in Blažek sta Be našla v Gajevem kolu od prvega početka. Stareji Blažek je priobčil že v 43. številki »Danice« od leta 1835 svojo prvo pesem »Domorodac«, dočim je mlajši Nemčič pred vsem marljivo proučaval klasike in tuje književnosti. V tem času mu umre 26. maja leta 1838 v Koprivnici njegov oče ter mu zapusti tukaj hišo, nekaj zemlje in na bregu »Starigradu« vinograd, kamor je dohajal Anton vsako leto na počitnice, čitanje in pisanje. Anton je bil nekaj časa v Križevcih kot jinat, a na županijskej skupščini križevskej je bil izvoljen 27. oktobra 1836
tudi iz šomodžke županije. Ko je šla obiskat svojo rodovino, je porodila v Edde u sina Antona. Oče Antonov je bil doma iz Vukovca pod Malim Kalnikom.
Ko se je narodil Anton, je bil njegov oče kotarski sodnik v Ludbregu v križevskej župa-niji, a imel je že dve hčeri. Mati se je povrnila kmalu s sinčekom v Ludbreg, kjer je sprovel en del svojega detinstva, drugi del pa v Koprivnici, kamor se je oče preselil, ko je postal mestni svetovalec. V Koprivnici je hodil Anton v ljudsko šolo, v Varaždinu v gimnazijo od leta 1823 do
Anton Nemčič.
V spomin petdesetletnice.
Iz Zagreba, mes. oktobra.
5. septembra je minulo ravno 50 let, ko je umrl eden najidealnejih hrvatskih pesnikov pre-porodne dobe, Anton Nemčič v Križevcih. Hrvatski rodoljubi so preteklo nedeljo svečano proslavili spomin petdesetletnice ter odkrili spomenik
v mestu Križevcih, kjer je Anton Nemčic sprovel najlepši del svojega življenja in kjer je po» magal z besedo, s peresom in z neumornim delom gladiti pot boljši bodočnosti hrvatskega naroda. Da se upoznajo tudi blovenci s tem odličnim in plemenitim pesnikom hrvatskim, smo napisali to le kratko črtico o njegovem življenju in književnem delovanju.
Anton pl. Nemčič Gostovinski se je narodil 14. januvarija 1813 na posestvu Edde v šomodžkej županiji na Ogerskem. Pesnikova mati Rozalija rojena Huszar, vprvič omožena z Antonom pl. Vlašicem, vlastelinom v Edde u, a po njegovej smrti z Nemčičevim očetom Ivanom, je bila doma
1829 ter prišel zadnje leto v Zagreb, da se tukaj uči filozofije in prava. Kot pravnika ga zadene leta 1833 hud udarec vsled smrti svoje ljubljene matere, a oče je postal nasproti njemu tako hladen, da je prišlo med njima celo do prepira. To je tako žalilo plemenito srce Antonovo, da kot pravnik zadnjega leta ni iskal niti dobival od očeta nobene podpore več, nego se je vzdržaval sam s podučevanjem dijakov. V tem času se je Nemčič sprijateljil s šest let starejšim živahnim Tomažem Blažekom, ki je prvi izmed ilirskih pesnikov legel v prezgodnji grob v Varaždinu leta 1846, a Nemčič mu je iz hvaležnosti izdal leta 1848 njegove »Političke pjesme«.
za kotarskega pristava za kotar moslavaški. Kmalu potem je bil Nemčič imenovan za začasnega sodnika ter je ostal v Moslavini do leta 1840. Tukaj se je Nemčič spoznal tudi z desnim svojim prijateljem Mirkom Bogovičem, kateremu je ostal do smrti veren drug. Tukaj se je zagledal v hčerko odlične hrvatske rodovine ter se hotel oženiti, ali devojka ga je odbila, ker ni zapopadla njegove resnobnosti in čutljivosti. Leta 1839 je poslal Nemčič meseca marca iz Osekova Gaju prve svoje pesme za »Danico«. Sam misli, da so malo vredne ali tudi morebiti za nič, ali da ne bode podoben otroku, ki ni hotel poprej v vodo, dokler se ne ' nauči plavati, se je odločil za ta korak. Katere so
Y. /
živil, ker mu hraniva zadoščajo za utešitev vseh telesnih potreb. Teoretično so živila odveč, a le teoretično. Dejanjsko vidimo, da vživajo vsi narodi živila v katerikoli obliki. Ti pijo alkohol, drugi kavo, tretji raznovrstne čaje, nekateri vživajo tobak ali opij, drugi zopet kakorkoli prijetne in všečne organske in anorganske snovi, ki nimajo nikake hranilne vrednosti. Mleko, kije vzorno hranivo, diši lačnemu človeku, a s časom se mu lahko pristudi. Zato rabi vse človeštvo živila, da si vzbuja tek, da si nekako poživlja telesne in telesno duševne dejavnosti, da si omamlja neprijetna čustva in preganja mučne skrbi.
Z ozirom na velikansko škodo, ki jo provzroča alkohol človeštvu, je gotovo odobravati, hvaliti in priporočati popolno vzdržnost. A ta svet bodi, kakor so evangeljski svetje, ki jih nihče ni dolžan izpolnjevati, zadošča, da se vestno držimo postave ljubezni do Boga in bližnjika. Istotako bodi, kdor hoče in more, abstinent, a ne zaničuj onega, ki vživa alkohol kot živilo, a res tako zmerno, da ne oškoduje ne sebe, no družbe.
Morda bi bilo naravnost trdosrčno, alkohol popolnoma odvzeti našim ljudem, ki potrebujejo časih vsled napornega dela kakega krepila in živila, ki potrebujejo po večdnevnem trudu veselo in brezskrbno urico počitka.
Alkoholične pijače smemo vživati, ne da bi zabreli v alkoholizem, ako je rabimo kot živilo, ako je vživamo časih, prigodno, a še takrat v malih množinah.
Ker si sami ne znamo odmerjati prikladne in primerne množine, kdo naj nam to določa ? Morda zdanji proizvajalci in prodajalci alkoholičnih pijač? Malo je tako \estnih krčmarjev, da napajajo le potrebne goste in jim ne dajejo toliko pijače, da bi se opili, ker tiči že v bistvu njih stanu, da iztočijo in prodajo kolikor mogoče dosti, ne glede na pivčevo in socijalno škodo.
Kaj pa, ko bi se proizdelovanje in prodajanje alkoholičnih pijač tako vredilo, da bi vsak dobil od pijač toliko, kolikor res potrebuje, ne kolikor hoče? To se da doseči, to je gospodarski cilj so-cijalizma, da postane proizvajanje in prodajanje sploh javna zadeva. V zdanji, po liberalizmu razkosani in razmrvljeni družbi sme vsak proizvajalec in prodajalec izkoriščati svoje odjemalce, kolikor more. Ako se pa družba tako preustroji, da prevzame družba sama proizvajanje in prodajanje v svoje roke ali pa vsaj pod svoje nadzorstvo, potem pač ne bo izkoriščala sama sebe, ampak proizvajala in prodajala bo toliko, kolikor koristi vsakemu posamezniku in vsem skupaj. Alkoholičnih pijač bo le toliko proizvajala in prodajala, da bo imela vsa družba od njih le hasek, le veselje, le pravi vžitek brez škode
Skrbimo torej, da se vsi narodovi sloji pouče o tako važnem socijalnem pojavu, kakor je alkoholizem. skrbimo jim, zlasti o prostih dnevih, za primerno, zdravo in ceneno zabavo in razvedrilo, da jim ne bo treba iskati ga po gostilnah, skrbimo, da dobe vsi naši delavci in obrtniki svoj
te pesme, ne vemo, ali bržkone je bila med njimi prva »Dva vrela« (prevod), ki je prišla na svetlo v »Danici« 6. julija 1839, št. 27, ker je to sploh prvi nam poznati njegov tiskani pesmotvor.
Leta 1840 je bil Nemčic prestavljen v Koprivnico, a že sledečega leta, ko je položil tako-zvano odvetniško cenzuro, je prišel v Ludbreg za samostalnega pristava ter ostal na tem mestu do leta 1846. Meseca maja leta 1842 se je izvela v Zagrebu restavracija županijskih činovnikov ter je medTuropoljci in Ilirci prišlo do krvave borbe. Ilirci so nadvladah, ali Nemčič je pisal pri tej priložnosti pismo Bogoviču ter se potožil radi tega prepira, od katerega se ne more nič dobrega nadjati za hrvatski narod, a bodočnost je to njegovo bojazen potrdila.
Po leti istega leta je obolel Nemčič ter moral iskati zdravja v varaždinskih toplicah, kjer je kmalu okreval, — ali se na nesrečo v drugič zaljubil v neko zagrebško gospodično, ki se je tamkaj nahajala, a ni kakor ona prva mogla razumeti našega pesnika. To nesrečno ljubezen, katero je sam pesnik živo opisal v svojih pesmicah »Neven« in »Lepir«, je poskusil kasneje obdelati v obliku romana hrvatski književnik Blaž Lorkovič ter ga je priobčil leta 1868 v časopisu »Dragoljubu«.
(Konec prih.)
zdrav in udoben dom, ker prijeten dom in krčma sta si načelna nasprotnika. V tem oziru nam pot kaže naše vzorno »delavsko stavbinsko društvo« v Ljubljani, ki oskrblja svoje ude s hišicami. Pred vsem pa se oklenimo z vso vnemo, z vsem srcem naše gospodarske organizacije, da čim prej dosežemo nje vzorni cilj, ki tudi zatre alkoholizem med nami!
S tem končam 1 Ako hočemo, da se izpolnijo psalmistove besede da vino razveseljuje srce človekovo, ne pa kakor zdaj, ko vino, ali splošno alkohol, žalosti srce vsakomur, ki še kaj čuti s tujim gorjem, z osodo ljudstva, držimo se vselej in povsod zapovedi krščanske ljubezni in jo uveljavimo v vsem javnem in zasebnem življenju!
Politični pregled.
V Ljubljani, 24. oktobra.
Ministerske konference v Budimpešti. Avstrijski kabinetni načelnik grof Clary je bival predvčeranjim v Budimpešti, kjer je najprej poročal iz GodOllo došlemu vladarju o parlamentar nem položaju na Dunaju, posebno pa o vtisu, ki ga je napravila njegova izjava na razne parlamentarne stranke. Posebno pohvaliti se mož ni mogel, ker naravnost odobraval ni njegovih besed noben poslanec. Potem se je pa grof Olary dalj časa razgovarjal z ministerskim predsednikom Szellom. Razgovor je veljal zasedanju delegacij in kvotnih deputacij ter načrtom in predlogam, ki jih predloži skupna vlada tema zastopoma. Kvotni deputaciji se snideta, kolikor je dosedaj določeno, 3. novembra, ki bota pa kmalu gotovi s svojimi nunciji in renunciji, do sporazumljenja itak ne pride. Delegaciji se snideta na Dunaju prve dni druge polovice meseca novembra. Skupna vlada jima predloži načrt, ki pa ne bo, kakor piše neki dunajski list, nikogar iznenadil, ker vlada ne bo zahtevala nikakega povišanja razun — malen-kostij za povišanje častniških plač. Res je, da je ta zahteva več ali manj znana vsem delegatom, toda presenečeni bodo davkoplačevalci, ako bodo morali vsprejeti na svoja ramena še novo breme. Odlok glede sklicanja delegacijskega zasedanja se objavi takoj, ko bo v avstrijski zbornici zagotovljena izvolitev delegatov. Sicer sta se pa kabinetna načelnika prav dobro razumela in budim-peštanski listi trdijo, da vlada mej njima izredno prijateljstvo.
Volitev 1. zborničnega podpredsednika se sedaj vznemirja radikalne levičarske kroge, ki ne morejo preboleti »krivice«, da jih je desniea oropala zastopstva v zborničnem predsedstvu. Prav dobro odgovarja tem neslanostim glasilo katoliške ljudske stranke »Linzer Volksblatt« pišoč: Imenovanje poslanca Pradeja za mesto prvega zborničnega podpredsednika od strani levice ni prav nič druzega nego provokacija, kot zahteva na desnico, naj popolno kapitulira pred radikaliz-mom obstrukcijonistov. Katoliška ljudska stranka je opetovano opozarjala levičarje, da je mogoče prodreti s kandidaturo zmernega moža iz levičarske srede, a le s takim. Toda krščanski socijalci in liberalni veleposestniki so odklonili a priori vsako kandidaturo in ostali levičarji so imenovali Pradeja. Od desnice vedno zahtevajo, naj bode zmerna in pristopna za vsako misel, levi čarji pa nočejo poznati teh čednostij. Levica še nikdar ni izkazala desnici nobene usluge, zahtevala jih je pa vedno le za-se. — S temi besedami je dovolj označen drzen namen levičarjev s kan didatom Pradejem.
Poljska gimnazija v Tešmu. Ta šolski zavod, katerega so ustanovili Poljaki v Tešinu le z največjimi žrtvami, je zopet na dnevnem redu in povod napadom v raznih nemško nacijonalnih listih. Povod temu je okolnost, da vodja finančnega ministerstva Poljak Kniazolucki ni nasproten poljskemu zavodu. Gre se pa za državno podporo. Bivši minister je vstavil v proračun znesek 6000 gld., a je na posebno željo in prošnjo posl. Ja-worskega obljubil, da zviša to svoto na 8000 gld. In tej obljubi je sedaj novi voditelj zadostil, kar pa je provzročilo v nemško-liberalnem taboru nepopisen krik.
Francoski republiki preti grozna nevarnost od strani »klerikalcev«. To sta povedala te dni javnemu svetu minister za javna dela Baudin kot namestnik pravega voditelja francoske vlade Milleranda in pa finančni minister Caillaux. Tema
dvema je pa na vsak način treba verjeti, ker ju je gotovo dobro informoval vodja Millerand. Prvi je naglašal, da je sedaj bolj ko kedaj poprej potreba edinosti »vseh« (framasonskih) republikancev, da se pribori »republiki« pravi ugled. Treba je toraj nadaljevati boj proti največjemu sovražniku, klerikalni povodnji. Skoro v istem smislu je govoril tudi drugi član francoske vlade, povdarjal je pa še posebej potrebo, da se spravi v soglasje zakone z institucijami. — Republikanci morajo sedaj odložiti vsa druga vprašanja z dnevnega reda in se posvetiti le programu v varstvo republike. Uboga »republika«, a še bolj ubogi pravi republikanci.
Anglija se raduje zadnjih zmag angleških čet nad bursko armado. Vse časopisje govori v svojih uvodnikih o velepomembnosti zadnjega petka in sobote za angleške koristi v Južni Afriki. li te nepopisne radosti, ki navdaja vse angleške kroge, je pa posneti, da Angleži teh zmag sami niso pričakovali, vsaj tako dolgo ne, dokler ne dojde na bojišče nova vojna moč. Znano je bilo namreč, da se nahajajo Buri na izredno ugodnih postojankah in da bi Angleži ne opravili mnogo, ko bi pričeli z ofenzivo. Tega načela so se Angleži tudi držali, ne tako pa Buri, ki so v tem slučaju preveč računali na svojo moč. Jeli so se polagoma spuščati v nižave ter zasedati razne angleške kraju ob železnici, meneč, da bodo imele tudi tu vspeh operacije, ki so izborno vspele na zahodu. Niso pa računali na okolnost, da je v okolici Ladyamitha zbrana z malo izjemo vsa angleška moč v južni Afriki, s katero se Buri ne morejo lahko meriti na planem. Tako je toraj prišlo, da se morajo burske čete polagoma umikati nazaj v obmejno gorovje. Ako smemo verjeti angleškim poročilom, so Buri izgubili precej svojih mož, morda nad četrtino svoje ondotne grmade, in poleg tega n^kaj svojih voditeljev, toda vkljub temu angleške zmage niso tako sijajne, ker Angleži v resnici še ničesar niso dobili razun onih 5 topov, Buri imajo pa v svoji lasti ves zahodni del od Kimberleya do Mafekinga z obema mestoma vred, kar vsekako več odvaga nego borih pet topov.
Slovstvo.
Seveda „bralec in še marsikaj. Napisal Fr. Ilešič c. kr. profesor v Ljubljani. Ponatis iz Popotnika. Cena 20 kr. — To je naslov novi bro-šurici v pravdi med »bralcem« in »bravcem«. Prof. Ilešič dokazuje, da izpeljava bra v + beb ni mogoča, in da v 16. stoletju niso govorili ne I ne u, ampak nekak debel i, da pa »imamo mi mnogo važnejšega dela, nego eksperimentirati s svojimi govorili, zato da govorimo to, kar mu je bilo najbliže: 1. Drug dokaz za izgovarjavo I mu je posestno stanje olikanega jezika, ker ima »I dandanes v javni in olikani govorici že povsod pradnost«. Tretji dokaz je estetičen: »Levčev izgovor je rustikalen, občinstvo pa je v tem edino, da se izobraženca jezik naj razločuje od rovtarskega«. Zadnji dokaz, da njemu zvene bravci kot »Kauz i«, in poročevavce primerja s »Schnauze«. — Poleg tega je v brošurici še precej drugih podrobnosti, nekoliko tudi proti Perušku. — Glavni »facit« je, da prof. Ilešič »prosi g. prof. Levca, naj doda obilim zaslugam, ki si jih je že pridobil za domačo stvar, še eno: vsemu slovenstvu na ljubo naj umakne pisavo v in govorico u ter naj vpliva sam na pristojnem mestu, da ne obveljata ; hvalili in slavili ga bodo vsi učitelji, hvalil ga bo ves izobražen svet slovenski, ker so je modro uklonil soglasni večini; na svojo žalost pa bodo morali njega kriviti, če visoka vlada oktroira pravopis in pravorek, ki ga doslej po šolah in izobraženih družbah zvečine nismo poznali«, če pre-zremo »Kauze in Schnauze«, je brošurica pisana dosti mirno, kar jo ugodno razločuje od Peru-škove strastne polemike. Seveda pravda tudi s to brošuro še ni končana. O. Škrabec se ni ustrašil ne tistega zmagodobitnega vika in krika po »Narodu«, ne ob prsi bijočega se Peruška in najbrž so ne ustraši tudi ne Ilešičevih dokazov. Na »platnicah« je že začel iznova dokazovati iz slovenske narodove govorice in slovanščine sploh, da je pravoslovenski — bravec. BroŠurico prof. Ilešiča priporočamo vsem onim, ki jih zanima ta sloveča pravda. Nam navadnim Zemljanom pa bolj in bolj šumi po glavi tisti Prešernov sonet: »Al' prav se piše . . .«	A. U.
Priloga 24,4=.
štev. ..Slovenca" dn6 24=. oktobra 1899.
Popotni Tovariš za ude 3. reda sv. Frančiška.
—	Sestavil P. Angelj M 1 e j n i k. — To je ličen 654 stranij obsegajoč molitvenik, ki so po izbrani vsebini in okusni obliki priporoča vsakomur, po-sebe šo tretjerednikom. — Cena knjigi v platno vezana 75 kr. trpežno 85, z zlato obrezo 1 gld. v boljšem usnju 1 gld. 20 kr. — Dobiva se po samostanih oo. frančiškanov in po prodajalnicah.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 24. oktobra.
(»Narodov« komplot — razkrit!) K o m p 1 o t »Narodov« zoper dr. S u s t e r š i č a se je torej posrečilo še začasa razkriti ! Gospoda je želela, da bi bil dr. Šusteršič vsaj do četrtka moralno o n e č a š č e n , če se že ne more za vedno moralno ubiti delavnega načelnika kat. političnega društva in energičnega voditelja kat. narodne stranke. Vsaj do četrtka! V četrtek jo občni zbor kmetijske družbe in tedaj vsaj naj bi bila kmetiška stranka brez glave! Gospoda se strašno boji, da ne bi v četrtek pro-pala liberalna stranka. Ta manever je sedaj razkrit in brezsramni klevetači in lažniki so so poskrili po smradnih kotih. Nihče noče prevzeti odgovornosti I Uredništvo »Narodovo« izjavlja, da »mora v tej stvari prepustiti odgovornost svojemu korespon-d e n t u« — Židu Penižku. Izgovor bi bil že clober, ko bi moglo uredništvo tudi utajiti, da ni imelo v rokah dr. Susteršičevega popravka, častne izjave in ponudbe 1000 gld., če dokaže resničnost telegrama ! Uredništvo je torej dobro v ed el o , k a k o j e s t v a r , a k 1 j u b temu jeobjavilo sramoten članek, podel podlistek, še podlejše telegrame. »Narod« je torej računilna svoje bravce, češ saj ti verjamejo itak vsako »f a 1 o t er i j o«, da rabimo izraz »Narodov«, in nekaj bo le obviselo na dr. Šusteršiču do ponedeljka, če ga dobro opljuje, v ponedeljek se bo pa »Narod« že kako izvil, in dr. Šusteršič bo moralno onečaščen. O, dobro vemo, da »Narod« ima bravce, ki rnu bodo res verjeli — da zopet rabimo »Narodov« izraz — tudi to »lumparijo«, a pred razsodnim svetom.je »Narod« za vselej onečaščen, in sram mora biti človeka, ki temu listu še kaj verjame! »Narod« se torej zastonj in prepozno sklicuje na
—	Penižka. Kar se pa še posebe tiče Žida P e-n i ž k a , ne moremo in ne smemo povedati tega, kar sedaj misli o njem razsodno občinstvo. Paragrafi branijo časih povedati tudi — resnico! C e-sarski svetnik ž i d Peni žek ved o m a ni poročal resnice. Dr. Pacak mu ni nikdar naročil sporočiti kaj takega, ker državni poslanec doktor Pacak, kakor sam izjavlja, sploh z Židom P e n i ž e k o m, stalnim poročevalcem »Naroda«, govorilni! »Narodov« korespon-dent, »ki mu Narod mora verjeti«, ima čedne pojme o časti in resnici! Že »slovanska krščanska narodna zveza« je pred nekaj dnevi ogorčena protestirala proti temu poročevalcu, a žid »Narodov« je šel in storil to, čemur po paragrafih imena dati ne smemo, ker paragrafi, kakor rečeno, branijo časih dati človeku pravo ime in rabiti za njegovo dejanje prav izraz! — »Narod« je vso afero tako-le nedolžno končal: »Sicer pa je dr. Šusteršič danes na Dunaju sam govoril z našim poročevalcem«. To pa je res klasičen koneo! Ker je dr. Šusteršič sam govoril z Židom Peniž-kom, kaj ne, potem sta pa »Narod« in cesarski svetnik že »nedolžna«. So ljudje in so časniki, ki so tako brezsramni, da jih sploh več sram ni! Tako brezsramni pa so zato, ker so drugi ljudje, njih poslušavci in bravci, tako neumni, da vse verjamejo, kar jim natvezijo.
(Slovenska inteligenca.) Sobotni »Narod« je prinesel sledeče telegrame: »Kranj. Skrajno ogorčeni na elialtskem, hinavsko klerikalnem početju Šusteršičevem, izrekamo našemu državnemu poslancu dr. Ferjančiču najiskrenejše simpatije. Napredni volilci. — Litija. I z d a j i c i najglobokeje zaničevanje. Litijski narodnjaki in n a r o d n j a k i n j e. — Ribnica. Pereat izdajstvo! Načelniku katoliškega političnega društva, dr.
Šusteršiču, Greuterjev p f u i! Ribniški narodnjaki«.
—	Take tolegramo jo poslala kranjska, litijska in ribniška »inteligenca«, da je lo brala v »Narodu« telegram Žida Penižka, brez vsacega dokaza. Ziares i n-teligentna inteligenca, ki kar preži, da ji kdo vrže kako mrvo zoper klerikalizem! Da le zine kak čifut kje na svetu zoper kakega Slovenca, pa naj si bo najodličnejši rodoljub, če jo le katoliški, že zavpije ta inteligenca: efialtstvo, hinavstvo, klerikalstvo, pfui!« ter razpošilja v svet tolegramo skrajnega ogorčenja! Ubogi naš narod, ki ima v sebi tako inteligenco!
(V Ljubljano na občni zbor kmetijske družbe!) Kmetje, pridite vsi v četrtek, 26. tega meseca, ob '/s9. uri v »Narodni dom« v Ljubljani. Opozarjamo na to, da se vrši občni zbor v »Narodnem domu«, dane bode zmešnjav. Zmaga bo naša, če pridete vsi zavedni kmetovalci. Gre se za korist kmetov, gre se za to, da pridejo v odbor možje, katerim zaupajo kmetje, da bodejo zastopali koristi kmetov. Koliko potreb ima kmet, kaj vse ga stiska, to sami veste. Kako bi morala kmetijska družba nastopati, da bi ustrezala potrebam kmetskega ljudstva, to Vam je tudi znano. Kako je družba do sedaj postopala, tudi veste. Tudi to veste, kako so Vas zadnjič s kruto silo oropali volilne pravice. Ravno za to pa morate še enkrat priti, da pokažete, da si ne dasto kratiti pravic. Če prav bo treba nekaj žrtev na denarju in času, ne ustrašite se, če bode odbor v Vaših rokah, bode Vam lahko z modrim gospodarstvom dosegel toliko dobrot in koristil kmetijstvu tako obilo, da bo ves Vaš sedanji trud in potrošek obilo povrnjen. Na občni zbor torej, kar Vas je zavednih kmeto valcev!
(Občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske.) Nasilstvo Pire Murnikovo se umika. Spoznali so, kako nesmiselnost so napravili, ko so sklenili, da bodo le uradne glasovnice veljavne. Glavni odbor nas jo naprosil objaviti, da se bode vsled večstransko izrečene želje, ker utegne udeležba pri občnem zboru biti velika in da se bo volitev lahko vršila brez ovir, smelo glasovati z vsakim volilnim listom. — Volilne komisije bodo štiri, in sicer za gorenjske podružnice na desni strani odra, za notranjske podružnice na levi strani odra, za dolenjske podružnice pa na veliki galeriji. Udje mesta Ljubljane in okolice, ki niso uvrščeni v nobeno podružnico, bodo volili v mali dvorani v I. nadstropju »Narodnega doma«. V vsaki skupini bodo podružnice volile po abecednem rodu.
(Z dežele.) Gospod vrednik ! Mnogi udje kmetijske družbe se čudijo, kako je to, da sta mogla Murnik in Pire nove volitve odločiti tako samo-oblastno pa tako okorno in zapeljivo. Meni pa še zmiraj šumi po ušesih izrek Murnikov pri zadnjem občnem zboru: »Jaz sem avtokrat.« Poleg tega se buhajo po »Kmetovalcu«, kako skrbni so za kmeta, tisti ljudje, kateri s kmečkim denarjem podpirajo nemško gledališče, tisti ljudje, kateri se deželni zavarovalnici ustavljajo že toliko let, tisti ljudje, kateri obmejnega slovenskega kmeta posest prepuščajo Nemcem in Lahom! — Avtokratsko peto kolo, proč od naše družbe!
(Nemško uradovanje.) S Kranjske gore: Tužna nam majka! Nomškutarija se š<j vedno razširja ter tako zida most do Adrije. C. kr. okrožno sodišče pošilja kmetom o delenju gozdov nemške dopise, da morajo potem hoditi od Poncija do Pilata, da jim stvar razvolja. — Kdaj uže preneha to sramotenje našega naroda? Ali zato plačujejo davkoplačevalci ogromne davke, da se jim tako plačuje? Kje je ravnopravnost?
(Ljubljanski krščansko-socijalni delavci) so v nedeljo zjutraj pohiteli na Rožnik k sv. maši. Cerkev je bila polna kljub mrzli ljubljanski megli. Sveto mašo je služil č. g. Eržen, ki je imel tudi cerkven govor. Lepo je razvijal geslo: Delaj in moli«. Bog povrni preč. gospodu njegov trud!
—	Ob 6. uri zvečer priredilo je »Slov. katol. del. društvo« v društvenih prostorih javen društven shod. Shod je bil prav dobro obiskan. Opazili smo na shodu mnogo takih, katerih že davno ni bilo na shodih. Prav tako! Socijalnodemokratska agitacija z »Mestnim Domom« pomnožila bodo naše vrste. Govoril je č. g. Lampč, ki se je res
z izvenredno požrtvovalnostjo posvetil kršč.-soc. organizaciji in neumorno nastopa v delavskih vrstah. Govoril je o zadnjih političnih dogodkih, o izgredih nemških nacijonalcov na dunajski univerzi i. t. d., o posredovalnici za delo. Priporočal je, da se skliče velik shod ljubljanskega delavstva, na katerem naj se od občinskega zastopa energično zahteva ustanovitev take posredovalnice. G. Gostinčar jo dejal, da kljub najštevilnejšim shodom ostanejo ljubljanski občinski očetje nesocijalni. Zganiti se moramo sami! Gosp. policijski svetnik Podgoršek je sicer sprožil to zadevo, a mestni očetje so nasvet zavrgli. Ko bi delavstvo ljubljansko bilo liberalno, bi nam posredovalnico takoj dali, ker jo pa nasprotno liberalcem, nam je ne privoščijo. Govoril je dalje o dr. Krekovem predlogu v drž. zboru glede zavarovanja za starost in o njegovem trudu za zboljšanje plač delavcev v tobačni tovarni in železniškim uslužbencem. G. Moškerc je govoril o »Narodovi« častikraji napram dr. Šusteršiču in izražal radovednost, kako si bode »Narodov« či-futski poročevalec prislužil razpisanih 1000 gld. Konstatoval je, da se je trobilo naprednjakov pridružilo gonji »proč od Rima«, ker direktno in indirektno vabi v protestantsko cerkev. Društve-niki so končno izražali željo, da bi se poleg predavanj »Zveze« nadaljevali tudi taki društveni shodi, na katerih so lahko razpravlja tudi o političnem prizadevanju našem in naših nasprotnikov.
(Nov agrarni odsek v Vipavi) je bil nedavno imenovan. V odboru je večina mož, ki imajo o gospodarstvu župana Hrovatina svoje mnenje. Tako imenovanje seve ni bilo po Hrovatinovi volji. Hrovatin in Mayer sta šla v Ljubljano in vložila rekurz Pomagalo pa ni nič. Prišel je odlok, da bode novi gozdni odsek nakazoval Vipavcem les iz gozdov. Vipavci so s tem odlokom zelo zadovoljni, župan Hrovatin pa ne.
(Slovenskim krščansko - socijalnim delavskim društvom.) »Slovenska krščansko socijalna zveza« v Ljubljani prosi odbore vseh krščansko-socijalnih društev na Slovenskem, da ji nemudoma do-pošljejo naznanila o sedanjem številu svojih članov, ker bode poročala na strankarskem shodu vseh avstrijskih krščansko-socijalnih delavcev na Dunaju dne 3. decembra t. 1. o razvoju krščansko-socijalnega delavskega gibanja na Slovenskem. Dobro bi bilo, da se zastopnikom »Zveze« pridružijo tudi nekateri člani drugih naših delavskih društev. Kdor bi se odločil udeležiti se strankarskega shoda na Dunaju, naj svoj sklep naznani odboru »Zveze«, ki bode preskr-bel stanovanje in hrano na Dunaju.
(Zgbd nemške zagrizenosti na c. kr. obrtni šoli v Gradcu.) Že pred dvema letoma je prišel zelo nadarjeni mladenič J., ki je dovršil z naj-boljim vspehom ljudsko in obrtno nadaljevalno šolo v Tolminu in Renčah, v Gradec, da se izobrazi tudi v obrtni šoli. Dve leti zaporedoma ga je odslovilo ravnateljstvo, češ, da ne more vsprejeti vseh oglašenih učencev radi pomanjkanja prostorov. Letos se je J. iznova oglasil za vsprejem, a ravnateljstvo ga je hotelo zopet odpraviti s starim izgovorom. Ko se je pa ta skliceval na dejstvo, da jo bil že pred dvema letoma prijavljen, hotelo ga je ravnateljstvo odpraviti, češ, da naj se obrne na kako slovensko obrtno šolo. Ko jo J. ravnatelja poučil, da ni nikjer na Slovenskem take obrtne šole (!), ga ravnatelj vendar ni hotel še vsprejeti, češ, da J. ne zna dovolj nemščine. To pa ni res, ker J. i ažurne toliko učnega jezika, da bi lahko shajal na obrtni šoli. Dasi po pravilih ni treba delati vsprejemnega izpita onemu, ki je dovršil ljudsko šolo, vendar zahteva ravnateljstvo, da se J. podvrže izpitu, a hkrati mu kar naravnost obeta, da ga gotovo vrže pri tem izpitu ter se ga tako znebi. — Tako je z našo pravico. Lastnih šol nam nočejo dati, a če si hočemo navzlic vsem oviram pomagati na drugo s tujim učnim jezikom, izročeni smo samovoljnemu postopanju ljudij, ki nus vse prej ko ljubijo ter nam stavijo vse možne zapreke, a nam vrh tega oči tajo, da nismo za omiko dovzetni. Težko je ohraniti si hladnokrvnost!
(Poročil) se jo danes dopoludne v frančiškanski cerkvi g. Janko Traun na Glincah z gospodičino Ano grofico Lichtenborgovo.
\
(Kmetljsko-kemičnemu preskusališču za Kranjsko t Ljubljani) poslale so oblasti, društva in zasebniki od 1. januvarja do 30. septembra t. 1. 292 predmetov v znanstveno preiskavo. Razen tega je zavod izvršil še 30 preskušenj vina in zemlje na lastno incijativo; toraj skupaj 322 predmetov.' — Opomniti je še, da je dvorni svetnik prof. d r. E. M e i s s 1 v c. kr. ministerstvu za kmetijstvo 18. t. m. preskušališče inspiciral, ter vse v najboljšem redu našel.
(Nadškof Rajčevič v Zadru) je obolel na srcu in ni nobenega upanja več, da bi okreval.
(Dar »Naši Straži«.) G. dr. Poček je daroval »Naši Straži« 5 kron v čast g. dr. Jenka, ki je prevzel brezplačni pouk ruskega jezika.
(Avstrijsko državljanstvo) je podelila vlada čč. oo. cistercijanoma Lorencu Goppel in Krištofu Sonntag, ki sta sedaj v zatiškem samostanu in bota položila slovesno prisego v roke litijskega okr. glavarja.
(Iz košanske doline.) Zadnje poročilo v »Slovencu« glede volitev je v toliko napačno, da je ime napačno. Fara košanska (duhovnije Košana, Suhorje in Nadanjeselo) ima dve veliki občini : Košanska občina in občina sv. Mihela, ki je večja in spadajo k njej 4 naše vasi in 4 vasi iz fare košanske. Zmaga naše stranke v tej drugi občini je bila sijajna. Ni čuda, da nasprotnikom to ni ugajalo. Pozdravljeni smo bili »oficijelno« kot »šnopsarji«, dasi ni bilo med nami niti enega iz-grednika, nasprotniška stranka pa še komisije ni mogla priklicati od šnopsa in sta nam dva njihove stranke zadostno kazala, da jim »šnops« diši. Kajne čudna komisija taka : Pooblastilo ji je veljalo od vsacega, če je tudi doma oral, da je bil le »njihov«. Pravijo, da jih je jeden prinesel celo butaro, in da so ga stala po 50 kr. Seveda, liberalnih lažij tudi ni manjkalo : da bo občina morala društveno hišo plačevati, da bo treba druzega tajnika (po »Narodovo« tajnico) itd. A vse ni nič pomagalo. In kar je še najbolj smešno, je to : vse so imeli v rokah: moč komisije, krajevno ugodnost, pa so menda še proti volitvam rekurirali! Ako vas veseli in se vam zdi, da imate preveč odbornikov, poskusimo se še enkrat!
(Stavka na koperskem učiteljišču.) Italijanski gojenci koperskega učiteljišča stavkajo. Nekaj dijakov bi moralo biti izključenih, ker so po mestu upili »viva Italia«, sedaj pa menijo ostali, da rešijo svoje sošolce s — štrajkom. Zahtevajo tudi, da morajo slovenski gojenci oditi, sicer gospodov Lahončkov ne bode več v šolo. V Kopru imajo ti gospodiči veliko poguma, zato bi bilo prav, da vlada učiteljišče premesti iz tega iredentskega gnezda.
(Zahvala) vsem dobrotnikom, prijateljem in sosedom šole, kateri so pripomogli, da se je blagoslovljenje nove šole na ,Viču oziroma Glincah tako slavno vršilo. Osobito prečastitemu P. Hu-golinu Sattnerju, kateri je v cerkvi s krepkim govorom občanom in mladini pojasnil potrebo in koristi šole, po sveti maši pa slovesno blagoslovil vse šolske prostore ; tukajšnemu častitemu čital-niškemu mešanemu zboru, kateri je iz prijaznosti sodeloval v cerkvi in pri banketu, vrlemu tam-buraškemu zboru »Krim«, kateri je udarjal krasne nove komade pri banketu in razveseljeval udeležence, gasilnemu društvu, katero je skrbelo za red pri celi slavnosti, in glinškim mladeničem, kateri bo pridno naznanjali s strelom slavnost, ki bode občanom v trajnem spominu. — Krajni šolski svet na Viču, 21. vinotoka 1899. — I. Traun, t. č. predsednik.
(I« Lukovice) 23. oktobra. Izreden vžitek smo imeli včeraj v Lukovici. Izborni kamniški Balonski orkester je napravil v novem vrtnem salonu g. Veverja (Slaparja) koncert. Zbralo se je odlično občinstvo od vseh strani brdskega in kamniškega okraja, da je bil precej prostoren salon napolnjen. Zanimiv vspored se je pričel z živahno koračnico : »Bošnjaci pridejo«. Koj smo čutili, da orkester (17 mož) ni kaj navadnega, ker vsi člani-amaterji sodelujejo iz same ljubezni do glasbe, zato je pa točka za točko vspevala tako gladko in fino, da je navdušenje prihajalo vedno večje. Vso dovršenost je pokazal orkester v melodijozni overturi k operi »Zampa«. Kar očaral nas je krasni duet za gosli: »Sanje planšarice« s spremljevanjem orkestra in karakteristična idila »Die Mtihle im Schwarzwalde«; potem še veličastna pesem »derVater des Regi-
ment s«, trobljena na krilni rog s spremljevanjem orkestra. Posebno navdušeno je sprejelo občinstvo skladbe V. Parma: »Bela Ljubljana« z mnogimi narodnimi motivi in »Mladi vojaki«. Culi smo tudi zanimiv potpuri krepkih čeških narodnih pesmi. Splošna sodba je bila, da tako iz-bornega orkestra je težko najti. Poslušalci so bili pa tudi tako navdušeni, da so dirigenta kar na rame vzdignili in nosili po dvorani. Zato smo prebivalci tega sicer zapuščenega kraja tem bolj hvaležni, da nam je naklonil tak izredni vžitek, ki smo ga imeli nad štiri ure, ker navadno ne slišimo druge godbe, kot mnogoštevilne prosjake, ki s svojimi »čmrli« dražijo naše živce, ali pa včasih kake Čiče z mehom, da nam malo pod oknom zaplešejo. Ako še omenim, da se je čisti dohodek odločil v prid ubogim šolarjem na Brdu, monim, da to dovolj označuje plemenito delovanje glasbenega kluba kamniškega, kateremu le želimo, da naj pod sedanjim odličnim vodstvom goji vedno tako vneto plemenito glasbeno umetnost.
(Zahteve celjskih Nemcev.) Po smrti profesorja Janežiča celjski Nemci sanjajo najlepše sanje o njegovem nasledniku. »Deutsche Wacht« vpije, da na Janežičevo mesto mora priti v »nemško« tielje »ein deutscher Priester«. Škoda, da ni gospod Ambroschitsch študiral teologije. Za gotovo Celjane bi bil on najprimernejši naslednik Jane-žičev. Samo ob sobi je umevno, da pride na gimnazijo vreden naslednik vzornega prol. Janežiča. Dovolj je, da se je pristašem »Wachtarice« posrečilo v zadnjih letih odstraniti dva slovenska profesorja s celjske gimnazije.
(Birokrati in nacijonalci v Gradcu) so si nekoliko v laseh. Na priporočilo prof. Skraupa je stavila modroslovna fakulteta vladi predlog, naj imenuje za demonstratorja v kemikaličnem zavodu dr. Arlt a. Ker se pa je dr. Arlt o zadnjih graških pouličnih demonstracijah posebno odlikoval, meni namestništvo, da ni sposoben za demonstracije v kemikaličnem zavodu, ter je zavrnilo predlog modroslovne fakultete. O tem odloku se hoče fakulteta v sredo 25. t. m. posvetovati ter primerno reagovati na tako »nečuveno žalje-nje« nemške narodnosti.
(Iz celovškega duhovnega semeuišča.) V vodstvu so se vršile sledeče spremembe: č. g. P. Tomaž L e m p 1 je prestavljen v Travnik v Bosno, na njegovo mesto je prišel kot špiritual č. g. P. Peter G u g 1 b e r g e r iz Št. Andraža ; prejšnji podravnatelj č. g. P. Henrik Schmidt je prestavljen v Inomost, na njegovo mesto pa je prišel č. g. P. Avguštin Viedmer iz Leinc-a pri Dunaju. — Novo so vstopili v bogoslovje abituri-jentje : Cukala France iz Gomilskega na Spod. Štajarskem; K ogel ni k Iv. iz Podklanca pri Spod. Dravogradu; Rozman Jak. iz Št. Jurija nad Celovcem; Se raj ni k Pet. iz Svetne vasi v Rožni dolini; T e u 1 A. iz Št. Andraža pri Jezeru; V i-dovič Jos. od sv. Marjete nižje Ptuja; vsi imenovani so Slovenci. Nemci pa so: H o p f g a r t n e r Henr. iz Blat pri Steinfeldu; Htibner Rajm. iz Celovca; Hueter F. iz Berg-a; Laure Fr. iz Fischeringa; Ogerčnik Leop. iz Šmartna na Ponfeldu, Svete Ant. iz Canjč pri Celovcu in Trutschnig Kil. iz Lienca na Tirolskem. Vseh skupaj je 13. — V vseh štirih letnikih je 63 bo-goslovcev; med temi j e 28 Slovencev, 1 Ceh, ostali so Nemci. Med Slovenci je 8 Štajercev in 2 Kranjca. Izmed 63 bogoslovcev jih je 19 iz drugih dežel. Poleg teh obiskujejo bogoslovska predavanja 4 kapucini in 2 olivetanca. Posebno veselo je to, da imamo v bogoslovju tako lepo število Slovencev, skoro polovico vseh bogoslovcev. Bilo bi jih lahko še več, da bi bile koroške ljudske šole boljše!
(Koroške novice.) Zivinozdravnik gosp. J. Za-noškar je prestavljen iz Pliberka v nemški Št. Vid. Za živinozdravnika v Pliberku je nastavljen gosp. R Heinrich. Prvi zna slovenski, drugi ne; prvega pošiljajo v nemški kraj, drugega v slov. mesto. Tako koroški deželni odbor skrbi za Slovence! — Umrl je dne 10. t. m. v Karlovih Varih na Češkem baron Ferd. Helldorf, posestnik v Ovbrah. Dosegel je 64 let. Pogreb je bil v Celovcu dne 16. oktobra. — Železnico iz Volšberga v Zeltweg bodo otvorili dne 2. decembra t. 1. — Hišnik L. Tropan v farovžu na sv. Višarjah, ki je zmerjal tamošnje duhovnike, je bil od okrajnega sodišča v Trbižu obsojen na 10 gld. globe. Za take ljudi bi v duhovnih hišah ne smelo biti prostora. —
Od dne 16. t. m. naprej vozi pošta mej Velikov-oem in Grebinjem dvakrat na dan. — Montanska družba je tudi plavž v Lolingu opustila. Tako propada velika obrt. To je prava podoba »liberalnega napredka«. — Velik medved se klati po Karavankah in dela ljudem mnogo strahu, živini pa dosti škode. — Cesar je potrdil zakon, sklenjen v zadnjem zasedanju deželnega zbora, da se občina Trebnje razdeli v dve samostojni občini. — Koroška je sedaj prosta živinskih kug. — Neko neznano žensko, staro 70 do 80 let, našli so dne 15. mrtvo na travnikih blizu Otoč ob Celovcu.
(Požari na Koroškem.) V L i p i v Zgornji dravski dolini je pogorelo dvoje hiš in trije skednji. Škoda je precejšnja. — Dne 9. t. m. zvečer je gorelo v Gozdinjivasi župnija Št. Štefan ob Zilji. Goreti je začelo p. d. pri Joštu. Vzrok ognju ni še natanko znan ; bržkone pa je nastal vsled neprevidnosti domačih ljudij. Razun te hiše pogorela je tudi še tamošnja gostilna, ena koča in dva skednja. Živino in tudi nekaj drugih rečij so sicer rešili, samo pri Joštu, kjer je ogenj nastal, zgorelo je tudi pet svinj. Vsi, ki poznajo lego vasi, se morajo čuditi, da ni pogorela vsa velika vas. Pogorišče leži namreč takorekoč sredi vasi, tako da loči Jošta, ki je prvi pogorel, samo pot njegovega soseda proti zapadu, in od gostilne, ki je tudi pogorela, je tudi samo par metrov do sosednih hiš nasproti vzhodu in severu. K temu, da se je ogenj omejil na omenjene tri hiše, pomagale so pred vsem požarne brambe, ki so prihitele z vseh stranij in ki so pri v vas napeljanem vodovodu dobile dosti vode, posebno pa tudi okolnost, da ni bilo nobenega vetra. Vendar, ker so hiše tako vkup sezidane, priznajo tudi vsi domači ljudje, da jih je posebno božja pomoč obvarovala tega, da ni pogorela cela vas, kar bi bilo zdaj, ko so žo vsi poljski pridelki spravljeni domu in ko je zima že pred durmi, za nje prehuda nesreča. — O velikem požaru v B a č a h se poroča podrobneje: Začelo je goreti pri p. d. Pibru v stelji pod skednjem in v kratkem času pogorelo je pol vasi. Le temu, da ni bilo močnega vetra in da so od vseh krajev prihitele na pomoč požarne brambe : Loška, Maloška, Brnska, Mlinarska in na zadnje še celo iz Beljaka, se imamo zahvaliti, da ni pogorela cela vas. 12 posestnikom pogorele so hiše in vsa gospodarska poslopja, vkup 30 poslopij, z vso krmo, žitom, 23 svinj, 4 telice, 24 ovac. Sploh se misli, da je zažgala zlobna roka. Nesrečneži so pač usmiljenja vredni; zima je pred durmi in pogorelo jim je vse. Hitra pomoč je potrebna 1
(Ogenj) je nastal včeraj ob Vs 1- opoldne v vasi Podutik nad Zgornjo Šiško. Goreti je pričelo v tako zvanem »trahtarju« za seno hišne št. 29. Pogorelo je vse gospodarsko poslopje, rešil so samo živino in nekaj malih stvari. Gospodar Gradišar izdeloval je tudi nove vozove; les, katerega je imel v to svrho pripravljenega in deloma že izdelanega, mu je požar popolnoma uničil. Zavarovan bil je za svoto 700 gld. Požarna bramba ni prihitela niti šišenska niti šentvidska na pomoč, akoravno je bila nevarnost za celo vas velika. Orožnik jih je opozoril na nevarnost, vendar brez vspeha. Od Šiške ali Št. Vida je Podutik pol ure oddaljen.
(Ravnik morilec posestnika Florijančiča ?) Nedavno je posestnik Janez Florijančič od Svete Katarine v Topolu na neki neznan način zašel v vodo in utonil. Pokopan je bil, ne da bi bil sod-nijsko ogledan. Ker je bil Florijančič stric Rav-nikove žene, širile so se po Ljubljani skrivnostne govorice, da je Ravnik tudi Florijančičev morilec. Domačini tega niso verjeli, ker je rajnega Florijančiča spremljal do Sore samo Franc Bernik, ki je trden, pošten kmet in ki s Florijančičem ni živel v nobenem sovraštvu. Dne 20. t. m. pa se je vender vršil na pokopališču pri Sv. Katarini sodnijski ogled. Mrtveca so pozno v noč odkopali in po noči so ga na pokopališču raztelesili. Našli niso nič sumljivega, samo na glavi je bil Florijančič malo ranjen, ker se je udaril ob kamen ali kako korenino. Preiskovalni sodnik gospod Travner je šel na kraj nesreče, kjer je tudi spoznal, da se ni zgodil umor, nego je bila samo nesreča, ki se je tako-le pripetila: Janez Florijančič in Fr. Bernik sta šla po Ločnici domov. Bilo je to 7. t. m. Noč je bila strašno temna, silno je deževalo. Svetilnico sta imela jako majhno, da je prav slabo
«vetila. Cesta pelje tik potoka. Bernik je šel naprej, Florijančič, ki je bolj težko hodil, precej 2adej. Florijančič je stopil precej na stran, spodrsnilo mu je in padel je v vodo, skoro gotovo 7. glavo naprej, ker si ni mogel nič pomagati. Njegov spremljevalec ni opazil, kedaj je Florijančič zaostal, ker je voda močno šumela, dež je lil in ostra sapa je pihala. Kakor hitro je pa France Bernik opazil, da Florijančiča ni za njim, šel ga je takoj iskat, a ga v temi seve ni mogel precej dobiti. Omeniti je še, da so pri Florijančiču dobili ves denar, bankovce v listnici, le nekaj drobiža je izgubil. Vsled tega je preiskovalni sodnik prišel do prepričanja, da Ravnik ni morilec Flo-rijančičev, da pa tudi Bernik ni zmožen takega dejanja.
(Zavezo) slovenskih in isterskohrvatskih županov je vlada potrdila.
(Mej Trstom in Dunajem) nameravajo zgraditi plovni kanal. Dunajski inženir "VVagenfuhrer je že dobil koncesijo za predhodna tehnična dela.
(Nesrečen padec.) Vodja davkarskega urada v Rovinju Ivan Kastelic je pri izvrševanju službe na neki ladiji tako nesrečno padel, da je v nekaterih dneh vsled dobljenih poškodb umrl.
(Rabuka.) V nedeljo zvečer vrgel je neki vojak 27. pešpolka debel kamen v glavo dimnikarskega pomočnika Ivana Jezeršeka pri g. Št. Policija je vojaka takoj zasledovala, a vojak je baje prenaglo popihal.
(0 morilcu Boštijana Ž rana) se nam poroča: Umora sumljivi Ravnik je sedaj za nekaj časa rešen neprestanih vprašanj preiskovalnega sodnika. Preiskava proti Ravniku je končana. O teku preiskave ste redno poročali. Ravnik se ni udal. Zaprt ni v posebni celici, pač pa je po dnevi in po noči mej drugimi kaznjenci, ki vestno poslušajo, ako bi se mu kaj neprijetnega Banjalo in bi se morda v sanjah pogovarjal z Žvanom.
(Požrtvovalen ljubimec.) France Arčun z Goriškega spoznal se je v Ljubljani z neko Ljubljančanko, ki mu je izredno ugajala Tudi dekle ga je rado imelo, dejalo pa mu je, naj jedenkrat pokaže svojo požrtvovalnost in naj ji kupi — uro. Arčun je šel k Mariji Indof v Krakovske ulice in ondi ukral kar dve uri, jedno zlato in jedno srebrno v skupni vrednosti 50 gld. Ukradeni uri je prodal in za skupljeno svoto kupil svoji izvoljenki novo uro. Mestna policija pa je jako malo občutljiva za srčne bolečine in je Franceta Arčuna are-tovala. V zaporu sedaj premišljuje, da tudi razgreto srce ne opravičuje dolgih prstov.
(Na lovu ponesrečil) se je 241etni Leopold Kante iz Branice. Puška se mu je sprožila v rokah in mu grozno razmesarila roki. Jedno roko
mu bodo morali skoro gotovo odrezati.
*
* *
(Poroka nadvojvodinje Štefanije) z grofom Lonyay-em se vrši 22. novembra pri avstro-oger-skem poslaništvu v Londonu in sicer najprej civilno, potem cerkveno, ker je ženin ogerski državljan. Po poroki izgubi grofinja Lonyay naslov »c. in kr. princezinja in nadvojvodinja«, ohrani ,pa naslov »kraljeva princezinja«, ki ga ima po svojem rojstvu. Njena dosedanja apanaža v znesku 420.000 gold. se zniža na 120.000 gold. — Hči prestolonaslednice vdove, nadvojvodinja Elizabeta, obdrži dosedanji naslov in časti ter ostane še nadalje v Avstriji.
(Birma za ameriške Slovence) je bila 15. t. m. v Toweru v cerkvi sv. Martina. Mladih ameriških Slovencev je bilo tedaj v Toweru vse polno.
(Tatovi zažgali mesto) V Ameriki je pogorelo mesto Madison na Illijonski centralni železnici. Skoro vse trgovske hišo in stanovanja so pogorela. Grozen požar so zakrivili tatovi, ki so v nekem skladišču razstreljevali neko blagajno.
Društva.
(Slovensko katoliško akademično društvo »Danica«) na Dunaju priredi v četrtek dne 26. oktobra prvo redno zborovo sejo v zimskem tečaju. Dnevni red: Čitanje zapisnikov; 2. poročilo odborovo; 3. poročilo preglednikov; 4. volitev novega odbora; 5. slovesni vsprejem novih članov; 6. raznoterosti. — Lokal: I. Lich tenfelsstrasse »zum Magistrat. — Začetek ob 8. uri zvečer.
(Pevsko društvo »Ljubljana«) priredi v soboto dne 11. novembra t. 1. v Sokolovi dvorani v »Narodnem domu« Martinov večer z zelo zanimivim vsporedom.
Telefonska in brzojavna poročila
Raka, 24. oktobra. Podpisana duhovščina najodločneje obsoja ostudni židovski napad na zaslužnega voditelja katoliško-na rodne stranke dr. Šusteršiča ter izreka njemu neomejene simpatije. — Duhovščina Št. Jernejske dekanije.
Dunaj, 24. oktobra. (Državni zbor.) Grof Clary v ime vlade zahteva, da se postavijo na dnevni red volitve v delegacijo. Predsednik dr. Fuchs izjavi, da bo zato kolikor mogoče hitro vse potrebno vkrenil.
—	Nato se je pričela razprava o vladni izjavi. Vpisanih je 66 govornikov in sicer vsi proti. — Rusinski posl. Okunievski omenja, da je program vlade nejasen, da Rusini ne morejo imeti zaupanja v nobeno vlado, dokler se zistem v Galiciji ne spremeni in se Rusini ne nehajo zatirati. — Hofman-Wellenhof pravi, daje nemško-nacijonalna stranka proti vladi, dokler se nemški jezik ne razglasi kot državni jezik, ona vstraja pri birikoštnem programu ter zahteva, da se razveljavijo tudi vse jezikovne naredbe, ki veljajo za dežele izven češke in Moravske. — Posl. Pergelt je za odpravo oziroma za spremembo Stre-inayrjevih jezikovnih naredb. Glede izgredov na Moravskem pravi, da niso nasledek odprave jezikovnih naredb, marveč le izraz sovraštva do Nemcev zahteva odpravo § 14, dokler tega ni, je on proti vladi v stvarni opoziciji. Posl. Lueger pravi, da se anti-semitom v nemški skupnosti dobro godi. Gre se namreč za rešitev nagodbe; Cehi so dobili jezikovne naredbe zato, da glasujejo za nagodbo, sedaj bodo gotovo proti nagodbi.
—	Bamreither je govoril pomirljivo. — Wolf je polemizoval z Barnreiterjem ter zahteval temeljito preosnovo sedanjega zistema. Ko je še Okuniewski nekaj popravil, se je seja zaključila.
Dnnaj, 24. oktobra. Izvršilni odbor desnice je bil proti dogovoru z levico glede vrste, po kateri pridejo na vrsto govorniki, ker so se čehi, ki žele mnogo govoriti, temu uprli.
Brno, 24. oktobra. Včerajšnji shod čeških delavcev je komisar razpustil, ker so govorniki hudo prijemali vlado radi razvn-Ijavljenja jezikovnih naredeb. V dvorano je potem priletel kamen, ki je zadel komisarja na nogo.
Levov, 24. oktobra. Pri vasi Krasnyluh se je jela usedati zemlja. Bližnja gora se nagiba proti reki Czeremos, vsled česar preti okolici velika nevarnost.
Vojska v Južni Afriki.
Od minulega petka so doživeli Buri na južnem delu Transvala dva ali tri kolikor toliko občutne poraze. Boj pri Glencoe se je končal s samo izgubo nekaj mož, v bitki pri Elandslaagde, ne kim krajem mej Ladysmithom in Dundee jem, je bil pa njih poveljnik general Kock žrtva angleških dum dum topov.
O bitki pri Dundee se poroča, da so imeli Buri na razpolago do 9000 mož, toda bili so ne-jedini, oziroma niso še koncentrirali cele armade, ko so pričeli streljati na nasprotnika. In tega so ravno želeli nasprotniki, dobro vedoč, da bi imeli s celo bursko armado dokaj opravila.
Ravno tako se je godilo Burom v drugi bitki pri Elandslaagde. Boj so pričeli angleški topni-čarji, ki so pripravili pot konjenici in pehoti, potem je pa takozvani devonshirski polk storil svojo nalogo ter odločil zmago.
Iz današnjih brzojavnih poročil je razvidno, da se neugodni položaj za Bure na jugu ni še spremenil. Angleži potiskajo svojega nasprotnika nazaj proti meji, toda zelo neverjetno je, da bi bil Krtlger že obupal, akoravno so si Angleži priborili toliko »odločilnih« zmag. Ako se vsa burska armada koneentruje na meji pri Charlesto\vnu, Laingsneku in Majubi in to se zgodi v kratkem, kjer so v tem kotu jedini prelazi, smejo Angleži pričakovati še obilo kritičnih bitk.
Pariz, 23. oktobra. Poslanec Lasaier poživlja po raznih listih franoosko mladino, da vstopi v transvalsko vojno.
London, 24. oktobra. Kraljica je do-poslala vojnemu ministru brzojavko, v kateri pravi, da njeno srco krvavi vsled poročil z bojišča o velikih izgubah. Dosegel se je sicer velik uspeh, a zdi se ji, da bo zelo drag.
Kapstadt, 24. oktobra. Burski general Kock je umrl včeraj vsled dobljenih ran.
London, 24. oktobra. Uradno se naznanja, da je v bitki pri Elandslaagde padlo 1 častnik in 17 mož, ranjenih je pa bilo 21 častnikov in 48 mož. Buri so izgubili brez vjetih 500 mož.
London, 24. oktobra. V brzojavki na vojnega ministra se poroča, da je padel general Wilhsen, general Kock, polkovnik Schiel in poveljnik Pretorije so ranjeni in vjeti. Padel je tudi sin generala Kocka. Angleži so se polastili več burskih zastav.
London. 24. oktobra. V drugi bitki pri Glencoe so Angleži dosegli odločilno zmago. Buri so se baje umaknili z velikimi izgubami, Govori se. da je predsednik Krtiger svetoval, naj se Buri brezpogojno udajo.
London, 24. oktobra. Angleška vlada je v velikih skrbeh, ker od jednega 3000 mož broječega oddelka, katerega je napal general Joubert z 9000 vojaki, ne dobi nobenih poročil. Vesti o zmagah Angležev se kažejo silno pretirane.
Umrli ho:
20.	oktobra. Rozalija Wagner, učenka, 17 let, Streliške nlice 6, meningitis basilaris. — Frančiška Skodlnr, tovarniška delavka, 18 let, Velike čolnarske ulice 6, davica.
21.	oktobra. Matilda Stiaral, kapelnika vdova, 64 let, St. Petra cesta 64, kap na možganih.
22.	oktobra Marija Lotrič, zasebnega uradnika hči, 4 leta, Vožarski pot 3, meningitis basilaris tuberculosis.
V hiralnici:
21. oktobra. Jurij Skopec, delavec, 46 let, jetika.
V bolnišnici:
19.	oktobra. Ludovik Salberger, kamnoseka sin, 2 leti, davica
20.	oktobra. Ivan Zor, dninar, 38 let, jetika.
21.	oktobra. Doroteja Koncilja, gostija, 70 let, srčna hiba.
Meteoroogično porodilo.
ViSina nad morjem 3062 m., srednji zračni tlak 736'0 mm
Cas opazovanja
Stanje
barometra
f mm.
Temperatura po Celziju
Vetrovi
Nebo
JI j
B
23j 9.zvečer		742-3	06	sl. jug |	lasno	0 2
24	7 zjutraj 2 popol.	741 H 39 1	0-7 15 7	sl. j/.ah. »	megla del. jasno	
Tržne cene v Ljubljani.
Tedensko poročilo
od dne 15. do dne 21. oktobra.
-——--		liL	kr.		Ur	|ir.l
Goveje meso 1. v.	kg	—	61)	Pšenična moka 100 kg	16	—
> II. >	»	—	56	Koruzna > » »	8	40,
» 111. »	>	—	48	Ajdova » • »	19	—
Telečje meso	>	—	60	Fižol, liter ....	—	9
Prašičje » sveže	>	—	70	Grah, » . . . .	—	10|
» » prek.	»	—	8'J		—	12
Koštrunovo meso	>	—	36	KaSa, » . . . .	—	10
Ma^ln	j	]	_	Ričet, » . . . .	__	10
imii u . . , . Surovo maslo . .	»		95	Pšenica . . 100 kg	9	30
Mast prašičja . .	>	—	70	Rž . . . » »	7	20i
Slanina sveža	>	—	60	Ječmen . . » >	7	'—i
» prekajena	»	—	70	Oves ... > »	6	
Salo.....	»	—	60	Ajda ... » »	9	50
Jajce, jedno . .		—	3S	Proso, belo, > »	10	—
Mleko, liter . .		—	H	, navadno » »	7	FiO
Smetana, liter		—	40	Koruza . . • >	6	00
	kg	—	70	Krompir » »	2	30
Krompir . . .	»	—	2»	Drva, trda , seženj	7	35
Piščanec . . .		—	60	» mehka, »	5	—
Golob . , . .	t	—	5>0	Seno, 100 kg . .	2	20
		—	80	Slama, » » , .	—	—
		1	40	Stelja, » » . .	—	—
Laki za kočije, podstavke in
raZkrojljlVl lalil ^Londonu s" izmed'vseh lakov, kar se jih izdeljuje na Angleškem, priznano najboljši, ker se hitro sušč ob vsakem letnem času in dajo izredno krasen lesk. Ti laki so najtrpežnejši in ne provzročajo niti mnrog, niti ne postanejo bledi. Dob6 se po tovarniški ceni pri tvrdki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. — Vnanja naročila proti povzetju. 9 11-7
Brata Eberl,
6rkoallkarJa, pleskarska obrt sa stavbe ln meblje, trgovina oljnatih barv.
Povodom bližnjega praznika Vseh svetnikov se dovoljujeva p. n naročnikom najuljudneje priporočiti za pleikaraka, dola na pokopališču in zagotavljava pri najnižjih cenah najboljšo izvršitev.	801 13-10
!! Najboljša in nggsigurnejša prilika za štederje !!
Stanje hranilnih vlog 30. septembra 1899: 5ex 2 milijona gld. Denarni promet v devetih mesecih: čez 6'/» milijona gld.
Ljudska. posojilnica
Preje: Gradišče štev. 1. — HedLaj: Koiigi-esni trg št. I. nadstr.
Sprejema
lSilk delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan in jih obrestuje po

brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsacili vloženih 100 gld. čistih 4 gld. 50 kr. na leto.
Stanje hranilnih vlog 30. septembra 1899: 2,112.219 gld. 99 kr.
Promet v 9 mesecih od I. jan. do 30 sept. 1899: 6,757 658 gld. 53 kr.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. — Za nalaganje po pošti so poštno-hranilnične položnice na razpolago.
V Ljubljani, dne 10. oktobra 1899.
863 2
Dr. Ivan Susteršič, predsednik.
Anton Belec,
posestnik.podjetnik in trgovec v St. Vidu nad Ljubljano.
Frančišek Bfrk, stolni vikar t) Ljubljani.
Dr. Janko Brejc, odvet. koncip. v Ljubljani.
Odborniki: Dr. Andrej Karlin. gimn. profesor v Ljubljani. Karol Kauscheffff. veleposestnik « Ljubljani.
Matija Ko tur. župnik pri D. M. v Polji.
Ivan Krrgar, načelnik okrajne bolniške blagajne v Ljubljani.
Jonti Šiška, knezoškofijski kancelar, podpredsednik.
Dr. ViljJeo Schweit*er, odvetn. koncip. v Ljubljani.
Gregor Šli bar,
župnik na Rudniku.
Dr, Aleš Ušeničnik,
stolni vikar v Ljubljani.
St. 36206.
864 3-1
Inženčr gospod Edvard Maier, tvrdke Siemens & Halske, pričel bode te dni po mestu meriti za zgradbo električne železnloe ▼ Ljubljani.
Ker izvrševanje teh del in naprava z istimi v zvezi stoječih potrebnih znamenj in biljeiek stoji pod javnim varstvsm, opozarja se p n. občinstvo, naj dotičnih znamenj in bilježk nikari ne poškoduje in omenjenega gospoda inženirja kolikor mogoče podpira.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dn6 24. oktobra 1899.
Izvrstna, naravna hrvaška
priporoča iz svojega kleta
Mirko Broz v Zagrebu
Oddaja jih v sodih od 50, 100, 200, 300 1, itd. po 22, 23, 24, 25, 26 liter iz let 1&95, 1896. 1897, 1898. Sode računam posebej ali nazaj jemljem franko. Vsa moja vina so analizirana in jamčim za njih naravnost.	726 50—20
H52SHSHSES^ Uradne in trgovske
s firmo priporoča
SAT. TISKARNA j
v Ljubljani.
^^^	^^	^^^	^^^	^e. |x.	^^^
Št. 35877.
Razglas.
850 3-2
V smislu § 37 občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljano se javno naznanja, da so
proračuni o dohodkih in stroških zal. 1900
1.	mestnega zaklada;
2.	mestnega nbožnega zaklada; 3- zaklada meščanske Imovine;
4.	ustanovnega zaklada in
5.	mestne elektrarne
že sestavljeni in bodo razgrnjeni v mestnem knjigovodstvu štirinajst dni in sicer od 10. obtobra do 2. novembra t. 1. na vpogled, da vsakdo lahko navede svoje opazke o njih.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 17. oktobra 1899.
Telefon šiev. 135. Kupuje in prodaja vse zdolej zaznamovane efekte in druge vrednostne listine po dnevnem knrzn.	Pri dež. kot trg. nodiiča protokolirana ,BAHTKA Maks Veršec' v LJUBLJANI.	Poštni čekovni promet itev. 847 533. Srečke na mesečne obroke po 2, 3, 5, 10 goldinarjev. Sprejema hranilne vloge v tek. računu (tiiro - konto), obresti od dni do dnž po 4'/,%. Poštno - hranilnlčne položnloeso na razpolago.
—Pi Dunajska borza. ^- --------- . ---- . --------- - -—------ -a--- * -1		
Dni 24. oktobra.
Skupni državni dolg v notah.....99	gld. 60	kr.
Skupni državni dolg v srebru.....99	»	40	»
Avstrijska zlata renta 4•/,......117	»	55	»
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron .	99	.	05	»
Ogerska zlata renta 4°/„.......116	»	05	.
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ... .	95	»	00	»
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	903	»	—	•
Kreditne delnice, 160 gld..............368	»	25	.
London vista........ .	120 »	75	»
Nemški drž. bankovci za 100m. nem. drž. velj.	£8 »	97",»
20 mark........................11	.	77	.
20 frankov (napoleondor)............9	»	67'/,»
Italijanski bankovci........44	•	65	»
C. kr o<>kini . ................5	»	70	»
Dni 23. oktobra.
4<70 državne srečke 1. 1861, 250 gld. . .	171 gld.	- kr.
6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .	163	»	50
Državne srečke 1. 1864, 100 gld. ... .	194	.	50
4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron	99	»	50
Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......137	.	60
Dunavske vravnavne srečke 6°/0 ....	127	>	—
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .	107	»	50
Posojilo goriškega mesta .......—	»	—
4°/„ kranjsko deželno posojilo.....—	»	—
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4°/,,	96	»	—
P rijoritetne obveznice dftfevue železnice . .	—	»	—
» > južne železnice 3°/0 .	164	»	25
. » južne železnice 5°/0 .	118	»	20
> . dolenjskih železnic 4°/„	99	»	60
Nakup in prodaja vsakovrstnih državnik papirjev, arečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. K u l a n I n a izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
e b c r
I., Vfollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelflasse 2.
66
Kreditne srečke, 100 gld......197 gld	—	kr.
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe. 100 gld.	155	»	—	•
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	19	»	30	»
Rudolfove srečke, 10 gld.......26	»	—	»
Salmove srečke, 40 gld........82	»	60	•
St. Genčis srečke, 40 gld.......82	.	—	i
VValdsteinove srečke, 20 gld......64	»	—•	»
Ljubljanske srečke..................23	.	75	»
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. ,	152	»	26	»
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v.	3135	»	—	»
Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . .	429	»	—	»
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	70	»	50	»
Splošna avstrijska stavbinska družba . . 101	.	— »
Montanska družba avstr. plan..........269	»	35	»
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .191	»	»
Papirnih rubljev 100 ..............127	•	37	•
SJT Pojasnila "ES v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh ipekuiaoijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic,