Ameriška Domovi ima
ttA i a f j i
e/*iii—hoji«e
AM€RICAW IN SPIRIT leieN EN LANGUAGC ONLY
SLOVCNIAN
MORNING N€WSPAP€R
CLEVELAND 3, 0., WEDNESDAY MORNING, MARCH 8, 1950
LETO Lil —VOL. LIL
VESTI
■ at slovi

mmm,-

. RACIONIRANJE v -Jugosla-mesto v Švico pa gre života Djer-viji. — Tito je v svojem uzičkem j manovič.
govoru priznal, da dobiva v Ju-j BEGUNCI iz vzhoda. — žu-
goslaviji še vedno okrog 5 milijonov 400 tisoč ljudi racionira-ne živi jenske potrebščine. PrL žnal je, da je v deželi pomanjkanje. Ni pa povedal, da v deželah svobodne demokratične za-I'adne Evrope nobenega racij o-ftiranja in pomanjkanja več ni. Prav to dejstvo pa kaže, da komunizem izvaja svoj program na *ačun osnovnih potrebščin za življenje vsakega in slehernega
državljana.
ŽELEZNIŠKA konferenca. — Od 27. marca do 2. aprila bo v Dubrovniku mednarodna železniška konferenca. Pri konferen-ci bodo navzoči in bodo sodelovali delegati in zastopniki raznih evropskih dežel. Delegati bodo °biskali razna jugoslovnska turistična mesta.
Nova RADIJSKA postaja.
25. februarja je začela delati Postaja Radio — Belgrad 2. No-Va postaja ima moči 120 kilovatov in oddaja na valovih 236,6 metrov. Prva oddaja je bila v Proslavo osvobodilne narodne fronte, ki je ta dan zborovala.
Vse radijske postaje so v Jugoslaviji v lasti države. Vse morajo delati propagando za komunistično stranko in vlado. Svo-opdnih radijskih postaj in od-flai v Jugoslaviji ni nobenih.
pan Friedensburg v Berlinu je izjavil, da je 400,000 ljudi bežalo iz sovjetske cone v zapadno Nemčijo v času od 1. julija 1949 do 31. januarja 1950.
Tudi iz Jugoslavije ljudje be-že na zapad in vsi begunci trdijo, da tam vlada enak teror kot v drugih deželah, ki imajo komunistično vlado.
Diplomatske spremembe. Belgrajski radio poroča 16. ebruarja, da je bil odpoklican svojega službenega mesta dr. 'Bloš Moskovljevie, jugoslovanski poslanik in minister v Egip-m Na njegovo mesto je imeno Van Milan Ristič, jugoslovanski tPinister v Švici in na njegovo
yiffSlNGWINSS
bremenski
prerok
pravi:
Danes
pP'zleje.
deževno, vetrovno in Popoldne bo morda ce-
muo!
Slmg. Jutri deloma oblačno in
go bolj mrzlo.
Tri na dan
Nimamo dostikrat prilike či-
B takih člankov, kakor jih je
prinesel zadnji teden Glas S DZ,
Zeasilo Slovenske dobrodelne zve-
• Toliko pravega amerikani-
k a in pametne presoje ter krep-
^e’ naravnost povedane besede
času, ko človek ne sme sedeti
, plotu, ampak se mora odlo-
^ 1 na desno ali na levo — tre-
a Je celega moža, da zapiše kaj
i aega, kar je zapisal avtor član-
i°! v Glasu SDZ, naj bo že kdor noče.	v
* =|! *
Seveda, rdeči kalini bodo za-mkMi in sekundirali jim bodo ]j i> ki pri vsaki priliki kapitu-plaj° pred komunisti. Pa le naj! j ^P^ičani smo, da bodo pravi , mjalni Amerikanci take in po-in 116 članke odobravali in da “ 1 Be bo strah to tudi javno podati.
* * *
^ Kdor ni čital teh člankov zad-J1 teden v Glasu SDZ, naj go-SRv	kakem članu
Odif in naj jih gotovo prečita. rB se bo moškim besedam!
Tako se pobira za dobre namene
Mrs. Pavla Stampfel in Mrs. Mary Mahne pobirata te dni po St. Clair doneske za Rdeči križ. Ni lahko delo, kakor ni nobeno za dobro stvar. Pa sta obe dokaj pogumni ženski in malokateri se jima izmuzne, d.,a ne bi nič dal.
Pa nista taki, da bi samo jemali. Prišli sta v yieko hišo, da bi kaj drobili za Rdeči križ. Pogledati okrog sebe, nakar Mrs. Stampfel brez besede poseže v svojo ročno torbico, izvleče dolar ter ga podari enemu izmed otrok. Niti omenli nista, da sta prišli pobirat.
Zelena luč je znamenje var-ne hoje. Samo kadar je zelena, gremo čez cesto.
Matija Gubec bi bil komunist, pravijo
Jugoslovanski radio poroča, da so kmetje na Hrvatskem proslavili 377 letnico upora slovenskih in hrvatskih kmetov pod vodstvom Matije Gubca. Pri proslavi so govorili zastopniki komunistične stranke, vlade in vojske. Govorniki sq slikali kmetski upor kot predhodnika sedanjega stanja na Hrvatskem, Gubčeve kmetske borce pa kot komunistične revolucijonarce.
če bi danes imeli hrvatski kmetje toliko svobode kot so jo imeli pred 377 leti, bi nagnali i sedanjo vlado i vse tiste, ki so letos govorili na Gubčevi pro slavi.
Judith Coplon in Valentin Šubicev sfa spoznana krivim
Kriva sta vohunstva proti Zed. državam; Cubičev je rodom Rus
New York. — Federalna porota je včeraj spoznala krivim Američanko Judith Coplon in ruskega državljana Valentina Gubičev, da sta vohunila proti Zed. državam. Dekle je jemalo važne dokumente v državnem oddelku, kjer je bilo v službi in jih dajalo Gubičevu, ki je bil dodeljen ruskemu oddelku pri Združenih narodih.
Zasledoval ju je dolgo FBI in ob neki priliki zasačil na ulici v New Yorku ravno, ko je Coplon dajala Gubičevu v roke vladne tajne listine. Takrat šele so ju aretirali.
Največja kazen, ki jo more dobiti Coplon je 25 let ječe in $10,000 globe. Gubičev pa 15 let ječe in $20,000 globe. To je prvi slučaj, da bo obsojen v ječo kak ruski državljan v Ameriki radi vohunstva.
Sodnik jo je takoj poslal v ječo, kazen bo pa izrekel jutri.
Komunisti zdaj drug na drugega gledajo, komu naj zaupajo
Tovarši se nezaupno gledajo med seboj, boječ se izdaje
N0¥lGROBOVI
Grob v Jo,'letu
V Jolietu, 111. je umrl 20. februarja naš zvesti naročnik Joseph Muren st., stanujoč na 156 Stone St. Zapušča 9 otrok in sicer 4 sinove ter 5 hčera ter 15 vnukov ter brata Louis Muren. V Ameriki je bil nad 50’ let in skoro ves čas v Jolietu. Rojen je bil leta 1871 v Trebnjem, torej star ob smrti 79 let.
George Braidich Kot smo že včeraj nakratko omenili je umrl George Braidich, stanujoč na 14211 West-ropp Ave. Bil je star 62 let. Tukaj zapušča soprogo Albino roj. Wohlgemuth, doma iz Kranja, sinova George in Nick, hčer Alice omož. Prašek, vnuka Harolda, sestro Agnes Čolnar v Buffalo, N. Y. in več sorodnikov. Doma je bil iz Brod Moravice, kjer zapušča enega brata in več sorodnikov.
V Ameriki je bil 45 let ter je bil član dr. Carniola Tent, 1288 T.M. Pogreb bo v četrtek popoldne ob 1 ;3o iz žele-tovega pogrebnega zavoda, 458 E. 152 /St. na Highland Park pokopališče.
Uršula Zala
Po dolgi bolezni je umrla včeraj zjutraj Uršula Zala roj. Filipčič, stanujoča na 8812 Vineyard Ave. Bila je stara 70 let. Doma je bila iz Oru-šice na Primorskem, odkoder je prišla sem pred 45 leti. Bila je članica dr. št. 139 SNPJ, podružnice št. 47 JŽZ in Sv. Reš. Telesal
Tukaj zapušča žalujočega soproga Antona, sinove: Jack Z. Draper, Anton, Frank, hče-
ZDRAVNIK TRDI,
DA ZRAK V ŽILAH Sl UMORIL ŽENSKE
Manchester, N. H. — Prj obravnavi proti zdravniku dr. Hermann Sander ju,ki je obtožen, daje (kakor sam trdi) vbrizgal v žile Mrs. Borroto zrak, kar je povzročilo njeno smrt, in da je to storil, kakor je prvotno izjavil, da bi ji pri-' hranil nekaj trpljenja. Bolnica je bolehala za rakom.
Zdravnik je pri pričevanju zdaj izpovedal, da je bila ženska cb času, ko ji je vbrizgal zrak, že mrtva. (Zakaj je potem ni pustil v miru?)
Včeraj je bil poklican k pričevanju dr. Richard Ford, patolog iz Harvard univerze. Ta je izjavi^ da količina (zraka, kolikor ga je vbrizgal Dr. Sander v žile Mrs. Borroto ni zadostovala, da bi umorila človeka in da če je ženska umrla je Jz kakega drugega vzroka.
Včeraj je pričala za svojega moža tudi Mrs. Sander, ki
Tito gradi veliko armadno silo, javljajo ranesljiva poročila
Dobršen del industrije se bavi z izdelovanjem orožja
j Razne drobne novice iz Clevelanda in te I
Belgrad. — Eden izmed glavnih komunističnih voditeljev v Jugoslaviji je povedal, da gradi Tito “mogočno” armado, ki bo v stanu braniti deželo proti vsem napadom.
Moše Pijade, eden izmed glavnih Titovih svetovalcev, je govoril v srbskem mestu Valjevo, da je dobršen del industrije zaposlen s tem, da izdeluje vse, kar je potrebno za obram-ob dežele.
Ta izjava je pomembna ob tem času zato, ker se bodo v kratkem vršild orožne vaje sovjetskih čet na Madžarskem, v Romuniji in Avstriji, nedaleč od jugoslovanske meje. Jugo-je slavija ima danes pod orožjem
okrog 500,000 mož.
RAZNO BLAGO SE
starem kra-
.	T"' - pf ?	^	n “X
mm odsekom je pred avema ted-jFranka Filipčič noma izpovedal Matt Cvetic, da
p .	~ bo v petek zjutraj
ueorge ob 8:30 iz Louis Ferfolia po-engraver. grebnega zavoda in v cerkev sv. Lovrenca ob 9, od tam pa na Kalvarijo.
•	.	, , |JU Pa eno sestro,
je bil med komunisti še nek drugj p0greb
Iz raznih naselbin
BUTTE, Mont. — Tukaj je umrla Johana Anzelc rojena Te-' kavčč, stara 69 let, doma iz La-zine pri Hinjah, v Ameriki 45 let. Zapušča štiri sinove in dve hčeri.
NAJNOVEJŠEVESTI
Kansas City, Kans. — Od vzhodne Colorado, južne Wyoming, severne Texas in vzhodne New Mexico — je silen piš pograbil prah in pesek in ga nosil po prostranih ravninah države Kansas in to tako nago-sto, da je zatemnelo .sonce. Zemlja ni imela dovelj moče, da bi se ubranila vetru. Ponekod je bil prah tako gost, da se ni videlo niti 50 jardov daleč.
Minneapolis, Minn. — V hudem
član FBI in sicer neki Dietze, glasbenik in Pittsburški komunisti so zdaj strahovito poparjeni in drug drugemu ne zaupajo več, ker ne vedo, komu naj še zaupajo, da je res pravi komunist in kdo ne.
Zdaj je pričal za zaprtimi vrati pred kongresnm odsekom tudi Dietze, ki je povedal, da je bil zadnjih 10 let med komunisti kot tajen agent FBI. V času, ko je bil med komunisti je redno obveščal FBI o delovanju komunistov v Ameriki.
Dietze je stopi h komunistom leta 1944, toda polna štiri leta prej se je trudil, da je dobil pri komunistih toliko zaupanja, da so ga sprejeli medse kot člana.
Zdaj, seveda, ko sta oba Cvetic in Dietze poznana kot agen-jta FBI, je njiju delo med komunisti končano. Komunisti med seboj so postali pa nezaupljivi, ker ne vedo, če je še kdo med njimi, ki je tajen agent FBI.
Julia Sabljaš*
Po več časa rahlega zdravja je umrla Julia Sabljar, stanujoča na 4124 St. Clair Ave., stara 83 let. Pokojna je bila vdova. Zapušča sinova Jacoba, Johna ter 5 vnukov. Rojena je bila na Hrvaškem, kjer zapušča brata Jurija. V Ameriki je bila 40 let. Pogreb bo v petek zjutraj iz želetovega pogrebnega zavoda, 6502 St. Clair Ave. čas še ni določen
povedala, da je bil njen mož ob takratnem kritičnem času zelo smučen in ves v skrbeh.
Oče westfalskih Slovencev ZDAJ PRI je 60 letnik	printz-biedef
Prvič v 58 letih daje firma Dne 23. februarja je obhajal1 p r i n t z-Biederman publiki na 60 letnico župnik Teodor Ten-.'razpolago razno blago z veliki-sundern, ki ga nazivajo in lju-|m; prihranki. Vključno v razbije westfalski Slovenci kot svo-;prodaji, ki je zdaj v teku, so tujega očeta. K njegovi 60 letnici di velike izbire raznih ostankov, so prišli Slovenci z vseh strani, volnenih in worsteds, ki so pri-Westfalije. Donela J e slovenska'p] aVni, da si iz njih naredite za pesem v pozdrav in častitki du- veliko noč suknje ali obleke. Na hovniku, ki se je iz čiste ljube- razpolago so tudi gumbi, podložni do slovenskih rudarjev na- ge in razne pritikline, učil slovenščine v govoru in pi- Printz-Biederman Co. je od-savi, da obvlada naš jezik.kot bi pr^a ok delovnikih od 9 zjutraj bil rojen Slovenec.	j do 4 popoldne, ob sobotah pa od'
Kot mlad duhovnik je prišel j 9 dop_ do opoldne, Kdor žeii iz ^Vestfalije v Slovenijo, živehnajlko]j§e	naj pride kma-
med nasinn ljudmi in prepoto-hlL Tukaj ne prodajajo nobenih val našo deželo. Precej dolgo se izgotovljenih oblek ali sukenj po
je mudil s svojim prijateljem, pok. dr. Markom Natlačenom v prelepi vipavski dolini, župniku Tensundernu iz srca čestitajo vsi Slovenci in mu hvaležni kličejo: “Še mnogo let v zdravju in obilnem božjem blagoslovu!”
cenah na drobno.
Niti pisatelji ne smejo udariti policaja
Trgovinski tajnik na operaciji
Washington. — Trgovski tajnik Zed. držav, Charles Sawyer, je bil te dni na operaciji. Odstranili so mu žolčne kamne. Mr. Sawyer je star 63 let in doma iz Ohio.
PRIHAJAJO NA DAN 2 NASVETOM, NAJ SE ZGRADI PRESTOLICA POD ZEMLJO
Washington. — Nek član senatnega in poslanskega odseka za atomsko silo je predlagal, naj bi se takoj podvzeli potrebni koraki/da, se napravi načrt za drugo prestolnico, najboljše pod zemljo, ki bi se uporabljala v
slučaju sile.
Poslanec Holifield, demokrat, snežnem viharju je hotel pri- je rekel, da bi ena sama dobro
vržena sovražna atomska bomba paralizirala center naše dežele — prestolnico.
Poslanec je stavil resolucijo, po kateri naj se postavi komisija sedmih članov, ki bi študirali ta problem ter prednesli rezul-
stati na tleh velik prevozni aeroplan, pa se pri tem zaletel v hiše v rezidenčnem okraju mesta. 15 oseb je bilo ubitih. V hiši, v katero je letalo treščilo, so zgoreli vsi stanovalci. Sosedne hiše so 'se tudi vnele od gazoline iz letala.
tat predsedniku in kongresu do
31. januarja 1951.
Mr. Holifield je rekel, da je prišel do te ideje potem, ko je zbral vse študije zadnja štiri leta, ko je služil kot član atomskega odseka. Dokazoval je, da imamo zdaj najbolj važne ura_ de skoro na kupu: Belo hišo, kapitel, naj višjo sodnijo, vladne urade. Vse je tako blizu skupaj, da ena sama atomska bomba lahko zruši vse v prah in pepel.
“Mi si moramo zasigurati nadaljevanje vlade in njenih uradov ne glede na to, kaj napravi atomska bomba. Take garancije zdaj nimamo,” je rekel poslanec.
Pariz. — Novelist Koestler je j bil obsojen na 10,000 frankov ---------------o-------	j globe, ker je udaril nekega podaj brat, daj sestra, spomni hcista. Priznal je, da se ga je
bil nekoliko preveč nalezel.
SE BEGUNCEV S KAKIM DOLARJEM
Ob krsti Krištofa Columbus-a, — V katedrali v Ciudad Trujilo imajo krsto, v kateri počivajo zemeljski ostanki Krištofa Columbus-a. To krsto vsako leto dvakrat odprejo, da se prepričajo če so njegovi zemeljski ostanki še notri, kajti to je največji zgodovinski zaklad Dominican republike. Na sliki je nadškof Ricardo Pittini, ki drži v roki zlat ključ, s katerim odklene štiri ključavnice na krsti.
okolice	j
Obisk iz Minnesote—
Iz Chisholm, Minn, je prišla na obisk v Cleveland Mrs. Mary Laurich. Prišla je k družini svojega sma Mr. in Mrs. Kordish, 13515 St. Clair Ave., kjer so kupili zalo punčko Mary Louise. V Clevelandu ima mnogo sorodnikov in prijateljev, katere bo skušala obiskati za časa svojega bivanja tukaj. Prijatelji jo <pa lahko obiščejo na gornjem naslovu ali jo pokličejo po telefonu GL 1-8556. Mrs. Laurich je pridna zastopnica našega lista na Chisholmu, prej je bil pa njen soprog, pokojni Frank. Mrs. Laurich želimo prav veselo bivanje v naši metropoli.
Vesela vest—
Pri družini Mr. in Mrs. Louis Ldrer, 730 Lorain St., Toledo, Ohio, so se oglasile rojenice ter jim prinesle krepkega sinkota prvorojenca. Materino dekliško ime je bilo Mary Turk, hči Mrs. Frances Turk iz 1102 E. 66. St.( ki je zdaj postala že' drugič stara mama. Čestitke!
Iz bolnišnice—
Frank Zagorc, 18608 Kewa-nee Ave. se je povrnila iz bolnišnice. Tem potom se želi zahvaliti za obiske in kartice.
V bolnišnico—
V Glenville bolnišnico se je podai Peter Ccieman iz 986 E. 218. St.
Vrnitev iz bolnice—
Iz bolnišnico se je povrnila Mrs. Frances Majer, 6732 Edna Ave. Tem potom se želi zahvaliti vsem za prijazne obiske, za poslana darila, cvetlice in številne kartice.
Pozdravi iz Kalifornije—
Iz sončne Kalifornije, iz Los Angeles, pošiljata tople pozdrave nekdanja Clevelandča-na, Mr. in Mrs. Mike Udovich. K molitvi—
Članice podružnice (št. 47' SŽZ naj pridejo molit za pok. Uršule Zala v četrtek' zvečer ob 8 v Ferfoliatov pogrebni zavod, v petek zjutraj naj se pa po možnosti udeleže pogre-oa.
Važna seja—
Jutri popoldne ob 1 bo imel sejo ženski odsek Kat. Lige v šoli sv. Vida. Uredilo se ibj° račune od zadnje prireditve in drugo.
Na sejo—
Gospodinjski klulb SDD na Recher Ave. bo imel sejo jutri zvečer ob 7:30 v navadnih prostorih.
Čestitamo—
Pogrebnik Josip Žele obhaja danes 83-rojstni dan. Pred e-nim mesecem se je podvrgel težki operaciji, ki jo je srečno prestal, toda je še vedno pod zdravniško oskrbo. Drugače je pa kar )še pri moči. želimo mu še dolgo let bivanja med nami. --------------o-------
Eisenhower bo kandidat če ga bodo hoteli
New York. — Glavni politi-karji, ki so bili prej za Deweya, bodo zdaj za generala Eisen-howerja za predsedniškega kandidata in trdijo, da ga bo lahko pregovoriti, da bo kandidiral, če bo videl, da ga dežela splošno želi. Edino, če bo senator Taft v Ohio zopet izvoljen, potem bo hotel on biti kandidat za predsednika.

/lilERlSkA DOMOVIIMA

(JAMES DEBEVEC, Editor)
6117 St. Clair Ave.	HEnderson 1-0628	Cleveland 3, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
NAROČNINA
Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; iza četrt leta $3.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6.00, za 3 mesece $3.50.
SUBSCRIPTION RATES United States $8.50 per year; $5.00 for 6 months; $3.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $3.50 for 3 months.
MARCH 1950
SUN HON TUE WED THU FW SAT
12 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 282930 31
Entered as second class matter January 6th 1908. Cleveland, Ohio, under the act ofMarch 3rd 1879.
at the Post Office at
83
No.' 47 Wed., March 8, 1950
Sveta naloga zahodnih demokracij
“Katoliški Glas,” list Slovencev v Gorici — Italija, ima 15. febr. 1950. naslednji uvodnik:
Vsi zastopniki tujih časopisov, parlamentov ali bank, ki potujejo po Titovi Jugoslaviji, lahko ugotovijo eno: da tam ni svobode, da ni dovoljen niti eden opozicijski časopis, da jim ljudstvo ne upa povedati resnice, če tudi se lahko svobodno gibajo med njim, ker se vsakdo boji strašnih posledic. Odlični ameriški časopis “Time,” ki je pred kratkim poslal svojega dopisnika v Jugoslavijo, je objavil krasen, nad vse zanimiv in resničen članek o Jugoslaviji, ki jo imenuje “Titotolitaria.” Potrdil je vse, kar smo mi že davno vedeli: da mora ljudstvo neusmiljeno garati, stradati živež in obleko, da je Titov režim še bolj komunističen kot ruski, da Tito neusmiljeno preganja vero in Cerkev, da ni politične svobode, da vse prebivalstvo živi v neprestanem strahu pred tajno policijo (UDB-a) in da ni res, kar so poročali o Jugoslaviji angleški laburistični poslanci, ki niso hoteli videti, kako ljudstvo trpi, marveč pojejo hinavske slavospeve Titu in njegovim komunistom.
Beograjski komunistični dnevnik “Borba” je zaradi tega članka zelo napadel tednik “Times” ter nekatere druge ameriške časopise in pa vatikanski radio, ker trdijo, da jugoslovanska vlada preganja katoliško cerkev. “Time” je namreč med drugim napisal: “V Jugoslaviji je katoliška cerkev pod najstrašnejšim pritiskom. Na stotine duhovnikov so pomorili in tisoče zaprli.” Ali ni to preganjanje Cerkve? Najbolj zanimivo pa je, da “Borba” v istem članku sama przinava, da je bil pred kratkim zaprt generalni vikar beograjske nadškofije g. Janez Jenko. Zaprli so ga seveda pod lažno obtožbo, da je “kupčeval z dolarji in skrival ljudi, ki jih iščejo oblasti.” Prav tako so komunisti povzročili smrt velikega narodnega delavca in bivšega senatorja, sivolasega g. Franca Smodeja,, ki je veliko delal za Slovence na Koroškem, kjer je bil svojčas kaplan. Trpel je na zapeki in se je zatekel v bolnišnico, kjer bi ga lahko rešili z enostavnim klistiranjem, pa se mu ni približal noben zdravnik in nobena bolničarka tako, da je mora! v velikih mukah umreti. Odklonili so mu celo prošnjo, da bi ga smel obiskati kak njegov sobrat duhovnik, da bi mu podelil zakramente za umiraioče. Tako so namerno povzročili njegovo smrt.
Nič boljše kot z versko svobodo ni s politično svobodo. Novi volivni zakon sicer dopušča opozicijske kandidatne liste, toda kaj to pomaga, ko pa UDB-a zapre vsakogar, ki bi imel pogum nastopiti poleg komunistov pri volitvah. Nekaj takega so poskusili Grolovi demokrati v Beogradu. Zanašajoč se na ta volivni zakon in na ustavo, so hoteli ustanoviti zakonito nekomunistično stranko. Izdali so proglas, v katerem so med drugim napisali, da so ruski komunisti sovražniki št. 1, domači komunisti pa sovražniki št. 2. in da je treba Jugoslavijo rešiti komunizma. Tajna policija je potem takoj zaprla 15 članov te skupine in jih postavila pred sodišče. Razprava proti njim še traja.
Tito pa igra pred zunanjim svetom komedijo “demokracije in svobode.” Ker je gospodarsko popolnoma na tleh, je preko novega ameriškega poslanika Allena zaprosil 6 milijonov dolarjev posojila pri mednarodnem denarnem skladu, 15 milijonov dolarjev pri ameriški import-eksportni banki ter 25 milijonov dolarjev pri svetovni banki.
Pravijo, da bo vsa ta posojila tudi dobil. Toda, ali se zahodni zavezniki zavedajo, da bodo porinili nož v hrbet trpečega ljudstva, če bodo podprli Tita brez vsakršnih pogojev? Pravijo, in to verjamemo, da jim je Tito potreben v boju proti Stalinu. Razumemo, da se Zahod poslužuje Tita v svetovni strategiji proti Stalinu in njegovemu imperializmu, ki je nevaren za ves svobodni svet, toda temu dodaje-mo slovesno vprašanje, ali se to ne da doseči drugače kot s preziranjem svetih načel o demokraciji in svobodi in z dopuščanjem, da mora velikanska večina jugoslovanskih narodov neznosno trpeti? Če se zahodni svet naslanja na demokratična načela in svobodo ter se za ta načela bori, potem mora biti dosleden in zahtevati, da jih spoštuje tudi Tito, če hoče dobiti od Zahoda gmotno pomoč. Zatiranemu ljudstvu so zavezana usta in tega ne more povedati. Do nas pa njegov glas le dospe in zastopniki tega ljudstva nas prosijo, naj zavpijemo v svet to njegovo željo in krik mi, ki smo še svobodni in lahko to storimo.
Nič še ni dognanega v zadevi zboljsevanja begunske vselitve-ne postave. Ni sicer zaspalo, do kake odločitve pa le ne pride. Eni tako, drugi drugače, kje bodo končno skupaj prišli, če sploh bodo — kdo ve?
Saj je kar hudo, ko prihajajo pisma na Slovenian Desk in na Ligo, češ, zdaj boste pa lahko tudi tega in tega spravili v Ameriko, ko imamo novo in boljšo postvo za begunce, žal, spet in spet moramo odgovarjati: Zmotili ste 'se! Za enkrat je vse šele pri besedah. Upamo, ne zanesemo se pa ne.
* * *
To je sicer pusto in za mnoge kar žalostno dejstvo, toda žal, meni se zdi neko drugo dejstvo še bolj pusto in žalostno. To namreč, da zadnje čase sploh komaj še dobimo kakega sponzorja med Slovenci, če ima pri tem ostati, nam bi kak zboljšan in razširjen begunski zakon kaj malo pomagal. Na podlagi sedaj veljavne postave prav lahko spravimo še kak tisočak nadaljnjih beguncev v Ameriko, ki zdaj še čakajo na sponzorje in prosijo zanje, pa sponzorjev od nikoder ni. Dr. Krek je dal objavljati dolgo vrsto imen in naslovov, pa koristi je bilo od tega primeroma malo. To res 'ni veselo za nas.
Morda bi ,se pa le dalo spet kaj izdrezati, ko ste imeli nekaj mesecev “oddiha” tamle od jeseni sem. Do takrat je kar lepo šlo, vloga za vlogo je romala čez morje. Potem je prišel zasta-nek, kakor da smo prišli do konca. Ali kakor da je kdo zaklical: Pricesja, stoj! Morda smo se pa med-tem odpočili in bi bil zdaj ča«, da napravimo poskus (da, vsaj poskus!) za nov zalet. * * *
Kakih samcev — fantov ali “slamnatih vdovcev” kot jih postavlja nekako na prangar nekdo v Argentini — se že še kdo usmili. Družine pa skoraj nimajo več šans, tako je podobno. In vendar je še vedno lepo število družin med begunci, ki jih je prav škoda pustiti v Evropi ali jih poslati v kako drugo deželo.
prijeti za vse. žena Marija je Slovenka iz Pisec. Imata hčerko Grozdano, 3 leta staro, živijo v taborišču Trofaiach v Av-strij.
BOHINC Franc, kmet, mehanik, električar itd. ženi je i-me Ljudmila, otroke imata štiri, stari so od 9 do 14 let. Bivajo v Spitalu na Koroškem.
D.
DOMINES. Victor, 37 let, doma iz Kovorja pri Kranju. Mož je ključavničar 'in mehanik, zna voziti avtomobil in še kaj drugega, žena Terezija. Imata 4 otroke od 3 do 15 let. Naslov: Spital an der Drau.
F.
FILIPEK Mihael, 41 let, kmet in kar spada zraven, žena Ivana in hčerka Miroslava, dve leti. Bivajo v Celovcu.
FIŠINGER Alfred, 44 let, organist in sploh velik godbenik, pa še za marsikaj drugega po-raben. žena Melodija, otroci so 4, od 3 do 13 leta. Stanujejo v taborišču Trofaiach. Vsak jih zelo priporoča, nihče jim ne najde — sponzorja. . .
G.
GORŠE Johann, 35 let star, z ženo in hčerko Traudi, 5 let staro. Je zdar po poklicu, biva v okolici Mpenchena v Nemči-
ji-
H.
HEFERLE Rudolf, z ženo Florjane in petimi otroci, biva v Lapdshut, ameriška cona Nemčije.
HORVAT Franc, kmet, z ženo Katarino in štirimi, otroci od 5 do 20 let. I Oče ima 47 let. Bivajo v Spittalu v Avstriji. Doma iz Vinice.
HRIBAR Anton. 33 let star krojač z ženo in dveletnim sinkom, biva in čaka na emigracijo v Celovcu v Avstriji.
HRIBAR Vincenc je 47 let tar kmet ki z ženo Marijo, hčerko Justino (18 let) in sinom Jernejem (27) živi v Celovcu. Oče je tudi mizar.
HRIBAR Vinko je star 25 let, čevljar m kmet. Ima ženo in dva otroka v starosti 3 in 1 leto. žive v Spittalu.
J.
JANČIGAJ Jožef (60) let Zato sem se namenil, da bom’ptar) z ženo n tremi otroci v
Resnica o novih volitvah
V Jugoslaviji so za dne 26. marca razpisane volitve v federalni parlament. Koncem januarja je bila imenovana volilna komisija za ljudsko republiko Slovenijo. Komisiji predseduje dr. Teodor Tominšek, predsednik Vrhovnega sodišča Ljudske Republike Slovenije. V komisiji so sami čla-ri; komunistične Ljudske Fronte in visoki uradniki Titove vlade. Kandidate je postavila samo vladna stranka, Titova Ljudska Fronta. Podpredsednik vlade Kardelj je izjavil, da je namen teh volitev, da izginejo zadnji ostanki buržuazne družbe in razrednih razlik. Še vedno je v veljavi zakon, da se vsak izvoljeni poslanec more odpoklicati in postaviti pred sodišče, če nasprotuje Titovi vladi. To se je doslej že zgo-
kar v tej koloni znova objavil nekaj imen družin, ki so mi od raznh strani močno priporočene. Morda so kake druge, ki bi še bolj zaslužile javnega priporočila, toda njihova imena niso blia tako živo postavljena pred moje oči kot ta. Skušajte no vsaj za tu navedene najti sponzorje. Saj ni treba, da/bi tisti, ki ta imena berete, res kar sami postali njihovi sponzorji. Poskusite jih priporočiti temu ali onemu znancu* pa četudi do-tični ni Slovenec. Spregovorite o zadevi večkrat, počasi se le utegne stvar prijeti in pognati korenine.
No, zdaj pa preidimo na ime-! na zgoraj navedenih družin-
A.
ANžIč Jože, 38 let star, doma iz Dobrunj pri Ljubljani, po poklicu mesar in kmet. Zna tudi še kaj drugega, ženi je ime Marija. Imata tri otroke, Mira ima 14 let, Milena 9 in Anka 3. Bivajo v taborišču spital.
AVSEC Franc, 36 let, iz Kleč pri Ljubljani. Mož je mehanik in vodovodni inštalater, prime za vsako delo. Ima sina Francka, ki je star 9 let. živita blizu Muenchena v Nemčiji.
B.
BILANDžlč Jožef, 39 let, po rodu Hrvat, krojač. Voljan je
dilo v več slučajih. Najbolj znan je v svetu odpoklic in ob-1 Spittalu. Je kmet, žena šivilj a. | ci po taboriščih. Sicer smo i-j Mariji Pomagaj sodba bivšega podpredsednika prezidija Federativne Repu-'Imata štiri hčerke v stomst od meb 50 upi™ imnmv dn nam'Rvpyip ir, Pdn Mike Jugoslavije, Dragoljuba Jovanoviča, v Sloveniji pa 4 do 19 let. zapor in obsodba bivšega poslanca in člana slovenske vlade Franca Snoja. Volilci tudi pri naslednjih volitvah ne bodo Jmeli druge izbire kof voliti kandidate vladne komunistične Ljudske Fronte ali pa metati svoje glasove v prazno skrinjico. Kakih demokratičnih določil novi volilni zakon nima.
starosti 11 do 20 let, živi v Salzburgu v Avstriji/ Po poklicu je klepar.
JUSKEVIČ Simen je star 57 let, ima ženo in 27 let staro hčer.
Po poklicu je kmet. žive v Italiji v taborišču San Antonio.
K.
Kajfež Matija (64) s sinom Milanom, ki je zobotehnik, in hčerko Cveto, ki je šivilja, bi tudi rad prišel sem. živi v taborišču Spittal.
KIMOVC Franc, 45 let star, z ženo in 4 otroci v starosti od 2 do 11 let, živeč v Spittalu v Avstriji, kmet po poklicu, išče sponsorja. . •
KNAP Franc, kmet in mizar,
| iz taborišča Spittal v Avstriji, zase in ženo in 6 otrok (od 2 do 14 let) prosi sponzirja. . .
KOSTANJŠEK Ivan (32 let) z ženo in hčerko Helgo (5 let), živi v Moosburgu v. Nemčiji. Je zidar, mesar, mizar, električar in kmet.
KOVAČIČ Feliks (44 let) j bojazni nad neznano bodočnost-star z ženo in dvema otrokoma; jo v novem svetu. Nič čuda, če (1 do 11 let), je tekstilni dela-! je človek v dvomih in brez po-vec. žvi v taborišču Keller-1 sebnega upanja, da mu. bo tuji-berg.	j	na dala, kar pogreša že vsa po-
KRULC Franc, 42 let star j vojna leta in tudi več časa prej kmet z ženo in sedmimi otroci,)ker življenjska šola nam je bila živi v taborišču Spittal. Z njim trda. Razočarali so nas evrop-je tudi tašča Frančiška Cerar, ki zavezniki in sploh vsakdo,
LOGONDER Franc, živi v kdor je imel besedo med begun-
Toliko prosilcev za danes. Prihodnjič pa nadaljujem. Zelo bi bil vesel, če bi do prihodnjič že nekaj sponsor jev se oglasilo. Poskusite! Morda bo pa le šlo! Odpri še malo srce!
Javite sponsorje na naslov: League of Ctholic Slovenian A-mericans, 62 St. Maidc’s Place, New York 3, N. Y.
-------o-------
Moji prvi vtisi o Ameriki
Cleveland, O. — Ko sem prišla v začetku druge polovice lanskega leta čez široko “lužo” iz Evrope v Zed. države, sem začela že v pristanišču ob izkrcanju “loviti vtise,” pa vse do danes jih pobiram. Z odprtimi očmi hodim po cestah, stopim V hiše, na cestno železnico, med nove in stare prebivalce, sploh v družbo vakovrstnih Ameri-kancev. Zaidem celo, morda po
nesreči, med tovariše-------—
Posnemam na ploščo spomina, slike, vesele in žalostne, žive in mrtve “skice” človeških življenj.
-Čas imam, zanimanje tudi, pa kolovratim po božjem svetu, — med ljudmi človeškimi. Kadar pa pišem, s humorjem pomešam realnost, pa je slika lepa.
Da me ni strah in da manj potrošim, ker itak “kumerna” blagajna me ne financira, vzamem s sabo našega Benjamina in podplate pod pazduho. Mahava jo peš po Clevelandu, pa sva srečna, v zavesti zdravja in mladosti.
Mali bratec je pravi navihanec in me neprestano beza, da mu odgovarjam, na sto in več njegovih otroških vprašanj. Koga pa naj sirotek tudi kaj vpraša, če mene ne, ko sva tako osamljena v tujini. Vse najine brate in sestre, kar jih ni med vojno umrlo (nasilno), so s tisoči Slovencev vred poslali, no, o-ni . . . rdečim banditom, kateri so jih poslali po mučeniški venec v nebesa. Da ne bo kdo pet užaljen, jih ne imenujem krivce smrti tisoče naših najboljših Slovencev. Saj zanje ve Bog, ki jih bo plačal. Krivica se maščuje rada že na tem svetu. Pravica in resnica sta se preselili iz svtea na nebesne planete. Kdaj se vrneta, se ne ne ve, a vendar ju naša srca iščejo vsepovsod.
Pa pojdimo k vtisom. . . . Vsakovrstni so se nabrali, Benjamin jih ima že polno malho. Prvi moj vtis v New Yorku je bil v solzah od ganjenosti. Sto pali smo izmučeni po mostičku z ladje, obloženi z majhno prt Ijago, matere z živo, tudi kričečo, stopili na trda tla in s par koraki smo se znašli v poslopju. Tu so nas obkolili in nasmejanih obrazov obsipali z vprašanji prvi Amerikanci. Z jestvinami smo bili obkladam in to vse brezplačno, pijača topla, se nam je posčbno prilegla, najbolj nam je pa ugajala ljubeznivost vseh spremljevalcev naše uboge raje.”
Solze so me polile, ki so bile posledica moje prepolne posode čustev nad prvimi vtisi. — Prvi vtis na Ameriko je bil torej v ganjenosti nad ljubeznivostjo A-merikancev. Ko smo nadaljevali pot v notranjost dežele, — proti svojemu cilju, sem povsod naletela na prijazne ljudi in predvsem uradne in službujoče osebe so bile -kakor čisto ogledalo, v katerem smo začeli gledati novo deželo, kot nekako o-blj ubij eno deželo, kjer smo našli domačnost in razumevanje za naše srčne bolečine.
Naša srca so se umirila od
meli še neko upanje, da nam prekomorske dežele lahko izboljšajo situacijo, posebno Zedinjene države smo si predstavljali za košček raja, katerega je vsak begunec težko čakal. Ali, ali, kdo ve, kako bo tam. . . ta misel nas je spremljala do prihoda na amerška tla. Zato smo pa z vso pazljivostjo si ogledali svojo novo domovino in ljudi, da smo si ustvarili prvo sliko o Ameriki.
Ta slika pa postaja z dnevi in meseci bolj natančna, pestra in posameznikom raznolična, kakor zna pač kdo gledati in ceniti sončne in senčne strani meljskega planeta.
Skušala bom opisati svoje vtise in spomina vredne odlomke z življenja v Ameriki. Morda bo kdo kaj skritiziral, kar bom napisala, pa vendar pisati hočem. Kritika je v politiki, v privatnem življenju in povsod, kjer je množica ljudi. Včasih je kritika koristna, mnogokrat pa prav nič. Bodisi tako ali drugače, biti moramo optimisti, poglejmo realnosti v oči, s treznim presojanjem o dobrem in zlu.
Alenka.
Oh zdaj gremo.
Willard, Wis. — Kdo pa in kam? Zdaj je pa že javna tajnost: P. Odilo gre v Lemont. Naš slovenski pregovor pravi: “Nova , metla dobro pometa!” In če se je kdaj ta pregovor u-resničil, se je gotovo zdaj uresničil pri slovenskih frančiškanih. ^ Dobili smo novega komisarja v osebi p. Aleksandra Urankarja. In ta je tako pošteno prijel za metlo, da je pometel vse frančiškanske župnike — prizanesel je samo enemu — pa ne p. Odi-lu. Tudi on je prestavljen iz Willarda v Lemont. Prišlo je malo nepričakovano, toda ubogati je treba. In tako p. Odilo te dni jemlje slovo od Willarda in od vojih ljubljenih faranov.
V torek 28. febr. zvečer so se farani zbrali v cerkveni dvorani, da stisnejo roko svojemu dosedanjemu dušnemu pastirju. Ravno tisti večer je bil na Wil-lardu tak strašen snežni vihar, da je marsikatera kara, ki je bila namenjena na Willard, otasla v snegu, nekateri pa niso upali niti poskusiti, da bi šli od doma. Pa vseeno se je zbralo kar častno število faranov.
Otr.oški zbor je najprej zapel pesem pastirju v slovo in Dolores Malnar je spregovorila besedo zahvale in slovesa. Nato je bila večerja, ki so jo pripravile naše matere. Stoloravnatelj je bil nam vsem priljubljeni Mr. Perushek, ki je sam v imenu fare spregovoril in povdaril poglavitne smernice župnikovanja P. Odila. Nato je poklical k besedi Rev. Novaka iz Greenwoo-da, ki je predvsem povdarjal, kako je živela na Willarrdu v zadnjih dveh letih slovenska pesem po prizadevanju p. Odila tako v cerkvi kot zunaj cerkve. Ta pesem bo še dolgo živela v teh krajih v spomin na p. Odila.
Nato je bil poklican k besedi p. Leo, ki je govoril v angleškem jeziku, ki je predvsem povdarjal, da je naj večje delo p. Odila na Wllardu to, da je dobil in poklical v faro dve šolski sestri za vzgojo otrok, zavede-
na Ameriško Brezje. In kdo ne bi šel rad k Materi. Prosil je farane, naj ne zamude nobene prilike, in naj se ne vstrašijo nobene žrtve, kadar gre za vzgojo mladine. Rekel je, da se mu je zdelo vedno, kadar koli je stal pred willardskimi otroki, da vidi pred seboj lepo vezano knjigo, toda če to knjigo odpre, je vsak list te knjige prazen, nepopisan. In te liste je treba popisati in prevažno je, kdo bo te liste popisal. Naše sestre redovnice i-majo naj lepšo pisavo.( One naj popišejo to knjigo. Poslavljajoči se župnik je resno povdaril, kako težko je v teh časih dobiti sestre — niti škofje jih ne morejo dobiti. Willard pa je tako srečen, da jih ima. To delo je treba nadaljevati in nihče ne razume verskega in farnega življenja, kdor ne razume važnosti katoliške vzgoje. “Ob vsaki priliki,” je rekel p. Odilo, “bom rad prišel pogledat zopet na Willard, če se bo delo katoliške vzgoje nadaljevalo, daleč-pa se bom izognil Willarda, če bi započeto delo zastalo po krivdi faranov. Sestre so največ ji blagoslov za faro. šele v večnosti bomo to razumeli!”
Pevski zbor je hotel zapeti nekaj pesmi v slovo, toda radi viharja več kot polovico pevcev ni moglo priti. Toda p. Odilo l lahko takoj ustvari nov zbor: kar začne peti in vse potegne za njim. In smo peli in zopet peli. H koncu je p. Odilo vse povabil na romanje v Lemont in je vsakemu faranu stisnil roko z besedo: Na svidenje v Le-montu pri Mariji. — Poročevalec.
Odmevi iz Titovine ali
gorke iz “raja”
Tedaj ko sta bili še prijateljici, j.e prispela iz Rusije v' Titovino večja pošiljka kurjih kljunov.
“Čemu nam bodo kljuni?’ so godrnjali uradniki na prevozni postaji.
“Zato, da bodo koruzo' zobali,” so nekateri hitro uganili'
* * *
Urša iz Titovine je bila med vojno velika prijateljica partizanov. Zdaj so volkovi slekli svoje ovčje oblačilo in revici je ostalo samo še upanje v boljš6 čase. Oni dan je vsa vesela prisopihala k vaškemu studencU' “Rešitev se bliža,” je gostolela« “Titovci se poslavljajo; z davčnega urada sem prejela pisni0 in pravijo, da me zadnjič op°' minjajo. . . ”
& vebJAMH*
joč se, da je dobra vzgoja otrok! zatem je pa sklical dobrih časov mati.	| vse svoje podložne,
V imenu beguncev je izrekel
Boss se je vrnil od kosila. S seboj je prinesel vsepolno dovtipov in šal, ki si jih je nabral od prijateljev v restavraciji* Vso pot jih je ponavljal, da bo katere dobre pozabil, ko jil1 bo začel stresati v uradu svojih1 podložnim v zabavo in kratek čas.
Ko si je slekel suknjo in je odložil klobuk, se je vsedel svoj mehki stol, prižgal cigar0« okrog sebe
vse svoje podložne, da se h0 pasel, ko se bodo smejali in ob-
zahvale Aljoša'čudovali njegov humor.
kratko besedo
Metlikovič, ki je povdarjal, s| in jih je začel vleči izp°c kakšno ljubeznijo je p. Odilo pazduhe. Vsi so se smejali in delal za begunce in je nabirali sponzorje po vsej fari. Novo-1 naseljenci se bodo tega vedno s)
hvaležnostjo spominjali.
Na koncu je bil poklican k besedi p. Odilo sam., ki je povdar-
režali in boss je užival. To se pravi, vsi so se smejali, sam0 ena izmed uslužbenk se je žala resno, kot bi nič ne slišala-“Kaj je pa s teboj?” ji zakliče užaljeni boss, “kaj nimač
jal, da je prišla prestava nepri-' nobenega smisla za dobro šalo?’ čakovano, ni si je želel, pa tudi j “Imam smisel, imam,” $e ni prosil zanjo, rad je bil na odreže dekle, “ampak meni Willardu med farmarji, pa tudi ni potreba smejati vašim dovti' rad gre iz Willarda, ker tako,za-'p0m, ker v soboto itak odideF hteva pokorščina in ker gre k jz te službe.”
i
KARL MAUSER:
KAPLAN KLEMEN
ROMAN
“Če bo's odšel, jaz te ne bom sodil.”
Potlej sta odšla k večerni molitvi.
Življenje se je vrnilo v semenišče. Pred pragom so duhovne vaje. Nekateri se jih veselijo, drugi bojijo. Šest dni hiti med temi izidovi, zaprt v te ozke hodnike, odrezan od 'vsega, brez sprehoda in brez družbe.
Predvečer duhovni vaj.
Kapelica je napolnjena. Klemen sedi na svojem, mestu. Jernej na svojem. Moška j se zvedavo obrača.
Ko pride skoz ravnateljeva vrata pridigar, leže tišina čez vso kapelico. Nato zapoje harmonij.
Klemen ima Občutek, da se Pričenja sodba. Tolikšne tesnobe in čudne žalosti še nikoli ni občutil kakor v tem hipu.
Pridigar pred oltarjem zapoje z visokim glasom:
Veni, Sancte Spritus . .*
(* Pridi, Sveti Duh . . .)
Po kapelici zabuči. Tudi Klemen poje.
Nato gre pridigar na prižnico. Klemen sc udobno nasloni s brtom na kiop in skoraj trepetaje čaka prvih besedi.
Duhovnik popravi široke rokave koretlja, z živimi očmi preleti vso kapelico, nato skopaj tiho prične.
. “Ko vas gledam pred seboj, dragi gospo j e, mlade in polne življenja, ko mislim na vašo bodočo trnjevo in vendar tako lepo pot, prosim ljubega Boga samo za eno: Da pacem, Domine, in diebus nostris.
Mir v teh dneh, ko bomo delali račune in načrte, ko se bomo morda odločali za celo življenje.”
“Res: da pacem, Domine. Da bo sleherni izmed nas lahko mirno prisluhnil svoji duši, da bo mogel seči globoko vase in se na križpotju trdno odločiti, tako odločiti, da mu ne bo nikdar v življenju žal, da se ni drugače odločil.”
Klemen z očmi išče Jernejev obraz. Miren je, bled, kakor da mu vsaka pridigarjeva beseda poriva kri to obraza.
Moškaj pridno zapisuje. Komaj da včasih dvigne glavo. Po kapeli je tišina, nihče se ne premične. Zunaj je večer, kakor zd stražo pod oknom.
Pridigar zaključe govor.
“Kd'or misli, da je veliko zapustil, naj pretehta izgubljeno 2 dobljenim in naj se odloči. Kaj se posvetuje in moli. Toda vsak naj ve, da so tudi svetniki nosili telo se seboj in da telo poželi zoper duha, ker je telo iz prsti, duh pa od Boga. Slehernega izmed nas bo, kakor velikega opostola Pavla, tepel angel satanov, da se ne Prevzamemo v svetem poklicu in da bomo v ponižnosti sledili svoj emu gospodarju, velikemu duhovniku Jezusu Kristusu. Amen.”
Dihanje.
Klemen čuti, kako je napetost v kapeici popustila. Luči svetijo na zamišljene obraze, pridigar odhaja.
Jernej gre med prvimi iz kapele. Z očmi ujame Klemenov Pogled, ki je plašen, izmika-J oč.
Po sobah je ta večer tiho, puščobno. Strogi silentium —nobene besede m čuti.
Ko gre Moškaj po vodo, dahne Jernej.
“Težko, da bom vzdržal. Pr-Ve besede so padle name kakor kladiva.”
Klemen mu ne ve odgovoriti. Samo to čuti, kako se globoko Zasaja bolečina kakor ozek dolg nož, ki neusmiljeno reže Preteklost od živega mesa.
Spat gredo zgodaj. Tudi lu-
či precej pogase. Noč je v sobi, tiha, plašna, kakor da ne upa od vrat do srede sobe.
Jernej leži na hrbtu in z odprtimi očmi strmi v strop, v belo liso, ki prihaja od cestne svetilke.
Tudi Klemen leži na hrbtu in ne more zaspati.
Tišina je tako prozorna, da boli.
Dan je enak dnevu, čez dan nobenega počitka, misli neprenehoma uprte v eno samo točko. Klemen si doslej ni mogel predstavljati, da more to človeka tako izmučiti. Vsak večer je bil zbit, truden.
Včasih je čez dan obstal ob oknu na hodniku. Ljudje so hiteli po cesti, vsak v svojo smer, svobodno, nezadržano. Na hodniku je bilo mrzlo, tla so se svetila, kakor da so jih oblezli polži.
Jernej je bil z živci pri kraju. Poškulšal je brati, mučil se je s Kempčanom, toda zaman.
Klemen ga je razumel.
Toda preveč je imel opraviti s seboj, da bi ga mogel potolažiti. Z zadnjo silo je butnilo na dan hrepenenje po Zagrebu, po svobodi in prostosti. nZova so zakrvavele vse rane, na pol Iziacel j ene.
Potlej je šel k spovedi k pridigarju. Natančno se je izpovedal, odkrito namignil na svoje razpoloženje in čakal na sodbo.
Ko je stopil na hodnik, je bil bled toda čudovito miren. Tako mirne so samo vode po velikem viharju, ko se sproste dračja in napotja.
Jernej pa še jesti ni mogel več.
Tako je prišlo nedeljsko jutro, jasno in mrlzlo z ivjem in s sladkim, pričakovanjem.
Zadnji govor, po maši slovesna zahvalna pesem. Te, Delim, la ud am us . . .*
* Tebe, Boga, hvalimo . .
Jernej nj pel. Stal je v klopi z velikimi začudenimi očmi, kakicir da ne more verjeti, da živi v tem oizlkem prostoru.
Klemenu se je smilil.
Po maši so se na hodniku razvezali jeziki in Klemenu se je zazdelo, da so pusti zidovi svetlejši, prijaznejši, da je prišlo vanje nekaj tiste gorske sladkosti, ki je skrita v najbolj odročnih kotičkih planinskega sveta.
Na podobico, ki jo imel v Kempeanovi Hoji, si je zapisal spovednikove besede; Poklican si. da boš revež z reveži in bogat v Kristusu.
Misel se mu je zdela tako nova, tako čudovita, da mu je bila prvo razodetje. Prepaja-la ga je in ga polnila z neznano tiho srečo.
Jernej se mu je koj pridružil. V šestih dneh ga je vzelo, da se je Klemenu še bolj zasmilil.
“Kako, Jernej?”
(Dalje prihodnjič.)
MAKE
QNE]a|DAY
MULTIPLE VITAMIN CAPSULES
your buy word
When you want vitamins that are Potent—
Guaranteedfull potency, as shown on the label.
Easy and Convenient to take. Economical—
Ask your druggist for One-A-Day (brand) Multiple Vitamin Capsules. Take one capsule each mofn-ing and you can forget all about vitamins until next day.
Each capsule contains the full basic daily needs of the five vita- j mins whose requirements in human nutrition have been established.
MILES LABORATORIES, INC.
;_____ Elkhart, Indiana __J
Tovarišici Lavrič v nedrije
Chicago, 111. — Tovarišica Lavrič Frančiška se je zmotila, ko podtika Cvetko tu z Dolenjske vse tri dopise v Ameriški Domovini. Prvi odgovor sem bil napisal jaz in sicer na nesramne laži, l_i „"'i je napisala. Ti imaš pred seboj skledo, ki se trudiš in jo umivaš in brišeš na vse mogoče načine in v istem času pa pluješ vanjo tako, da ne bo nikoli čista.
Zanimivi dopisi izpod peresa ženske, ki kakor sama trdi, živi njegova slavna vojska. Kako da v Ameriki nepretrgoma celih1 ^ iuna^ ^ s on tega vsaj po 45 let. Ti pozabljaš, da živimo leta PreJ inJeuca;k.al f™0™ sedaj v Ameriki žive priče do-!razPad? ~ Da ^ bila tudi Ti v godkov, ki so se odigravali v artizanskih vrstah, Ti rad ver-drugi svetovni vojni v Jugosla-K'amem’ saJ 12 Tvojega pisanja viji. Da se Prosveta zelo zelo |razvidim kam sPadas' Iz krf-blamira v javnosti s temi dopi- "u •,ev®ga. gnezda ni®0. se_mk-si ji gotovo ni znano, saj sem,dar	z e^e.1' ®a-1.	na?
trdno prepričan, da bi tako očit-|SO samo ta i, kot si i, pn nih laži gotovo ne pisala.	fpartizanih, ker taki, kot smo mi,
,,	. V ... bi ne mogli poklati toliko nedol-
Ocitas Cvetku, do se boji mu	, , . ,	,	n
’ .v Izmh ljudi, da bi bila slovenska da m možak, ker se ne podpise'
s polnim imenom kot Ti. Le ver-
In Tvoj slavospev Titu, da je-sledu. Ko so se Nemci umakni- spravila nazaj v Jugoslavijo. V on pregnal sovražnika iz Jugo- li iz Žužemberka, je junaška par-naše taborišče Spittal ob Dravi slavije! Ha-ha-ha! če bi Jugo- tizanska vojska naredila ta svo- sta stalno skoro vsak teden pri-
slavija morala čakati na Tita, bi bila še danes pod okupatorjem. Ali res še danes ne veš, da so Nemci in Italijani ob koncu vojne sami prostovoljno zapustili Jugoslavijo brez bojev?! Ali tudi pri Prosveti ne vedo še tega ? ? ?
Tito, ta junak, je zavzemal Jugoslavijo brez bojev in to je bilo nadvse junaško, kar je lahko storil izključno samo Tito in
jemi mi, da se mi danes ne bojimo zase, ki smo v svobodi, ker,; se pa ne podpišemo je to velik| venskega amerikanskega fanta
zemlja tako prepojena s slovensko krvjo kot je sedaj.
Rad bi tudi poznal tistega slo-
dokaz kaj se še danes dogaja v Jugoslaviji in da dobro vemo,
kapetana, ki je bil pri boju v Žužemberku ob strani partiza-
kaj čaka katerega naših sorod-i nov. če sta kje blizu skupaj, Te nikov, ki še vedno trepetajo prosim, da povej mu oziroma, pred rdečimi krvniki, kot smo|vprašaj ga, kam je gledal? Ali
mi nekoč. Vsi trije sopotniški j je morda kratkoviden, potem mu časopisi v Ameriki se postavijo!ne zamerim; če pa dobro vidi, r takimi dopisovalci kot si Ti. j potem je najbrže od strahu videl Zelo sem se zanimal za Te po-j farno cerkev v žužemberžku na-sebno zato, ker mi je bilo to ime j robe. čudno čudno, da so bili to-neznano v ajdovski fari; šele kojpovi v žužemberški cerkv in okna sem dobil pojasnilo, da je bilo!zazidana, to mi je povsem nekaj Tvoje ime Lavrič, se mi je raz- novega. Lahko mi verjameš, da
smo bili vsak dan pri
jasnilo. Da Ti odkrito povem, da sem o Tebi od res poštenih Amerikancev dobil zelo zelo slabo izpričevalo.
sv. maši in v cerkvi ni bilo drugega kot , nekaj ranjencev; zunaj cerkve ' par bunkerjev, o topovih pa niti
je. V cerkev so nanosili slame hajala po eden ali dva agenta,
in drv ter jo dobesedno požgali in takrat ni bilo nobenega Nem-
nas nagovarjala naj se vrnemo, da se nam ni ničesar bati in da
ca ali belogardista več v žužem- nam bodo vse vrnili. Angleške berku.	'oblasti so stalno razglašale, da-
Ti, tovarišica Lavrič, bi bolje jale pakete s hrano, obleko in vse
naredila, da bi o tej stvari previdno molčala, ker Tvoji partiji
v ta namen, da se vrnemo. Znan nam je bil Trobec iz Radovljice
taka dejanja ne delajo nobene in so bili v taborišču ljudje, ki časti. Torej junaki partizani soj so se osebno poznali z njim. Ne-požgali samo v Žužemberku cer- kaj jih je bilo, ki so nasedli pro-kev, farovž, posojilnico, šolo,!pagandi. če bi jim danes bila sodnijo in Zdravstveni dom in dana prilika izbire med nami in sicer z izgovorom, da ne bo no- njim, bi jih gotovo zmagala sku-benega Nemca več v Žužemberk. Išnjava za v Ameriko, ker vem, Toda, ta izgovor je bil slab, kaj- da so svobode v domovini že do ti Nemci so bili v Žužemberku'grla siti.
prav do razpada.	J Glavno za nas je to; da nas
Da hvališ pokojnega škof a j j Ug-oslovanska oblast ni imela za Gnidovca, Te razumem, ker jej zločince, a ameriški Slovenci pa že mrtev, če bi še živel bi ga go-Jnam imajo toliko očitati. Ali ni-tovo ne. Zakaj ne pišeš kaj večjgmo mi prvi zadružniki? Ali
o g. Karlu Gnidovcu, dekanu iz Žužemberka ? Ali Ti ne gre ta-
nam ni bil Tito dovolj pri srcu, da smo mu darovali vsak po svo-
ko pisanje? Ali ne veš, da je bil jih močeh, to je — vse svoje preže sedaj po vojni obsojen na močenje in smo odnesli s seboj
osem tisoč dinarjev globe in to samo zato, ker je s partizanskim dovoljenjem v cerkvi oznanil, če bi ljudje po svojih močeh darovali, da bi popravili streho na cerkvi v trgu Žužemberk.
Kaj je zagrešil g. Gnidovec s tem oznanilom in če bi ne bil plačal kazni, je bilo rečeno, da gre na prisilno delo za pol leta. Star mož čez 70 let na prisilno delo — kje bo vzel osem tnisoč dinarjev. Kaj takega se tudi tukaj v Ameriki ne bi zgodilo,
le golo življenje? ? ?
Tudi vas čaka Tito z odprtimi rokami še bolj kot nas, kajti mi smo sedaj “suhi” brez imetja, in kot zavedni Slovenci ne slišite njegovega klica, da bi nasuli v malho
kot smo ga mi. Aha, če se gre za dolarčke, takrat se pa vaše
DELO DOBIJO
Mesar dobi delo
Dober mesar dobi takoj delo; mora biti trezen in stalen; dobra plača in prilika za napredovanje. Kogar zanima naj pusti svoj naslov v upravi tega lista.
(47)
MALI OGLASI
Sledeče firme in posamezniki naznanjajo svoje nove telefonske številke:
John Zalar naznanja članstvu društva France Prešeren št. 17 SDZ, da je njegova nova telefonska številka: HE 1-7364.
John in Rudy Knific, Realtor & Insurance: v uradu IV 1-7540, doma KE 1-0288.
Park View Florist, 9320 Kins-
man Rd. (Jos. Starc) ima novo nenasitno komunistično! številko v prodajalni: MI 1-2469, še vi svoje premoženje,! na domu, 1096 Norwood Rd. pa
EX 1-5078.
Mary Novak, 3623 E. 82. St.
številko:
veselje za Tita neha ! ! ! Kako ima novo telefonsko se to sliši, draga rdeča tovariši-J BR 1-2378. ja. Kadar boste toliko darovali j A. Grdina in Sinovi imajo domovini kot smo mi, takrat še- nove telefonske številke: po-tam v svobodni Jugoslaviji se je,je jggh-e bruno v očesu svojega grebni zavod: HE 1-2088, pro-Pa. Kar vprašaj in kot poročeval. brata.	J ^ajalna s pohištvom: KE 1-1235,
Ali ste nam nevoščljivi, da po! Pogrebni zavod na Lake Shore tolikem trpljenju zopet dihamo; Elvd: KE 1-5890, na kegljišču: svobodni zrak? AH naj vam še.KN 1-9398.
ka naprednih listov bi to morala že vedeti. In to se je pripetilo človeku, o katerem še Ti praviš,
da ga spoštuješ. In tudi je ta	, ,	,
mož vsega spoštovanja vreden. 'Povem kako sem razocaran, ko
Kaj je vse ta mož prestal, vemo mi, ki smo z njim vred prenašali težo in krivice komunizma.
Filmska igralka stara komaj štiri leta. — Mary Margaret Heilman se zabava s krotkim konjem v Las Vegas, kjer se je učila jahanja potem, ko je bil zanjo podpisan kontrakt za 7 let s filmsko družbo. Mary bo vjilmu znana pod imenom Mary Happy.
so mi še na Koroško grozili da1 bom v Ameriki suženj in sedaj ne najdem nobenega sužnja ko sem tukaj. Kje je ameriško su-| Sedaj pa še malo o tem, zakaj jženjstvo, s katerim so nam ko-j
Soba se odda
Odda se ena soba poštenemu moškemu ali ženski. Vprašajte na 1108 E. 71. St.
se nismo vrnili in da se bojimo, j munisti grozili ? ? ? Ali so nam ker imamo krvave roke . . . —J zopet lagali, a kaj še, saj komu-Teh in enakih spisov je bilo v nisti vendar nikdar ne lažejo, Prosveti že nič koliko. Menda menda ja. To vidim, da je v
Stanovanje iščejo
Dve odrasli osebi iščeta
4 do
kdor zna količkaj pisati, napiše spis v tem smislu in strese svoje puhle besede — izraz svoje surovosti — na papir.
Gotovo tukaj v Ameriki mnogo ljudi ne ve tega, kar vemo mi, ki smo preživljali revolucijo v domovini in še to v času svetovne vojne. Zato padajo nezasluženi očitki, čeprav so mnogi prepričani, da niso resnični. Mi smo' se ob koncu vojne umaknili v Avstrijo in tam živeli v negotovosti najbolj bedno življenje. Mnogi so pustili doma lepa posestva, skromni pa svoje premoženje čeprav skromno.
Danes 'nam je zapisanih in izrečenih veliko očitkov, ki jih nismo zaslužili. Zato vam danes napišem kot nekak odgovor in o resničnosti tega se lahko prepričate.
Koliko smo bili cenjeni v očeh jugoslovanske vlade, vam bodi dokaz to, koliko se je oblast v Jugoslaviji trudila, da bi nas
Ameriki hudo, ko ljudje delajo meynega naj za denar — v Jugoslaviji je bolj-' še, kjer se dela za medalje ali pa za predhodno zastavo. Mishm, da si vsak lahko sam naredi pošteno sodbo, kje je boljše.
Begunec Jakob.
Takšne so . . .
Pomisli, draga, zadnjič sem |zasačila svojega moža s sobarico! Za kazen mi je moral kupiti dve novi obleki!”
“Toda sobarico si vendar ta-kaj spodila?”
“Še ne! Rabim tudi še nov jesenski plašč.”
JUTRO
Z: ■
*Sgp

Berile romen, ki vzbuja zanimanje povsod, kjer žive Slovenci!
“TA ROMAN BI MORALI BRATI VSI SLOVENCI!”
soglašajo narodni voditelji kot škof dr. Rožman, pesnik Ivan Zorman, pisatelj Karel Mauser in drugi odlični možje, pa tudi preprosti čitatelji
Knjiga obsega 274 strani, je trdo vezana z lepo naslovno sliko (na levi) in stane $3.00, po pošti $3.25, po pošti izven mej U.S.A. $3.50. Denar pošljite z naročilom.
Naroča se pri:
AMERIŠKA DOMOVINA ali	IVAN JONTEZ
6117 St. Clair Ave.	1107 E. 74 St.
Cleveland 3, O.	Cleveland 3, O.
Naprodaj tudi pri tvrdkah:
GRDINA GIFT SHOPPE, 6113 St. Clair Ave.
A. KOLLANDER, 6419 St. Clair Ave.
STEVE F. PIRNAT, 6516 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio
V Milwaukee, Wis., pri OBZQR PUBL. CO., 830 So. 5th St.
PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE
5 sob. To sta mati in hči, ki obe delati. Najraje bi dobile od 60. do 79. ceste. Kdor ima kaj pri-pokliče od 2 do 4 popoldne, ali pa v soboto ves dan: UT 1-1896, ali pa naj sporoči na 997 E. 63. St.
Poizvedovanje
Rada bi zvedela za Antona Cvelbar ki je bil jugoslovanski vojak v zadnji vojni. Doma je iz fare Bela cerkev iz Družinske vasi. če kdo ve za njegov naslov je prošen, da sporoči njegovi teti: Rozi Repar, 1162 E. 60. St. Cleveland 3, Ohio.
Vas muči glavobol?
Nabavite si najboljše tablete proti glavobolu v naši lekarni.
Mandel Drug
15702 Waterloo Road
Cleveland 10 .Ohio
Same "Lift," Different Cargo

Ever wonder what happened to the Berlin Airlift? Many of the men and the planes are still carrying on an important job of transporting men and supplies on "routine" training missions in Germany. The photo shows riflemen of an Infantry Regimental Combat Team boarding one of the big C-S4 cargo planes for a move somewhere in Western Germany. The entire combat team, with their complete equipment, made the trip in hC-54's during recent maneuvers.
«
e-*----

POLOM
j - m
POSLOVENIL VLAD, LEVSTIK K'
Za slučaj, da bi Pariz zmagal, ga je videl slavno ustvarjati novo Francijo pravičnosti in svobode in tvoriti novo družbo, ko bodo gnili pometeni ostanki stare. Seveda, v resnici so ga po volitvah imena članov komune nekoliko presenetila s svojo čudno mešanico zmernih revolucionarcev ,n socialistov vseh struj, ki jim je bilo zaupano veliko delo. Poznal je nekaj teh ljudi ter jih cenil za celo srednje glave. Ali ni bilo gotovo, da se najboljši med njimi spotaknejo v zmedenosti idej, ki jih zastopajo? Toda tisti dan, ko je bila komuna slovesno ustanovljena na trgu pred Mestno hišo, dočim so grmeli topovi, d'o-
V BLAG SPOMIN
PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠE BOBRE IN NEPOZABNE MATERE
Mary Strojin
Iti je za vedno zatisnila svoje dobre oči dne 8. marca 1949.
Eno leto že Te krije zemlja, truplo tam v grobu trohni, nam pa težko je pri srcu, po licu nam solza drči.
Mirno počivaj tam v grobu, v tihem tam kraju miru, duša pa večno plačilo uživa pri ljubemu Bogu.
Žalujoči ostali:
ANTHONY, FRANK, JOHN.
ALBERT, sinovi;
MRS. ANNE PROSEN, MRS. FRANCES SITTER, hčeri.
Cleveland, O., 8. marca 1950.
čim so v vetru plapolale rdeče zastave, se mu je zahotelo pozabiti vse, zopet je bil poln brezmeje, burne nadte. In iluzija se je spet pričela v poostreni krizj bolezni, poslaibša-ne do skrajnosti, sredi laži nekaterih in pretirane vere dru gib ljudi.
Ves mesec april se je Maurice streljal po okolici Neuil-iy-ja. Nagla pomlad je odela španski bezeg s cvetjem, bili so se sredi nežnega zelenja vrtov; in narodne garde so se vračale zvečer s šopki na koncu svojih ipušk. Čete, združene v Versailles-u, so bale zdaj tako številne, da so mogli sestaviti iz njih dvoje armad, armado prve linije pod poveljstvom maršala de Mac-Maho-na, in rezevno, ki je poveljeval general Vinoy. Kar se tiče ko-munej je imela zase blizu sto-tisoč mobiliziranih narodnih gard in skoraj enako število nadomestnih. In bojni načrt Versaillcev Beconski grad, nato Asnires, samo da bi tesneje sklenili obkoljujočo črto; kajti	namerjali so vdreti v
mesto skozi Pomt-du-Jour, kakor hitro bi mogli pod križnim ognjem Mont-Valeriena in Issy-ske utrdbe prekoračiti nasip.
Mont-Valerien je bil njihov, in vsi napori so stremili za tem, da se polaste Issy-slke utrdbe, ki so jo naskakovali s pomočjo prejšnjih 'pruskih zako-pov. Že od srede aprila ni bilo več konca prestrelke in ka-nonade. V Levailois-u in Neu-:lly-u se je vršil neprestan boj, streljanje s puškami frninutoi,' za minuto, noč in dan. Veliki topovi, ipostavijeni na oklepnih vagonih, so se vozili po obmestni železnici in streljali pre-
ko Levalloisa na Asnieres. Posebno pa je divjala bombardo-vka v Vanves-u in Issy-u; vse šipe pariških oken so se tresle od nje kakor za časa najhujših ob leg, in dne 9. maja, ko je Issy-ska utrdba po prvem naskoku padla v roke Versaill-ske armade, je bij poraz komune neizogiben; - in popadla jo je panika ter jo tirala do naj hujših ukrepov.
Maurice je odobraval ustanovitev Odseka za Javni Blagor. Cele strani zgodovine so se mu vračale v spomin. Ali ni že udarila ura za krepko ravnanje, če hočejo oteti domovino? Izmed vseh nasilnosti se mu je samo ob eni skrčilo srce v skrvnem strahu: ko so podrl] Vedomski steber; in obtoževal se je tega kokar otroške slabosti, venomer je slišal de-j da,^kako mu je pripovedoval o Marengu, Austerlitzu, Eylavi, Friedlandu, Wagramu in Moskvi, junaške pripovesti, ki so ga navdajale s trepetom, kadar še jih je spominjal. Toda to, da so razrušili hišo morilca Thiersa do tal, obdržali tajnike kot nekakšno poroštvo in pret-njo — alito niso bili pravični ukrepi sile spričo te vedno večje besnosti Versailles-a proti Oomibardiranemu Parizu, kjer so granate razdirale strehe in ubijale neoborožene ženske? Mrkla strast ralziruševanja je naraščala v njegovem srcu, čim se je bližal konec njegovih sanj. Če že mora biti misel sodnica in maščevalka zdrobi j e-1 na v krvi, pa naj se razkolje, zemlja, izpremenjena v enem'! tistih vsemirnih preobratov, ki obnavljajo življenje! Naj se poruši ves Pariz, naj zgori kakor ogromna grmada na žrt-veniku, rajši, kakor da bi se iz-nova vdal svojim pregreham, svoji bedi in svoji zastareli družbi, pokvarjeni z gnusno krivičnostjo! In sanjal je druge velike, temne sanje: orjaško mesto v pepelu, na bregovih Seine samo še kadeča se pogorišča, rakova rana izžgana z ognjem, nepopisana, brez-primerna katastrofa, iz katere se porodi novo ljudstvo. Kro-
žeče vesti so ga navdajale s čimdalje mrzllčnejŠim razburjenjem: celi oddelki mesta da ,so podrovaniy katakombe napolnjene s smodnikom; vsa javna poslopja da se imajo razstreliti; električne žice da so napete, ki vežejo posamezne mine med seboj, tako da bo ena sama iskra zapalila vse; in da iso nakopičene velike zaloge gorljivih tvarin, vzlasti petrol ja, da izpremene ceste in trge v ognjene potoke in ognjena morja. Komuna je bila prisegla, da če vdro Versaillci v mesto, ne pride živa duša preko barikad, ki so zapirale križemcestja: tlak bi se udrl, porušila bi se poslopja, Pariz bi vzplamenel in pogoltnil ves svoj svet.
Maurice se je vdal tem. blaznim sanjam z mrklo nezadovo-Ijno'stjo do komune same. Obupaval je nad njenimi ljudmi, čutil je njeno nesposobnost, čutil, da jo vlečejo nasprotne sile na vse istrani in da postaja tem brezglavejša nevarnost, ki ji preti. Od vseh socialnih ipre-osnov, ki jih je obljubljala, ni mogla izvršiti niti ene, in jasno je bilo že zdaj, da ne bo pustila za seboj nobenega, trajnega dela.
Njeno naj hujše zlo pa je izviralo iz nasprotja in tekmovanja med člani, ki jo je trgalo na kose, iz glodajočega suma, v katerem je živel vsaka-
! teri izmed njih. Mnogi, zmernejši in boječnejši, se že niso več udeleževali sej; drugi so ravnali pod bičem dogodkov, trepetali pred mogočo diktaturo in bili obenem za njo, da bi otela domovino, v tej uri, ko so se skupine revoluvionarcev borile med seboj do uničenja. Za Cluzeretom in Dombrov-skim, je imel biti osumljen Ressel, Deleiscluze, imenovan za civilnega delegata v vojnem ministenstvu, ni mogel storiti ničesar, vzlic svojemu veli-Kemu ugledu. In nameravani veliki socialni napor se je razdrobil in ponesrečil v osamljenosti, ki je postajala čimdalje večja okrog teh vodilnih mož, obsojenih v onemoglost in šiloma pritiranih v obup..
V Parizu je naraščala groza. Pariz, izprva ogorčen proti Versailles-u, še danes trepe-čoč od trpljenja oblege, se je zdaj odopovedal komuni. Prisiljeno zapisavanje v vojake, odredba, ki je uvrstila v narodno gardo vse moške pod štiridesetim letom, je razburila miroljubneže in povzročila, splošen beg. Prebivalci so odhajali čez Saint-Denis, pieofolečeni na vse mogoče načine in opremi j eni s ponarejennimi alzaškimi listinami ter se spuščali ponoči z vrvmi in lelstvami v utrdbene jarke. Bogati meščani so bili že davno odšli. Nobena tovar-
OBLAK MOVER
Naša specielnost je prevažati klavrje in ledenice. Delo garantirano in točna postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem do vašega starega znanca
JOHN OBLAK
1146 E. 61. St.	HE 1-2730
na, nobena delavnica ni odprla svojih vrat. Nič več ni bilo kupčije in dela, hrezdel-nost je vladala vse naprej ob tesnobnem pričakovanju neizogibne rešitve. Ljudstvo je živelo še vedno samo od svoje narodnogardistovske plače, od tistih tridesetih sous, zaradi katerih so se mnogi borili in ki so bili pravzaprav eden glavnih povodov in živi jenski vzrok upora, V jasnem solncu prekrasnega meseca maja si srečaval na pustih ulicah le še divjo svečanost pogrebov zaveznik, ubitih od neprijatelja, izprevodov brez duhovnika, krste- pokrite z rdečim zastavami, za njimi pa množica, ki je nosila šopke immortel. Cer-
kve so bile zaprte in so se iz-premenile vsak večer v kiubne dvorane. Izhajali so samo revolucionarni listi, vsi drugi so bili zaplenjeni. To je pomenilo uničenje Pariza, tega velikega in nesrečnega Pariza, ki je proti narodnemu zboru ohranil svojo mržnjo kot republičansko glavno mesto in v katerem je zdaj čimdalje huje naraščal strah pred komuno in nestrp-iia želja po rešitvi iz njenih nezgod, — spričo -strašnih histo-rij, ki so krožile o< vsakdanjih aretacijah talnikov in o smodnikovih sodih, spravljenih v kanale, kjer so baje stražili možje z bakljami in samo čakali znamenja.
(Dalje prihodnjič).
-AND THE WORST IS YET TO COME —in najhujše šele pride
SE PRIPOROČAMO ZA POPRAVILA FENDERJEV. OGRODJA IN ZA BARVANJE AVTOMOBILOV.
SUPERIOR BODY & PAINT (0.
6605 ST. CLAIR AVENUE
FRANK CVELBAR, lastnik.
J^aznaniio in J&ahHJala
Z globoko žalostjo in bridkostjo v srcu naznanjamo vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrl naš ljubljeni soprog, blagi in skrbni oče ter stari oče
1872
Anton filabše
1950
ki je previden z svetimi zakramenti za umirajoče po kratki bolezni izdihnil svojo blago dušo dne 4. februarja 1950. Jragi pokojnik je bil rojen dne 19. januarja 1872 v Martinjaka, pri Grahovem na Notranjskem.
Naš
V »K	^	^

Pogreb se je vršil dne 7. februarja 1950 iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in Sinovi v cerkev sv. Vida. Pogrebno sv. mašo za-dušnico je daroval preč. g. Msgr. Rt. Rev. B. J. Ponikvar. Po sveti maši pa je bilo truplo prepeljano na pokopališče Kalvarija ter ondi položeno k zemeljskemu počitku.
Na tem mestu se kar najiskreneje želimo zahvaliti č. g. Francis M. Baragi, ki je pokojnika previdel z svetimi zakramenti.
Dalje se iskreno zahvalimo preč. g. Msgr. Rt. Rev. B. J. Ponikvarju za opravljeno sv. mašo zadušnico in vse pogrebne molitve, ki jih je opravil za pokojnika, spremil truplo pokojnega iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in Sinovi v cerkev sv. Vida in od tam pa potem na pokopališče Kalvarija. Tudi njemu naš iskreni: Bog plačaj.
Dalje še posebej zahvala preč. g. Msgr. Rt. Rev. B. J. Ponik-
varju, č. g. Rev. Francis M. Baragi ter Rev. Victor N. Tomcu, ki so prišli pokojnika kropit, ko je počival na mrtvaškem odru ter molit za njegovo dušo.
Naša iskrena zahvala vsem, ki so poklonili toliko lepih vencev ob krsti pokojnega ter mu tako izkazali zadnjo čast.
Enako se iskreno zahvalimo vsem, ki so darovali za svete maše, ki se bodo oprvaile za mir in pokoj duše dragega pokojnika.
Naša zahvala vsem, ki so dali na razpolago svoje avtomobile na dan pogreba ter tako mnogim omogočili, da so se mogli udeležiti pogreba.
Dalje se zahvalimo vsem, ki so prišli pokojnika kropit, ko je počival na mrtvaškem odru ter molili za mir in pokoj njegove duše. Prav tako tudi vsem onim, ki so sei udeležili pogreba, zlasti
pogrebne sv. maše ter potem pokojnika spremili na njegovi zadnji poti vse do njegovega groba.
Posebna zahvala pa še društvu dvor Baraga št. 1317 Katoliških Borštnarjev, ki so prišli molit sv. rožni venec ob krsti pokojnega ter ga lepo spremili na njegovi zadnji poti; prav tako tudi za vso pomoč.
Iskrena zahvala dragim sosedom iz 72. ceste, ki so nabrali denar, ki se ga bo porabilo za sv. maše, da se bodo opravile za dušo pokojnega.
Naša posebna zahvala pa še pogrebnemu zavodu Joseph Žele in Sinovi za tako vzorno vodstvo pogreba ter vso prvovrstno poslugo, ki so nam jo dali ob tej žalostni priliki.
Iskrena zahvala za izraze sožalja bodisi pismeno ali ustmeno. Končno zahvala vsem, ki so nam kaj dobrega storili ob tej za nas tako bridki uri.
A Ti predragi in ljubljeni soprog in skrbni oče, počivaj v miru v zemlji ameriški in lahka naj Ti bo gruda te Tvoje nove domovi ne; duši Tvoji blagi pa večni mir. Naj Ti dobri Bog poplača obilo za vse Tvoje trpljenje in skrbi, ki si jih doprinesel, da si skrbno vzgojil tako številno družino, ki zdaj žaluje po Tebi, a Ti z vso srčn o željo želi: večno veselje v družbi izvoljenih. Bog daj, da se enkrat
snidemo vsi nad zvezdami!
Žalujoči ostali:
Cleveland, Ohio, 8. marca 1950.
Križ nam je drevo življenja, v njem nam upanje zori; da če smo s Kristusom trpeli, sešli se bomo z Njim v večnosti.
MARION HLABŠE, soproga
ANTHONY, ml., CARL, FRANK, JOE, FERDINAND, ADOLPH, LOUIS, ALBERT, HENRY, in RICHARD, sinovi
ANGELA, poročena FORTUNA, in ANNA, poročena THEUS, hčeri
VNUKI in VNUKINJE



..Li;	•