Poštnina plačana v gotovini. v Liubliani v souolo dne 10. decembra tt Leio XLDL »SLOVENEC« velja po ioSti aa vas strant Jugoslavije In ? Ljubljani: zn oelo ieto naprej . K 240-— za pol leta ,, ., „ 120-— za četrt lata „ , . „ 60'— za »n mesec „ .. „ 20-— ZalnozamitvoceloleiDo K4801. =2 Sobotna izdaja: = Za oe.o ieto . , , , , K 40 — za Inozemstvo ... 60 — B3 Cena lnseratomttt Bnostolpna patltoa vrst« mali oglasi pa K 4'— tn K 6 —, valikl oglaal nad 46 mm vt. kloa po K 8 —, poalaaa Itd. po K 12 —. Pri vei|«m narodtln pvpaat Izhaja vsak dan tcvsamil panedeijka tn dneva po pcu> nlko ob i. otI z j litra). ■•»•UU prtloua; tasta* HSL Uredništvo le v Kopitarjevi ullol Stev. 6/IU. Ko opisi se ue vračajo; nelrankirana pisma se na sprejemajo. Uredn. telet. štv. 50, upravo, itv. 328. Političen list u slovenski narod. Uprava je v Kopitarjevi ul.- Raftna poštne bran. ljubljanske it. 650 ia naročnino tn it. 349 sa oglas«, avstr. ia oešne 24.797, ogr. 2tf.aH, bosn.-luro, 7563. Dr. A. L. in okra)- Organi oblastne samouprave so glasom zakonskega načrta o samoupravi oblastna skupščina in oblastni odbor, okrajne samouprave pa okrajna skupščina in okrajni odbor. 1. Oblastna samouprava. Oblastna skupščina se voli po splošnem, enakem, neposrednem, tajnem in proporčnem volilnem pravu za dobo štirih let. Za proporc je osvojen D'Ontov sistem, kombiniran s starim srbskim sistemom. Volilno pravico imajo vsi državljani, ki smejo voliti tudi v narodno skupščino. Za to ostane tudi volilni spisek isti kakor je bil sestavljen za volitve narodnih poslancev. Volilni okraji so okraji (srezi, torej naši sedanji sodni okraji) in mesta, ki imajo preko 5000 prebivalstva. Na vsakih 10.000 ljudi pride en poslanec in na ostatek preko 5000 ljudi še en poslanec. Število poslancev, ki pride na okraje, določi upravno sodišče. Tudi verifikacijo izvrši upravno sodišče. Ta sodišča, ki jih zahteva ustava v čl. 102, se bodo ustanovila šele, kadar bodo državotvorci našli čas, da njihovo organizacijo prepišejo iz zakonodaje drugih držav. Volilno postopanje je mutatis mutandis isto kakor za narodno skupščino. Obla3tna skupščina se sklicuje redno vsako leto za 5. november, da reši najprej proračun. Zasedanje traja najdalje en mesec. Sklicati se more tudi izredno zasedanje, ki sme trajati samo 15 dni. Skupščina si voli svoje predsedstvo. Skupščina je reševajoči in nadzorni organ oblastne samouprave. Ima pravo, da izdaja oblastne uredbe o vseh vprašanjih, ki spadajo v njen delokrog. Izvršilni organ oblastne samouprave je oblastni odbor, ki ima najmanje 5, največ 8 članov. Voli ga skupščina. O odvisnosti oblastne samouprave od državnih organov smo govorili že v enem prejšnjih člankov, 2. Okrajna samouprava. Njeni organi so okrajna skupščina in okrajni odbor. Člane okrajne skupščine in njih namestnike volijo občinski odbori iz svoje sredine ali izven nje za dobo štirih let. Volitve se morajo vršiti meseca avgusta. Vsaka občina, ki ima vsaj 1500 prebivalcev, voli enega člana in enega namestnika. Za vsakih na-dalinih 1500 prebivalcev pripada občini zopet en član in en namestnik. Ostanek preko 1000 se računa za 1500. Manje občine se lahko složijo, potem volijo njih odbori skupno na enem mestu. Za člana je lahko izbran oni, ki ima vse pogoje, da sme voliti za narodno skupščino, in vrhutega mora v dotičnem okraju stanovati vsaj 3 leta do razpisa volitev. Okrajno skupščino sklicuje — zopet proti samoupravnim načelom — veliki župan najmanje dvakrat na leto, spomladi in jeseni. Redno zasedanje traja 1—3 dni. Okrajni odbor sestoji iz predsednika in 4 članov. Druge določbe so v glavnih stvareh analogne onim o oblastni samoupravi. 3. Prehodne odredbe. Zakon o samoupravi stopa v veljavo istočasno z zakonom o razdelitvi države na oblasti in o splošni upravi. Ta odredba je pomanjkljiva, ker je istočasno treba tudi zakona o nadzorstvu finančnega ministra in glavne kontrole nad gospodarstvom samoupravnih edinic, zakona o državnem svetu kot najvišji nadzorni vlasti nad samoupravnimi edinicami, dalje je treba zakona o upravnem sodišču, za kojega predlagajo prehodne odredbe sicer surogat, torej par zakonov več kakor si to domišljajo lahkomiselni zakonotvorci. Sploh se zdi, kakor da so potekle prehodne odredbe izpod drugega peresa nego ostali zakonski predlogi, ker so nezrele, ne do konca premišlene, dočim so ostali zakonski predlogi vsaj tehnično dobro izdelani, kar kaže, da ni imela zraven svojih prstov demokratska družba Sa-gadin-Rus. Prvi proračun pripravi veliki župan. Takoj po konstituiranju skupščine se voli oblastni odbor, na katerega preidejo vsi posli »okružnih i županijskih« samouprav, v kolikor to zakoni dopuščajo. A kaj je s posli kranjskega deželnega odbo- ra, štajerskega deželnega odbora itd., ki so bili prenešeni le začasno na pokrajinsko vlado s sigurnim prepričanjem, da se kmalu skliče pokrajinski sabor? To vprašanje je tem važnejše, ker točka 8. prehodnih odredb določa, da preide vsa imovina (aktivna in pasivna) okrožne odnosno županijske samouprave na oblastno samoupravo, A kaj je z imovino Kranjske, Štajerske? Dosedanji samoupravni uradniki, kojih bi skupščina ne sprejela, »c penzijo-nirajo. Na čigav račun? Volitve za oblastne skupščine se imajo izvesti tri mesece po dnevu, ko je stopil zakon o samoupravi v veljavo, volitve za okrajno skupščino pa 3 mesece po izvolitvi oblastne skupščine. Dokler ni upravnih sodišč, jih lahko nadomeščajo redna apelacijska sodišča. Pametna je odredba: »V kolikor bo po postoje-čih zakonih županijska oziroma okrožna samouprava vršila nadzorno ali disciplinsko oblast nad občinami, preide la oblast na odgovarjajoče organe oblastne samouprave.« A zopet je vprašanje, kako s pravicami kranjske in štajerske deželne samouprave? Ne bi bilo odveč, ako bi ta vprašanja glede odnosa starih deželnih avtonomij do projektiranih novih samouprav na podlagi »prehodnih odredb« obdelal nekdo, ki pozna deželno avtonomijo od blizu, vsaj bliže, nego je to mogoče državnim uradnikom. ;en. RAZGOVOR DAVIDOVIČA Z DR. KOROŠCEM. - VSI KLUBI ODKLANJAJO DEMOKRATE. - ODLOČITEV NA RADIKALNEM KONGRESU. G. Pašič je že v sredo popoldne javil glavnemu radikalnemu odboru, da ne more sprejeti pogojev, ki so mu jih stavili zastopniki nekaterih strank, zlasti ne demokratskih, in da namerava vrniti kralju mandat. Ko je nato zvečer sporočil Pašiču Davidovič, da vztrajajo demokratje pri svojih dosedanjih zahtevah, mu je Pašič odgovoril, da pomeni to prekinjenje razgovorov in da smatra s tem svojo misijo za končano. V četrtek predpoldne je Pašič vrnil kralju mandat za sestavo vlade. Kralj je poveril sestavo vlade g. Davidoviču. Davidovič se je takoj podal k Pašiču ter mu predložil tri možnosti za sporazum: 1. Demokratje bi odstopili radikalom portfelje za finance, notranje zadeve in socialno politiko in prevzeli mesto teh tri druge portfelje, ki so jih upravljali sedaj radikali; 2 radikali naj bi sami razdelili portfelje v dva dela, dočim naj bi demokrati izbirali; 3. demokrati naj bi razdelili portfelje na dva dela in radikali naj bi izbirali. Davidovič, osebno najsimpatičnejša oseba med srbijanskimi demokrati, pa nima sreče in je brez vsakega dvoma, da se mu sestava vlade ne bo posrečila. Vse izven dosedanje vladne koalicije stoječe parlamentarne skupine so odklonile njegove ponudbe, od dosedanjih vladnih strank so mu pa na uslugo samo slovenski samostojneži. Celo muslimani so izjavili, da s samimi demokrati brez radikalov ne gredo v vlado. Odgovor zemljoradnikov sicer šc ni javljen, pa ni nobenega dvoma, da bo popolnoma negativen. Glavna skupščina radikalne stranke 11. t. m. bo šele položaj razčistila, ali sestavi vlado stare koalicije zopet Pašič ali pa bo ostal zadnji, edini izhod, da prevzame vodstvo volitev — Protič. Belgrad, 9. dec. (Izv.) Danes dopoldne je Ljuba Davidovič povabil predsednika Jugoslovanskega kluba dr. Korošca v prostore demokratskega kluba in ga obvestil, da mu je kralj poveril mandat za sestavo nove vlade. Davidovičev vladni program je nekoliko širši od Pašičevega. Davidovič želi, da bi parlament sprejel nekatere kmetijske zakone (kmetijski kredit, zavarovanje kmetijskih pridelkov proti toči itd.). Glede volivnega zakona je izjavil Davidovič, da bi ga predložil parlamentu šele tedaj, ko bi videl, da se njegov vladni program ne da izvesti. Dr. Korošec je izjavil, da se morajo najprej urediti notranje razmere v državi. Nujno potrebna je revizija ustave. Spremeniti se mora politični kun; v Sloveniji, na Hrvatskem, v Vojvodini in v južni Srbiji. Davidovič je nato izjavil, da je tudi on mišljenja, da je treba na vsak način pomiriti Slovence in Hrvate. Gletle revizije more spremeniti. Davidovič je priznal, da politika ministra prosvete ni bila taka kot bi morala biti. Dr. Korošec je nasveioval Davidoviču, naj pokliče v Belgrad tudi zastopnike Hrvatskega bloka. Davidovič je dejal, da se bo o tem posvetoval s svojim klubom. Ker ni izgleda, da bi se stališče demokratskega in Jugoslovanskega kluba moglo dovesti v sklad in ker demokrati sami ne računajo na to, da bi Jugoslovanski klub vstopil v vlado, se Ljuba Davidovič ne bo več pogajal z dr. Korošcem. Belgrad, 9. decembra (Izv.) Danes ni bilo seje radikalnega kluba. Seja je sklicana za jutri dopoldne. Iz tega se vidi, da Pašič želi zavleči krizo do glavnega kongresa radikalno stranke, ki bo v nedeljo ,dne 11. t. m., da izve njegovo mnenje .Na tem kongresu se bo odločilo, aH ostane dosedanja koalicija, ali pa sestavi Stojan Protič volivni kabinet. Belgrad, 9. dec. (Izv.) Danes popoldne se je sestal Ljuba Davidovič s predsednikom radikalnega kluba Aoo Stanojevičem. Pa razgovoru je Davidovič izjavil, da je zelo zadovoljen z rezultatom. Iz tega se vidi, da radikalci nameravajo vzdržati koalicijo z demokrati. V tem slučaju bi prevzel ministrski predsednik Pašič predsedstvo, notranje ministrstvo pa kak demokrat izvzemši Pribičeviča. Belgrad, 9 .dec. (Izv.) Muslimani so izjavili Davidoviču, da brez radikalcev ne gredo v vlado. Zahtevajo, da se v njihovem smislu izvede agrarna reforma v Bosni in da dobe versko avtonomijo. Belgrad, 9. decembra. (Izv.) Zastopnik socialnih demokratov je izjavil Davidoviču, da ne gredo v vlado, pač pa so pripravljeni v parlamentu novo vlado podpirati v vseh važnih vprašanjih. Belgrad, 9. dec. Danes je novi manda-tor krone za sestavo kabineta Ljuba Davidovič nadaljeval svoja pogajanja z načelniki parlamentarnih skupin. Ob 9. uri 80 minut se je sestal s predsednikom kluba Slovenske kmetijske stranke, ki mu je dal zelo ugoden odgovor. Klub Slovenske samostojne kmetijske stranke se popolnoma strinja s programom in delom demokratov in ni z ozirom na to nobenih ovir za njegov vstop v vlado g. Davidoviča. Zaiem se je Ljuba Davidovič razgovarjal s predsednikom zemljoradniškega kluba Lazičem, ki mu je obljubil, da bo o zadevi poročal svojemu klubu, ki bo končnoveljavno sklepal o vstopu v vlado. Zemljoradniški klub bo svoj odgovor sporočil že tekom jutrišnjega dne. Zagreb, 9. dec. »Večer« poroča iz Belgrada, da je njegovemu dopisniku ugleden član radikalne stranke na vprašanje, zakaj je Nikola Pašič vrnil kralju mandat za sestavo nove vlade, odgovoril, da je Nikola Pašič star in dalekoviden politik, ki ve, da je skupnost z demokrati za bodoče nemogoča. Nikola Pašič hoče vsekakor imeti na kongresu radikalne stranke svobodne roke, ker bo bržkone kongres začrtal radikalni stranki nove smernice politiki,, ki ntora brezpogojno pretrgati vsako zvezo med radikalci in demokrati ter poiskati možnost sporazumu s Hrvati, muslimani in Jugoslovensko ljudsko stranko. Naravno je, da tega sporazuma ne bo mogel iskati Nikola Pašič, temveč Stojan Protič, ki mu bo Pašič prepustil vodstvo politike radikalna stranke. Ponudba sestave vlade Ljubi Davidoviču je samo akt ustavne prakse in ničesar več. 15-Seinica »Bomagoja«. Zagreb, 9. decembra. (Izvirno.) Proslava 151etnice Domagoja je nad vse sve- čano potekla. Slavnostne akademije v Glasbenem zavodu so se udeležili zastopniki jugoslovanskega episkopata, vlade, vojaštva in drugih javnih uradov in korporacij. ženska voiivna pravica odklonjena. Belgrad, 9. dec. (Izv.) Na današnji seji zakonodajnega odbora so ponovno razpravljali o ženski občinski volivni pravici v Sloveniji. V imenu Jugoslovanskega kluba sta govorila dr. Holmjec in dr. Šimrak. Ženska voiivna pravica je bila odklonjena. Socialni demokrati so se držali zelo rezervirano. Oster nastop Jugoslovanskega kiufea za Izenačenje plač. Belgrad, 9. dec. (Izv.) Danes dopoldne je imel sejo finančni odbor. Razpravljal je o dvnnajstinah. V imenu Jugoslov. kluba je dr. Dtdibič ostro nastopil proti temu, da so uradniki, vpokojenci in drugi v Srbiji drugače plačani kakor pa v pre-čanskih kraih. To dejstvo povsodi povzroča silno nezadovoljnost. Čp se izenačujejo zakoni, naj se izenačijo tudi plače. AMERIKA ISO ZNIŽALA DAVKE. Washington, 7. dec. Zaktadni tajnik je kongresu predložil letno poročilo, v katerem se razpravlja vprašanje glede deset milijard dolarjev, katere dolgujejo tuje države, in v katerem se naglaša, da se bo moralo v G mesecih plačati 6750 milijonovi dolarjev kratkoročnih posojil. Za to je treba opustiti vsa nova podjetja, ki bi še bolj} obremenile državni zaklad. Največji del poročila obsega argumente za znižanje davkov na dohodnino, ki znašajo sedaj 50 odstot. in katere namerava zakladni urad znižati za 20—25 odstotkov in naposled na 10 od totkov. Pretirana davčna obremenitev bi neugodno vplivala na gospodarsko delovanje in izčrpala za industrijo potreb-ni kapital. OBOROŽEVANJE NEMČIJE. Pariz, 8. dec. Na popoldanski seji francoske zbornice, na kateri se je razpravljalo o proračunu za vojsko, je povzel besedo bivši vojni minister Lefevre, ki je ostro nastopal proti Nemčiji. Rekel je, da jc že poprej vedno trdil, de pripravlja Nemčija mobilizacijo sedmih milijonov vojakov, kar je omenil že tudi Briand v Washingtonu. Število pa se je od tedaj še zvišalo. Lefevre je nato prečite! zapisnik vseh takozva-nih tajnih organizacij in ie izjavil, da Nemčija krepko dela na io, da bi dosegla veliko koncentracijo svojih sil. Nemška vojska je dobila nov službeni pravilnik, katerega uvod je spisal general Sceckt, v katerem se trdi, da se mora nemška vojska tako iz-vežbati in organizirati, da bo tako močna kakor je bila pred vojno, da bo zamogla začeti misliti na 4 nzivo. Iz tega je jasno razvidno, da pripravlja nemška vojska napad. Francija stoji na proti narodu, ki šteje 60 milijonov, z Avstrijo vred celo ned 70 milijonov prebivalcev. Nemčija bi svojo odškodnino lahko plačala, toda rajši kupuje orožje, kakor da 1»' plačevala svoje dolgove. NOVI DAVKI V AVSTRIJI. Dunaj, 9. dec. Narodni svet je začel danes drugo čitanje državnega proračuna. Med debato je naznanil zvezni finančni minister dr. Gtirtler veliko število novih davčnih predlogov. IRSKO VPRAŠANJE. London, 8. dec. Po vesteh iz Dublina se je De Valera izrekel proti angleško- irskemu dogovoru, ker nasprotuje besedilo dogovora željam večine naroda, ki je svoje želje izrazil pri volitvah v zadnjih treh letih. London, 8. dec. Razven De Valere slu še notranji minister in minister za narodno obrambo proti angleško-irskemu dogovoru. Ostali trije ministri ga odobravajo. London, 9. dec. Kralj je izdal prokla-macijo, po kateri se bodo vsi na Irskem zaprti politični zločinci izpustili na svobodo. NEMIRI V ČIKAGI. London, 9. dec. V Čikagi je prišlo do resnih nemirov, katerih se je udeležilo preko 10.000 oseb. Policija je rabila orožje. Devet demonstrantov je bilo ustreljenih. Naše katoliška dijaške organizacije so ta »lun sijajno dokazale upravičenost svojega obstoja. Naše dijaštvo je pokazalo, da samo iz sebe pravilno pojmuje naloge praktičnega krščanstva. Proslava Dijaškega dne 1921 nam je zares lahko začetek nove vere in neustrašenega pogleda v bodočnost. Kot veličastna ouvertura se nam je zdela cerkvena slovesnost tega dne. Točno ob b uri zjutraj je bila veličastna stolna cerkev polna. Ves prostor pod kupolo in še daleč doli v glavni ladji je bil zaseden po dijaštvu, moškem in ženskem. Tiho sv. mašo je ce ebriral prevzvišeni škof ob asistenci gn. kanonikov Čekala in Šiške. Med sv. mašo je vse navzoče dijaštvo prejelo pri giavnem oltarju iz rok prevzvišenega kruh življenja. Bil je to trenutek, ki je moral slehernega ganiti, ki veruje v poštenje naše mladine. Videl si tu že pri delu za ljudstvo osivele člane starešinstva pa vse vrste dijaštva doli do 10-letnega prvo-šolca. Ob pol 10 uri se je zbralo vse dijaštvo v veliki dvorani Ljudskega doma k slavnostnemu manifestacijskemu zborovanju. Dvorana je bi'.a v ta namen okusno dekorirana. Ob sprednji steni primerno okrašeni sliki dr. Mahniča in dr. Kreka, ob njih veličastna zastava sv. Mihaela (Slov. kršč. soc. zveze) ter zastava Kat. društva rokodelskih pomočnikov, oder zakrit. Točno ob pol 10. uri je prišel prevzvišeni, za njim številni zastopniki vseh naših organizacij, starešinstvo, krščansko ženstvo in lepo število katoliškega občinstva. Izmed dijaštva jo treba posebno omeniti impo-zantno število katoliških dijakinj, ki so napolnile ves balkon in galerijo. Je to vesel pojav na polju krščansko-socialnega dela ,ki obeta novo dobo v krščanskem ženskem pokretu v Sloveniji. Zastor se dvigne. Pred očmi imamo bajni prizor: Skalnata tla ob morju. Ob robu se izmed lovorovih dreves dviga vitek skalnat steber, noseč kip Srca Marijinega, obsevanega od nevidne luči, Visoko v daljavi petje: Zdrava zemlje vse Gospa. Po tem veličastnem prizoru otvori zborovanje predsednik pripravljalnega odbora za Dijaški dan iur. Ivo Peršuh ter poda besedo prvemu govorniku g. poslancu dr. Gosarju. Dr Gosar je v kratkem govoru orisal prapor, okoli katerega naj se vije vse javno delo katoliškega inteligenta. Prvo je živa vera, brez predsodkov in pogojev, drugo konsekventno življenje po veri in verskih naukih, tretje pa dejanska in nesebična ljubezen do trpečega bližnjega kot logična posledica pravega krščanskega mišljenja. Drugi govornik g. theol. Jagodic je v temperamentnih besedah orisal katoliškega dijaka pred tronom Nebeške Kraljice. K njej, najvišji zaščitnici mladine, se zateka katoliški dijak v urah težav, ponosen vstopa v vrste njene armade, Marijine kongregacije, od Nje upa uspehov in pomoči. — Po končanem govoru je šti-riglasen dijaški zbor zapel Marijino pesem. Mnogo mladeniške neustrašenosti in junaštva dijaških vrst je pokazal tretji govornik g. Bartol. V viharnih sedanjih časih katoliški dijak ne izgublja orientacije. Pogled uprt v križ pre s širokim srcem med ljudstvo — v orlovskem kroju. Kot Orel ni samo in edino telovadec, temveč mu je telovadba eno izmed sredstev v dosego visokih ciljev — moralnega življenja in vsestranskega prerojenja človeštva v duhu Kristusovem. Po navdušeno sprejetih besedah g. Bartola je nastopila pred kipom nebeške Kraljice močna četa akademikov. Pozvan od predsednika zborovanja, da jo sprejme v Jugoslov. orlovsko zvezo, je viharno po- zdravljen nastopil predsednik J. O. Z. dr. Megler. Opozoril je akademike na vzvišene cilje Orlovske organizacije, v kateri jih čakajo le bremena. Samo požrtvovalnost junaka jim bo porok, da ta bremena prenašajo dostojno in krščanskega mladeniča vredno. Ko se je slovesen sprejem v smislu določil Orlovskega poslovnika izvršil, se je zahvalil predsednik Akademskega Orla za sprejem, povdarjaje neomajno zvestobo katoliškega dijaštva programu Orlovske organizacije. Veličastno orlovsko himno, ki je sledila besedam predsednika Akademskega Orla, je vse navzoče občinstvo stoje odpelo. Nastop gdč. Sete Voduškove nas je uveril, da je misel dijaških ž»n?kih organizacij vredna vse pozornosti in podpore. Ideje, ki vodijo delo teh organizacij in ki jih je govornica orisala na jako rimpatičsn način, so daleč od vsega, kar ni žensko, a polne pravilnega razumevanja apostolstva krščanske žene. — Naj bi vsa naša javnost gledala na važno gibanje med našim ženskim inteligenčnim naraščajem z zares skrbnim očesom in m'adih vrst ne razkrajala z neupravičenimi predsodki. Kot zadnji je nastopil g. phil. Ilc ln govoril o temi: Katoliški dijak in ljudstvo. Ne samo. da je katoliški dijak pripravljen stopiti enkrat z vsemi svojimi »možnostmi v službo katoliškega slovenskega ljudstva, svoje ožje domovine., ne, z enako ljubeznijo se oklepa svoje širše domevine države. Kljub vsem sumničenjem rd strani ns-sprotnikov, da katoliški dijak ne misli za državo in z njo, bo isti gledal v njej vedno tvorbo previdnosti božje in jo kot tako z vsemi silam' čuval. Nnto je predsednik zborovanja g. Peršuh z. jedrnatim nagovorom zaključil zborovanje. Dijaški dan doseza vedne bolj svoj namen. Katoliško dijaštvo si je tvojih nalog svestno in brez strahu izstops vsako leto radostnega srca na svoj praznik pred vso javnost. Stoje so zbrrovnlci poslušal) ganljivo spominsko besede 73 "j dr. Mahn»čem. Apelu predsedstva, vsa naša javnost stremljenja katoliškega dijaka podpira posebno moralno, in pirevskemu zagotovilu udanosti in zvestobe katoliškega dijaštva Cerkvi in njenemu predstavniku, škofu, je sledila >Lepn naša Annovina*. in »Pravde Boge. — Razšli smo re po tem zborovanju z zavestjo, da smemo vrstam našega dijaštva zaupati popolnoma in verovati v še lepšo prihodnost krščanskega pokreta. * * » Telovadni večer dijaškega Orla je bii izredno lep in prijazen. Prijatelji katoliškega dijaštva so r.apolnili dvorano in galerijo v Unionu, vse katol. organizacije so poslale rvoje zastopnike med dijake, sam vladika ljubljanski je obiskal večer in govoril mladini, najbolj pa je vodstvo orlovske zveze pokazalo, kako veliko zanimanje obrača na dijaškega Orla. Spored, bogat iu pester, jiretkan s simpatičnimi, elektrizujočimi figurami nove orlovske koračnice (muzicirala je godba Dravske divizije), js potekai v svežem ritmu z dveminutnimi odmori in petminut-nimi govori. Vladal je tako domač, topel ton v družbi, kakor ga edinole na orlovskih prireditvah v Unionu tu in tam do-žijemo. Ta večer je nedvomno pridobil dijaštvu, ki je na svojem drugem dijaškem dnevu pokazalo toliko plemenitega stremljenja, dela in tudi uspehov, poleg gmotne podpore mnogo novih prijateljev in zaščitnikov. Telovadni večer je otverila vrsta Or-lov-dijald dijaštva. Končal je s pozivom na katol. stariše: vso katol. mladino v Orla I »Ne čsmo biti pasje meso 7A vukove, jesmo ljudi, kršcani, iskreni Jugoslaveni!; Sijajnemu govoru in ponosno korakajoči četi je odzdravil mogočen aplavz, ki je pričal, da so na naši strani vsi sloji ena družina bratov in sester. Sledilo po še štiri telovadne točke: iz-boren nastop 5 dijakov na drogu, ki je pričal, da žc mladi dijaki-Orli obvladujejo najtežje sestave in si upajo izvajati vratolomne salto-ouskoke; prosto vaje 8 Orlic — ljubka skladba, izvajana v svežem tempu, z originalnimi poskoki posejana — sestavile so jih same; skupinske vaje dveh petoric Orlov (češke orlovske), krasne po koncepciji, divne v dovršenem izvajanju (le škoda, da pari n!so bili enaki po velikosti) in končno 3 skupine (ena trinad-stropna) 20 Orlov, vse lepe in slikovite podobe kvišku strmeče mladine na rdečem ozadju. Kratko je govoril prisrčno aklamlran prevzvišeni g. škof o pravem delu za narod. na katero naj se katol. mladina pripravlja z ljubeznijo do resnice, z vzgojo v kuščanskih čednostih, ki so podlaga srčne kulture Nar. posl. Sušnik pa je pozdravil v imenu Jugoslov. kluba, ki se bori za zmago resnice in pravice v javnem življenju, ki hoče uveljaviti krščansko resnico in pravico v narodu in drža-d. Iz vrst dijaštva pričakuje apostolov, ki bodo popularizirali kot dozoreli možje in žene načrte naših voditeljev v npns naroda. Ob 11. uri so večer zaključili in le obotavljajoč se je velika družina razšla s prepričanjem, da dorašča med nami nov rod, pokoljenje močnih misli in junaškega dela, vredno naše podpore in simpatij. —r. w novice. r-f- Shod SLS. Kmečka zveza za Kamniški okraj je priredila pretekli ponedeljek v Kamniku javen shod, ki je bil zelo dobro obiskan. Poročala sta poslanca d r. Gosar in prof. Sušnik. Po shodu se je vršil živahen razgovor o perečih gospodarskih vprašanjih. Sklenilo se je, da bo Kmečka zveza prirejala v Kamniku stalne mesečne sestanke. Prihodnji tak sestanek se vrši 3. januarja 1922. + V Osilnici je imel g. poslanec Škulj 29. nov. dva shoda. V Papežih in loco, v Osilnici, obakrat pred polnoštevilnimi po-slušavci vseh vasi brez razlike strank. Napeto so poslušali o potrebi revizije ustave v smislu samouprave, o zahtevi, da država spoštuje kat. cerkev in o kapitalizmu in izrekli so oslro grajo »samostojnim«, ki so nas v vseh treh ozirih prodali. Izvolili so se dali in stopili celo v vlado, ne da skrbe za kmete, ampak zase. Še hujša graja se je pa izrekla »samostojnim«, da so na strankinem shodu v Ljubljani nastopili proli naši želcznici. »V zobe nam pljunite, če bomo še kedaj šli s »samostojnimi««, so rekli tudi bivši »samostojni« izmed poslu-šavcev. — Ce se še pomisli, da je g. škulj prišel v velikem snegu in skozi žamete, da se porazgovori z najbolj oddaljenimi volivci, j« umljivo, da si je ljudstvo ustVfealo objektivno sodbo o njegovi požrtvovalnosti in izreklo neomajno zaupanje jugoslov, klubu. O odcepitvi in priklopitvi h Kar- lovcu px ie slišati niso dali poslušavci _ »Pustite nas, kakor smo. Ostanemo Slovenci I« 4- Stojan M. Protič o krizi. V »Radi-kalu« od 8. t. m. piše Protič: >I)a se ministrska kriza v parlamentarni državi pravilno reši, se morajo igre udeleževati vse parlamentarne sile in vsa parlamentarna načela. V sedanji krizi tega ne vidimo. Sedanja naša kriza je omejena le na gotove parlamentarne skupine, druge pa naravnost izključuje. Dalje se rešuje na ozki podlagi, na podlagi politike, ki so jo vodile dosedanje vladne stranke. Radikalna stranka vidi v dosedanji svoji politiki neke nedostatke, ki bi se jih rada iznebila 1 boljšo državno upravo. To pa po mojem mnenju ni mogoče. Demokratska stranka pa Joslej d pokuzaia drugega kot svojo sposobnost ia nesposobnost. Politika, ki vnaprej izključuje parlamentarne stranke, ni prava parlamentarna politika in ne more biti narodna, kajti pravi parlamentarizem zahteva, da se mora vedno računati s vsemi parlamentarnimi skupinami.c + Zbližanje med Pašičem in Protičem? »Obzorov« dopisnik javlja iz Belgrada, da bo postal politični položaj zrel za Protiča, če se demokratom ne posreči sestaviti no» ve vlade. »Obzor« smatra, da utegne kralj v tem slučaju pozvati na dvor Protiča. + Pribičevič pri kralju. O Pribičeviče-\i zadnji avdijenci pri kralju pišejo belgrajske »Novosti«: »Takoj za Pašičem je prišel na dvor Pribičevič. Zakaj? Morebiti, da izve, kaj je kralju povedal Pašič ali pa da on sam obvesti kralja o svojih nazorih o položaju. Kaj tacega pa, kar je napravil Pribičevič, v demokratični in parlamentar-ni državi ni dopustno, ker bi se prav lahko dalo sklepati, da se ustvarja tudi pri nai dvorna kamarila. To tudi Pribičevič dobra ve in zato upamo, da se taki koraki ne bodo več ponavljali.« -f- Omejevanje zborovalne svobode. Za občinske volitve, ki se vršijo jutri, razvijajo vse stranke v Zagrebu največjo agil-nost, prirejajo sestanke, sklicujejo shode in izdajajo na tisoče letakov, pamfletov in cele liste. Po udeležbi na svojih shodih so demokrati uvideli, da bodo popolnoma propadli. Zato so nnjpreje poskusili, da bi vlada v Belgradu volitve odgodila. Vsled odločnega protesta dr. Šim-aka in drugih poslancev se jim je ta nakana ponesrečila. Da bi svoj poraz kolikor toliko ublažili, so angažirali sedaj vojaštvo in pokrajinsko upravo v Zagrebu. Prva je pričela pozivati na orožno vajo vojaške obvezance rojene 1 1896. in naprej. Vsi ti so morali nastopiti službo 8. t. m. »Hrvat« pravi na to, da je upravičena domneva, da je to storjeno zato, da se čim več volivcem onemogoči glasovanje, ker je to v korist stranki, ki se bori proti ljudstvu. Pokrajinski namestnik pa je prepovedal volivni shod, ki ga je Hrvatski blok sklical na praznik, češ da je Radič že na prejšnjih sestankih govoril proti državi in netil plemensko mržnjo. Radi te prepovedi so Radič in njegovi tovariši poslanci sklicali sestanek ob istem času, sklicujoč se na zakonske predpise. Policija ozir. pokrajinski namestnik Deme-trovič pa je prepovedal tudi to. Kljub tej prepovedi pa se je zbralo mnogo volivcev, ki so hoteli zborovati. Policija jih je raz-gnala in je bilo pri tej priliki aretiranih več o.:eb. Med zagrebškim prebivalstvom je ta nastop pokrajinske vlada povzročil razumljivo razburjenje in ogorčenje. S. M. Ivan Cankar (ko se tretjič letuje dan njegove smrti). Črv časa ne gloje v njegovem delu in ga ne drobi. V njegovih tvorbah še srce bije, in če pogledaš natanko — živel ?.ive, diiiajo in gledajo iz široko razprtih oči. Ali bo večno živel? Tri leta še niso preizkušnja na življenje in smrt — po smrti. So književniki, ki so odprli oči po peldesolih letih trohnenja. Vendar se odmičejo zasto-1", izpred njegovih oblek, njegovi »resnici«, njegovi »pravici« so dala že ta tri leta po-tid.lo in pečat. Objektiven kulturen delavec ne umre. Mož, ki se v sodbi premotiti ne da: tu pravica, tam krivica, ostane sodnik vse večne čase. Zakaj krivica je ista, najsi jo na rovaš režeš kapitalistu ali duševnemu samodržcu, eksploaterju dela ali verižniku narodovih kulturnih vrednot. Nikoli ne bo stopil med pravičnike, ki v produktu dtla in denarja ne razlikuje zaslužka od zaslužka, nikoli ne bo oproščen krivde, ki narodu izmika tisočlelno last, ker je nihče ne brani, ker leži na cesti. In ker naroda naposled sploh ni? Kdo ga je dokazal? Znano je, da se kapital.st nuj ruu sklicuje na poedinega dclavca kot človeka, ki da mu je svet in ki ž njim itak kalkulira. Pogoji stavkujoče množice — pa so nesprejemljivi. Ni težko pogodili, da ravno iz takega naziranja gleda z vampirskimi očmi scsavec. Koalicija stoji pod sankcijo kazenskega pargrafa po milosti baš takih ra-čunarjev. Skupnih interesov ni. Dobrina, ki ji je pogoj, da si jo ustvari, ščiti m za »svetinjo« proglasi družba — je sani Poteza meri v srce materialne kulture delavskega sloja. Ne s posameznim prijenljivim delavcem je napravljen ta račun, temveč z delavcem, prostim vseh spon, ki ga vežejo na skupno usodo. In ki skupnih vrlin ne potrebuje, ker sklepa pogodbo sam in je sam zanjo odgovoren. Zaščite neosebne »družbe« ne potrebuje, ker sc osebno zagovarja in rešuje. Le tako ie bilo mogoče, da so se lotili tudi inimaterialnih blagrov družbe ki ji je ime narod. Z maso se ne pogajamo! Enotna volja je nevolja! Poedinca treba vprašati, kaj misli, denimo, o svojem jeziku kot posredovalnem sredstvu v trgovini in prometu. Ali bi ga ne zamenil za — volapiik? Njega, ki svoj narod vendar reprczeniira, treba vprašati, ali je narod res nekaj, kar živi in rase, usiha in vre, kipi in pada, na-, rašča in pojema, poginja in zmaguje in vendar ne umre. Njega treba vprašati, kaj so-i di o zgodovini, o nekem nauku, skrivnost- nih kažipotih, prorokbah in ali je za vsako ceno treba poslušati glas davnine? Vprašati pa ga treba s spoštovanjem, ki gre poedincu, z vsemi varščinami, ki jin zahtevajo blagri bodočnosti: Svoboda in napredek, Da je tu od vsega pričetka zanikano, kar naj se zanika šele na sugestivno vprašanje — kdo bi tako tanko razlikovali Čas je sofističen, mimo spomenikov zdrave logike hiti na plan. Na plan in mimo njih! Da taki takliki ni kum — pogum, je jasno. Samo zato še ni židovska. Vendar nam židovstvo kot kategorija more po-pojasnili mnogokaj^ kar nam je tu še uganka. Kaj je s cinizmom, kaj s frivolnost-jo? Kaj s pomanjkanjem vsakršnega razmerja do prave vrednote? Odkod smeh, ki ne izziva mogočnika, pa tudi ne zaničuje teptanca, temveč ilustrira le lastno — naključje? Vera, ki ne veruje nili v Boga, niti vase in zato pojmuje zgodovino materialno? Notranje identitete nima in zato ne pozna heroizma? Srčne pobežnosti ne pozna in zato živi brez muzike? Večnosti ne potrebuje in se zalo zateka k materialnim vrednotam? Naj bo kakor že! Tudi Pavliha je izginil, humorist, ki so mu podstavili nogo. Humorju so izpodmieta tia. povdaiek na empiričnih zaključkih ne izzove več smeha pri občinstvu, ki so mu ti empirični zaključki vse, špekulacija nič. Kaj pa če židovstvo ni plemenski problem, ampak duševna smer, psihična kon-stilucija, ki se mora pojaviti v vsakomur in se je v zgodovinskem židostvu le veličastno udejstvila? Kaj če je res, da se bij« boj kakor v letu 1. še danes: ali židovstvo, ali krščanstvo, ali kšeft ali kultura, vrsta ali osebnost, videz ali vrednost, zemeljsko ali višje življenje, plojenje ali ideja človeštva, denar ali duša, nič ali božanstvo — človeštvo, odloči se! Tretjega kraljestva ni? Kakorkoli: kategorija ali duševna smer, zmaga ta ali oni. Gotovo je le, da je naš najmlajši nesmrtnik stal tu in ne tam. Zakričal jc; potem ga je zasulo. Za razglabljanje ni bil rojen. Široka duša Dostojevskega bi v njem ne bila imela prostora. Z bičem v roki je švrkal, sekal, ranil, z Dionizom v očeh je vriskal do neba popotnik. Ko pa sc odmičejo zastori izpred njegovih oblik in nam ga vrača zemlja, ki ga je vzela, se nam zdi, da je njegov pravi obraz še drugačen. Plačal je razdor, ki svetu gre po sredi, kakor pravi poet, z bolečino, in ta ga je ovenčala vsega. Da ne bo prekasno, ko se nam čez petdeset let približa docela in stoji tik pred nami in bo njegova beseda umljiva vsakomur —1 »Tretjega kraljestva ni!« + Občinske volitve v Zagrebu in bel- | grajsko Časopisje. Z občinskimi volitvami v. Zagrebu se obširno bavi tudi belgrajski demokratsko časopisje, ki že pripravlja i :>dna tla za neugodno nerazpoloženje po s urnem demokratskem porazu. Tako piše »Pravda«: »Danes že opažamo dve močni struji: na eni strani hrvatski blok z radikali, na drugi pa ostale stranke z demokrati na čelu. Vsi nasprotniki bloka razumevajo vedno bolj nevarnost zmage separatističnega bloka. Ostre graje je vredno, da so se bloku pridružili radikalci. Kot dokaz za to naj služi dejstvo, da tiskajo radikali svoje volivne oklice v »IIrvat«-ovi tiskarni. Niti misliti ne smemo na to, kaj bi nastalo, če dobi zagrebško občinsko upravo Radič v svoje roke, ker ni težko zamisliti, v kakšnih odnošajih bi on živel z državnimi oblastmi.« -f Dežuje v Jugoslaviji, in sicer padajo z neba v prav veliki meri — odlikovanja. Kmalu bo v naši državi več ljudi z odlikovanji nego brez njih. Na ta način bodo odlikovanja zgubila seveda vsako vrednost. Mi sicer sploh ne smatramo odlikovanj v obliki raznih zvezd, medalj in pentelj za več nego igračo, nad katero imajo mnogi ljudje nedolžno veselje, toda če se kdo odlikuje, naj se vsaj za res izvan-redne zasluge. V zadnjem času pa odlikovanja ker dežujejo na ljudi, ki v najboljšem slučaju niso storili nič drugega nego svojo dolžnost, katero bi bil vsak drug na njihovem mestu ravnotako izpolnjeval. Vsaj mi Slovenci smo hvalabogu še vedno tako tenkovestni, da strogega vršenja službene dolžnosti ne smatramo za kaj izrednega. Ta nazor pa hoče zdaj uveljaviti naša centralna vlada, ki kar sipa »ordene« na različne predsednike raznih državnih uradov, dasi bi njihove posebne zasluge človek zastonj iskal z mikroskopom. + Italijanska ljudska stranka na mednarodnem demokratičnem kongresu. Te dni se vrši v Parizu mednarodni demokratični kongres. Na kongres je poslala italij. ljudska stranka dva svoja zastopnika: don 'Julija de Rossija in poslan. Milanija. Don Sturzo jc z njima poslal svoje pismo, v katerem naglasa, da hoče ital. ljudska stranka s svoio udeležbo na kongresu dokazati, da morata Francija in Italija nele gojiti med seboj prisrčne sosedske odnošaje, ampak tudi čim največ doprinesti za obnovo Evrope. H- Zaupnica Bonomijevi vladi. Te dni je morala italijanska vlada zopet sklicanemu parlamentu dajati račun o svoji zunanji in notranji politiki, O izjavah zunanjega ministra Della Torrette smo poročali; ministrski predsednik Bonomi je pojas-Injeval vladno stališče in delovanje zlasti i,v sporu med fašisti in delavstvom. Koncem ^svojega govora je Bonomi zahteval zaup-jnico. Pri glasovanju je bilo od 356 oddanih [iglasov 251 za vlado, Bonomi je torej dobil zaupnico s 146 glasovi večine. -j- Veliko podkupovanje italijanskega časopisja. V italijanskem parlamentu je vložil poslanec Lupi vprašanje zaradi podkupovanja časopisja po nekem bankarskem ali industrijskem konzorciju. Ta konzorcij da hoče dobiti v roke monopol na kavo, ki se v Italiji pripravlja. Odgovarjal je minister Bevione, ki je naglašal, ida vživa tisk v Italiji največjo svobodo m vlada nima sredstev, da bi nadzorovala liste. V kratkem pride na dnevni red načrt tiskovnega zakona, ki naj da vladi možnost tako potrebnega nadzorstva nad tiskom. Posl. Lupi z odgovorom ni bil zadovoljen in je vztrajal na tem, da se je ustanovil časniški trust, ki je podkupil mnogo listov v ta namen, da podpirajo njegove gospodarske interese. Na namigavanja so odgovarjali Gray, Meda in Turati, ki so vsi odločno zavrnili insinuacijo, da bi bili sami ali njihovi listi v kaki zvezi z dotičnim trustom. + Irsko vprašanje. Med irskimi in angleškimi delegati se je, kakor smo že poročali, sklenil dogovor, ki pomeni konec sto- in stoletnih sporov med Anglijo in Irsko. Anglija je veliko odnehala, kar dokazuje veliko državniško modrost njenih odgovornih voditeljev. Skrajni nacionalistični krogi na Irskem in Angleškem seveda ne bodo s to rešitvijo zadovoljni, prvi zato ne, ker se ni dosegla popolna državna neodvisnost Irske, drugi zato, ker se ne morejo vmisliti v to, da bi Irska postala dorni-nion z lastno armado, zunanjo politiko in finansami. Največ težav bodo prizadeli Ul-strci, kojih parlament mora dogovor odobriti. Tudi irski parlament bo delal težave, upajo pa, da končno sprejme dogovor med Lloyd Georgem in sinfajnovskimi delegati. Potem postane odpor Ulstercev čisto ilu-zoričen, ker so sc li naslanjali dozdaj itak samo na angleške imperialiste. + Egiptovsko vprašanje postaja zelo resno. Zmerna konstitucionalna stranka ministrskega predsednika Adli paše je odklonila statut, katerega je ponudil Egiptu lord Cilfrzon, in sedaj sodeluje s turškimi' nacionalisti pod vodstvom Zaglul paše. Za irskim vprašanjem bo treba Lioyd Gcorgu rešiti egiptsko. SBGDiMte se jayii®l(eSjr|eH! Rusko vprašanje. ; V nekaterih jugoslovanskih listih se j berejo glede na bodoči razvoj notranje in zunanje politike ruske države stvari, ki niso samo v nasprotju z resničnimi smernicami ruske politike po revoluciji, ampak ustvarjajo tudi neko čisto neutemeljeno zaupanje v bodočnost, ko bo baje Rusija brezpogojno podpirala jugoslovanske interese v Evropi. Ta vera v Rusijo pohaia iz časov, ko jc carska Rusija zasledovala takozvano slavjanofilsko politiko napram Balkanu. Toda ta politika je bila bolj pravoslavna, protiturška in gospodarsko-ekspanzivna čisto v interesih ruskega izvoza v Evropo nego slavjanofilska v resničnem pomenu besede. Po revoluciji je ta politika izgubila tako svoj izvor kakor svojo smer in tudi ni več take gospodarske važnosti za Rusijo nego je bila v preteklem stoletju. Danes ima Rusija rešiti veliko važnejša vprašanja ob baltiškem morju in tihem oceanu ter nasproti takozvanim obrobnim državam počenši od Rumunije do Finske. Le v koliko ji bo mogla biti tukaj v korist, bo prišla Jugoslavija v poštev za Rusijo. Kar se Carigrada tiče, se Rusija delavskih in kmetskih sovjetov nagiba k temu, da pripade Turčiji kot najmočnejšemu zavezniku Rusije nasproti zapadnim kapitalističnim velesilam. Najbolj aktualno pa je za Rusijo v sedanjem momentu vprašanje tesne gospodarske zveze z Nemčjjo. Stinnes, Rathenau in Simons so se te dni v Londonu dogovarjali z angleškimi velekapitalisti o tem, ali bi se ne dal osnovati veliki angleško-nem-ko-francoski konzorcij za industrijsko pov-zdigo Rusije. Nemčija predlaga, naj se ji dovoli moratorij glede odplačila reparacij, zato pa hoče naložiti primeren delež v mednarodna industrijska podjetja v Rusiji, ki naj bi ji nesla toliko, da labko zadosti svojim obveznostim v Evropi. Stvar je seveda le načrt, ki visi še v zraku, toda Nemčija je že danes dobila v Rusiji trdnih tal in Rusija se njene pomoči ne bo branila, naj jo stane, kar hoče, zakaj Rusija ni Kitajska, da bi se ji bilo treba bati zasužnje-nja pod tuji kapital. To je zdaj problem Rusije, ne pa sanje o slovanskem Carigradu. Končno pa med Jugoslavijo in moderno Rusijo danes ni nobene kulturne skupne vezi. To pa zato, ker se je Rusija kljub vsem težavam, boljševiški diktaturi in nasilju resnično demokratizirala in se čeda-ljebolj konsoliduje v tej smeri. Boljševizem se prelevlja v to, kar bi bila Rusija postala že po padcu carja, da si ni ljudski srd dal duška v vse uničujočem prevratu s najskrajnejšimi tendencami. Ta Rusija, naj bo Ljeninova ali Černova, gotovo ne bo našla nič skupnega z današnjim režimom v Jugoslaviji, ki je tak, kakor da bi sedel v Pe-trogradu še vedno na.prestolu nesrečni Nikolaj Romanov. Če hočemo najti notranjega stika z današnjo in bodočo Rusijo, moramo svoj kurs temeljito preokreniti. Osio^iife fioviCf©« — Ob triletnici smrti pisatelja Ivana Cankarja položi pevsko društvo »Cankar«, Ljubljana, v nedeljo dne 11. decembra ob pol 11. uri venec na grob velikega pisatelja in obenem zapoje dve žalostinki. — Umrl je v Litiji včeraj popoldne ob 4. uri g. Josip Elsner, trgovec in posestnik. Pogreb bo v nedeljo popoldne ob pol 4. uri. Blag mu spomin! Preostalim naše iskreno sožalje! — V Strugah je umrla najstarejša žena v 91. letu Uršula Kralj, mati č. g. Fr. Kralja, župnika v p. v Litiji. Znancem se priporoča v molitev. —- Najboljši dokaz. Današnji i Slov. Narod« je konstatiral sledeče: »Iz krajev, kjer ni ne duha ne sluha o Sokolstvu, kjer ima klerikalizem še najugodnejša tla, tam so tudi največje surovine.« Najboljši dokaz za to trditev je doprinešen v našem današnjem poročilu o razpravi zoper bivšega sokolskega starosta gorenjske župe g. dr. Mirka Trillerja. — Vsi člani Udruženja Jugoslovanskih novinarjev, sekcije Ljubljana se pozivajo, da do 15. decembra 1.1. v pošljejo na naslov predsednfka sekcije — g. Fran Smodeja, glavni urednik »Slovenca«, Ljubljana — svojo fotografijo z lastnoročnim podpisom na desnem spodnjem kotu slike. — Konzulat Češkoslovaške Republike v Ljubljani poživlja vse češkoslovaške pripadnike, ki stanujejo v oblasti imenovanega konzulata in so lastniki avstro-ogrskih vojnih posojil, katere so dali proti reverzu žigosati z jugoslovanskim žigom, dn pošljejo svoje reverze takoj tukajšnjemu konzulatu CSR. v Ljubljani, kateri jih bode, v svrho izročitve vojnih posojil njih lastnikom, odposlal generalnemu konzulatu češkoslovaške republike v Belgradu v nadaljno ukrenitev. Omenjeni reverzi naj so pošljejo najkasneje do 31. decembra 1921 tukajšnjemu konzulatu. Vendar se pa s tem ne prejudicira poznejšemu odloku vlado češkoslovaške republike, če in pod katerimi pogoji so bodo ta vojna posojila pripoznala. — Umrl je na Dunaju bivši načelnik koro-spondenčnega urada dvorni svetnik Krnst Rick. — »Kultura«. Pred par dnevi so neznani zli-kovci razbili v Zagrebu pri upravnižtvu »Narodne Politike« tablo ; napisom. K temu pripominja Narodna Politiku*: »Tablo smo sueli, ali si bomo zapomnili, če ne poedi.i pa vsaj družbo teh ra/.-bijačev, ki so priredili la strahopozliiv napad ua naio upravo. Napadalcem ni bilo dovolj, da so razbili tablo, oni so pobili tudi okna in zid, da bo spomin na nekulturne razbijače še dolgo ostal na poškodovanih objektih. Samo naprej, razbijalski strahopetci! Dan obračuna ne bo izostal!« -- Pripravljalni odbor krojaških mojstrov oix>zarja ua ustanovni občni zbor Udruženja samostojnih obrti oblačilne stroke za Slovenijo v Ljubljani, ki se vrši 11. decembra t. 1. ob pol 10. uri dopoldne v salonu hotela »Lloyd«. K udeležbi sc vabijo vsi g. krojažki mojstri in g. mojstrice, ki se za zadevo zanimajo. (K) — Lope božične razglednice ima v zalogi Slov. Straža. Komad stane 1 K 50 v., na debelo 1 K 20 v. Naša narodua dolžnost zahteva, da se spomnimo tudi o božičnih praznikih z malim darom naših sorojakov To pa najlažje storimo, če kupimo razglednice Slov. Straže ter tako podpremo uaše tako potrebno nar. obramhao društvo. — Zagovorniki alkohola. Zveza gostilničarjih zadrug za Hrvatska, Slavonijo in Medmurje je poslala na ministrstvo za narodno zdravje obširno poročilo in pojasuilo k zakonskemu načrlu o pobijanju alkoholizma. V tem memoraudumu astro napadajo ta zakonski načrt, ki ga je priredilo ministrstvo za narodno zdravje, in imenujejo ta način skrajno nespretnost. V memorandu dalje na dolgo in široko pobijajo opravičenost sličnega zakona, ki so ga forsirali »gospodje abstinentih, ki jih pri tej priliki najostrejše obsojajo. Končno predlagajo v tej stvari plebiscit. — Pretep. Na cesti pri Sv. Duhu sta Peter Porenta in France Krmelj pretepla Janeza Kalana. Deželno sodišče je obsodilo Porento na 2 meseca, Krmelja pa na 6 tednov težke ječe. — Nesreči. Matiju Oreharju v Kokri ie padel hlod na desno nogo in mu jo je zdrobil. — Med delom si je poškodoval delavec Ivan Starin iz Male Loke desno oko. — Krepka zaušnica. Jakob Rozman iz Trboj se ie spri v Komurkovi Gostilni z Jože-tom Knificem in f*a udaril. V oreoir se je vmešaval tudi Jože Čebašek, ki je udaril Rozmana s tako silo do ustih, da mu ie izbil tri zobe. Grehi se maščujejo nad grešniki. Maribor, 6. dec. Ljubljanska zveza h'šnih posestnikov je zadnje dni po Sloveniji razposlala pozive na javne protestne shode, na katerih se naj kategorično protestira proti podaljšanju zaščite najemnikov. Maribor z okolico se je temu pozivu odzval v nedeljo dne 3-t.m. v Gambrino-vi dvorani. K sreči je bil na tem shodu udeležen tudi zastopnik SLS g urednik Žebot. K sreči pravimo, ker bi se bila sicer sovražnost do najemnikov še bolj razpasla, kakor se je že in kakor je tudi odmevala iz večine protestnih govorov. Gosp. Žebot je prevročekrvneže opozoril, naj se z napačnim tolmačenjem tega perečega socialnega vprašanja ne razširja še globlje brezdno med gospodarji in najemniki, katerih slednjih je še danes mnogo brez strehe po vagonih itd. Ne bomo se dalje spuščali v potek tega protestnega shoda kot takega. Važnejša je politična stran tega shoda. Ne le razni nemški govorniki, tudi predsednik društva sam, g. Gloser, je konstatiral, da hoče demokratska stranka to uredbo samo zato uveljaviti potom zakona, da vlovi več volivcev za svojo stranko. Ali tudi to trditev ne maramo globlje raziskovati. Pred nami se reži čisto drug greh, ki se ravno sedaj maščuje nad grešniki samimi. Po zadnjem ljudskem štetju Maribor ni nič posebno narastel; obstal je skoro pri isti številki kakor jo je izkazal pred 10 leti: 30 tisoč prebivalstva. Odkod potem ta občutna stanovanjska beda, ki sili še danes toliko ljudi v — živinske vagone, dočim je bilo svojčas v Mariboru toliko stanovanj na ponudbo? Odgovor je lahek: ker je po prevratu v Maribor se naselilo toliko bank, špedicijskih in raznih špekulativnih podjetij, katerih nobeno ni gradilo novih stavb, ampak je pokupilo večje hiše, prepodilo stranke in iz stanovanj preuredilo lokale, pisarne itd., a pri tem pa svoje osobje naselilo v druge hiše; ker so plačali vsako še tako pretirano ceno, so našli stanovanja, iz katerih so se morali umakniti reveži, ki takih cen niso zmogli. In potem je prirastlo še število odvetnikov, pa tudi zdravnikov preko 100 odstotkov; oba ta stanova sta zopet izrabila za pisarne in ordinacijske sobe prejšnja stanovanja. To so glavni grehi, ki jih je zakrivila vlada sama, ker je brezbrižno gledala to veliko useljevanje v predvojni mali Maribor, kjer se po vojni do letos ni gradila niti ena hiša. S tem glavnim grehom se je hotela vladajoča stranka prikupiti najpreje velikemu kapitalu. Ko je bil že ta greh storjen, ta greh, ki je rodil v Mariboru toliko zla, zahteval že toliko človeških žrtev, je šel gospod minister za socialno skrbstvo dr. Kukovec in je izdal znano naredbo o povišanju stanarine. S tem drugim grehom se je mladoliberalna stranka hotela prikupiti nele slovenskim nego tudi nemškim mogotcem po obmejnem ozemlju, sploh po Štajerskem (da ne govorimo še o hrvatskih in srbskih čifutih). Ta drugi veliki greh, ki je takoj rodil današnjo draginjo, je tudi v strankarskem oziru rodil tako pretečo nevarnost, da bi pri morebitnih volitvah mladoliberalna stranka v vseh mestih lahko na prstih seštela še ji zvesto ostale pristaše iz uradniških in nižjih slojev. To pretečo katastrofo je naposled uvidel tudi sicer trdoglavi g. minister Kukovec in" •:"gova klika. Treba je bilo požar če ne po? gasiti, ga vsaj omejiti, i ako so se smatrali primorane saj na videz udariti tudi — hišne gospodarje z uveljavljenjem podaljšane zaščite najemnikov. Preveč razvajeni, si gospodje zdaj tega udarca ne dopuste, zato po celi deželi in državi zdaj dvigajo svoje protestne glasove, zato jim očitajo, da iščejo za nove volitve novih volivcev tam, kjer jih jc več, in teh je gotovo v vrstah najemnikov. Gospoda, ki se je igrala z dvema ognjema, je zdaj sama obtičala med dvema gorečima stoloma, ki vtegneia takoj raznetiti katastrofalen požar, kakor hitro sede gospoda od JDS pretrdo na eden ali drugi teh dveh stolov Nič drugega, samo to smo hoteli pribiti, da se grehi maščujejo nad grešniki samimi. š Umrl jc 8. t, m. pri sv. Mohorju poleg Rogaške Slatine g. Martin Debelak, oče g. dr. Janka Debelaka, direktorja pošt in brzojava za Slovenijo. Pokojni je bil nad 20 let nepretrgoma župan v svoji rodni občini. Dosegel je starost 80 let. Bil je vedno zaveden Slovenec in daleč na okrog visoko spoštovan. Pokopali ga bodo danes ob 2. uri popoldne. Naj v miru oočiva! š Mariborska porota se pričenja v ponedeljek 12. l. m. in bo trajala bržkone do božičnih praznikov. Doslej ho razpisani sledeči slučaji: 12. decembra: Zorko Peler. uboj; Ravtar Filip, požig; 13. decembra: Uomilšek Alojz, požig; 14. decembra: šandor Kalman,umor; 15. decembra: Pod-gorelec Jakob in tovariši, tatvina (traja najbržje 2 dni), 17. decembra: Marinčič Franc, uboj, Krnnjc Jauez, uboj; 18. decembra: Zorjan Anton, uboj. š Afera Pesek-Lovrec, ki je bila določena za vzklicno sodišče Maribor na 6. december, je preložena; baje se združi z vzklicno razpravo Pe-sek-Klemenčič. V nekaterih mariborskih pravniških krogih se celo čuje, da se od neke strani namerava delegirati drugo sodišče, najbrže okrajno sodišče v Celju. Gotovo je, da pri mariborskem vzklicnem sodišču dosedaj ta razprava za ta mesec še ni določena. š Kdo jc krir, ako za božičue praznike v Mariboru ne bo mleka? Nekateri dolžijo predsednika občinskega sodišča sod. svet. dr. Vidovica. Kolikor nam znano, ta obdoižitev ni točna. Cele mlečne krize in vseli bojev, ki se dogajajo dnevno na Glavnem trgu, so krivi soc. demokraški člani obč. sodišča, ki zahtevajo ceno, ki nikakor ne od. govarja dejanskemu razmerju. Uvaževati treba, da donašajo mleko na trg ponajveč ubogi viničar-ji. katere so socialisti lovili ob času, ko so jih rabili za volitve. Zakaj ne vidijo milijonarjev, ki prodajajo velike množine mleka v večiu podietia še dražje ko po 10 K? Prometa. pr Cankarjeva proslava. Splošna delavska zveza »Svoboda* za Slovenijo v Ljubljani priredi danes v soboto dne 10. decembra ob 20. uri v veliki dvorani Mestnega doma Cankarjevo proslavo s sledečim sporedom: Štefanija Ravnikar: Legenda o Kristovi suknji (recitacija); Anton Podbev-šek: Ob triletnici telesno smrti Ivana Cankarja (predavanje); Štefanija Ravnikar: Tretja ura (recitacija). Vstopnina ta osebo 1 diu. Cisti dobiček ja namenjen za Cankarjev spomenik. pr Boiicna umetn. razstava v Jakopičevem paviljonu se otvori prihodnji teden. Poleg nekaterih znanih tukajšnjih umetnikov razstavi po daljšem presledku kolekcijo svojih del K. Marčič. Kdor izmed umetnikov se hoče razstave udeležiti, naj se prijavi najkasneje do IS. t. m. pri R. Jakopiču, Turjaški trg 2. pr Bctettov koncert due 7. dec. 1921. je bil menda do zadnjega prostora razprodan — pač nepričakovano va solistovski nastop. Ze samo lo je znamenje, da mora Ljubljana od Betetla kaj posebnega pričakovati zlasti, ker smo prav pred kratkim imeli priliko slišati sijajnega ruskega basista llolodkova. Morda je tudi želja po primerjanju uekaj vlekla, ln res se primerjanja samo vsiljuje, dasi se laže najdejo korenita nasprotja kot podobnosti. Ce smo pri ilotodkovu občudovali ne-ugnano moč in ogromno prvobitno silo njegovega nekoliko trpkega nastopa, njegovo težnjo po do skrajnosti napetih dramatičnih efekt in, pri Belettu v prvi vrsti hvalimo izredno voijnost iu mehkobo glasu, ki nam vselej iznova odkriva čudovite mo-dulalovične zmožnosti, nikjer trdote, nikjer vozla, nikjer sunka, vse do skrajnosti odtehtano in ublaženo; hkrati razločno, jasno izgovarjanje, čisto, polno volcalizacijo, kar iu to navzlic temu, da dolga in utrudljiva vožnja v mrazu na njegov glas očividno ni blagodejno vplivala. Spored je bil pester, zastopani različni skladatelji od Fr. Vilharja do Kogoja in škerjanca; seveda ni bilo brez vrzeli v razvoju, ki jih bodo pa — upamo — prihodnji koncerti izpopolnili. Opomnimo naj še to, da so se morale nekatere pesmi, ki so pisane za visoki glas, postavili nekoliko niže, kar seveda že samo po sebi na značaj pesmi tudi vpliva, vpliva pa tudi razlika med barvo visokega in uizkega glasu: kot je n. pr. razlika med lahnim, zračnim tenorjem in polnim, zgoščenim basom. Zato zlasti pesmi. pisane za visoke lirične glasovo, napravljajo pači zelo gorak, toda ne lako lahkotnega, kipeče-ga vtisa. Izmed L a j o v č e v i h smo doslej najmanj-krat slišali: »Pesem starca-, ki se je pevcu očividno prilegala. Sattnerjev: »Zaostali ptič« je skrajuo preprosta skladba, pa ni brez vsebine; tudi pel jo je kar toplo. — Michlova: »Človeka nikar« je na dolgo razpredena; v uvodu vse vre, kasneje do-br o raste, kaže tudi mehka mestu; v sredini so prikaže dobra podkrepitev \ klavirju, ki se prelije v prijazen uvod v drugi del, ki se dobro razvija, proti koncu se hočejo vrivati običajni postopi, pa so jim spretno umika. — Pavčič je med sedanjimi skladatelji za samospeve bržkone najbolj poljuden; njegove skladbe so jako srečno spočete, izraz občutja pesnikovega tako v glasbi tako spretno podan, da tudi povprečno, glasbeno ne izobraženo uho takoj začuti sorodnost njegove glasbe s svojim čuvstvom. Zlasti se mu posreči kak glasbeni dovtip (Dedek samouog). Pa tudi globlje vase poseza (Priplula je pomlad), Kogojeva: »Da srni jaz Jezus- je nasičena z globoko zajetimi barvami, vsa je živ kontrapunkt, v nape.vu in spremljanju kaže prevej&ne ppstope. Seveda pa iu glasba ni zn vsak dan, vsaj vsakdanji ljudje je ne bodo se tako hitro s polnim užUknm prebavili. — Adamič v novejših skladbah očividno išče poglobitve, m^ikje pred vsem harmonično (Noč), iščoč apjiJijJj l Arv; melodično pa marsikje svoJim: I ti zi « t bi skladbam ua srečo ostaja to kar je iz vsega počet-ka bil (Nocoj je pa svetla noč). Seveda bodo te viste skladbe našle največ priznavanja. — Sker-jancu gre pred vsem za mehak, sočen ton, za »olnčne, jasne, ne trde barve, kar se mu včasih tlije v prijetno gorkoto (Večerna impresija), tudi osebni značaj zna zadeti (Počitek); imamo pa še iri marsičem občut, kakor da sam sebi prisluš-uje, ali bi tako ali bi drugače. V i 1 b a r j e v »Mornar« še vedno dela vtis aolj zunanje pompoznega kot notranje globokega domisleka, dasi se je pevec očividno trudil drugo ukazati. — G e r b i č je komaj kje ookazal tako i v glasbeni čut, tak tenek sluh za glasbeni humor kot v »Preji«. Peta je bila kar se da lepo in je v živo zadela. Poslušavci so pevcu prirejali burne ovacije. Fr. K. pr »Slovenski Učitelje Izšla je 11. številka ;lasila jugoslovanskega krščanskega učiteljstva. 'sebina: A. Sadar: Vzroki zanemarjenosti in vzgoja zanemarjene mladine. — Korn. Iglič: Priprava na pouk. — Anica Lebar: Kaj ovira in kaj pospešuje pouk v čitanju in pisanju na pomožni soli. — Ljudmila Vider: Pomočki vzgojnega pouka. — Kultura in književnost. — Društvena in stanovska kronika. pr Pran Frjavec: Izbrani spisi za mladino. Priredila Fran Erjavec in Pavel Fler6. Z risbami okrasi) Fr. Podrekar. V Ljubljani 1921. Tiskala, izdala in založila Učiteljska tiske rna, — Strani LXI1—486. Cena 28 dinarjev. — Za Levstikovimi izbranimi spisi za mladino smo dobili sedaj Erjavčeve izbrane spise za mladino kot V. zvezek edicije »Slovenski pesniki in pisatelji«, ki jo prirejata in urejata Fran Erjavec in Pav«-i Flere. — Knjiga je razdeljena: 1. v obsežni in dosedaj naj-izčrpnejši življenjepis, 2. Andersenove pravljice, 3. povesti, 4. po'.opise, 5. slike iz narave, 6. iz »Domačih in tujih živali v podobah«, 7. tolmač. Tako tvori knjiga na eni strani popolno sliko pisateljevega dela, na drugi strani pa res sočno in prvovrstno mladinsko čtivo, ki ga naši mladini še vedno manjka. pr Na konservatorija »Glasbene Matice« v Ljubljani se poučujejo sledeči orkestralni instrumenti: flavta, oboa, klarinet, rog, trobenta, pozavna in kon'rabas. Ravnateljstvo konzervatorija »Glasbene Matice« vabi, da se priglase za te predmete še novi učenci. Priglasiti se ie v pisarni Glasbene Matice v Gosposki ulici 8, I. nadstr. med uradnimi urami. pr V založbi Glasbene Matice v Ljubljani so izšle narodne pesmi Beneških Slovencev, katere je zbral in uredil Rihard Orel. Cela zbirka šteje 64 četveroglasnih harmoniziranih narodnih pesmi ter 15 enoglasnih rezijanskih. Zbirka stane 80 l< ter se dobiva v pisarni Glasbene Matice v Ljubljani, Gosposka ulica 8, I. nads'.r. pr Hrvatsko pevsko društvo »Kolo« iz Zagreba priredi v nedeljo, šelie-rezada«. C. Nedelja, 11. deoembra: "Boheme«. Izven. Ponedeljek, 12. decembra: Zaprlo. Torek, 13. decembra: »Carmen«. B. Sreda, 14. decembra: »Boris Godunov. E. četrtek. 15. decembra: Zaprto. Petek: 16. decembra: »Werther«. D. Drama. Sobota. 10. decembra: »Roza Berndovar. B. Nedelja, 11. decembra popoldne ob 3. uri: »Pampeliška«. Izven. Nedelja, 11. decembra zvečer ob 8. uri: »Pohujšanje v dolini Sentllorjanski«. Izven. Ponedeljek, 12. decembra: »Borba«. A. Torek, 13. decembra: Zaprto. Sreda, 14 decembra: »Pampeliška«. C. Četrtek, 15. decembra: »Rosa Berndovac. Izven. Petek, 16. decembra: »Pampeliška«. A. Gospostvo. BORZA. Zagreb, 9. dec. Devize: Dunaj 4—4.80, Berlin 132—137, Budimpešta 35—35.75, Bukarešta 0-220, Italija 1182-1190, London 1125-1138, Ne\vyork izplačilo 273-274, ček 0-272.50, Pariz 2050-2100, Praga 306—309, Švica 5250-5300. Valute: Dolarji 270-271, avstr. kron 0—4.50, bolgar. levi 0—100, carski rublji 26—80, češkoslovaške kroue 0—304, francoski (ranki 2000-2075, napo-leondori 989—0, nemške marke 138—140, rumunski leji 208—210, italijanske lire 1155-0. g Dobava pohištva, raznih inštrumentov iu utenzilij za laboratorij, perila, zdravil, desinfek-cijskih sredstev in aparata za Pasteurjev zavod v Novem Sadu. Predmetni oglas je interesentom v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. Pismena ofertalna licitacija se vrši 15. decembra t L ob 11. uri dopoldne v pisarni Zdravstvenega odseka v Novem Sadu. d Cene orešičem na Dunaiu. Mastni ore-šiči notiraio na Dunaju n.-a. K 1150 kilogram žive teže. mladi nrešiči oa n.-a. K 800 do 960. t Cene kovinam v Londonu. Dne 5. decembra so Rotirale kovine v Londonu sledeče: baker 67^ (preje 671, cin 467'/„ (preje 464), svinec 253/„, cink 261,/,. g Cene nšenici v Ameriki- V Ncwvorku so notirale cene ošenici sledeče: DŠenica 124 tri četrtine do 125 in četrt, koruza 64 in doI, pšenična moka 4 in doI do 5 in doI g Italijanski kapital na Reki. Grupa velikih rimskih denarnih zavodov bo osnovala na Reki velik bančni inštitut. g Prepoved izvoza tekstilnega blaga iz Nemčije. Nemčija namerava v najbližjih dneh prepovedati izvoz tekstilij z malenkostnimi izjemami. g Podružnica ruske državne banke v Berlinu. V Berlinu bo osnovala ruska državna banka svojo podružnico. g Jugoslovanska trgovska zbornica na Dunaju. Jugoslovanski Lloyd javlja, da se osnuje na Dunaju v kratkem času jugoslovanska trgovska zbornica. g Češkoslovaška banka v Curihu. V Curihu stanujoči Čehi in Slovaki so si osnovali češkoslovaško banko, ki se bo v glavnem bavila s transakcijo deviz. g Rekord papirnatega denarja. V sovjetski Rusiji imajo v prometu za petdeset triljouov rubljev papirnatega denarja. g Davok na sladkor v Nemčiji. V Nemčiji znaša davek na sladkor 50 mark za 100 kg. Vlada je zahtevala 100 mark. g Nemci o finančnem preporodu Poljske. »Miinchener Neueste Nachrichten'. konstatira v daljšem članku, da se je jx>ljska marka dvignila. Dviganje se bo še nadaljevalo, ker je Poljska po svoji prirodi bogata zemlja. Da Je bil do sedaj tečaj poljske marke lako nečuveno nizek, je vzrok dejstvo, da ie imela do sedaj Poljska srednje vrste finančno politiko. Krivo je predvsem to, da se ni dovolj energično iztirjevalo davkov, katere Poljaki neradi plačujejo. Sedaj ima Poljska prvikrat energičnega finančnega ministra, ki je predložil obsežen davčni program in ki bo vse ukrenil, da se davki plačajo. Prvi uspehi se že kažejo V tem, da je francoski trg začel z akcijo podpiranja poljske marke in so v Poljski inozemski dolgovi za-sigurani. Finančno stanje Poljske se konsolidira in brezdvomno se bo tečaj poljske marko dvignil. — K tem nemškim izvajanjem bi pripomnili, da so bili ravno Nemci oni, ki so umetno, radi gor-nje-šlezijskega vprašanja pri.iskali tečaj poljske marke k tlom. Danes je gornje-šlezijsko vprašanje rešeno in nemške špekulacije s poljsko marko v tem pravcu bodo gotovo izostale. g Velika nezaposlenost svetovne trgovske mornarice. Glusom časnikarskih poročil so vse luke ob Atlantskem iu Tihem morju polne nezaposlenih ladij iu isla poročila prihajajo tudi iz Francoske, švedske in Norveške. Samo na Angleškem počiva okoli tisoč ladij, kar je povzročilo skoraj popoln zastoj tudi pri ladjedeluižtvu. Združene države tudi ne vedo, kaj bi začele z brodovjem, ki so je zgra. dile med vojsko. To razmere jo znala izkoristiti Nemčija, ki si zopet priduo nabavlja trgovsko mornarico, kajti ladije se dajo danes kupiti ali najeti primeroma po ceni. Tako je znani nemški magnat Stinnes pri svojem zadnjem obisku na Angleškem kupoval tudi trgovske ladje. Nemčija torej ne more še biti v gospodarskem oziru tako pri koncu, kot bi (sklepali po padcu nemške marke. Tu so zopet vidi, kako Angleška polagoma zopet izkuSa dvigniti Nemčijo, da bi jo v slučaju potrebe mogla rabiti kot protiutež proti Franciji. Angleški časniki poročajo v zvezi z washingtonsko konferenco, da bi Uidi glede trgovske mornarice utegnilo priti do sporazuma, seveda v tem smislu, da bi se v prvr vrsti vpoštevali angleški, amerikanski, japonski in francoski luteresi. Prevozni tarifi so meseca oktobra padli za približno 12 odstotkov, septembra pa za 25 odstotkov. V primeri s povprečuimi postavkami za leto 1920. jo prevoznina za blago po morju padla tekom letošnjega leta za okroglo dve tretjini. Tu zopet vidimo, koliko nam škoduje naša slaba valuta in kako lahko bi od raznih krajev sveta dobivali tiste svojo potrebščine, ki jih vedno moramo krili z uvozom, če bi vsled nesposobnosti naših eentralistov no bila toliko padla vrednost našega denarja. Tudi bi lahko to priliko izrabili, da bi si nabavili lastno trgovsko mornarico, a tudi za te stvari nrši takozvani merodami krogi nimajo nobenega smisla. In vendar nam je lastna trgovska raornnrica za direkten slik s svetovnim trgom krvavo pogrebna, čenrav smo vsled nesrečne rapall-ske pogodbe izgubili svo'i dve naiboliši naravni lvki, ki bi nam ob normalnih razmerah morali odpirati pot v svet. bi moral biti zmaga slovanske misli, tvorba slovanske vzajemnosti in dokaz nepremagljive slovanske moči. Na Balkanu bi se morala ustvariti močna, bratska, miroljubna, velika jugoslovanska federativna država, pred katero bi imeli vsi sosedje respekt. V njej naj bi bili v bratski slogi združeni vsi Slovenci, Hrvati, Srbi iu Bolgari. Država, v kateri naj bi se vsi ti jugoslovanski narodi čutili kakor v svoji hiši, tako kakor so si predstavljali že pred davnimi leti veliki rodoljubi Rakovski, Karavelov, Levski, Botev, knez Mihajlo III. Obrenovič in drugi. Brez dvoma je — nadaljuje list —, da je ideja jugoslovanske federacije v bolgarski javnosti dozorela iti da tudi v Jugoslaviji ni povsem tuja. Edino v Belgradu še ni pognala korenin. Ko se zgodi to in ko se združita hrabra naroda, srbski in bolgarski, bodo lahko vsi Slovani z mirnim srcem gledali v bodočnost, varni pred napadi naših sovražnikov. Velika jugoslovanska federacija bi štela okrog 20 milijonov prebivalcev, obdana od treh morij. Bila bi po velikosti četrta, po gospodarski neodvisnosti pa prva država v Evropi. Kakšen bo novi Balkan, je odvisno od južnih Slovanov. Naša naloga je torej, da ustvarimo Novi Balkan. « lj »Cirilsko društvo ljubljanskih fcofo-slovcsv« obhaja jutri, 11. t. m. svojo -10 letnico. V proslavo tega jubileja in v spomin biskupu Mahniču se bo vršila ob pol 6. uri popoldne v semeniški dvorani slavnostna akademija. Spored: 1. D. Jenko: Molitev. Poje dr. zbor. 2. Pozdravni govor predsednika. 3. Dr. Frančišek Lampc — naš vzor- • nik. Govor. 4. Fr. Gerbič: Slovanski brod. t Petje. 5. Jože Jagodic: Apostolu in očelu. j Deklamacija. 6. Mahnič — luč katoliške-ga preporoda. Govor. 7. Jakob Aljaž; Na dani Poje društveni zbor. lj Orlovski odsek Rokodelski dom v Ljubljani priredi v nedeljo, 11. dec. v Rokodelskem domu lepo igro: »Mlini pod z.emljo« v 5 dejanjih, ki slika zmago krščanstva nad poganstvom v dobi cesarja Teoclozija Velikega. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Predprodaja vstopnic v nedeljo dopoldne v Rokodelskem domu. lj Šentjakobska prosveta. V nedeljo, 11. t. m. zvečer ob šestih bo zanimivo pj-edavanje s skioptičnimi slikami. Vabimo k obilni udeležbit lj Osebna vest. Za ravnatelja pomožnih uradov je imenovan policijski pristav g, Franc Fink pri policijskem ravnateljstvu v Ljubljani. lj Odbor kat. akad. starešinstva, izvoljen na občnem zboru 27. nov. t. L za dobo dveh let, je sledeče sesiavljen: predsednik dr. Mirko Božič, podpredsed. prof. Bog. Remec, tajnica dr. Melita Pivec, blagajnik dr. Antou Matellč, ostali člani odbora: Ivan Brozovič, dr. Fr. Dolšak, dr. Fr. Lo-j gnr, dr. I. Srobrnič in dr. Štef. fekubic. lj Družba sv. Elizabete. Članice-, dobrolnice j iu prijateljice družbe sv. Elizabete se ponovno iskreno opozarjajo na občtn zbor družbe sv. Elizabete, ki bo v nedeljo, dne 11. t. m. ob 4. uri popoldne v Marijanišču (pritličje). Pred občnim zborom ob pol 4. uri litan>je v kapelici. lj Ljubljansko orlovsko okrožje vabi vse prijatelje orlovske, misli na svoi čajev večer, ki ro vrši danes, v soboto 10 doc. ob pol 8. uri zvečer v dvorani Rokodelskega tdoma. Spored zelo zabaven. lj Čajanka pri g. pokrajinskem nfimoshiikn. Z ozirom ua našo notico o nenavadni čajanki na Blehveisovi cesti odgovarja sSlov. Narod«:: --Ker so na Bleiweisovi ccsti zavladali gospodje, ki imajo srce in tudi odprto roku za ljudstvo in siromake, bodo odslej pac tudi siromaki z zaupanjem zopet jeli trkati na vrata vladne palače. In prepričani smo, cla jih bodo vedno našli na široko otvorjena.« — Iu portirja pred njimi, — dostavljamo mi. li Hišni posestniki, nai si bodo člani ali nečlani, se oonovno ooozariaio na velik oro-teslni shod v nedeljo 11. t. m. ob 10 uri dopoldne v veliki dvorani hotela Union v Ljubljani. Da zavzamemo oroti uredbam skupno sta!išče in sklenemo enoglasno nrotest. ie neizogibno potrebno, da na shodu ne manjka nrav noben hišni oosestnik iz mesta kakor tudi predmestia LjuMiane. — Prvo društvo hišnih nosestnikov v Liubliani. (K) lj Klub csperantistov v Ljubljani začne v soboto, dne 10. t. m. ob 20. uri v prostorih državne V zadnjem času ae je posebno v nekaterih slovenskih listih razvila debata o jn-poslovnrrki federativni dr/tvi, v kateri naj bi bili združeni vsi jugoslovanski napodi, tudi Bolgari. Bolgarsko ča-opisie '"e beležilo glasove slovenskih in drugih listov in obenem prinašalo komentarie, kako o tem vprašanju sodi bolgarska javnost. Zanimivo je v tem oziru stališče, ki ea ie zavzel list >L'echo de Bulgariee, ki je orcran bolgarskega ministra za zunanje rndeve. V članku >Novi Balkan«? pojasnuje stališče vodilne agrarne stranke. V članku se naipreje dok»7uje, kako velika izgnba ie doletela vse Slovane, ko se jo Bolgarski odvzela grška Macedonija, Traciia in Dobrudža in se je nad 2 milijona Jugoslovanov izročilo na milost in nemilost nepriiateljem Slovanov, ki bodo skušali to naše ljudstvo potujčiti. Novi Balkan drotozredne trgovske šole (Kongresni trg St. 3) e poučevanjem eaperautskega jezika. Sprejemal bo ta dan tudi nove člaue in dajal vsa tozadevna pojasnila. Pismene informacije daje g. Jerko Juriaac, Ljubljana, Frančiškanska ulica 6. lj Umrli so v Ljubljani: Marjana Sušnik, po-sestnikova vdova, 72 let. — Fran Perne, kočarjev sin, 1Q let. — Josip Iskra, tov. delavec, 85 let — Angela Ducman, rejenka, 7 mesecev. -— Karel Tauses, hotelir in poses nik, 46 let Terezija Ilre-horič ,trgovčeva žena, 36 let — Hilda Vojif, hči postajnega odpravuika, 13 dni. — Pavla Mala-verh, žena viš žel. nadzornika, 51 let — Uršula Pečnik, žena umir. pis. predstojnika, 67 let — Jožefa Gerlič, delavčevi žena, 33 let. — Andrej Vesel, trgovec in posestnik, 71 let — Frančiška Rogelj, zasebnicn, 79 let. Ij Zdravstveni izkaz. Od 27. novembra do 8. decembra jo v Ljubljani umrlo 9 moških in 17 ženskih, skupaj 26 oseb. Od teh jo bilo 8 tujcev. Umrle so 3 osebe ua jetiki, 2 vsled slabosti, 1 vsled pljučnice, 2 vsled zastrupitve rane, 1 vsled srčne hibe, 8 vsled raka, 1 vsled ošpic in 11 vsled drugih naravnih smrtnih vzrokov. Od nalezljivih bolezni so bili prijavljeni 3 slučaji ošpic, 2 slučaja davice, 2 škrlatinke iu 1 slučaj griže. Rodilo 6e jo v tem času 17 moških in 14 žeuskih, skupaj 31 novorojenčkov. Med temi so bili 3 mrtvorojeački. 1,1 ferma zastavljalnica ima tomesečno dražbo aprila !921 zastavljenih predmetov dne 15. t m. popoldne. li Našla se ie manjša svota denarja od stolne cerkve do Krekovega trga. Dobi se v zavodu sv.Marte, Streliška ul. 2 I- nadstr. desno ori Ani Krašnvec. lj Komisija za preskrbo vraca'očih se vojni« kov v Ljubljani ie sestavljena. Za predsednika je imenovan živinozdravnik Adolf Ribnikar. lj Nesreči. V tovarni Lajovec & Coneti si je pri delu težko poškodovala levo oko 191etna delavka Pavla šurk. — Ko so spravljali vino z voza v klet, ja padel pod sod 301etni posestnik Viktor Rode iz Šmarce. Sod mu je dvakrat zlomil levo roko in ra močno poškodoval na glavi. lj Neprevidna vožnja. Mesar Ivan Škofic je po levi strani Kolizejske ulice tako neprevidno vozil, da je zadel v voziček Marije Slarec in ji ga poškodoval. c Masira saera v stolnici v nedeljo, dne 11. t. m Pela S'j b( P v e m r ! o v n nova maša na čast sv Jožefu za mešani zboi. orgif in orkester. Graduale: Foerster. Ofertorij. Mlill-r. Introit: Koral. Komuni ja: recitacija. Začetkoma se poje Premrlova pesem na čas! sv. Nikolaju. c Kongrcgac^ja dijakov pri oo. jezuitih obhaja v nedeljo 11. decembra svoj glavni prazuik Imakulate s skupnim sv. obhajilom ob četrt na sedem. c Kongrcgacija gospodov pri oo. jezuitih ima v nedeljo IL deccmbra sv. mašo in skupuo sv. obhajilo ob pol 7. uri v kongregacijski kapeli. — Voditelj. c Za može in mladmiče bo ju'.ri na Rakovniku v notranji kapelici ob pol 4. uri popoldne govor in litanije. Predmet govora: Ali so vse vere enako dobre? c Akademska sv. maša. Jutri 11. f. m. se vrši ob 11. uri v franč. cerkvi akademska služba božja z govorom. Tema: Z Bogom — ali brez Boga? Akademiki in 'zobraženi krogi vljudno vabljeni I , Orel Krakovo-Trnovo ima danes zvečer ob pol 8. uri telovadbo mesto četr.ka, 8. t. m. Turistiha m Smuški kurz se odloži na poznejši čas. Pričetek se pravočasno objavi po časopisih. — Šport- na zveza. pred soissoem. Ljubljana, dne 9. decembra 1921. Višij sodni svetnik Potrato je danes nadaljeval in končal razpravo, Katero je pričel 26. oktobra 1G21 v tožbi, ki so jo vložili zaradi žaljenja časti proti odvetniku dr. Mirku Irillerju v Radovljici. Florijan Jane, Vinko Resman, dr. Janko Vidic, Josipina Vldic in Joško Vidic. Dr. Triller-jev zagovornik dr. Grablovic je povedal, da je bil dr. Mirko Triller rojen '/. decemnra 1880 v Novem mes'u lu da je bil predkaznovan zaradi hudodelstva dvoboja na 8 tednov jdče in enkrat že tudi radi žaljenja časti. Dvobojeval se ie dr, Mirko Triller s Karniolci. O prvi razpravi smo že poročali Danes je nadsvetnik Potrato zaslisa\al priče, katere je zaprisegel. sTako grdo ie govoril, da me je sram, ker je pred moio hišo tako govorila Priča Jožnf Bogataj, klobučar in hišni posestnik je pričal: »V noči od 28. na 29. avgusta som že spal Zbudilo me je dr. Trillerjevo vpiije. I Kričal je pod oknom moje hiše. Šel sem s po-stel o k oknu in slišal, da je dr. J riller tako grdo govoru, da .ne je sram, ker ie pred mojo hišo tako govoril. Kregal in kričal je približno od polnoči do 1 ure. Pozval sem ga na odgovor, nakar je dejal: »To se ne ličo Vas. ker niste tisti lesni trgovec. To se tiče Florijana Janca.c Psovke ELSNER IVANA naznanja vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre-tužno vest, da jo njen iskreno ljubljeni, nepozabni, dobri soprog, oziroma oče, stari oče in brat, gospod JOSIP ELSNER trgovec in posestnik po kratkem trpljenju, previden s tolažili svete rere dne 9. deecmbra ob 4. uri popoldne mirno v Gospoda zatisnil za vedno svoje trudne oči. Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 11. decembra ob pol štirih popoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Litiji. Mašo zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah. Dragi pokojnik se priporoča v pobožno molitev in blag spomin. V Litiji, dne 9. decembra 1921. kl Jih je priča navedel »n tako prostarke, da jih v našem listu ne moren objaviti i Kričal je: »Klerikalci so kmpi in barabe!« Ko mu je priča rekel: »Zakaj vpijete".': je dr. Trillcr odgovoril: »Ali ste Vi Bog-?« Odgovoril sem mu: »Saj Vi tudi nise Bog!« Dr Triller e nato rekel: ».laz tudi nirem Bog« in je pričel psovati Vinko Res-mana z golhifom. O dr. Vi licu je vpil, da je hinavec. Nato je prišel dr. Vidičev brat Joško Vidic, ki ga je pozval na odgovor, kaj ima opraviti z bratom. Di. Triller je rekel: »1'ontent bodite, da se niste tak > oženi i, kakor Vaš brat« in pristavil grdo kvanto. katere ne moremo zapisa i. Nato je vprašal Joško Vidica, 'e j? prišel na boj; ta mu je odgovoril, da ne. Slišal sem, ko ie rekel Joško Vidic dr Trillerju, nai -re spat, ker ie pijan, toda dr Triller mu > o ovo.il: iKaj? Pijan nisem, saj še pol litra vina nisem izpil. Iz dr. Tril-lerjevega govorjenja nisem zapazil, da bi bil pijan.« Dr. Trillerjev shod brez publike. Vinko Bogalaj je pričal: »Prišel sem iz go-stilne domov. Naši fanlje so peli, drugi, najbrže so bili Sokoli — videl jih nisem — so jih pa Menkali s »čuki«. Nato sem slišal vpitje. Kričal je dr Triller. »Danes govorim brez publike: »Ako ne bo Aleksander krali, bo pa B delj. Ce ne bo Sokol, bo pa čuk k Klical >e, da je g. Jane lump, baraba, lopov in je psoval: klerikalna zalega. Vsled dr. Trillerjevrga nastopa pred iia?o hišo jo prišlo naši materi slabo. Priča Pepca Bogntajeva je po'rdilo, kar sta povedala oče in brat, in pristavila: Govorjenje dr. Trillerja nam je pohujšalo in prestrašilo otroke Fna .punčka se vsled takrat preslanega strahu Še danes trese. Di. 'Iriller ie tudi kričal: »Mi bomo ostali, klerikalci bodo p šli!« Rezika Pegataj je pričala, da je psoval dr. Triller Bastlja s psovkami: baraba, lopov, goljuf. Kričal je: »Klerikalci so lump e, barabe, goljufi! — »Slišala sem, ko e kričal, da je Resman lump, baraba, goljuf lopov in i 20. avgu?la 1921 žalil za-sebue tožilelj^ na način, kakor je popisano v ob- neporušne kavčukove pete &a čevlie, toibi In jih je na jn\ m kraju izročil zasmehovan u t izmišljenimi , bivši učlteli Glasbene Matice, Kongresni trg št. 15. lutbliana '.luiil^na, Cuna.tka cesta Et. 15. šivalni slroli i/borna uon-strukcijuiu eie gAiitna izvrši te v iz tovarne v Liricii. Ustanovljena 1.1887. Vezs»Jo poučuj« trezptai.no. P.Ea;B: „H9LESt" Cenik/ zsrtonj in franko. Ho!3S3 iz orvm Invsrn: C&rionp, Styra. b)aff:nrad. tem polom se seznanili z gospodično ali vdovo, ki ima trgoviuo, gostilno ali večje po ceui, kakor ludi vsakovrstna tapetniška dela posestvo. Resne ponudbe s sliko pod Šifro priporočata brata Sever v Ljih->N*raidrui jiva» 43,0 na upravo »Sloveti- • „noln a#„„ , •> Ca« do Božiča. Tajuost zajamčena. Praktikanta Ijani, Gosposvetska cesta štev. 13 • (Kolizej). 43(121 HHBBBBiliaBBQS!t3S^E!3af (praktikantinjo) za knjigovodstvo išče večje industrijsko podjetje v Ljubljani. Pismene ponudbe pod »Knjigovodstvo št. 4472 na upravništvo lista Več krojaških pomočnikov treznih ln vestnih delavcev, za delo v tovarni, so sprejmo takoj. Samostojni dobe proti garanciji delo na dom. Stalno delo zasigurano. Vpraša se: EMONSKA CESTA štev. 8, v pisarni. 4388 vanilin sladkor in pecivni prašek je najbo!ji. Prodaja se v korist Jugoslov. Matice in kola Jugosl. Sester. LE Piti: !< JU L JA. A ■ Ji.Pelrd :.asiu 7. če rabite s v. stio.e '/a rod.insko iu cuiliio rab.i, igle ol e, ter posu utežne flele. istotam vso potieb-BČine za tuv ijo uro acc m čevljarje ler v-e yatanierij^ko blnuo na d r o o n o in ueiioio Cene sol dne! Postrežba trčna Potrtim srcem javljamo, da je naš blagi oče, oziroma tast, ded, praded in brat, gospod Martin Debelak posestnik, bivši 30 letni župan itd. v starosti 80ih let, danes, bog - dan preminul. Pogreb se vrši v soboto, dne 10. decembra, ob 14. uri pri Sv. Mohorju pri Rogaški Slatini. Ljubljana — Sv. Mohor pri Rogaški Slatini, dne 8. decembra 1921. Dr. .Tanko Debelak, direktor pošte in brzojava za Slovenijo, Anion Debelak, posestnik in župan, Andrej Debelak, poseetnik, sinovi. — Marija, Ana, Veni, Roza, hčere. — Marica, Leniča, Marija, si ahe. — Ladislav Ciglenccky, posestnik, Antou Križan, posestnik, Martin Sinko, posestnik, zetje. — Simon Debelak, posestnik, Ivan D~ -cink, posestnik v Poljčanah, brata. Vnuki in pravuuki. Brez posebnih obvestil. L , roa a212, sis.Ti.ee, Saira. i trsa '-.oiazen mori* pu^initi auo porabiiat« noim mi-uuii« pri i/ku.šoiiN n *pi«»*no bvaitnmt • ud ua. Kot i r«*ti i "i 1ic i in hišnim mttiirn \ 10 '-h rod -an. l\ ifl /.a .t;»rteo i ommuiio iiio^iim vi»»a il '.6 'iiik u a ca u.eiroa K i& ,m.c«'vju» c tao ov Iv Iu in 20; i ra^eH |»r*'ti rurč©-jom K 10 in tO rna^uo uxom •* Onflar 10 - in»uii ^a u*i pri »ivui K. 10 prm .•k /.a uši v obleki in *«rtlu K ki n 2i> ii; k t m n proti mrceau un «adju iti ze.enja • um« ev • ft»t i ti> r usak pr**ti mruvltani ui 1'osiliap« »"V'Otm '/.. »• a oftni or> «1. JOnkor, Petrinjska ul. 3. Zagreb 39. if uvoa^i aiu >'e-Qa io J ft H v oLčini Dob pri Domžalah se » ■ bo oddal za 5 letno dobo pri okr. gla\ar-lvu v Kamniku dno 12. dre. t. I. ob tO. uri dopolduo, družbenim potom v zakup. 4452 S. i rs e novo biago popolnoma gedno doaiva sa povsod I Prva hrvatska tvornica salam, sušenega mesa ln mesti M. G vsilotf-t sinov. d. d. Petrinja. Glavno zasti pstvo za S ovenijo R. Bunc in drug Ljubljisna Cel.e - ».arlbor Knjigovodjo - koresponflenta za srbohrvaščino in nemščino (pomožno mof), ki ima že nekaj prakso, sprejme takoj Jugosiovanska tiskarna, LJubljana Itulijanskega jezika vešči imajo prednost. Ponudbe pismeno. spalnih oprav Prodam več J*^" z moilroci po najnižji ceni. j. ANDLOV1C, mizarstvo in zaloga pohištva, LJubljana, Komcnskega ulica 2S, nasproti šole na Ledini 4479 Zastonj ležkn dobiš kal, vendar, ako kupiš v novi specialni trgovini bluz in domačih M Beliharja, i^t si prihraniš denar. 43^4 iiluse Im ril c ml a od IGO R1 dalje Bluse volnene od 2(11) K daljo Domače obleko od 340 K dalj« Preden kupiš drugod, oglej »i Izboru! Stavbeno podjetje £i. in Valentin Accetto, Ljubljana, Trnovski pristan Št. 14, zaprisežena sodna cenilca, prevzema vsakovrstne visoke stavbe, izvršitev načrtov in proračunov, oblastveno koncesionirana posredovalnica za nakup in prodajo posestev in zemljišč. JUBI )ANA, RESI JEVA CESTA 4 priporoča svojo veliko zalogo nnrrnlana emaj!;,-flne in luk-IJUlLLIdlld, 5U3I1C POSODE. Arb.tekt in mcsiU' stavbenik VILJEM T L ubljana, Gosposvetska c. 10 leiefou interurb .št. 103 Ustanoviieno i. 1S50 se i riporoča za zgradbe vsei visi ter izvrstne načrte in pro'ai\ine. Največ,« za.otja klavirjev in pianinov v L UJliani. Tvrdka J. DOLENC L uolinna, Hii.>er eva uiica Stev. 5, or poro u ?.u nakup na boljše in S ti u mente izvrstnih tovuren po n,i solidne|Sn n zkih cenili). ^ Novosti božičnih in -3&L jOf novoletnih razglednic priporoča M. T1CAR, Ljubljana. s erovdeač spalnih oprav, Kl Hi.NJSKEGA in drugega novega POHIŠTVA po nizki ceni radi selilve. — Naslov pove uprava lista pod šter. 4480. R fl F A najcenejši, najeleganlneJŠi in H U 1 H, najbolj trpežni pisalni stroj brez barvnega Iraku, inijKirtno in ekspertno podjetje ing. B. PoČlin, Maribor. Nuročiln: Ljubljana, F. SEVEK, Trnovska ulica štev. 2. 4479 jijt- od 50 kg naprej razprodaja tvrdka Skrbeč Co., po jako nizki ceni, Ljubljana, Miklošičeva cesto 8/1. Kupiin HIŠO v lepem kraju ob železnici. Ponudbo no M., Jesenice - Fužine (poštno ležeče). Jarmenik - gater 24— 30 palcev, v dobrem slanju, Im-pini lako,i. Ponudbo naj so pošljejo »a »Prvi Slakovački paromlin, Slakovci. 4485 Sladkor kavo nz dobile najceneje pri tvrdki 0. ČERTALIČ v milo iti UIBUAMI Karlovska cest«. Zahtevajte proračun za objavo oglasov. Kožuliovino strojim n. pr ovčje kože, dalje srne, lisice, vse vrsle kož in kožic, tudi gladke bele po naročilu. — Dido solidno in brzo. — Matija Brenčič, Vrhnika štev. 182, nasproli gostilne Oblak. 44tfO PESA ia živino da. Naslov pove upravuiSlvo »Slovenca« pod šter. 4478. ima r 7ni°Ri ,Trdki' SfsiJnU Kmet & Komp., Ljubljana, Gosposvetska cesta 8. Zahtevajte pouudbe. Najboljta 444'.! 1 Jetikal b Dr. Pefin k, Jet.ka. Dana nje strogo znanstveno zdravljen e. Vsak jeiič-ni<, kl I ofe doma oz liaviti naj kupi to knjigo. V vseh knilgn> nuh, 48stia ni, U kroti. ima v zalogi tvrdka lovroPetovar, Ivanjkovci katera ima Jtf* lastne vinograde v Jeruzalemu. Kupi se — jar- malo oblike, dobro obranj> 11. Ponudbo na: Kartonnžno tovarno II 0 N A (' v Ljubljani. 4402 Vplačana delniška glavnica K 30,000 )00. Obrestuje najugodne.e vloge na knj žice in v tekočem računu. SLOVENSKA BR.iKR Telefon 5t. 567. - Čekovni račun 12.205. LjUBLJflria KREKOV TRG 10, nasproti „MESTNEMU DOMU". Izvršuje vse bančne posle > m* najltulantneje. '13 £ Maza^nilo preselitve i s Slavnemu občinsf i da S in cenjenim odjemalcem vljudno naznanjam, C t se je preselila iordka \ Rog. flgtiofa frsogina stekla in porcelana iz dosedanjih prostorov z Dunajske ceste Sle®. H na Dunajsko cesto štev. 10 ter je od 6. t. m. naprej zopet otvorjena. Ob tej priliki se svojim cenjenim odjemalcem za mi do sedaj iz- > kazano zaupanje in naklonjenost najprisrčneje zahvaljujem ter se ^ za nadaljno naklonjenost priporočam. Spoštovanjem lastnica tvrdke flligeia StSUCer od. HgifOla. " Tovarna . REICH Barva vsakovrstno blago Kemično čisti obleke. Svetloiika ovratnike, za- mm, Poljani nasip 4. Podružnica: SelenUSova «1.4. pesmice in sraice. PODRUŽNICE: MriRiBGR NOVO ME^TO KOCfcVJE _Gosposka ul. 38. Glavni trg. Stev. 39. OKOVC K prel H. z&mi Tacama Eiemloiiii 8?! rodu. baro ter Sa&ou. Ceo s-aia: Ljubigana. O. z o. z. Skiadšče: ilau.sad. Brzojav : Aierakl Jujubljana. Teleion 64 lafch Pravi Sirnež. Ban?a za pode. Priznano najboljša in zanosi va kakovost: barve za obleke vse vrste barv, suhe .n o.,nate, mavec (G ps), mastenec (i'ederwelss), strojno oijo. iinruoune , steklarski in mizarski k.ej, pies^aisni, slikarski in mizarasi čopiči, Kakor tndl drugi v to stroko sparfa.oč predmeti. »jaLflriAXL« Lak za pode. »If!ii.RAitU Linoleum ak za node »MLirtAKL«, Emajlni lat, »MEKAžilj«. Brnnoiine. Ceniki se začasno ne razpad.ja:;a! P ».< jI ASTMA D. D. v z gsebu veletrgovina s kemi.i-k. proizvodi nudi po i.ajugoduejših cenah- BENzm b£nžin Popolnoma beli. dvojno PETROLEJ v cisternah, sodih in rafinirani . zabojih. STROJNO OLJE vseh vrstiakakov STROJNO OLJE ameriško AVTOOLJE ameriško cllindersko o!|e, maščobno mazilo 1.1, d. Poslovnlca: Preradovičeva 2, tel. 23—88. — Skladišča: Kotu-raška cesta 40, telefon 24-17; Vlaška ulica 68, telefon 7—00. IIIEIIIEIIIEIIIEIII5IIIE ^tEF-111=111= HI Oj yi ID Oj m fil m m m nj m ni III=III=II8=II1=III=|||=|||=|||=||S=II1=I||=|||= III m m yj jij m m m m fil Izvršujoč sklep izvanrednega občnega zbora delničarjev z dne 30. novembra 1921, objavlja podpisani upravni svet povišanje delniške glavnice od K 30,000.000, na II1Z0,000.000- z izdajo novih = nem. K 90, m in H 1 [r ii HI t. j. 225.000 komadov delnic po nom. [D jjj iTi (droži-germ) proizvaja in vsaki dan razpošilja v svežem stanju Tvornica Rrko Zagreb. H Li: (prej AUSTRO - AMERIKANA) i! mn B n i