Edizione per 1'estero — Inozemska izdaja Leto LXXI__Stev. 42 a V Ljubljani, v nedeljo, 21. februarja I943-XXI Prezzo - Cena L 0.80 Naročnina ^^OtaK A. ■ ! W ^^ M asH^A Abbonamenti: M««« •tvo 31.50 Lir • nc W fflg W MM H& «Hjfg jf BSBm JHk m mM w „ 31 50 Lire. Edi- deljska izdaja ee- tiUE šfKB BBtifš bHHW M ^nnH^ fl Mha^ ^^^B »n- loletno 34 Lir, z» '^nffMMilflff'! flHS OHV HM JlBf .# I iBSff^^ ^Hf no 34 Lire. Estero inozemstvo 65 Lir. 65 Lira. C. C. P.i Vk ' A Mf ffli ^^ flf _ J _ ^^ ^ ^iiiuiilF^ ■jUHTi iiiiiiilr ^^fl^F^ Mmmrnr J^L^^J I ^ ™ * K1111" ^^m^m^^m^m^^^ ^^^^^^^ 10.349 per U in- in 10.349 za in.erate. ,«rzloni. Podružnica! Izhaja vsak dan zjntraj razen ponedeljka ln dneva po prazniku. F111 a 1 • I Novo mesto. Novo me.to. ... S UredniStvo ln nprava t Kopitarjeva 6, Ljubljana, o Izključna pooblašfenka ta oglaševanje Italijanskega !n lujega 5 Redazione, Amministraziones Kopitarjeva t, Lubiana. I Concesslonarla escluslva per !a pubblicita di provenienz« italiana Izvora: Unione Pobblicita Italiana S. A, Milano. § Telefon 4001-4005, | ed estera: Unione Pubblicita Italiana S.A^ Milano. Bollettino No 1001 Attivifa esplorativa in Tunisia Un piroscafo nemico colpito TI (Juartiere Generale delle Forze Arinatc com-milnica: ln Tunisia altivita di reparli esploranti. Le pessime condizioni atmosferiche hanno osta-colalo le operazioni aeree. Un nostro velivolo non e ritornato alla base. Nei Mediterraneo Occidental e, aH alba del 18, un nostro sommergibile ha attaccato e colpito con siluro un piroscafo navigante in con-voglio. Vojno poročilo št. 1001 Ogledniško delovanje v Tunisu Sovražni parnik zadet Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Ogledniško delovanje v Tunisu. Zelo slabo vreme je oviralo letalsko delovanje. Eno naše letalo se ni vrnilo v oporišče. Ob zori dne 18. februarja je neka naša podmornica v zahodnem Sredozemlju napadla in s torpedom zadela nek parnik, ki je plul v spremljavi. Boji med Azovskim morjem in Orelom Na severu so se sovjetski napadi razblinili in je sovražnih zgubil 38 letal Med Azovskim morjem in Oreiom sovražnik na več odsekih vržen nazaj februarja. Nemško Hitlerjev glavni stan, 20. vrhovno poveljstvo objavlja: V južnem vremenu, ki traja dalje, je prišlo pri kubanskem mostišču do sovražnikovih krajevnih napadov, ki so bili povsod brezuspešni. Med Azovskim morjem in prostorom južno od O r e 1 a trajajo težki obrambni boji dalje. Protinapadi nemških pehotnih in oklepnih oddelkov so vrgli sovražnika ki je na več odsekih prodrl naprej, spet nazaj. Pri tem je bilo uničenih 32 oklepnih voz. Sovražni konjeniški oddelek, ki je bil obkoljen na področju O o n c a, je bil stisnjen na najtesnejši prostor in ie tik pred uničenjem. Na severnem odseku vzhodnega bojišča so sc ponovni sovražnikovi napadi, podprti od topništva in oklepnega orožja, razblinili ob odporu nemških čet. Močni oddelki letalstva so z dobrim učinkom podnevi in ponoči obstreljevali sovražne napadalne oddelke ter dovoz. Lovci so sestrelili samo na severnem delu bojišča 33 sovražnih letal. V dolgo trajajočih obrambnih bojih na področju Don c a se je posebno odlikoval 48. oklepni zbor pod vzglednim vodstvom generala oklepnih čet v. Knobelsdorla. 15 protiletalska divizija iz letalskega sestava je bila v veliki meri udeležena pri uničevanju sovražnih oklepnih napadov. Na scvernoatriškcm bojišču potekajo boji kakor je bilo pričakovano. Kraje Golše in Sveitlu sta bila zasedena. V teku dosedanjih bojev je bilo privedenih skoraj 3000 ujetnikov, po ve- Bridek udarec n Amerikance v Tunisu Berlin, 20. febr. AS. »Frankfurter Zcitung« piše o novih uspehih itali jansko-nemških sil v južnem Tunisu, ki so rodili velik odmev pri sovražniku. Posebno zaskrbljeni so Amerikanci nc samo iz vojaških, marveč tudi iz prestižnih in političnih razlogov. Za Amerikance je bila bridek udarec ugotovitev, da «o zavezniki doživeli znatne poraze na odseku, ki ga branijo ameriške čete. General Eisenhower ni mogel bolj nesrečno začeti kot novi vrhovni poveljnik. In morda londonski radio ne poroča brez posebnih namenov s tolikšno odkritostjo, morda celo s pretiravanjem, o porazih ameriških vojakov. V Združenih državah so se začeli bati, tla ne bodo imeli nič pokazati pred Angleži in boljševiki. Zato je ameriški tisk zagnal klic po čimprejšnji ofenzivi, ne zato, da bi olajšal Sov- jete, mairvcč da bi dosegla kakršen koli uspeli in dala Aincrikanccm pravico staviti zahteve ostalima svo.jim,t"zaveznikoma. To razpoloženje je značilno tudi za zloglasno koordinacijo anglosaških vojnih načrtov. Po pisanju lista • Nachtausgabe« se angleški vojaški krogi dobro zavedajo, da so od bodočih velikih bojev v Tunisu za Amerikance bistveno odvisfii v«i njihovi načrti proti osi, kakor tudi proti Japonski. Brez svobodnega prehoda preko Sredozemlja bodo morali anglosaški načrti ostati na papirju. I udi povečanje pomoči za ("ungking je odvisno od svoIkkIiic poti skozi Sredozemlje. List tudi poudarja, da potrebujejo sovražniki za nadomestilo zadnjih ameriških izgub najmanj 200.000 ton prevoznega ladjevja. Iz govora ministra dr. Gobbelsa: Nemčija zbira nove sile za zmago Brlin, 20. febr. Iz vojaškega vira poročajo, nister nastopa v svojem zadnjem članku v tedniku »Das Reich« proti anglosaksonski propagandi, ki je prav tako po napačni kakor svojevoljni razlagi mislila, da bo lahko ugotovila v prejšnjem članku, ki ga je bil napisal minister Goebbels, krik za nemški narod, alarm in opozorilo, da postaja položaj obupen. Ali je vojaški položaj — se sprašuje člankar — res tako nevaren, da bi moglo biti naše prepričanje o končni zmagi na kakršen koli način omajano? Res smo imeli letošnjo zimo — nadaljuje dr. Goebbels — malo sreče, vendar pa je treba upoštevati, da v zadnjih treh letih dosežene zmage predstavljajo velik protiutež trenutnim polomom. Zelo neumno bi bilo zato misliti, da se narod, ki je kljub temu, da se doslej ni beril t vsefni možnimi silami, dosegel znatne uspehe, namerava vdati. Nasprotno, ta narod je odločen, nadaljevati s totalno vojno ter seči po vsem najučinkovitejšem orožju, ki z njim razpolaga. Huda zmota bi bila Alarm v Sidneyu Milano, 20. febr. AS. Posebni dopisnik lista >Corriere della Sera« poroča iz .šanghaja, da je bil prvikrat od začetka vojne včeraj dan znak za a.lanm v Sidnevu. Protiletalsko topništvo je začelo streljati, zatemnitev je bila poostrena in postroženi so bili vsi varnostni ukrepi. Po prvih poročilih je povzročila alarm navzočnost sovražnih letal blizu pristanišča, ki so nato navzlic protiletalskemu ognju letela preko mesta, ne da bi spuščala bombe. Sovražna letala so bila tudi nad pokrajino Port Kembla, ležečo na vzhodni avstralski obali kakih 60 km od Sid-neya. Sovražna letala nad Avstralijo so povzročila po vsej Avstraliji velik vtis. Ministrski predsednik Curtin je izjavil, da to pomeni, da je sovražnik >razširil področje svojih vojnih nastopov«. Odločnost portugalske vlade Lizbona, 20. febr. AS, Ko je izročil poveljstvo narodne republikanske garde novemu poveljniku, je imel portugalski notranji minister Pais de Sousa važen govor, v katerem je med drugim dcial, da se morajo podtalni razdiralni elementi, ki bi radi izrabili sedanji svetovtp položaj ter izvajali nerede v notranjosti države, da bi povzročili politično, finančno in socialno zmedo, zavedati, da bodo naleteli na najmočnejši odpor vlade, katero podpira ves narod. Naročajte »Slovenca«! misliti kaj nasprotnega. Iz nesreče, ki ga je zadela, je znal zbrati nove sile in novo korajžo. In ne gre — zagotavlja člankar — za reakcijo, ki bi temeljila na vdanosti v usodo, temveč za notranje razpoloženje, ki ga navdaja najtrdnejša volja za boj. Treba nam je le nekaj mesecev priprav, in sovražnik bo polem imel pred seboj nemški narod, ki bo še bolj odločen, doseči končno zmago. Dr. Goebbels v svojem članku potem poudarja, da danes — nasprotno tistemu, kar se je večkrat poudarjalo v preteklosti — res grozi nemškemu narodu velika nevarnost, nato pa zatrjuje, da ima Nemčija, ki se tega dejstva pač zaveda, zelo veliko.moč, ki bo z njo dosegla zmago. Neposredna nevarnost — piše dalje — je res zbudila v nas čut, da smo narod. Popoln pomen tega bo sovražnik spoznal v bližnjem poletju, ko bodo vojaški nastopi na vzhodnem bjišču spet dobili normalen značaj, in se bo nemški narod, potem ko bo zbral vse svoje sile, odločno vrgel v protinapad, v trdni volji, da nasprotnika razprši. Člankar pot^m primerja sedanjo nevarnost s tisto v dobi Friderika, nato pa piše, da je vojna velika narodova preskušnja, ki jo je nemškemu narodu pripravila usoda. Svoja izvajanja pa končuje takole: »Prestali bomo to preskušnjo. Glede nanjo se nam spomin na udobno in lepo življenje mirnih časov zdi zdaj prazen in ničev, zakaj naše sile, ki še daleč niso izčrpane, so se zdaj ogromno povečale. In to se bo pokazalo na najbolj jasen način čimprej. čini Američanov, razen tega pa*:umčenih ali zaplenjenih 169 oklepnih voz, 05 oklepnih izvidniških voz, 30 samovoznih lafet in hO drugih vrst topov ter številna motorna vozila. Angleški bombniki so preteklo noč brez vojaškega uspeha napadli nekatere kraje v s e v c r o -zapadni in zapadni Nemčiji, med njimi zopet \V i I h e I m s h a v c n. Prebivalstvo je imelo neznatne izgube. Lovci in protiletalska obramba so sestrelili II sovražnih bojnih letal. -* Berliij, 20. febr. AS. Opolnomočeni krogi poVoGfljo,- "da nemške čete južno od Novorosij-ska odliilh mogočne sovražne napade. V doneški pokrajini potekajo zagrizeni obrambni boji. Zahodno od* J larkova «o nemške čete, podprte od letalstva. <»dbile celo vr*to bol jševiških napadov, pr" katerih so nastopale mogočne tankov-ske in letaNke sile. Sovražnik je izgubil "'J tankov. Severno od Kurska so prav tako propadli novi nasprotni ofenzivni nastopi s težkimi izgubami z;i Sovjete. Na bojišču je bilo uničenih ali onesposobljenih 10 sovražnih tankov. Južno od ladoškega jezera in pred Leningradom se nadaljujejo težki obrambni boji. Južnovzhodno od Ilmenskega jezera je sovražnik predvčerajšnjim obnovil velike napade, v keterih uporablja močne oklepne skupine ter liojna letala. Novi sovražni napadi so bili odbiti. Rdeči so zgubili 14 tankov. Berlin. 20. febr. AS. Izvedelo «e je. da je skupina nemških lovcev pod poveljstvom podpolkovnika Trautlofta včeraj v zračnih dvobojih n« severnem odseku vzhodnega bojišča sestrelila 35 sovjetskih strojev. S tem je ta skupina od začetka vojne zbila skupno 4000 sovražnih letal. Berlin, 20. febr. AS. Preteklo no? so nngle-ška letala napadlo zahodno ter scvernozaliodno Nemčijo ter spuščala razdiralne in zažigal no bombe. ?.rtev ni. ?,kod.i je nepomembna. Protiletalska obramba jc zbila 9 angleških strojev. 0 'J '50, mol I j VVL. km T" k l/ofcgdj Totma / CAIIVV Costrorra . ji/* . 1 • LENINGRAD ; VK (rnfV"'* * jf^mo/ensk T "B O ^S5?- - PrV "i^ .Hosij* f \--JTu!a. t ., Kor.unsk . , 0 * J [Orel . Cc:jo* Tambov .MOSKVA t , / sRogacev & 1 (N ^ Bntnsk S\ Celgorpdf I Ur>£ HARK0V 0ri30}lttsl v f .ipunsk Millerevo 9 Woroseilo\rgrad Ttgjnrrg r^^jr-^ Berlin, 20. febr. AS. Nemški propagandni mi- da so angleške podmornice f). decembra lani na Sredozemskem morju po'opile nemško bolniško ladjo »Graz«. Ladja je 3. decembra zapustila neko italijansko pristanišče, da bi naložila v Bizerti ranjence. Ko je bilo v prvih urah 5 decembra že videti afriško obalo, in ko je bolniška ladja plula docela razsvetljena, da so znamenja rdečega križa bila dobro vidna, so jo zadeli torpedi in ee je kmalu nato potopila. Po zaslugi italijanskih og'?dniških ladij so rešili 17 nemških bolničarjev ter il članov posadke grške narodnosti. 13 nemških bolničarjev, 1 častnika-zdravnika italijanske mornarice ter 33 grških mornarjev pa pogrešajo. Položaj na yzhodnem bojišču Kmalu se bodo čutile posledice skrajšanja fronte in osredotočenja nemških sil na skrajšanem prostoru Berlin, 20. febr. Na 1000 km dolgem bojišču od Orela do Azovskega morja zavzema vedno večji obseg in se s pospešeno hitrostjo nadaljuje krvava bitka med osnimi silami ter med Stalinovimi hordami. Sovjeti silno pritiskajo na obrambne postojanke ne glede na ogromne žrtve, bodisi na človeška življenja, bodisi na vojno gradivo, ki jih zahteva ta besna ofenziva, katera traja že skoraj štiri mesece. Lahko se reče, da morajo Rusi plačati za vsako priborjeno ped zemlje stokrat večjo ceno kakor Nemci pri svoji ofenzivi. Sovjeti vale svoj ogromni vojaški stroj, ki so ga kovali 20 let in bi ga radi spravili čim bolj proti zahodu. Nemško poveljstvo metodično sprejema sovjetsko igro ter zbira svoje sile za trenutek, ko okoliščine ne bodo več tako ugodne za sovražnika in ki bo prej ali slej gotovo nastopil. Med zadnje sovjetske uspehe spada Harkov, ki je brez dvoma eno največjih oporišč na južnem bojišču. Kakor poročajo iz Berlina, je bilo mesto opuščeno brez poškodb, razen na industrijskem odseku. Prav tako so bili sistematično uničeni tudi vsi vojaški cilji, ki bi lahko služili sovražniku. Kakor v Rostovu, so dobili Sovjeti tudi tukaj zelo majhen plen, zlasti majhno število ujetnikov. Del civilnega prebivalstva je tudi odšel skupno z nemškimi četami. V doneški kotlini se skoraj brez ovir nadaljujejo premiki nemških sil. Ta manever se bliža koncu in pogoji za varnost južne nemške razvrstitve so vedno ugodnejši. Kmalu se bodo čutile prve posledice skrajšanja bojišča in osredotočenja nemških sil na tesnejšem prostoru. Na Kavkazu je položaj ostal skoraj nespremenjen zaradi trdnega romunsko-nemškega odpera proti vztrajnim sovjetskim napadom. Ruski napadi južno od Ladoškega jezera se nadaljujejo in Sovjcti kljub uporabi vedno novih čet niso mogli doseči spremembe v svojo korist. Tudi vremenske razmere se začenjajo spreminjati. Ponekod je bilo že 10 stopinj nad ničlo in že se opaža taljenje snega in ledu. To še ne pomeni, da je ruske zime koncc, ker lahko še pritisne mraz, vsekakor pa je to znak, da se bliža neizogiben konec sovjetske ofenzive. \\ Angleško cesarstvo visi na nitki Evropsko trdnjavo varujejo mogočne utrdbe Rim, 20. febr. AS. Revija »Relazioni inter-nazionali« komentira poročilo, katerega je It. februarja podal v angleški spodnji zbornici Churchill o sestanku v Casablanci. Churchill je izrabil ugodni trenutek ter imel optimističen govor. Izjavil jc, da bodo anglosaške države napadle nasprotnika povsod. V ta namen Angleži iščejo primeren prostor. Reče pa se lahko, da n i ne v Afriki in nc na drugih celinah prostora, kjer bi lahko sprožili bojišče, na katerem bi uničili os: ta prostor je v Evropi. Angloameri-ka.nci se morajo torej pripravljati za izkrcanje v velikem slogu in ne na kake prazne vojne poskuse, kakor sta bila Dieppe in Saint Na-zaire. Toda po treh letih je Evropa postala trdnjava. Od Biskajskega zaliva do Severnega rtiča in do I.vonskega zaliva pripravljene utrdbe trdno varujejo evropsko trdnjavo. Poznavajoč ta dejstva je Churchill previdno dejal: »O vseli naših načrtih je mnogo lažje govoriti, kakor pa jih izvesti.« Churchill je omenil tudi pod-morniško vojno ter sredstva proti podmornicam in je dejal, tla je pomorski načrt združenih narodov kolosalen. Izrazil ie svoje zaupanje v Rooseveltovo obljubo, češ da 1k> dobila Anglija v uporabo veliko število ameriških ladij. Iz tega se da torej sklepati, da je angleški načrt manjši od potreb. Z drugimi besedami to pomeni. dn se Angleži ne morejo boriti sami in bi se nahajali v težkem položaju, če Združene države ne bi izpolnile svoje obljube. Logično je,"da bo na povečano gradnjo ladi j os odgovorila s povečano gradnjo podmornic. Mnogo lažje je spuščati torpeda in zadevati cilje, kakor pa graditi ladje. Sicer pn je svet priča postopnega propadanja angleškega cesarstva v prid Združenih držav. Mogoče se London zaveda tega propadanja svojega ugleda in svoje moči. Revija zaključuje svoj članek z ugotovitvijo, da jo Churchill želel v svojem govoru izbrisati to strašno dobo. >v kateri Anglija in njeno cesarstvo visita na nitki«, ni pa priznal, da ta doba obstoja in da ec njen politični kompleks celo povečuje, ' Mobilizacija Francozov v Afriki in Ameriki Tanger, 20. febr. AS. Poskusi anglesko-ame« riških oblasti za nabiranje prostovoljcev v pokrajinah francoske Severne Afrike ne !le da ni?o rodili dobrega uspeha, marveč so povzročili odpor ined domačim prebivalstvom zaradi nevšečnosti tuje zasedbe. Lizbona. 20. febr. AS. Iz New Yorka se je izvedelo, da je Giraud poslal posebno od|xislan-stvo v Združene države z nalogo, mobilizirati vse Francoze med 18. in 4r letom, nahajajoče sc na ozemlju Združenih držav. Zatrjujejo, da je vojaška služba vseli francoskih državljanov, ki jih žele Amerikanci uporabiti za topovsko meso in pri fem vairovati svoje čete, obvezna. Francoze bodo urili francoski častniki, toda pod nadzorstvom ameriških vojaških oblasti. Načrt Beveridge v krizi Stockholm, 20. febr. AS. Debata o Beve-ridgejcvem načrtu za socialno izboljšanje ?c bo v angleškem spodnjem domu nadaljevala prihodnji ponedeljek. Kriza, ki je izbruhnila zaradi tega načrta, še vedno ni premagana, ker vse kaže, da bo v delavski sfranki prav verjetno prišlo do razkolov. Kakor je znano, je bil v parlamentu odklonjen predlog skupine poslancev iz delavske stranke, ki ga je ta skupina izdala kot reakcijo na izjavo sira Johna Anderso-na, ki je v imenu vlade dejal, da je. vlada pripravljena načrt v glavnih potezah sprejeti, da l>o pa moral biti v mnogofem spremenjen. Ta predlog obsoja vladno stališče. Prišlo je do glasovanja in predlog je bil odbit s proti 110 glasovi. 119 poslancev, ki so glasovali proti vladi, hoče iti do konca. Delavski ministri, ki se nahajajo v vladi, so v zelo neugodnem položaju. Proti vladi jo glasoval tudi stari Lloyd George s svojo hčerko, ki je tudi poslanka, dočim je njegov sin. ki sedi v vladi kot minister za gorivo, moral glasovati z vlado. Čangkajškova gospa v Ameriki Buenos Aires, 20 febr. AS, Čangkajškova gospa sc je včeraj udeležila normalnega Roosevelto-vega sestanka s časnikarji v Washingtonu. Ponovila je znano pritožbo, da Kitajska potrebuje več ameriškega orožja in letal. Ko je Čangkajškova gospa izrekla to željo, ji je Roosevelt obljubil čim večjo pomoč za Kitajsko, ona pa mu je odgovorila. da bi Kitajci radi vedeli, kdaj bodo to pomoč dobili. Roosevelt je rekel, da takrat ko bo to hotel dobri Bog in je dodal, da v Washingtonu vsi želi j o, da bi bilo to čim prej. Ko jc gospa vprašala predsednika, kako bodo Združene države povečale pomoč Kitajski, ji jc Roosevelt odgovoril: »Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal.« Ta odgo« vor je povzročil splošen smeh. Lizbona, 20. febr AS. Iz Londona poročajo, da je angleški ministrski predsednik Churchill zbolel. Zaradi prehlada je dobil vročino in je moral ostati v postelji. — Vsa sredstva komunistične propagande neuspešna Komunisti, ki se kot purmani napihujejo v soncu ruske ofenzive, si domišljajo, da je prišel tre-uotek za njihovo propagando, Ne bi omenjali pur-rnanov, če ne bi imeli v mislih njihove možgane, ki gotovo ne tehtajo več ko možgani najneuninejše živali. Pri tem jih vodi njihova običajna miselnost, ko 6i domišljajo, da bo prebivalstvo, kateremu naslavljajo svoje letake, pripravljeno prebirati jih in odobravati. Sedanja bitka v Rusiji je epizoda, velikanska epizoda vojne, ki se bliža svojemu zaključku, pa ni zaključek vojne. Moskva si gotovo ne domišlja, da bi mogla zlomiti fronto osi in to je objavila tudi v svojih radijskih oddajah in celo priznava, da se v nemškem zaledju vale ogromni armadni zbori za bitko, ki jo bo nemško vrhovno poveljstvo sprožilo tedaj, kadar bo to smatralo za primerno. Boljševiki, ki se bojujejo na bojiščih, menijo, da ne bodo zlomili osi, toda domači komunisti, voditelji partizanskega gibanja, ki ne gredo ven iz 6vojih kantin, v katerih se skrivajo opremljeni z vsem mogočim blagom, ti, ki ne vedo, kaj je prava vojna, pa to nc samo verujejo, ampak vpijejo na vsa usta, da so ure italijanskonemškega fašizma štete. 2e 22 mesecev vpijejo komunisti na vse strani in pišejo po vseh stenah, da so ure italijanskonemškega fašizma štete in vabijo Slovence, da naj zgrabijo za orožje, da bi odpodili Italijane. To traja že 22 mesecev, to je od dneva, ko 60 Italijani zasedli Ljubljano. Od tedaj ni bilo dneva, tudi še tedaj, ko 6e partizanstvo še ni razvilo, da ne bi s katere strani prišel glas, ki je pravil, da je fašizem tik pred zlomom. Komunisti so se vedno napihovali in s tem napihovanjem sedaj trobentajo, da se ruske vojske že bližajo. Ti »popolni politiki, vešči intrig in izsiljevanja, se ob tem najbrž usodnem ruskem naporu kot brezdomovinci širokoustijo in 6i upajo trditi, da 6 svojimi napori uporniki podpirajo boj boljševikov. V skladu z njihovimi neumnimi trditvami bi naj njihovo orožje doprinašalo delež ruskemu uspehu in tako bi tovariš Stalin moral biti hvaležen njim in jih nagraditi. Treba pa ie misliti, da bi Stalin naložil tem razgrajačem nekaj na njihove, hlače s svojim škornjem, če bi vedel kaj ti ljudje govore in pišejo. In ti komunisti, ki se ponašajo 6 svojim deležem v proračunu zaveznikov, ti komunisti, ki 60 prepojili s toliko krvi 6\ojo zemljo, ti roparji, ki sc niso ustavili pred najhujšimi zločini, si upajo celo govoriti, da se vojskujejo »za srečnejšo bodočnost. ..« Da bi pokazali, kakšno srečnejšo bodočnost komunisti obljubljajo, hočemo navesti glavni in bistveni del pisma dveh bratov, ki sta pa pisala svojim roditeljem v Cikavi v Ljubljanski pokrajini, in 6icer iz hrvatskega Prijedora. Evo vsebine pisma: »Dragi oče, mati in vsi drugi! Sedaj vam pripovedujem o strašnih dneh, ki smo jih zaradi komunistov in partizanov preživeli v tej nesrečni Bosni. Partizani so po enodnevnem boju zavzeli Prijedor dne 16. maja. Njihov cilj je bil pobiti vse katoličane in muslimane in 6icer od 4. leta starosti naprej in obeh spolov. Mno^i so morali umreti, in 6icer okrog 15.000 in pobili bi vse, če jih ne bi rešili Nemci. Njihov boljševiški paradiž je trajal 26 dni. Ce bi Nemci prišli le dva dni pozneje, ne bi našli več nikogar, ker so komunisti sklenili poklali V6e do 6V. Antona in nato ix>6lati čestitke Poglavniku za njegov god. Na zverinski način so mučili prebivalstvo in tega nikdo ne bi mogel verjeti, če ne bi 6am videl. Tega niti ni mogoče popisovati. Nismo mogli niti jesti, ampak smo čakali, kdaj bodo prišli in na6 odpeljali. V teh dneh sem shujšal. Peter je bil 6rečen, da ni bil tukaj, ker bi sicer gotovo iz njega delali »cmoke«. Roza in Filip 6ta tudi bila ubita. Nemci 60 na Kozarjah (to je gora — op. prev.) našli 80 napol živih ljudi, jx>nabljene, brez oči, brez nosu, itd. in sicer v neki jami. Odšel sem k stricu, ker je bil moj dom v bližini njihovega poveljstva in sem 6e bal bombardiranja. Storil sem prav, ker so Nemci bombardirali njihovo poveljstvo in 6e je tako podrla tudi moja niša. Mesto je prazno, vse je razbito. Partizani so odnesli vse. kar je bilo mogoče nesti. Noč za nočjo so si sledili vozovi, ker podnevi niso mogli tega početi zaradi letal. Trgovine, bivališča — vse je prazno. Iz naše slaščičarne so odnesli vse, 06tala je samo peč in omare s predali, naša Škoda znaša 100.000 din. Če ne bi imel duhaprisot-nosti, bi odnesli tudi pohištvo. Predno sem kaj oc!6lranil, so prišli v hišo in odnesli mast, moko, tri moške obleke, Petrovo suknjo, radijski aparat, pisalni stroj, tri pare moških čevljev, milo, kolo itd. Tu so veliki boji. Zbrali 60 6e četniki usfaši, Borbo proti komnnizmu — ozadja Osvobodilne fronte — na mojstrsko izdelan način prikaznje brošura KOMUNIZEM — Njegov pravi obraz Nemci in hrvatska vojska. V6i zaradi partizanov. Upamo da bo Bo6na kmalu osvobojena teh roparjev. Pri vsem tem pa ne bi hoteli ostati tukaj. Moteli bi oditi v Banjaluko, ali pa kam.drugam... Mnogo jx)zdravov očetu, materi in V6em drugim — Pavel in Peter.« Ali je še treba kaj dodati tem besedam? Ali je še treba podčrtavati, kakšno strašno odgovornost proti slovanskim narodom si je nakopal tisti, ki je povedel komuniste v boj, v katerem bodo usodno propadli? Ne, Slovenci so preveč razumni in razumejo, kje je dobro in kje zlo. Ce ne bi bilo tako, tedaj ne bi bilo jx>trebno njihovi propagandi, da kliče vse ti6te v svoje vrste, ki so sposobni nositi orožje, tedaj jim ne bi bilo treba klicati, da naj ee omahljivi odločijo, da naj nikdo ne okleva, da naj 6e nikdo ne priključi belogardistom. Ti njihovi klici razkrivajo njihovo slabost, 60 najboljši znak pomena te njihove slabosti. In Slovenci so to doumeli že pred dolgim časom. Ljubljanska drama: J. Ogrinec: V Ljubljano jo dajmo (Premiera 18, Icbruarja 1943.) V 8, zvezku Slovenske Talije je izšla Ogrin-čeva igra: V Ljubljano jo dajmo! To je bilo v času, ko so naše čitalnice izredno potrebovale domačih iger, pa so jih že od Linhartove Županove Micke zaman pričakovali. Ogrinec je s svojo igro zelo ustregel in mnogo dai. Dasi je imelo delo tudi svoje napake in pomanjkljivosti, je bilo vendar domače po duhu in po vsebini. Zato je mladi profesor naletel s svojim dramatskim prvencem na zelo prijazen sprejem. Stritar, vodilni mož na literarnem področju v onem času in Ogrinčev mentor, je v Literarnih pogovorih napisal: »Nikakor nočemo reči, da je igra dovršena, mnogo se da očitati njeni tehniki... a to je veliko vredno: igra je izvirna, njen predmet je vzet naravnost iz življenja...« (LZ 1970, s. 221.) V istem letniku Ljubljanskega Zvona hvali igro tudi Holz in kasneje piše Trstenjak: »Naslikal nam je res prave narodne običaje, res take, kakršni so v istini in zategadelj se je prikupil na odru in ostane s svojim delom na slovenskem odru še bodoče čas* < (Slov. gledališče, str. 90.) Današnji okus najde še marsikaj pomanjkljivega na igri, a delo jc žc starejše. Pa tudi zato nas priklepa k sebi, kakor je Stritarja, da je izvirno in da je predmet vzet naravnost iz slovenskega življenja v preteklem stoletju. Pisatelj nas postavi v malomeščanski svet, ki je — prav za prav še ves kmečki. Gašper Srebrin je kmet, zdrav in pristen, risan krepko, kakor ga je kasneje risal Finžgar. Na visoko učenost nc da dosti. »Jaz nikoli nisem kaj več znal, kakor da sem se dobro podpisal; pa kolikor je naših kanclij-skih — z najboljšim ne menjam.« To je ponosen naš Gorcnjec, trgovec z vinom in skrben družinski oč«. Svoje otroke hoče čira bolje preskrbeti in jim dati vsaj toliko kot drugi, zakaj on ima! Hčere bi rad bogato omožil, vendar bi jib v šole ne dal. Ženska in knjiga, to se mu zdi posebno neumno. Ce bi bilo po njegovem, »za ženske ne bi bilo bukev pisanih nobenih, kakor tista za cerkev in za ognjišče. Sivanka, kuhalnica, veslica, burklje in taka kuhinjska ropotija, to je za žensku!« Zena Rotija jc tip, ki je že mnogo bližji slovenski malo-meščanki. Koristno gleda na čitalnico in na Ljubljano. Rotija zna svojemu možu vse tako povedati, da pusti Gašper kljub svojim nazorom in predsodkom hčerko Marico v Ljubljano učiti se kuhanja in šivanja. Se več, zapiše jo celo v čitalnico in še sebe zraven. Med temi vernimi podobami našega malome-ščana se zgodba takole nadaljuje: V ljubljanski čitalnici se Marica spozna z mladim advokatom, dr. Snojem. Zaljubita se in bi se rada poročila, toda oče ima za Marico že izbranega ženina, bogatega trgovca Vrednjaka. Ne pusti, da bi njegova hši šepetala za ogli z »ubogim študentačem«, zato jo odvede s silo iz Ljubljane domov. Bogati ženin se je napovedal za prihodnjo nedeljo, oče hiti s pripravami, da bo vse čim prej sklenjeno in da bi preprečil tistemu »kriljaču v Ljubljani, ki je dohtar, da bi natvezel še kako homatijo«. Marica se boji očeta in na videz mirno pričakuje neljubega snubača. Po čudnem naključju pa pride v nedeljo snubit namesto Vrednjaka dr. Snoj. Srebrin, ki nc pozna ne enega ne drugega, je prepričan, da je ugledni in simpatični mladi ženin bogati Vrednjak. Sele ko narede pismo in se podpišejo, se razkrije, da je dr. Snoj postal SreTirinov zet. Ponosni Srebrin se vda in nazadnje bo le srečna svatba po srcu in ne po denarju. V Srebrinovi hiši sta še dve važni osebi: dekla Neža in hlapec Pavle, ki sta z vsemi hišnimi dogodki tako tesno povezana, kakor bi bila domača. V resnici je tudi tako bilo, da je dekla, ki je bila navadno zelo dolgo pri hiši, vedela za vse skrivnosti in težave družine. Hlapec Pavle je malo manj realističen; je preveč figura in pijana žolna, ob katerem je pisatelj mislil na smešni učinek. A delo je realistično in zelo prijetno pisano. Je verna podoba naše preteklosti, ki kaže, da je imel pisatelj velik dar za opazovanje. V igri je precej moraliziranja, nima pa človek tega občutka, kakor ga ima ob naših ljudskih igrah, da hoče pisatelj vzgajati. V Finžgarjevih ljudskih igrah je obravnavan isti problem: ali poročiti dekle z bogatim ženinom brez ljubezni, ali skleniti zakon brez denarja, toda po srcu. Pisatelja, ki spominjata drug na drugega po risanju značajev, sta ta problem povsem različno razvozljala. Tam žalost in 6mrt (Divji lovec), nesrečen zakon, poln trpljenja, nazadnje umor (Razvaline življenja), tu pa vse lahkotno in srečno. Le na koncu nastane močnejši vozel, ki pa se le srečno razveže. Glede tehnične zgradbe se da Ogrinčevi veseloigri marsikaj reči, vendar ima zgodba karakter-no komiko, pa tudi besedne domislice niso slabe. Situacijske komike pa pisatelj ni izpeljal. Ogrinec piše tudi izredno lep jezik in ima krepke in zanimive primere. Čuti se, da je bila pisatelju blizu gorenjska govorica (rojen je bil v Podgorju pri Kamniku). Igro so večkrat z uspehom igrali naši podeželski odri. V državnem gledališču je bila nazadnje vprizorjena 1918. leta, leto9 pa je prišla ponovno na spored. O vprizoritvi prihodnjič. P. , Uvedba rabe taksnega papirja z vodnim tiskom (Nadaljevanje) Izpremeipba takse na igralne karte. Člen 26. Tar. post. 236 taksne tarife bivše Jugoslavije se ukinja in nadomešča takole: Taksa na igralne karte, izdelane v Ljubljanski pokrajini ali uvožene iz inozemstva, se določa takole: a) navadne igralne karte v igrah s kakršnim koli številom kosov, taksa 8 lire za vsako igro; b) luksuzne igralne karte v igrah s kakršnim koli številom kosov, taksa 5 lir za vsako igro. Za luksuzne karte se štejejo karte, ki imajo črke ali znake na voglih in ob strani slik, izvzemši igralne karte za tarok. Žigosanje igralnih kart je izključno prid r ž;ino Državni izdelovalnici vrednotnic, kateri morajo poslati pristojni uradi karte, ki naj 6e kol-kujejo. Nadrobna določila za tako pošiljanje ee predpišejo s posebnimi navodili. Posest, prodaja in raba nežigosanib igralnih kart v zasebnih hišah in dajanje v promet v Ljubljanski pokrajini so prestopek, ki se kaznuje s pregrešnino od 500 lir do 3000 lir. Vselej se odredi zaplemba nepredpi-sanih igralnih kart. Člen 27. Prodaja in raba igralnih kart, kolko-vanih na bivši jugoslovanski način, sta dovoljena do konca meseca maja 1943-XXI. Od junija 1SM3-XXI dalje ee ne smejo takšne karte dajati naprodaj ne uporabljati v gostinskih obratih, če niso izdelovalci, uvozniki, prodajalci na debelo in na drobno plačali nove takse v znesku, določenem s prednjim členom. V ta namen morajo zgoraj navedene osebe do vštetega 30. aprila 1943-XXI prijaviti finančnemu ravnateljstvu za Ljubljansko pokrajino množino že po jugoslovanski tarifi taksiranih Iger kart, ki jih imajo v svojih skladiščih ali zalogah ali v svojih prodajalnah. Izpremembe sodnih taks. Člen 28. Tar. št. 53 tarife 60dnih taks ee spreminja takole: Na kazenske sodbe se plačajo za vsako 6odbo naslednje takse: 1. če je en sam obsojenec: a) pri obsodbi zaradi prestopka: 1 — na sodbo okrajnega sodišča 80 lir; — na sodbo okrožnega kazenskega 60dišČa v drugi stopnji 60 lir; — na sodbo okrožnega sodišča kot prve stopnje 80 lir; — na sodbo apelacijskega sodišča 90 lir; b) pri sodbi za zločinstva: — na sodbo okrajnega sodišča 90 lir; — na sodbo okrožnega sodišča kot druge stopnje IGO lir; — na sodbo okrožnega eodišča kot prve stopnje 190 lir; — na sodbo apelacijskega sodišča 240 lir; — na sodbo okrožnega eodišča za huda zločinstva, če je kazen višja kot 12 let ječe ali smrtna kazen, 320 lir; 2. če sta z eno sodbo obsojeni dve osebi, se takso po št. 1 zvišajo za polovico; 3. če je z eno sodbo obsojenih troje ali več oseb, se takse iz št. 1 podvojijo. Za vsak kazenski sklep katerega koli sodišča ee plača za vsakega obsojenca staljia tak6a 30 lir. Gornje takse so nerazdelno zavezane plačati vse za isto kaznivo dejanje obsojene, osebe. Takse oproščeno so sodbe in sklepi o prestopkih zoper pravilnike krajevne, mestne in poljske policije. Takse vpišejo v pisarniške vpisnike eodišča prve Prlma llnea št. 16 Nova številka tedenskega glasila Zveze bojevnikov fašijev »Prima linea« prinaša na prvi strani pregleden članek o razdelitvi moči na morjih in o nalogi Italije na Sredozemlju. Na drugi strani je zlasti aktualen članek, ki komentira šolsko listino in obravnu.va pripravo in izobrazbo vzgojiteljev in šolnikov. Na četrti strani je več upoštevanja vrednih gospodarskih člankov, med katerimi prvi obravnava italijanske proizvodnje po vojni, drugi članek pa posebej poljedelstvo, veleobrt in trgovino. Zadnji dve strani sta posvečeni Zvezi bojevniških fašijev, njenim organizacijam tako v Ljubljani, kakor tudi v pokrajini. Kakor vedno je tudi lo pot tednik učinkovito in bogato ilustriran. Prajava delavcev, zaposlenih pri težkih in najtežjih delih Prehranjevalni zavod Visokega Komisariata za ljubljansko pokrajino poziva delodajalce, da v nasprotju z dosedanjimi določili, tiskanimi na prijavah, predlagajo prijave delavcev, zaposlenih pri težkih tn najtežjih delih, pristojnim občinskim pre-skrbovalnim uradom takole: za delavce, zaposlene izven mesta Ljubljane v dnevih: od 20. do 25. v mesecu za prihodnji mesec; za delavce, zaposlene pri tvrdki v mestu Ljubljani pa v dnevih od 25. do 80. v mesecu za prihodnji mesec, zato, da bodo delavci dobili celo dodatno živilsko nakaznico pravočasno. Delavci, prijavljeni kasneje od določenega roka, nadalje do 20. v mesecu za tekoči mesec, bodo prejeli dodatne živilske nakaznice samo z odrezki za preostali del meseca od dneva dospetja prijave. Prijav pa, ki bi jih delodajalci predložili po 20. v mesecu, za tekoči mesec ne bomo upoštevali. Petrolej in bencin za obrtnike Ponovno se opozarjajo obrtniki iz Ljubljane in okolice, da je kolektivno prošnjo s seznami za nakazilo petroleja ali bencina vloži! na Pokrajjn-ski svet korporacij — Odsek za obrtništvo. Poedin-ci dobe brez posebne prošnje bone v uradu Pokrajinskega 6veta, 6oba št. 12. Oni, ki za januar ali februar še niso dvignili bonov, naj jih dvignejo najkasneje do 25. februarja. Po tem dnevu boni zapadejo. Za marec in naslednje mesece dobe bone j>oedinci stroke ob naslednjih dneh: dne 1. do 3. v mesecu mizarji, knjigovezi, slikarji, urarji, graver-ji in optiki; od 3. do 5. mehaniki, ključavničarji, kleparji elektrotehniki, steklarji; od 5. do 7. krojači, modistke in krznarji. Kdor v teh rokih bona ne bo dvignil mu za dotični mesec zapade. Razdelitev sira konsumentom Prehranjevalni zavod Visokega Komisariata sporoča, da dobe ljubljanski potrošniki od 25. t. m. .dalje^ pri svojih trgovcih sir za mesec februar in sicer na odrezek C 60 gr parmezana in na odrezek D 150 gr mehkega sira. Vojni rizikn v hrvatskem zavarovalstvu. Izšel je zakonski dekret, ki določa jamstvo zasebnih zavarovalnic za vojno rizike v življenjskem zavarovanju in proglaša vsako življenjsko zavarovanje, ki ne vsebuje te klavzule za neveljavno. Jamstvo je omejeno do največ 500.000 kun, za osebe, ki so pod orožjem, pa samo na 100.000 kun. Jamstvo za vojne rizike je lahko samo predmet dodatnega zavarovanja k glavnemu življenjskem zavarovanju. Za kritje vojnega rizika se pobira 8 promtle za zavarovano vsoto letno v naprej, od zneskov, kt so zapadli v vojnem času pa 1%. 6topnje; pobirajo se hkrati g stroški sodnega kazenskega postopka in z dennrnimi kaznimi, če jih je kaj, na način, ki ga določajo predpisi o sodnih taksah. Člen 2,9. Za vsako kazensko sodbo kasacijskega sodišča, e katero se zavrne-ali izreče za nedopustno revizija stranke, se plačujejo naslednje takse: če je en sani obsojenec .... taksa lir 50.— če sta dva obsojenca..... „ ,, 80.— če 60 trije ali več obsojencev . . ,, ,, 100— Takse na biljarde. Člen ŠO. Z veljavnostjo od 1. januarja 104S-XXI se taksa na biljarde po tar. post. 98 taksne tarife bivše jugoslovanske vlade določa s 100 lirami na leto za vsak biljard; takso odmerjajo in pobirajo občine na način in ob času, določenem po sedal ve-ljajočih predpisih ter 6e ta dohodek 6teka v občinski proračun. Davčne karte za služinčad. člen 31. Z veljavnostjo od 1. januarja 1943-XXI se davek na dohodek hišnega služabništva, ki se pobira od 18. februarja 1934 po tretjem odstavku, dodanem členu 95 zakona o neposrednih davkih z dne 1. aprila 1928. določa, vštevši vse doklade, z zneskom L. 80.— na leto za vsako osebo; odmerjajo in pobirajo ga občine na način in ob času po velja,jočih predpisih ter se ta dohodek »teka v občinski proračun. Od istega dne dalje prenehajo veljati davčne karte, predpisane za plačevanje tega davka. (Dalje prihodnjič) 32 Iz vzroksro mlm ncisliilsi fiJtužiE miru POT POLI1IONE M0C1 PETROLEJA Bolivija je imela za seboj že dve izgubljeni vojni za surovine: v >boju za soliter« je izgubila leta 1879 svojo obalno provinco Anto-fagasta in dohod do morja; oboje je dobila država Chile. V boju za gumi leta 1903 je morala odstopiti Braziliji pokrajino Acre. Pa še vedno ni bila ozdravljena. Znova in znova se je dala zapeljati. Zdaj naj bi ugladila pot petrolejski družbi Standard in ji napravila cenen izhod do Paraguaya. Vladajoči politiki so seveda računali s petrolejskimi provizijami kakor njihovi predniki z denarjem za gumi in z dobičkom ob koncesijah za aoliter. Tudi Patino je mislil, da ne more postati večji revež, če bi imel poleg cina še kako drugo pomembno izvozno blago. To je ojačalo njegovo stališče do Angležev. In nazadnje Equitablo Trust: ta je bil Patinova banka prav tako kakor družbe Standard in trust je mislil na člen IV, oddelek 2, točka 1 svoje pogodbe z bolivijsko vlado: zastavljeni so mu vsi davki na izvoz, torej tudi na petrolej. Vse je bilo blesteče pripravljeno, dokler niso leta 1031 našli še zadnji sunek za vojno. V tem letu je prišel v Chaco mlad španski pregiednik Ludovico Torres. Ta je opremil svojo ekspedicijo v Asun-cion, pomagala mu Je paraguayska vlada in je dobil za vodnika nekega Indija iz sporne pokrajine. Ta Torres je našel petrolej na treh krajih, predvsem pri Villa Montes — nemški naselbini. Villa Montes leži sedaj čisto določeno na bolivijskem ozemlju. Toda, nedaleč odtod pričenja na holivijski strani predgorje And. Podobno kakor vrelce družbe Standard Oil pri Tarija in Santa Cruz in oni ob Bermeju, so tudi ti mnogo bolj dostopni s paraguayske kakor iz libijsko strani. Bilo jo bolj logično zvezali nove vrelce z onimi družbe Standard Oil In graditi petrolejske vode preko boll-vijskega in paraguayskega Chaca do Bahie Negre, malem pristanišču ob Rio Paraguay. Od Bahie Ncgre bi lahko vozile petrolejske ladje navzdol v Parano, v La Plato in naprej do Atlantika. Bahia Negra je pripadala Paraguayu, petrolejski vrelci pa Boliviji. Skupno delo bi bil edini izhod, kajti vrelci brez petrolejskih vodov so brez cene. Torres se je vrnil v Asuncion, da bi pričel s pogajanji. Paraguay ni poslal zastonj »vodnika«. V Asuncion so prav tako dobro vedeli kakor Torres, da je Chaco nenadoma postal nadvse važen. Bahia Negra pa je bila Paraguaycem skoraj toliko vredna, saj je bila pristanišče Asunciona. In petrolej je važen za deželo, zanj bi se zanimali mednarodni finančniki, ki bi prinesli velike kredite, ki so bili potrebni za »otvortev» Gran Chaca. Angleži so postavili hladilnice, mesno podjetje Bovril je imelo tukaj stotisoče goveje živine, Angleži bo monopolizirali skoraj ves promet v Paraguayu. Toda ti prevozi niso bili nobena zastava za kredite. Kaj, ko bi mogla izkoriščati petrolejske vrelce v Chaco — Royal Dutch? Kakor so Bolivijanci smatrali ves Chaco za svojo last, tako so mislili tudi Paraguayci. In če je grozila vojna zaradi služnosti poti, ali bi no stopili z večjo upravičenostjo v vojno zaradi petrolejskih vrelcev? Torres je videl,da ne bo dobil mirnim potom dovoljenja za gradnjo voda. Pričeli so ga stražiti, on sam pa je bil vedno bolj v strahu za svoje načrte. Bežal je v Brazilijo in od tamkaj je šel v La Paz, in sicer k možu, katerega so mu priporočili, k gospodu Patinu. (Ko so tega Patina vprašali leta 1938, meseca januarja — bil je tedaj v svoji vili Val Rose v Niči — če je res, da jo on financiral vojno v Oran Chaco in da je dal v ta namen 204 milijone dolarjev, jo odgovoril Patino: »Kot Bolivijec in patriot sem seveda dal, kar sem mogel. Toda vsota 204 milijonov dolarjev jo fantastično pretirana.«) Sel je k ljudem, ki so žc imeli petrolejske vrelce, ki jih Jim ni bilo treba šele vrtati. Nekaj tednov pozneje, 12. maja 1942 Je napovedala Bolivija Pa- raguayu vojno. Pri trdnjavi Vanguardia so bili »spopadi«. Takoj so viseli v La Pazu na vseh stenah debelo tiskani plakati: »Umreti za domovino je dolžnost vsakega Bolivijca. Maščujte umore pri trdnjavi Vanguardia!« Tri leta je trajala vojna v »Zelenem peklu«, bojevalo se je 180.000 najboljših, najbolj mladih, najbolj podjetnih in krepkih mož iz obeh dežel, ki imata skupno manj kot štiri milijone prebivalcev. Dve vojski sta se preizkušali proti lakoti ln žojl, proti milijonom in milijonom moskitov, proli strupenim kačam in divjim živalim z vsemi sredstvi druga drugo uničiti. Požgani so bili velikanski gozdovi, polni najboljšega lesa samo zato, da bi uničili v njih morebitne tnale kolibe z nekaj vojaki. Posluževali so se letal in težkega topništva. Ballivan je postal holivijski Verdun in Rio Pilcomayo raj krokodilov, ki niso mogli biti kos tolikim plavajočim truplom, Čeprav jih je bilo na stotine. »Spopad v Chaco«... to Je bilo kmalu le nekaj vrstic v dnevnem evropskem časopisju. Toda na cesti v Villa Montes je divjal boj na življenje in smrt. Marsikdo Izmed 180.000 je ušel krogli, skoraj nihče pa ni mogel uiti boleznim slanih močvirij in mrzličnih džungel. Živali, ljudje, rastline, komaj del tega poznamo, kar hrani v sebi Gran Chaco. Dežela brez železnic, brez cest, po njej se vije le nekaj tovornih steza. &e dolgo ne poznamo jezika in običajev Indije, niti površnega zemljevida ne, na katerem bi bil Gran Chaco v grobih orisih nakazan — toda, zdaj so naenkrat zadivljala nad to divjo pokrajino bombna letala in strojnice. Vojna... Namesto vojne proti neizprosni naravi, vojna, ki naj bi odkrila velikanske deviške pokrajino za milijone ljudi, kl jih iinata Amerika n Evropa preveč, namesto tega so se bojevali Indijci — eni v zelenih, drugi v rumenih uniformah, da bi imeli petrolejske vrelce, ki jih bo izkoriščal tujce in ki bodo v nekaj desetletjih tako ali tako usahnili In vsi, ki so umrli v tem boju, so umrli zastonj, kajti ta boj se je končal neodločeno. Goldonijev »Lažnik« na Rokodelskem odru Vzporedno z Dramo, v kateri so dali »Krčma-ricoc, je Rokodelski oder preteklo nedeljo uprizoril Goldonijevega »Lažnika«, komedijo v treh dejanjih, ki jo je prevedel Janko Moder. Občinstvo, ki je tudi to pot povsem napolnilo dvorano, je z veselim zanimanjem sledilo lahkotnemu poteku igre in uživalo ob njeni živahnosti, ne vedoč, da prisostvuje komediji, v kateri je Goldoni (1707—1793). kakor v drugih svojih delih, pretrgal s tradicijo in narejenostjo artistične komedije (commedia de!t'arte) ali one obrabljene klišejske (a soggetto, vanovaccio), v katerih so dotlej ob stalnih figurah duhovičili in šarili s posrečenimi in ne-posrečenimi domisleki in situacijami, ne da bi avtorji upoštevali resnično življenje. »Non guastar la natura« — ne potvarjajte narave, je Goldoni zaklical Gozziju (1720—1800), ki je nasprotoval njegovim reformam, e katerimi je uvedel na oder resnično življenje s polnokrvnimi ljudmi in izklesanimi značaji. »Lažnik« je ena izmed Goldonijevih iger, v katerih je tradicijo le še nekoliko upošteval, ker je v njej ohranil že izza Plavta znane figure skopu-skega 6tarca, navihanca, dobrodušneža, pa še harle-kina in kolombino. brez katerih si dotedanje komedija ni mogočo misliti. In še ni zatajil cenenega, a efektnega prepoznavanja — anagnorisis, da je lepo razvozlal dejanje svoje komedije, ki jo je zajel iz svojega rodnega mesta Benetk. Nasproti gostilni »Pri orlu« ima svoj dom zdravnik Zelodčnik, ki je bil poklican v Padovo, doma pa je ostal njegov adept Cvetko, ki je zaljubljen v njegovo hčer Rožo, a si ji tega ne upa povedali. Ko je Roža s svojo sestro na verandi in se ob lepem večeru hladita, naroči adept Lukec po svojem pomagaču Lisjaku (it. Brighella, stalen Up zvitega služabnika) podokuico s pesmijo, ki jo je sam zložil. Boječi ljubimec skrivaj posluša in opazuje, potem se pa odpravi, a uspeh žanje Kljukec, ki je prav tedaj prišel s svojim 6lugoni Pavliho v Benetke. Prevejani lažnivec, sin trgovca Stiskača, 60 vede kot imeniten plemič in pridobi zase obe sestri, vendar se odloči za Itožo, katero prepriča, da ji je poslal tudi omot čipk in pesem — oboje je seveda Cvetkov dar. Da je ljubavna zmeda še večja, se zaplete vzporedno šo plemič Lukec v dejanje. Ob svoji ljubezni do mlajše sestre Bože vidi marsikaj, česar v resnici ni, in s svojimi razkritji vznemiri dobrodušnega očeta zdravnika, ki se jo vrnil in pove, da je ta čas govoril s trgovcem Stiskačem ter obljubil Rožo njegovemu sinu, ki 6e vrne iz Noapolija kol dedič bogate zapuščine, ki mu jo je volil umrli stric. Stiskač se je tudi srečal z navideznim plemičem Kljukcem, spoznal v njem svojega sina, mu povedal, da mu je izbral nevesto, ki se je pa sin brani, češ da .ie že poročen. Iz laži gre v laž, rešujoč se iz zadrege, a ga na koncu le zadrgnejo, da ostane na cedilu in mora gledati dva srečna para — Cvetka z Rožo in Lukca z Božo... To bi bil medel obris živahnega dejanja, ki se v komediji 7. vso znano Goldonijevo besodnostjo, kakršno poznajo le pod južnim soncem, duhovito razvija. Igralci in igralke Rokodelskega odra so pod spretno režijo Cekutovo komedijo prav dobro uprizorili. Nemara bi bil še sam Goldoni zadovoljen z njimi ter jih angažiral za Medebachovo igralsko družino. Prav res. Obe sestri — Stupičeva kot Roža in Cankarjeva kot Boža — sta bili na verandi pravi Benečanki, medtem ko je Roža s svojo hišno Golobičko (Kolombino) v maskah bila nekoliko Izšla ]e te dni brošura s Komunizem-nieoov pravi obraz Spisal jo je odlični poznavalec komunizma, njegovih ciljev in njegove taktike. — V knjigi je razkrinkano ozadje mednarodnega komunizma, kakor tudi pravi cilji komunistične .Osvobodilne fronte* Zlasti za izobraženca je knjiga pravi priročnik o vprašanju komunizma. — Brošura ima lično zunanjo opremo ter stane 4 lire. Dobi se po vseh knjigarnah in pri prodajalcih listov. Modni prerez ljubljanskega promenadnega leva Včasih smo govorili o norostih, pretiranostih 5n o iznadljivosti ženske mode. Tudi danes pade nešteto besed pohvale in graje. Skoraj vsi pa so si edini v tem, da današnjo žensko modo diktira čas in njegove zahteve so predvsem merodajne pri izbiri modnih krojev. Vsak letni čas pa je prav tako tudi za moške nudil bogato izbiro, čeprav je v glavnem veljalo načelo, da je moška moda stalnejša od ženske in da so moški ne ► mejo v tolikšni meri prepuščati samovoljnosti modnih diktatorjev. Drži, da so moški bili vedno solidno napravljeni in da se posamezni sloji med seboj niso mnogo ločili. Zadnji časi pa so tudi med moškimi napravili precejšnjo revolucijo. Nekateri, večinoma mlajši, so zapustili in se odrekli starim, preizkušenim načelom in se pod vplivom iz tujine uvoženih modnih revij osamosvojili. I< 6reči so ostali osamljeni in zato njihova »splendid isolation« toliko bolj bode v oči. Oglejmo 6i takega modnega sužnja I Kar pri glavi začnimo: kakšna je njena notranjost, žal no moremo presoditi, kajti ni nam dr.no, da bi skozi izdatno grivo dolgih las, lepo namazanih in odišavljenih mogli prodreti v njegove možganske celice. Lasje so poleg vsega še skrbno počesani in le drobni prameni uhajajo izpod klobuka, ki je poglavje zase. Je zelo širok, močno poveznjen na glavo, do potankosti pravilno izoblikovan, v splošnem iz trde klobučevine, tako da je manevriranje z njim zelo olajšano. Njegov lastnik vam zna postreči s celo serijo pozdravov — seveda je odkrivanje spet odvisno od osebe, ki jo pozdravi: če ima namen izkazati dostojno čast dobri znanki njegovih let, bo seveda pozdravil lako miiosolzniško in nežno kakor nekoč Don Juan; če sreča starejšo osebo, morda očetovega znanca ali materino prijateljico, se bo potrudil, da bo dokazal vso upravičenost mnenja, da je dobro vzgojen. Včasih, zlasti če je v intemnejši družbi, vas bo enostavno prezrl ali pa buljil ravno v nasprotno smer. Tod glavo ima vrat, obdan z ovratnikom kratkih konic, trdno zapet, tako da komaj diha; morda jo to neke vrsto tortura, ki jo doprinaša za svoje brezskrbno in »žicarsko« življenje. Okrog vratu ima lepo kravato zadnjo modno barve, ki pa se mora ujemati z barvo obleke. Potem pride suknjič. Običajno je precej izrezan, v glavnem enotne barve — tu pa vidite vsemogoče odtenke od svetlozelene, modre, rjavkaste pa do umerjene sive. Mora biti zelo, zelo dolg. Navadno vzamejo dolžino zanj tako, da spustijo roke navzdol, skrčijo prste in rob suknjiča mora pasti v žleb skrčenih prstov. Nek šaljivec je zadnjič pripomnil, da si dajo delati lako dolge suknjiče zato, ker je to tako ekonomično, kajti te suknjiče bodo njih sinovi nosili kot suknje. Brez dvoma ne sme manjkati lepo odišavljenega robčka v prsnem žepu. Hlače so silno ozke že v pasu, a na ozkosti pridobivajo, čim bolj se bližajo čevljem. Širina hlačnic ob čevljih — vsaj tako so me poučili — se vrti med 22—25 cm. Hlačni rob pa je zelo širok, ali pa ga sploh ni. V obeh primerih se mora trdo prijeti čevljev. Baje morajo najprej sleči nogavice, da lahko hlače s pomočjo zajca — včasih so ga rabili samo za škornje — siečejo. Zdaj jih seveda zebe, ker je mraz, zato nosijo široko suknje, ki pa nimajo svojih posebnosti. V tem se pa še vidi odločna beseda staršev, da 6 sukn jo ni mogoče tako šariti kakor z obleko. Taki so in malo jih je. Večinoma se drže bolj zaključenih družb, skrbijo za družabnost s prirejanjem popoldanskih zabav, sede po slaščičarnah in kavarnah, hodijo v kino po 8 ali 9 lir — vedno v konvojih, kar se razume samo po sebi — in na promenadi paradijajo s prikolicami. Sicer niso nevarni, kajti njihovo zanemarjen,je duha se bliža vrhuncu in poznajo samo eno vodilo: danes smo, kaj bo jutri, pa res ni važno. slabša. Golobička Marinškova je tudi na verandi boljše igrala. Pri njej bi želeli več prožnosti — prav tako kot pri njenem partnerju Tukačevem Pavlihu. Osrednja oseba Kljukec je bil kar dovršen, čeprav nam je Aecetto ljubši v starčevskili vlogah, kot n. pr. v Firmi. Pirnatov Cvetko nam ostane v lepem spominu kot pravi tip boječega in obzirnega rokodelskega ljubimca, medtem ko bi moral njegov služabnik Gostinčarjev Lisjak biti na zunaj in na znotraj vse bolj lisjaški, da bi predstavljal pravega italijanskega — brighella. Zdel se nam je nekoliko preveč neokreten v svojem nastopu, čej>rav je skušal podati živahnega pretkanea. Keržišnikov Stiskač je bil posrečen in prav tako tudi dobrodušni zdravnik računar, ki ga je življenjsko verno podal Rigler. Janezov plemič Lukec jo bil za beneškega plemiča premrtev in v svoji igri ni prišel do prave veljave. Najbolj posrečen pa je bil epi-zodni trgovski vajenec — režiserjev Pope. Omenjene pomanjkljivosti so pač le posledica hitre priprave in bodo gotovo pri reprizah odpadle. Scenerija, ki jo je oskrbel g. Briški, nas je zopet presenotila. Nismo pričakovali, da bi Rokodelski oder zmogel kaj takega. Tako vidimo, da se to pozorišče, ki zasluži vse priznanje in zanimanje, od predstavo do predstave tudi tehnično za čuda lepo razvija. Prikupen prizor na Gesti j Reporter mora biti kajpada pravičen. Pravico rma, da javno zagodrnja, če opazi kaj novšečnega na mestnih ulicah ali n. pr. v tramvaju, inm pa tudi dolžnost, da polivali, če je kaj hvale vrednega. Nekaj takega 6em doživel včeraj zjutraj, ko som hitel mimo vseučilišča in Glasbene Malice proti uredništvu. Pred matično trgovino sem zagledal gručo ljudi, ki so se stiskali pred vratmi kakor dobri romarji, ki čakajo na vrsto, da bodo šli okrog oltarja. Že sem hotel mimo, ko nii pravi notranji glas, da je treba postati in si zadevo ogledati. Kaj noki delijo v matični knjigarni? Opazil sem, da so bila vrata zaprta in da ljudje — bili so večinoma mladi — željno čakajo, da bodo prišli na vrsto. Naj mi spoštovani bralci ne zamerijo, čo povem, da sem pomislil najprej na pečene golobe ali kaj podobnega. Hotel sem se postaviti v vrslo, k sreči pa som zagledal znanca, ki sem ga lahko zaupno vprašal, za kaj gre. »Duševna brana!« mi je na kratko odgovoril. Duševna hrana, simfonični koncert... Še enkrat sem premeril s pogledom gručo ljudi. Bilo jih je okrog petdeset in vedno so še prihajali drugi. Zgodaj so vstali in se postavili v vrsto pred matično knjigarno da bi si zagotovili vstopnice. Postalo mi je jasno, da je najbrž žo stiska za prostore v veliki unionski dvorani, kjer bodo izvajali 22. t. m. dela Puccinija, \Vebra, Čajkovskega in drugih. Prizor je bil prikupen; glasbeniki, ki imajo v Ljubljani toliko zvestih pristašev, se ga bodo gotovo razveselili, čeprav bodo tirali o njem samo v časopisu. Pač, v ponedeljek se bodo spet prepričali, da ima glasbena muza med nami veliko oboževalcev. Kako srečni bi bili drugi, recimo upodabljajoči umetniki, Čo bi doživeli kdaj na svojih razstavah podoben prizor: gručo ljudi, ki čakajo na vstopnice! Odšel sem po ulici naprej in premišljeval o svojem odnosu do glasbe. Najbrž sem zardeval, ko sem se spomnil misli na pečene golobe ali kaj podobnega. V resnici bi moral vedeti, da gre za duševno hrano, če postajajo ljudje pred matično knjigarno. Da pa temu ni tako, je kriv sam mojster Marolt. Odkar me je prepričal, da nimam pojma o glasbi, no hodim na koncerte in tudi ne pojem več. Zgodilo pa se je takole. Pred dolgimi leti, ko so še točili v unionski kleti izvrstno dolenjsko črnino in ko sem znal vse verze, popisano po stenah na pamet, nas je bila velika miza v kotu in tudi mojster Marolt je prišel med nas. Razdirali smo vesele in tem je sledila pesem za pesmijo. Na svoj glas sem bil ponosen, čeprav nisem imel navade, da bi se hvalil z njim. Imel sem razloga, da sem mislil dobro o baritonu, ki je prihajal od srca: naslonil 6em se na leseno zidno oblogo in »resonanč-na omara« je dajala pravemu moškemu glasu neko posebno krepko moč. To mi je potrdilo prijateljevo vedenje, ki se jo nagibal k meni in mi prav iz u«t jemal melodijo. Pel sem prvi bas, o katerem se mi je vedno zdelo, da je vse prazno brez njega. Na tihem sem mislil, da me bo Marolt odkril in povabil v 6voj sloviti zbor. Zgodilo pa se je ravno nasprotno. Povedal mi je nekaj o 6labem materialu in o nepravilni tehniki... To sem dobro vedel, da me ne bi vzel v zbor, če tudi bi se mu ponudil. Krivice nisem Čutil, razočaran pa sem le bil. Od tistih časov 6em do glasbene muze zagrenjen. »Za vedno zagrenjen?« sem pomislil. Ah, saj gre 6amo za poslušanje 1 Notranji glas mi je prigovarjal, da bi bilo vendarle zelo lepo sedeti spet med dobrimi ljudmi in poslušati Liszta, Puccinija, Čajkovskega... Vsakega kujanja mora biti enkrat konec. Korak je postal neodločen, potem sem se obrnil in se vrnil. Postavil sem se na koncu gruče pred matično knjigarno. Medtem so že bila vrata odprta in tudi do vstopnice sem prišel. Sedaj se veselim večera... In to tem bolj, ker je bil dejansko zagrenjen samo moj odnos do petja, tu pa gre za simfonični koncert. Krščanstvo - polnota resnice Cerkev — tako nam je zadnjič povedal v svoji poslanici kardinal Cerejejra — je edini vir tiste duhovnosti, ki, oplemenituioč človeško naravo, dviga človeka nad samega sebe in varuje človeško družbo in njeno kulturo, da ne propade. Toda kaj je prav za orav Cerkev, katoliška Cerkev, se sprašuje kardinal in daje odgovor, ki nas zanaša po svoji globini in širini. Mnogi razumejo katolištvo zgolj negativno kot posebno veroizpoved zraven protestantske, pravoslavne itd. itd. Drugi vidijo v katoliški Cerkvi le trdno sklenjeno hierarhično organizacijo, ki ohranja »togo« dotfmo. Medtem ko eni izmed teh menijo da je Cerkev s tem vklenila novega duha Evangelija v neznosne verige, jo drugi hvalijo, češ da je po svojem jasnem pravu in jekleni disciplini očistila krščanskega duha »orientalizma«. Po tem mneniu bi torej Cerkev bila stari meh, v katerega so vlili novega vina ... To gledanje je zmotno ali enostransko in negativno. Cerkev je treba gledati pozitivno. Če razglabljamo Cerkev pozitivno, to je, kaj je, ne pa zgolj, kaj ni, se nam bo razodela kot polnota krščanstva, krščanstvo v svojem totalnem razvitku, kot navzočnost učlovečene Besede božje v svetu, kakor se glasi neka sodobna opredelitev. Lepo so vedno naglašali zlasti vzhodni bogoslovci to resnico po Pavlu. Cerkev je mistično telo Kristusovo na zemlii. Tudi Bossuet pravi jedrno: Cerkev je vse prešinjajoči. vse objemajoči, na vse raztezajoči se Kristus. Po Cerkvi oblikuje Kristus vsakega človeka v podobo božjo, po Cerkvi ga iznova preraia, po Cerkvi venomer obnavlja človeško družbo, ki v njej po skrivnostnem delovanju in snovanju bežiega Duha tudi v temnih in razburkanih dobah klijejo pod površjem semena bodočega vstajenja. Beseda »katoliško« pomeni vesoljsko, to je tisto, kar vsebuje v sebi vse. Nič, kar je resnično človeškega v rajbolišem pomenu, ni Cerkvi tuje, tako da bi mogla po besedi starega grškega modrijana reči o sebi: Nil humani a me elicnum puto — vse je njeno, kar je dobrega, vzvišenega, idealnega v vsakem posamezniku, v vsakem narodu, v vsaki dobi. v sleherni kulturi. Katoliška Cerkev ne pomeni zgol| neke vere poleg drugih, marveč je vera v edinstvenem, vesoljskem in pravem smislu, po kateri je Kristus vpostavil pravo človečanstvo in ga skozi vse veke rešuje in odrešuje. Katoliška vera in katoliško občestvo — Cerkev — je končni cilj, h kateremu so bile usmerjene težnje vseh plemenitih duhov antike na zapadu in na vzhodu, ki so hrepeneli po neznanem Bogu. Njo — Cerkev — kličejo tudi danes, ne da bi poznali njeno ime, vs> tisti, ki poznavajoč tragiko človeka, ki išče «amega sebe, blodijo v temi in megli, da bi našli pot odrešenja. In vsem tistim, ki so se borili in se še borijo proti nam, pa imajo na svoiik zastavah zanisana gesla, ki govore o odrešenju človeštva, lahko zakl'čemo: Kar je resničnega v vaših stremljenjih, je naše, katoli-1 ško, vaše je le to. kar ste sami na resnici izpačili. • V svoji vsega obžalovanja /redni nemarnosti — t pravi kardinal — so katoličani čestokrat dopu-1 stili, da so jim ukradli najlepše dragulje iz zakla-' da katoliške vesoljske vere in resnice. Zato ne 1 izostane kazen: mnogi, ki so v Cerkvi, niso njeni, 1 so kakor suha veja na drevesu, prazni izpovedo-1 valci, pa ne Izpolnjevalci resnice, nosijo kršfan-1 sko ime, so pa jalovi pacvetovij včasih celo živo 1 bleščijo, pa so le sijajoči videz notranjega hiranja ' in umiranja. Resnica ie In bo ostala t», da bo človeštvo Ie 1 ▼ katoliški Cerkvi in po njej doseglo cilj, h kate-1 remu so usmerjali svoje korake, gnani od Duha, 1 ki veje, kjer hoče, vsi najboljši od rane zarje člo-1 veške zgodovine do danes. Poslanstvo vesoljne 1 Cerkve je, dovršiti človeštvo do ideala, ki pre-1 sega naturo. Pa Cerkev ne zasleduje samo tega ' nadnaravnega cilja, marveč brani in goji tudi vse naturne vrednote človekovega nravstvenega bilja in prizadevanja, na katerem se gradi izveličani, povišani in docela preobraženi človek in njegovo družabno življenje na zemlji v miru in ljubezni. Tudi odkritosrčni, dobri kristjani ne znajo vedno prav in do dna ceniti vrednosti svoje vere, i njenih misterijev, ki razsvetljujejo človekovo življenje in mu šsle dajejo nravi pomen. In se vselej ne zavedajo, kako vse objemajoča, vse vsebujoča je katoliška Cerkev, kako edino ona prav precenjuje vrednost in nevrednost raznih idej in stvari, ker le ona ima pravo merilo vsega duhovnega življenja. Ona ve, da to, kar je koristno, ni zato že moralno, da to, čemur od časa do časa sledimo, ni zato že resnično in dobro, da zahteve po pravici in borba razredov zanjo še ne pomeni socialnega miru in blagra. Šele iz srca, iz žarišča nre-čiščene osebnosti, ki po svoj« učlovečuje božjo Besedo, Sinu božjega, iz človeka, ki ga je osvobodila Resnica od zgoraj, prihaja mir, blagor, svoboda. Tako zaključuje lizbonski nadškof. *** O zgodbi sem spregovoril samo v opravičilo, da nisem vedel, zakaj postajajo ljudje prod matično knjigarno, zlasti pa zaradi grešne misli na pečeno golobe. KULTURNI OBZORNIK Komunizem - njegov pravi obraz Spisal Primož Ločnik; izdal in založil »Slovenec«; str. 88. ' Serija člankov, ki jih je »Slovenec« navadno na tretji strani objavljal o komunizmu, njegovi vsebini, njegovih ciljih in njegovi taktiki, je izšla sedaj preurejena in dopolnjena v lični knjižici z naslovom »Komunizem — njegov pravi obraz«. Vprašanje komunizma ,je tu zajeto pod šestimi vidiki, in sicer je podan najprej zgodovinski in predvsem vsebinski oris komunizma, nato njegova propagandna in privlačevalna moč, ki jo ima zlasti na delavske množice, potem organizacija in taktika komunizma, še dalje odnosi med krščanstvom in komunizmom ter zlasti med komunisti in katoličani, nato razmerje komunizma do drugih naziranj in končno bodočnost komunizma. Pri podajanju vsebinske plati komunizma se Omeji avtor na bistvene poteze, ki si jih je Marxov komunizem vedno lastil in si jih šo lasti, namreč na materializem ter na borbeni ateizem. Čeprav komunisti zatrjujejo, da njihov materializem ni navadni materializem, temveč »dialektični mato-rializem«, je vendar popolnoma resnično, da je dialektični materializem pravi in pristni surovi materializem. Marx mu je sicer hotel dati nek znanstven značaj in je zato združil hegelijanstvo ter Feuerbachov materializem, to pa samo zato, ker je hotel najti za svoje surovo materialistične cilje bolj gibljiv in bolj dostojen zunanji izraz. Že njemu je bil komunizem brez borbenega brez-boštva nemogoč. Bistveno za komunizem se mu je zdelo brezboštvo. Še bolj jc stopnjeval to njegovo sovraštvo do duhovnosti, ziasti verske, Lenin, ki mu je ateizem pomenil za komunistični pro-crani ne samo bistveno točko, temveč cclo najvaž- nejšo stvar. V tem oziru je komunizem res nekak satanizem, ki se je v sedanjih prilikah izrazil zelo značilno tudi na Slovenskem. Ta dialektični materializem, ki skuša vanj komunistični nauk zagrniti svoje surovo materialistično naziranje, je kajpak sam s seboj v velikem nasprotju in ga je z znanstvenih vidikov kaj hitro mogoče ovreči. Ker je komunizem materializem, zato ne pozna nobene morale. Ze Marx se je rogal vsaki morali. »Morala je iznajdba kapitalistov«, je dejal. Govorjenje o pravici ali o krivici mu je bila največja neumnost. Po isti poti je šel za njim Lenin, po isti poti hodi tudi zdaj Stalin. Odtod vsi umori, odtod verolomnosti, kršitve pogodb in obljub, odtod vsi zločini. Kajti dobro za komunizem je ie to, kar služi komunizmu; kar komunizmu ne godi, je zlo. To je vsa morala komunistov in komunizma. V poglavju »Kaj vabi ljudi v komunizem« analizira pisec vse tiste činilce, ki vplivajo zlasti na nižje sloje, pa tudi na izobraženslvo, da se oklepa komunističnega programa. Prvi činilec so velike, a slepive obljube komunizma. Komunisti obljubljajo proletarcem pa tudi drugim raj na zemlji, to je, obljubljajo jim, da bodo v komunistični družbi lahko ustregli vsem svojim težnjam po udobnem in lepem življenju. Naslednji činilec, ki vabi ljudi v komunizem, ali bolje, jih lovi, je mogočna komunistična propaganda, ki jo jo razvila osrednja komunistična mednarodna organizacija, Kominterna. Pjsec podaja tukaj oris te propagande, ki je naravnost satanska. Veliki obeti, ki jih komunizem nudi ljudem, seveda prinašajo prevaro. Toda človek hrepeni po odrešenju in se da hilro zamamiti po slepivih obljubah. Na konkretnih zgledih pisec dokazuje, kako so ti obeti le golo prevare, tako prevara o komunističnem raju v Rusiji, 'kakor prevara o prolotarski diktaturi, o brezrazredni družbi. Prikazuje pa grenko resnico, da bodo v komunistični družhi gospodovali pač drugi, delavci pa postnii sužnji ter moraii opravljati prisilno delo v bedi, ki je veSia kakor drugje. Zlasti pa je grenka prevara o človeku — številki v komunistični družbi. Še tiste sreče, ki jo more človek sicer doseči, komunizem delavca oropa ali mu jo uniči. V komunistični družbi ni ne družinske sreče, ne sreče, ki jo daje človeku mirni domek in nekaj lastnine, ne sreče, ki jo dajejo človeku verske skrivnosti in ga polnijo s tihim blaženstvom. Skratka, v komunistični družbi je posameznik oropan vsega, vse pa pomeni le družba. To je osebnost v komunizmu, to svoboda, to komunistični raj. Posebej se pomudi pisec tudi ob vprašanju žensk med komunisti, zlasti takih žensk, ki se zdijo, da imajo še nekaj vere. Moč komunizma pa vendarle izhaja iz njegove organizirane sile. Vsi varljivi obeti komunizma ne bi toliko zmogli, če ne bi bil komunizem organizirana sila. Odtod komunistično geslo: »Pro-ietarci vseh dežela, združite sek Pisec podrobno razloži, kako je ta organizacija zgrajena. Ustavi se pa posebej ob zadržanju nekaterih maloštevilnih katoličanov ali quasi — katoličanov; ko se je namreč osnovala pri nas Katoliška akcija, so ti kritizirali, češ, Katoliška akcija ne sme biti organizirana, ampak mora biti samo gibanje; duh, no forma. To zadržanje pisec obsoja kot skrajno škodljivo in nepsihološko. Z organizacijo pa združuje komunizem tudi do skrajnosti prevejano taktiko, ki se ravna po načelu, da je vse dobro, vso dovoljeno, kar služi komunizmu. Prav tej taktiki se mora komunizem zahvaliti, da si je dobil pristaše tudi med dobroniislečimi. V začetku je bil komunizem nasilen, potem pa je svojo nasilnost skril ter se naredil lepega, tla se je pozneje spet lažje izdivjal. Komunist obleče talar, če treba, da more med katoličani širiti komunizem. Če je treba, so tudi hlini, da je zapustil svoje berzbožne in materialistične cilje. Toda dejansko jo to samo taktika, ki naj preslepi ljudi in jih ujame v mreže komunizma. Cilji komunizma so še vedno taki kot so bili, materialistični, revolucionarni in brezbožni. Zalo sla si krščanstvo in komunizem nesprav-Ijiva nasprotnika, saj komunizem uči materializem, krščanstvo pa materializem zauikuje, komu- nizmu je človek le žival, krščanstvo pa vidi v njem tudi duha, komunizmu je človek le »homo oeco-nomicus«, krščanstvu je človek predvsem »bomo religiosus«. Sredine med krščanstvom in komunizmom ni. Zato so toliko bolj naivni tisti maloštevilni katoličani, ki šo niso spregledali in ki šo vedno naivno mislijo na neko spravo med komunizmom in katolicizmom. Seveda ta naivnost ni več naivnost, temveč že pomeni nekaj drugega. S tega stališča je treba zreti na vprašanje >ponujano roke«. Komunisti namreč še danes ponujajo katoličanom roko za skupno delo, a samo zalo, da lažje dosegajo svoje brezbožne cilje in da polove katoličane v svoje mreže. Zato s komunisti nobeno skupnosti. Komunizem je otrok svobodomiselstva. Marxu je pripravilo pot svobodomiselstvo in zlasti svobodomiselna inteligenca. Dokler torej ne lio obnove na tem področju, se ne smemo čuditi, da so skoraj praviloma sinovi svobodomiselnih očolov zajadrali v komunizem. In bodočnost? Govorjenje o spremembi komunističnih ciljev je le prevara. Komunizem spreminja taktiko, a ne bistva. Strahopetno nedoslednost zagrešajo oni, ki mislijo, da morajo s komunisti tuliti, da si rešijo svojo kožo. Komunizem ne bo zmagal, čo se postavimo v borbo proti njemu. Fizični boj je potreben, šo bolj potrebna pn je notranja obnova ter zlasti izboljšanje socialnih razmer za katoličane pa predvsem izgradnja katoliške akcije, ki ie na duhovnem področju najboljše orožje proti komunizmu. Vse to misli razvija v klasičnem slogu Pri-mož_ Ločnik ter podaja s tom doslej gotovo najboljši oris komunizma, njegovega nauka, njegovih ciljev in njegove taktike. Knjiga ima lično zunanjo opremo ter slane 4 lire. Če bi kdo iz slabega papirja ler iz slabe vezavo sklepal na vsebino, hi so gotovo motil. Vsebina ie podana klasično, lelilno in v prijetnem ter lahkem slouu. Naj bi segel po njej sleherfii slovenski izobraženec I -c -č. 2$hOJ6m novice, Koledar Nedelja, 21. svečana: 1. predpostna nedelja; Irena, devica; Feliks, škof in mučenec. Ponedeljek, 22. svečana: Petrov stol v An-iiohiji; Marjeta Kort., spokornica- torek, 21. svečana: Peter Damijan, škof in cerkveni učenik; Romana, devica; Siren, rnuč. Novi grobovi -f- Andrej Pristov. V Ljubljani je v 74. letu umrl g. Andrej Pristov — nadzornik telegrafskih linij v pokoju. Blagega rajnega bodo pokopali v nedeljo, dne 21. svečana ob 4. popoldne iz Kapele 6V. Andreja na Žalah. -f- Anton Krinec. Umrl je 1. svečana g. Anton Krmec, star 21 let. Ohranimo ga v lepem spominu. •f- Štefan Breznik. Umrl je v Berlinu 5. svečana g. Štefan Breznik, posestnik in gostilničar v Plibcrku na Koroškem. Pokojni jo hil kot zaveden in katoliški Slovenec daleč naokrog znana osebnost. Zapušča poleg žalujoče vdove 0 otrok. Vsi znanci in prijatelji ga bodo ohranili v blagem spominu. Naj rajnim svefi VečnR Luč! Vsem njihovim dragim naše iskreno sožuije! Kdor je bral »Slovenčeve« članke s podpisom —d.—, la bo z velikim zanimanjem segel po knjigi KOMUNIZEM — Njegov pravi obraz Cena knjigi je 4 lire. - Dobi se v knjigarnah in pri prodajalcih listov. — Ordinacije v stolnici. Danes, 21. februarja, bo ob 7. zjutraj v stolnici podelil prevzvišeni g. škof subdiakonat 24 klerikom. — Sv. maša zadušnica za pokojnim V. P. Firsovim se bo brala v pravoslavni cerkvi sv. Cirila in Metoda v nedeljo, 21. t. m. ob 11 dopoldne. Vdova in sin pokojnega V. P. Firso-va izražata zahvalo vsem prijateljem in znancem, ki so rajnega spremili na zadnji poti ali sicer počastili njegov spomin. — Najlepše pozdrave iz mesta Friedrichstal — Stargrad na Pomorjanskctn pošiljajo 6vojim znancem in prijateljem naslednji: Premru Franc, doma iz Gruč 3, vodnik 11. razreda, Novak Alojz, doma iz Veržeja, vounik II. razreda Gregurka Martin, doma iz Vrhnike in Skale Franc iz štor pri Celju. Svojim dragim izrekajo tudi najlepšo zahvalo za jTOSlane zavoje. Istočasno so se imenovani naročili na dnevno izdajo »Slovenca«. Najbolj boste razveselili sebe in druge, Ce kupite Gogoljeve »Ukrajinske povesti«! — Obvestilo. Jezikovne šole posnete na gramofonske plošče po metodi Linquafona so zopet prispeli v nekaj izvodih, in sicer za italijanski, angleški in ruski jezik. — Opozarjamo gosp. učitelje, modernih jezikov, da 6i neobvezno ogledajo te učne plošče, katere bi vam bile v veliko pomoč za pravilno izgovorjavo in podučevanje. — Everest, Prešernova ulica 44. — »Snperc čaj ustreza vaši želji po pravem ruskem (koloniulnem) čaju. — Barometer še vedno visok. V petek je Bilo po megli dopoldne lepo in sončno vreme. Dosežen je bil popoldne dnevni temperaturni maksimum +7.8° C. ko je bil prejšn ji dan za nekaj stopinj nižji. V soboto je bil jutranji temperaturni minimum —4.5» C. Zjutra j nizka Zbirka „Naša kniltja" V torek izide znamenito delo francoskega pisateljainlelalca Exup6ryja: Vder, ©esek in zvezde Prevedel Peter Kosem Naročniki naj knjigo od torka naprej dvignejo v naši knjigarni Zal. Naša knjiga Ljudska knjigarna ▼ Ljubljani, Pred škofijo štev. 5 megla. Barometer je od petka do sobote zju-truj nekoliko padel in je bilo stanje 776.4 mm. — Tekmovalcem za knjižne nagrade, ki jih bo 15. murca določil žreb za pravilno rešitev nagradne uganke v letošnji »Družinski prati-ki«, svetujemo, naj zaradi prihranka na poštnini pošiljajo rešitve v skupinah v enem zavitku. Priložiti pa je treba za vsak naslov odgovarjajoč nagradni kupon. Kdor še ni kupil »Družinske pratike«, si jo še lahko preskrbi do konca februarja. Poznati podli komunizem, njegov nauk, njegove cilje in taktiko, je nujnost časa. Vse to nant nudi v klasičnem slogu brošura KGMUHEZEM — Njegov pravi obraz — Prvi letošnji komet, ki sta ga v decembru 1942 med seboj neodvisno odkrili zvezdar-na Harvard College Observatory v Cambridgeu (USA) in zvezdama v Konigsbergu, se že po- gledom. "Motila bo sprva le lunina sv polni luni. Ta komet ni posebno izredna pri kazen. Kaže se nam kot meglica s svetlejšim jedrom, ki je narastlo v svetlosti do sedme velikosti. Komet jc razvil tudi reji, ki je bil dolg nad 7 stopinj, kur pomeni v razdalji od zemlje za časa perihclija (prisončja) nad S milijonov km, pa z manjšimi prifKimočki ga ni bilo videti. Fotografija ga je jasno pokazala. Je razcepljen na dvoje in nitkasto razpreden. Dne 6. februarja je komet dosegel najmanjšo razdaljo od sonca in zemlje, od sonca 207 milijonov kin, od zeml je 34 milijonov. Ti podatki so posneti iz poročila vatikanske zvezdarnc. Bil nuni je torej bližji kukor Venera v svoji najmanjši razdalji od zemlje, lz megličaste oblike v tej razdalji moremo sklepati, iz kako tenke tvarine so kometi. Kometova pot gre zdaj, do t. marca blizu nad sprednjo spodnjo zvezdo preko četverokotnika Velikega voza. Pozneje ga bodo mogli zasledovati le večji daljnogledi. — Nesreče na deželi. Vladimir Čuden, 13-letni zidarjev sinček, si je pri padcu na Dobrovi zlomil desnico. — V Trebnjem je na cesti padel in si zlomil desnico posestnikov sin, 28 letni Ivan Anželj. (SBBBBBBBBaaBHEnalBBaBaBHRBSBHBasH BERITE IN ŠIRITE »SLOVENCA«! etloba |io J profesor Konzulov, je 30. januarja odprl v bolni mednarodno razstavo pedagoških knjig, ki so jih dosedaj izdale države, katere so med seboj ideološko in vojaško povezane v borbi proti boljševizmu. Na razstavi je zastopana tudi DNU predvsem z deli, katerih vzgojna tendenca temelji na osnovah državnega nacionalizma. a in zi Z Gorenjskega eiifa - ©«1 trn isa tmn Odlikovanja in postavitve železniških uslužbencev. Pred nedavnim so bili na Jesenicah na posebni slovesnosti odlikovani naslednji uslužbenci prometnega urada državne železnice: Anion Klingenbock, železniški inšpektor na Jesenicah, Alfred Torker, železniški inšpektor in pred-stoinik v št. Vidu-Vižmarje in Heinz K6pke, železniški tajnik in predstojnik v Hrušici. Postavljeni pa so bili: Primož Felsner, predstojnik v Kranjski gori za progovrtega mojstra, prav tako sla bila za progovne mojstre postavljena Ivan Kampelj, predstojnik v Boh. Bistrici in Otmar Kofler, predstojnik v Kranju. Ambrož \V61witsch na Jesenicah je bil imenovan za sprevodnika vlakov, Anton NVagner za vlakovodjo, prevzeta v uradniški stalež in postavljena za sprevodnika II ■ . t . 1 PlnUniinna ln lloinripVl VVoS. letih še povečal. Prav tako bo tudi število knjižnic na Spodnjem Štajerskem še povečano, dokler ne bo zadnja vas premogla svoje knjižnice. Pri ureditvi knjižnic so vse občine pazile, da uredijo knjižnične prostore prijazno in smotreno. Pri izbiri knjig je bila odločilna narodnostna vzgoja. Knjige v teh knjižnicah 6e lahko dele v štiri skupine: 1. jiesni-ške zbirke; 2. dobro pripovedništvo; 3. jezikovno neoporečni sodobni romani iti* 4. strokovna literatura in r>oljudno znanstvo iz vseh strok. Matura na gimnaziji v Mariboru. Na takoime-novani Kernstockovi višji šoli v Mariboru so imeli 12. maturo pod predsedstvom višjega šolskega svetnika Cireila. Maturo so napravili naslednji: Otmar Bein. Bokzauin Witold, Brišnik Valter, Der-moutz Edita, Felber lise, Hofstatter Oskar, Krau-tinger Otto, Nachtigal Charlofta, Neger Eleonora. \Volf Max, šerer Ellrida, Šolgar Ana, štampah vlakov sla bila Jožet Einberger in Heinrich Wei- | Margareta, Ternik Irma, Thalman Gerhard, Wie6-ser. Za kretničarja je bil postaljen Franc Hac. . tlialcr Franz, \X'ressner Ana. it 1.1 i .... :i. -»< .i iiKorlo 7nlft7nicl.,i lnwmai'nnin /1 v n 1» vln/lni Uradni predstojnik promelnjr.a urada železniški svetnik Jožef liulpinger jo odlikovancem čestital v nagovoru. 3 Na Brezjah je bilo v nedeljo zborovanje, ki se ga je udeležilo blizu 200 članov. Krajevni skupinski vodja Rindler je z navdušujočimi besedami opisal gigantsko borbo nemškega naroda za bodoč; nost Lvrope, borbo, katere sad bodo uživala tudi bodoča pokolenja iz Brezij, Alošo odobritvi hrvatskega finančnega ministrstva stojiila v izvenkonkurzno likvidacijo. Nove občine. Notranji minister NDH je s svojo naredbo ukinil upravno občino Vojkovac v kri-ževskem okraju ter je namesto prejšnje občine ustanovil novi upravni občini Carevdar in Glogov- 11103 Materinska zaščita. Med zastopniki NDH in I namreč prevzame za svoje člane skupno vse blago Nemčijo je bil podpisan sporazum, po katerem uživajo vso zaščito, ki jo nudi nemškim materam nemška zakonodaja tudi tiste hrvai6kg matere in žene, ki so zaposlene v Nemčiji. Hrvatsko zastopstvo v Sofiji. Pred dnevi je odpotovala v Solijo delegacija hrvatske vlade, ki bo v bolgarski prestolnici podpisala z bolgarskim zunanjim ministrom pogodbo o podeljevanju pravne pomoči med obema državama. Diplome staršem pndlih hrvatskih prostovoljcev. Prejšnjo nedeljo jc v Zagrebu tamošnji nemški vojaški poveljnik general Kossack ter ga potem ona sama deli dalje. Tako je aprovizacija nabavila v mesecu decembru in januarju za svoje člane večje količine usnja, sukanca in nekaj tekstilnega blaga. Od živil je preskrbela za svoje odjemalce 600 kg posušenih sliv, 3000 kg krompirja, 250 kg jabolk, 123 kg mezge, 100 kg masti ter po 65 kg mila in pralnih praškov. Mesa je imela na razpolago za svoje člane okoli 200 kg. Vrednost nakupljenega in razdeljenega blaga presega 293.000 dinarjev. Aprovizacija prevzema za svoje člane kadilce tudi ves tobak, ki ga dobe na nakaznice. Drobna ljubljanska kronika Sobotni živilski trg. Podjetno bran.icvko na Vodnikovom živilskem trsu zdaj, ko so jo dno že procoj podaljšal, pričenjajo 7. urejevanjem svojih zalog na stojnicah žo pre-coi poprej, kakor pa ho imelo navado v pozni in hudi zimi. Življenje na trgu pa se vedno oživi šele okoli devetih. Bohotni živilski trn je hil navaden. Na veliko izbiro jo bilo gorizijske evetnče po maksimalnih cenah Vsi prodajalci so danes imeli vzorno napisane cono za vsako blago. Na izbiro so bile v soboto na trgu lepe in sočno limone. Povpraševanje po pomarančah so .10 povečalo. Ljubljančani ljubijo ta lepi južni sad, ki jo zdaj najboljši. Vsakdo so rad resnično posladka 7. lepo in rdečo sicilijansko pomarančo. Ker je bil zjutraj še pri moren februarski mraz, so trnovske pridelovalko pripeljale in razpostavile svojo zelenjavo in povrlnino v skrbno pnkrillh košarah. Tudi okoličanke, zlasti iz okolice dobrunjsko občine, so prineslo na trn razno potrobščlne. rredavanje o hlgljeni ln zdravju. Na tretjem rednem predavanju za služkinje ho preduvala o zdravju in higijeni gospa dr. Zitko .Tožica in sicor danes, v nedeljo dne 21 febr. ob pol 5 popoldne v dvorani Pokrajinske delavsko 7.VC7.0, Miklošičeva e. 22. Vabijo se vso služkinje in tudi gospodinjo in d ruši, da se tega predavanja ude eze. Vstop jo brezplačen. Vabi odbor Sindikata jiišno gospodinjskih poslov. Zalivala. Elizahotna in Vlneenoijeva kon ferenca v Trnovem se zahvaljujeta e trinog Leskovic za lir 100- in ^družini Gomil; Sek-Skor za iir 100.—, «1 ».a jtn (tarovaii konferencama mesto venca na crrob t go«P-Martina Humeka. Bor povrnil Društvu »Dom slepih« v Ljubljani «0 da rovall: družina Capek in gospa Muruška Gregorič namesto venca nn krsto pok. gospoda Mrtina Humek, lir 150. Gospod Stra-žišar Avgust, trgovina z železnino, Gospo-avetska cesta 2, lir 200. Plemenitim darova-teljem najiskrenejša zahvala. Opozorilo. Frančiškanski oder ohvešča svojo občinstvo, da ho prva prihodnja predstava danes teden 28. februarja oh 5 popoldne in sicer bo uprizorjena veseloigra »Ulica it. 15«. Vstopnico se bodo dobile od četrtka, 25. febr. dalje v trgovini Sfiligoj. Na to predstavo žo danes opozarjamo in vabimo k obilni udeležbi. — Frančiškanska prosvela. Danes ob 5 popoldne bodo dekleta Dekliškega doma M Pomočnico, Karlovška o. 22, ponovno uprizorila nad vso zanimivo Igro »Ljudmila«. Priporočamo, da si preskrbite vstopnice pravočasno! »Pričarani ženin«, burka v treh dejanjih, bo vprizorjenn danes, ob petih popoldne v frančiškanski dvorani. Dn solz se boste na-sinciali komičnim zapletijajem okoli ženina iz Amerike, za katorega so potogn.in čevljar-ieva žena Lenka za svojo hčer Urško, a ga dobi sosedova Cilka. Za vstopnico je veliko povpraševanie Zato si jih preskrbite v predprodaji pri duovnl blagajni od osme dalje. Vsi novi naročniki »Knjižic« dobijo vse letošnje številke, za nagrado pa šo »Duhovni koledarček 1043«. dokler no poldo. — Ljub-llHiičanll Naročite se na te lepo in ceneno K n iižicc T/.ha.ia.io vsak mesec. Naročnina 1.1 u- v«,olrtvrt unrelemnio žnnnl uradi, samostanski "vrnW.il. " Mladinska založba in uprava na Rakovniku. V veseloigri »Lažnivec«, kl Jo je spisal Goldoni, jo glavni krivec: mladost in ljube- zen. Vsi, ki boste prišli gledati lnži, verjemite mi, veseli boste odšli in povedali tistim, ki še niso videli zaplete iu razplete laži. Kakot Ka.il Kjet Rokodelski oder, Petrarkova 12. Goldoni: »LAŽNIVEC«, veseloigra, danes popoldne ob 5. Poslužito so predprodaje dopoldne od 10 do 12 in dve uri prod pričetkom. Društvena pisarua, Petrarkova 12-1., desno. Poncsrečncl v LJubljani. Mizarjeva žena, 38-letna Uršula Kllnarjova se je močno vsekala v lovieo pri cepljenju drv. — Zasebnica. 85-letna Jozofa lllažonova si jo v sobi pri padcu zlomila de9no nogo. — Hud pes .ie ugriznil Elizabeto Klavžerjovo, 24-loluo ženo zasebnega uradnika. Gledališče OPERA. Nedelja, 21. februarja ob Id: »Tlials«. Izven. Cene od 28 lir navzdol. — Ponedeljek, 22. februarja: zaprto. — lorok, 23 februarja oh 17: »Janko In Metka«. Premiera. Red promierski. — Bredn, 21. febr. oh 17: »Beg lz seraja«. Red »reda. J. Massenct: »Tlials«. Opera v sedmih slikali. Osebe: Athanael - Primožič, Nieias — Sladoljcv, Patenion — Dolničar, suženj — Orcgorin, Thais — Heybalova, Krohila — Mlejnikova, Mirtala — Pola.1nar.ieva, Albina - špahova. Solo plešejo: Bravnlčarjevn, .JapljevH. liemškarjeva, Kirbos in Pogačar. Dirigent: N'. fclritof. režiser: O. Dcbovoc, zborovodja: R. Slmoniti, koreograf: in*. P. Golovin, scenograf! A. Gorlovičeva, načrti za kostume: J. Vilfanova. I)«AMA. Nedelja. 21. februarja ob 17.30: » Ljubljano lo dajmo!« Izven. Cene od 20 lir navzdol — Ponedeljek, 22. februarja 0I1J.1: »Snegiiljčlia«, zaključena predstava zn tilL. .1. Ogrlnc: »V LJubljano Jo dajmo!« Veseloigra v treh dejanjih. Osebe: Srcbrin — Cesar, Kotija t- I>. Juvanova, Marica — Levarjeva, Cena — Starčeva, dr. Snoj — Dronovec, Pavlo — Peček. Neža — Rakar-ieva, dve priči: Benodičič in Brezigar. Režiser: Milan Skrbinšok. Sconograf: inž. E. Franz. Naznanila ROKODELSKI ODER. Nedelja. 21. febr. ob 5 popoldne: Goldoni: »LAŽNIVEC«. Opozarjamo na predprodajo vstopnic, ki ho nn daii predstave od 10 do 12 in dve uri pred pričetkom v društveni pisarni, Petrarkova 12-1., desno. RADIO. Nedelja, 21. fehruusrja. 8 Nnpoved časa Poročila v italijanščini — 8.15 Koncert orgnnista Giovannlja Guzzinija — 11 Prenos pelo maše iz Bazilike 1'resv, O/,na-non.ia v Firenzi — 12 Razlaga Evangelija v Italijanščini (O. G. B Marino) — 12.15 Razlaga Evangelija v slovenščini (O.K Seko-vanič) — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Lahka glasba — 13 Napoved časa. Poročila v Italijanščini 13.10 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.12 Pisana glasba — 13.10 Oporna glasba nn ploščah — 14 Poročila v italijanščini — 14.10 Koueert radijskega orkestra in komornega zbora vodi dirigent D M. Sljaneo. Slovenska glasba — 15 Poročila v slovenščini — 17.15 Inž GOit.lUP Serge.i: Proizvodnjo niožnosll na Ljubljanskem barju (s posebnim ozlrom na vrtnarstvo in sadjarstvo) kmetijsko predavanjo v slovenščini — 17.35 Koncert kvinteta harmonik — 10.30 Poročiln v slovenščini — 19.45 Komorna glasba — 20 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 20.15 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 Filmsko glasbo Izvaja orko-ster, vodi dirigent Angelini — 21 Simfonični koncert vodi dirigent A. La Rosa Paroiii — 22 Predavanje v slovenščini — 22.10 Moderne pesmi izvaja orkester, vodi dirigent Zcme — 22.45 Poročila v. italijanščini. Ponedeljek, 22. februarja. 7.30 Operetna glasba — 8 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 12.20 Plošče — 12.30 Poročtta v slovenščini — 12.45 Klasična glasba — 13 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 13.10 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboro-žonih Sil v slpvenščini — 13.12 Koncert radijskega orkestrn vodi dirigent D. M. Sija-nee. — Glasba za godalni orkester — 13.40 Pisana glasba — 14 Poročila v italijanščini — 11.10 Domovina v vojni — himne in pesmi izvajata orkester in zbor — vodi dirigent Gallino — 14.50 Simfonična glasba — 15 Poročila v slovenščini — 17 Napovod časa — Poročila v italijanščini — 17.15 Prenos iz Rimskega gledališča ELISEO: Koncertu organizira Rimskn Kr. filharmonična akademija. — Komorni koncert — 18.30 Prenos javnega simfoničnegn koneorta iz dvorano »Union«: koueert vodi dirigont D. M. Sija-nec, sodeluje pianist Bojan Adamič — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Lahka glasba — 20 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 20,15 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 Simfonične priredbe Iz filmov: simfonični orkester družbe El AR vodi dirigent Ferrero — 21.25 Godba — 21.45 1'ro-davanie v slovenščini — 21.55 Orkester pesmi vodi dirigent Angelini — 22.20 Klasični orkester vodi dirigont Manuo — 22.45 Poročila v italijanščini. LEKARNE. Nočno službo tninjo lekarne: v nedeljo: dr. Kmet. Bleivveisova c. 43. mr. Trnkoezy, ded., Mestni trg 4 in mr. Ustar, Selenburgova ul. 7. V ponedeljek: mr. Bn-knrčič. Sv. Jakoba trg 9, Rnmor. Miklošičeva o. 20 ln mr, Murmnyer 11., Sv. 1'otra o. 78. Nedeljsko zdravniško dcžnrno službo ho opravljal od soboto od 20 do s zjutraj mestni višji zdravnik dr. Clbcr Fran, Štefanova ulica 7. Počasi zdaj It že prihaja spoznanje, da ne gre za Nemčijo ali za os, temveč za Evropo Sedanji položaj na vzhodnem bojišču — piše poročevalska družba »La Corrispondeoza« — Je vzdramil tiste, ki so bili slabo razpoloženi, ali jim je bilo vsaj vseeno, kako poteku boj za bodočo usodo Evrope. Zlasti v nevtralnih državah zdaj že počasi prihajajo do spoznanja, da v boju z boljševizmom ne gre za Nemčijo ali za Os, pnč pa v resnici za vso Evropo. Počasi že razumejo, da v boljševiški Evropi ne bi bilo nevtralnih »otokov blagostanja« ln da družabni red, ki tvori ▼ veliki večini evropskih deželfi temelj socialne zgradbe, ne bo preživel zmage boljševiške Rusije. Proti takšni reakciji na dogodke, ki se odigravajo na vzhodnem bojišču, gotova propaganda, ki jo vodijo iz Londona, postavlja trditev, da Velika Britanija in Združene ameriške države ne bi nikdar dopustile popolne zmage Sovjetske zveze. Anglosaksonske države naj bi skupno jamčile svobodo ter politično in socialno varnost evropskih narodov (razen Nemčije in Italije) pred Sovjetsko Rusijo. Ista britanska propaganda prijiominja, da je vse to, kar so sedaj dogaja, britanska politika pričakovala. Narodni socializem in boljševizem da se bosta borila toliko časa. dokler nazadnje ne bosta oba »likvidirana«. Po tej vojni da niti Nemčija niti Sovjetska zveza ne bo dobila nadvlade nad Evropo. Edini, ki bi bili zmožni urediti evropsko edino, da bosta Amerika in Britanija. Glavo v pesek, kakor noj V vseh časih so živeli možje — pripominja k temu »La Corrispondenza« — ki so v trenutku bližajoče se nevarnosti vtaknili glavo v pesek kakor noj. V pojasnitev, kakšni so ti prostovoljni slepci. se zdi, da je na mestu opozorilo, ki ga je izrekel mož, o čigor veljavi ni mogoče dvomiti. Lord Beaverbrook, ena najpomembnejših osebnosti v Veliki Britaniji, velik Churchillov prijatelj, mož, ki mu Churchill zaupa vse, kar se razgovarja z Rooseveltom. je govoril v zgornji zbornici o angleški politiki do Rusije in o angleških pošiljkah Rusiji, ki so po mnenju lorda Beaverhrooka še vedno nezadostne. Pozival je lorde, naj se z vsemi silami zavzemajo za to, da bi Anglija poslala v Rusijo več, kakor pa je pošiljala doslej. V svojem odgovoru na nekatere pripombe članov angleške zgornje zbornice je lord Beaverbrook dejal dobesedno: »Samo bedaki lahko mislijo, da bi bila popolna ruska zmaga lahko nevarna za britanski imperij. Vsak pameten človek v britanskem imperiju bo od veselja poskakoval, ko bo Rusija zmagala in vzpostavila svoje gospostvo nad Evropo.« Ta Beaverbrookova izjava pa ni osamljen primer. Ameriški list »NVashington Times« prinaša članek, ki v njem stoji zapisano dobesedno tole: »Nihče v Združenih ameriških državah se ne bo začudil, če si bo Rusija hotela priključiti dele Poljske, Besarabijo, Moldavijo, Dobrudžo. Bolgarijo in Jugoslavijo in raztegniti «voj vpliv do Perzijskega zaliva.« Nek drug ameriški časopis pa piše: Bela hiša se je naveličala, da bi jo vsakih 20 let vlekli v evropske vrtince in se ogreva za misel, prepustiti Sovjetski zvezi, da ona ustvari trajen red v Evropi. Te besede brez dvoma dokazujejo, da so se Amerika in Anglija na eni ter Sovjetska Rusija na drugi strani sporazumele glede tako imenovane »nove ureditve Evrope po vojni«. Samo norec lahko misli, da bi v primeru ruske zmage Angleži in Amerikanci mogli prekršiti ta dogovor r Moskvo. Ce Nemčija podleže v boju z boljševizmom, to so pravi, če niti najmočnejša vojska na svetil ne more premagati rdeče armade, sp ruski val prav gotovo ne Iki ustavil preesmi, 42. reka na Hrvatskem, 44. mesto na Nizozemskem, 46. pastirska domačnost, vaška prisrčnost (tujka), 47. žensko ime, 4S. čad, 49. starorimski denar, 50. ud družine, 51. Cankarjeva povest, 52. odrska priprava, 53. afriški ptič, 54. gozdni ptič. 55. letenje, polet. 56. me6to v severni Italiji, 57, masaža, vtiranje, 58. prebivalec Estonske, 59. loščilo, 60, daljava. Navpično: 1. slovenski znanstvenik (Bajke in pripiovedke), 2. grška 6veta gora, 3. vreta mesa, 4. vzhodni krivoverec, 5. nauk o govorništvu, 6. iznajdba, 7, kovaška priprava, 8. pripadnik izumrlega naroda, 9. veronski slikar (1528—1588), 10. del 6trehe, 11. nepoklicni delavec, 12. nemški vladar, 13. del Makedonije, 14. močvirski plin, 15. francoski antropolog (1830—1911), 16. vstajenje, 17. angleški gospodarstvenik (1842—1924), 18, grški TEU KINO MATICA DVA F1L.M A DNEVNO! Ob delavnikih ob 14.30 In v nedeljo ob 10.80 • Pustolovci«. Ob delavnikih ob 16.30 In v nedeljo ob 14.30, 1 fi 30 ln 18.30 »Krvava obzorja. Dlielnlnuoi Napeta kriminalna zgodba z rusiuiuvei varljetejsklml točkami, glasbo tn plesom. — Camilla Horn. Ita Rina, Ivan Petrovlfl. Vruaua Najsenzactonalnejsi film sezone! niVdVd - Lulsa Forlda v vlogi boljševi-«h««>i>i Sko komlsarke Darja | • Osvaldo ROZOrja Valentt, Rolf VVankaj VRlenttna Corteset — Režijska In IgralskB umetnina I risu. kino SLOGA Teiko pričakovani ln taieljenl film Je tm »Prepovedana glasba« s baritonom Tito Oobbl t glavni vlogi. Poleg njega Marta Mero.ader. Loredana. Carlo Romano Predstave od 14 30 ure dalje Konee ob 80.15 rEU KINO UNION "-1" Filmsko delo It modernega Jlvljenja »Zapeljivka« V glavnih vlogah Adrlnno Rlmoldl. Dina Sassolt, Carlo Romano ln drugI..'. PRUDSTAVEi ob delavnikih ob 1« In 18 15 s ob nedeljah ln oraznlklh ob 10 30. 14 30 1(30 In ob 18.30 KINO KODELJEVO Telefon 41-«4 DrugI del »pnr.ao. filma »Malajski plratje« »Dva tigra« Masslmo Oirottl-Atanova Izvrstna burka najholj komičnih zapletljajev »Nezvesti soprog« Han« Moser, Theo Llngen-Luole Eogiiioh Predstave: nedelja 14 30 ln 17, delavnik 17.30 basničar, 19. prelaz med Pe6aro in Riminijem, 35. starorimski odličnik, 36. pripadnik izumrlega naroda, 38. ostrivec (tujka), 39. arabski naslov. 40. telo, jx»stava, 41. malik (tujka). 42. del vojskovanja, 43. žensko kretno ime 45. ud družine. Rešitev križanke št. 74 Vodoravno: 1. otrok, 6. Kserkses, 14. Iberec, 20. rvač, 21. oratar, 22. Azezol, 23. ave. 24. ne-katoličnn, 25. anali, 26. Pan, 27. agonija, 30. kukavica, 32. Jera, 34. Mav. 35. igumon, 37. slučaj, 42. ahat, 44. Enns. 45, rtič, 47. okis, 48. oporoka, 50. njiva, 51. enakost, 52. lepotec, 53. tekač, 34. tarok, 55. tank, 56. agava. Navpično: 1. ornamenf, 2. tveganje, 3. Rakovnik, 4. oča, 5. kot, 6. kroj, 7. Salamina, 8. etika, 9. račun, 10. krak, II. Sana, 12. Ezav, 13. sani, 14. Iza, 15. Beia, 16. Elija, 17. Ra, 18. Eva. 19. cena, 26. pehota, 28. nisva, 29. igrač, 31. Capek, 33. rakev, 36. UTET, 37. skok, 38. list, 39. usta, 40. čoln, 41. jopa, 43. taca, 46. čar, 47. oko, 49. rog. Nogometno prvenstvo od nedelje do nedelje V torkovem poročilu o državnem nogomet- Ervenstvu smo zapisali, da nosi zastavo spet ivorno. Borba v Rimu ni bila lahka; ugledno moštvo Lazia, čigar napadalno vrsto vodi izkušeni Piola, je napelo vse sile, da bi si zagotovilo vsaj neodločen izid. Ves trud rimske enaj-storice pa je bil zaman; 25.000 gledalcev, ki so prisostvovali tekmi, je moralo že v prvem polčasu priznati, da gre Livomu po vsej pravici sloves moštva, ki nosi zastavo. Livorno je zma- ?;al z 0:1 in po premoči v igri bi bila razlika ahko še večja. Preteklo nedeljo je zlasti presenetila Bologna, ki je odpravila Ambrosiano s 3:1. Znamenje, da je Bologna v sijajni formi. Isto valja seveda tudi za Livorno. Oba junaka pretekle nedelje — Bologna in Livorno — se bosta spogledala danes na igrišču slednjega. Ko je Ambrosiana naletela na Bologno, je morala odložiti zastavo; ali se bo zgodilo tako tudi Li-vornu? Če ne bi imel Livorno prednosti lastnega igrišča, bi bilo to zelo verjetno: tako pa je bolj verjetno drugo, da si bo Livorno k svojim 29 točkam pripisal še eno ali dve. Spored 21. kola je tale: Trieste: Triestinn Milano, Vicenza: Vicenza — Venezia, Firenca: Fiorentina — Torino, Rim: Roma — Liguria. Genova: Genova — Atalanta, Torin: Juventus Lazio, Livorno: Livorno — Bologna, Milan: Ambrosiana — Bari. Od vodilnih moštev, med katera lahko prištevamo prva štiri (glej razpredelnico!), je gotovo, tla bo Ambrosiana premagala Bari in dn bo imela nocoj že 29 točk. Torino in Juventus imata precej močne nasprotnike in je verjetno, da bo prvemu ali drugemu to nedeljo sjx»dletelo. Za nogometno prvenstvo dunajskega okrožja so odigrali preteklo nedeljo samo dve tekmi. Dunajski Sc je premngal WAC s 3:1. FAC pa je odpravil Rapid kar z 7:1. V prvenstveni razpredelnici vodi Dunajski SC z razliko v golih 26:10, sledita pa Vienna in WAC. v prejšnjih časih naselili jto Balkanu, v domovino. Ia njihova vrnitev ni bila samo v interesu beguncev samih, pač pa naj bi koristila tudi turški državi, ki ji gotovo ni vseeno, koliko prebivalstva ima. Prvi pomembnejši načrt za vrnitev turških izseljencev v domovino I>a je izdelala šele republikanska vlada po krvavih osvobodilnih bojih. Kemal Ataturk jo bil tisti mož, ki si je zamislil ta velikopotezen načrt in ga sklenil tudi izvesti. Izseljeni Turki naj bi se po tem njegovem načrtu vrnili v domovino na podlagi dogovora o izmenjavi prebivalstva. Grki, ki so ostali na turških tleh, naj !>i se vrnili v Grčijo, Turki, naseljeni v Grčiji, pa v Turčijo. Glavni namen tega načrta je bil. odstraniti iz Anatolije, to se pravi Male Azije, pripadnike grške narodne manjšine, zato pa naj bi ee potem vrnili v Turčijo pripadniki turške narodne manjšine na Grškem. To je bila v vsej zgodovini prva izmenjava prebivalstva med dvema državama. Bila pa je to tudi nadvse modra politična poteza, zakaj na eni strani naj bi zamašila luknje, ki jih je povzročila vojna med turškim prebivalstvom, na drugi strani pa naj bi enkrat za vselej preprečila nesoglasja med Grčijo in lurčijo. Leta 1923. jc Kemal Ataturk ustanovil posebno ministrstvo za izmenjavo prebivalstva, ki je začelo takoj z vnetim delom. Po zaslugi te nove ustanove se je še isto leto vrnilo v domovino — kakor pravi jvoročevulec »CE« iz Aten — 50.259 turških družin oziroma t%.420 oseb. Vsj so prišli iz Grčije. Približno enako število Grkov pa se je istočasno vrnilo s turškega o/emlja spet nazaj v Grčijo. Naslednjo leto se je število Turkov, ki so se vrnili v domovino. še /višalo in prav tako seveda tudi število Gritov, ki so po dolgih letih lahko spet videli svojo domačo zemljo, število Turkov, ki so se vrnili, se je dvignilo na 20«.RS6 ljudi, ki so pripadali 52 221 družinam. I udi tokr.it so vsi ti prišli p) veliki večini iz Grčije. Konec leta 1*)2+. je bilo veliko izmenjavanje prebivalstva me*i (Irčijo in Turčijo v glavnem končano, vendar pa se je tudi še v poznejših letih to preseljevanja oziroma vračanje v domovino nadaljevalo, čeprav v dokaj manjši merj kot v letih 192^ in 1924. Do leta 1929 «e je vssko leto vrnilo v domovino približno še kakšnih 30 do 40 tisoč Turkov. Medtem pa «o v Turčiji ukinili ministrstvo za izmenjavo prebivalstva, namesto njega pa so ustanovili poseben urad pri notranjem ministrstvu. Od 'leta 19^4. dalje so vračanje Turkov v domovino uredili po načelih čim večje koristi, ki bi jih imelo od vrnitve rojakov v domovino turško narodno go«jiodnr'tvo. Dočim prvotno niso imeli pred očmi drugega kot le to, da bi svojce, ki so bili v tolikšnem številu raztreseni po tujih dežplah, nekako rešili, da se ne bi v tujini poizgubili, so od leta 1934. dalje storili vse, kar se je le dalo, da bi tem svojcem dali novo, boljšo eksistenco Vsaka družin ' <* dobila svojo h i š i c o s tremi sobami in hlevom. Dali so ji potrebnega poljskega orodja in kos zemlje v obdelavo. Čim slabša je bila zemlja, ki jo je kdo dobil, tem več so mu jo dali. Tako so Turki svoje rojake, ki so se vrnili v domovino, naredili v najkrajšem času za koristne člane narodne skupnosti. Odkar so na ta način podpirali svoje rojake, ki so se odločili zn vrnitev v domovino, ter skrlx»Ii za njihovo človeka vredno življenje, se je začelo vračati v domovino vedno več Turkov tudi iz drugih balkanskih dežela, kakor na primer iz Bolgarije in iz Romunije. Vsako leto se je vrnilo v Turčijo 'V) do 40 tisoč ljudi, leta 1935. pa celo okrog 50 tisoč. Od tega leta dalje pn je to preseljevanje začelo počasi pojemati. Leta 1939 jih je bilo samo še 21, leta 1940. le 15 tisoč, v letih 1041. in 1942. pa približno tO do 2 tisoč. Točnih številk sicer še ni na razpolago, vendar računajo, dn sc je lani in predlanskim vrnilo iz balkanskih dežela morda le nekaj več ko 10 tisoč o«eb. V celoti «e je od leta 1934. do danes vrnilo iz Bolgarije 110.000. iz Romunije pa kakšnih 90.000 Turkov. Turški urad za vračanje turških rojakov v domovino računa, da se bo tudi še v bodočih letih preseljevanje Turkov iz balkanskih dežela v domovino nadaljevalo, čeprav ne v tolikšnem številu kakor v zadnjih letih. Zadnji »zdihljaji« torpedirane ladje Zadeta ladja se lahko potopi v različnih legah, najhitrejši konec pa dožive s strelivom natovorjene ladje Kadar beremo vojna poročila, ki govore o potaplanju sovražnikovih ladij, se nam nehote vsiljuje vprašanje, kako se vendar torpedirann ladja l>ori s smrtjo. Pri odgovoru na to vprašanje je treba uj>oštevati naslednje: Vse je odvisno od tega, kam je bila ladja zadeta, v sprednji, ali v zadnji konec, ali pa v sredino, oziroma »v polno«, kakor pišejo v vojnih poročilih. Odvisno je torej od tega, kam je najprej vdrla voda. Vzemimo, da je torpedo zadel ladjo v sprednji konec. V tem primeru se najprej začne pogrezati zadeti konec ladje. Voda se počasi jio-mika čez ladjin krov, nasprotni, nepoškodovani konec ladje pa se vedno bolj dviguje^ nad morsko gladino. Nazadnje se ladja postavi po-koncu, kar se z drugimi besedami pravi, da je ladja odigrala svojo vlogo. Brž se začne f>o-grezati navpično v morje. Če je bila v trenutku, ko je bila ladja zadeta, na njej razobešena zastava, opazimo, kako vihra v trenutku potapljanja navpično proti nebu, to pa zaradi vetra, ki nastaja spričo tega, ker iz ladijskega trupa z vso silo uhaja zrak, Redkokdaj se zgodi, da bi se 'ladja jvotap-ljala v svoji vodoravni legi. Pripeti se to takrat, kadar je dobila luknjo kje v sredini ter zato voda enakomerno zaliva notranje ladijske prostore. V takšnem' primeru lad ja v svoji vodoravni legi počasi izginja pod morje. Kadar pa torpedo naredi kje v sred^i ladjinega trupa izredno veliko luknjo, se lahko zgodi, da se ladijski trup prelomi in se potem vsak del zase pogrezne v morje. Posebna vrst« ladijske »smrti« pa je tista, kadar se ladja zaradi zadetka zvrne. Ladja, ki je dobila luknjo na levi ah na desni strani, se zaradi vdirajoče vode toliko časa nagiba na stran, dn izgubi slednjič ravnotežje, se povezne in spodnji del njenega trupa pogleda nad morsko jiovršje. Nekaj časa «e v takšni legi še lahko dr/i no površju, in sicer le toliko časa, dokler voda ne zalije notranjih njenih prostorov, potem pa se, čeprav v vodoravni legi, hitro potopi. Podmorniške posadke, ki so v prejšnji svetovni vojni imele priliko opazovati, kako se torpedirane ladje pitapljajo, so prijMivedovale, da so v plitvih vodah celo slišale, kako takšna lad ja zadene ob dno morja in kako se stro debele plošče in druge ladijske naprave. Najhitreje pa se potope tiste torpedirane •ladje, ki vozijo strelivo. Smrtni boj takšne ladje traja navadno le nekaj sekund. Prav za prav to niti ni več boj, pač pa »usoda, ki je pisana...« Ladja, ki je natovorjena z razstrelivom, navadno eksplodira, čim je huje zadeta, ter zleti v zrak. Ce pa je ladja natovorjena z lahko vnetljivimi snovmi, kakor na primer z oljem, bencinom, d-rvini ali kemičnimi izdelki, izbruhne v primeru, če jo zadene sovražna to-topovska krogla ali torpedo, na njej silovit požar, ki ladjo pri njenem potapljanju zadržuje. Novi iznajdbi na polju letalstva Na Japonskem letala z dodatnimi, v Ameriki s steklenimi krili V eni zadnjih številk smo objavili daljši j preveč ne ovirajo in da ta.ko lahko čimprej članek, ki ga je o sovjetskem letalstvu napisal prileti nazaj na svoje oporišče, — »AmIZImm ,1, M i i r, 1r .. n L ^ \ 1 n n J I I n 1 rl 1 l^/A v italijanskem tisku neki Maner Lualdi. Po svojih ugotovitvah, ki jih je podprl s podatki, objavljenimi tudi v tisku Osi sovražnega tabora, prihaja do sklepa, da je rusko letalstvo po številu sicer močno, da pa število samo še daleč ni odločilno za dosego končne zrnate. Odločilna da je vojaška izurjenost in bojni duh, ki edini prinaša uspehe. Omenjeni italijanski časnikar piše med drugim tudi, da so ruska letala že precej zastarela, da Rusi nimajo kakšnih posebnih lastnih izumiteljev na tem polju in da so le zvesti posnemalci tujih graditeljev letal. Zato da od ruske strani ni treba pričakovati presenečenj s kakšnimi najsodob-neje zgrajenimi letali domače izdelave. Za konec k svojemu Članku pa Maner Lualdi v dokaz, kako so na primer Japonci iznajdljivi, kar zadeva letalstvo, navaja naslednje: Nekateri dopisniki s tihomorskega bojišča poročajo, da jaj»onsko letalstvo danes že uporablja ' pri svojih letalskih naatopih letala, ki imajo tudi še dodatna krila, l išejo da se takšna letala dosti lažje spuščajo strmoglavo nad sovražnikove cilje in dn znradj dvojnih kril lahko prevažajo dosti več bomb, kakor pa bi jih sicer. K6 takšno letalo doseže cilj, kamor jc bilo namenjeno ter zmeče bombe, potegne svoja I>omožna krila spet nazaj, da ga pri odletu Poročilo ne dodaja nobenih drugih podrobnosti o tej zanimivi novi jajx>ns.ki iznajdbi, zdi se pa, da so doslej to Še samo nekaki poskusni poleti, ki ]>a mnogo obetajo. Če pa so Japonci res iznašli takšno letalo, gotovo ni več daleč, ko lio povsem rešeno vprašanje graditve takšnih letal, katerih /unHnjost bo mogoče med jioletom spreminjati. S tem vprašanjem so se zlasti Amerikanci mnogo ukvarjali ali vsaj govorili o njem. V Ameriki so delali poskuse /. letalom vrste »Tavlor«, letalom, kj bi bilo spleteno iz steklenih vlakenc. Vsaj krila naj bi bila iz takšnih vlakenc. Pravijo, da so to stekleno tkanino izpostavili za dobo šestih mesecev vplivu zraka in da se ni prav nič spremenila Takšna letalu, pravijo, da so lažja, močnejša in odpornejša proti ognju kakor pa običajna dosedanja letala. Poleg tega naj bi to najnovejše ameriško letalo imelo še to dobro lastnost, da se ne napije tako močno zračne vlage, zaradi česar ne postane težje, če je dalj časa v zraku. Tod«, kakor rečeno, v Ameriki so s takšnimi »steklenimi« letalj delali šele pioskuse, in doslej še ni znano, v koliko so se jim res posrečili. »CitnJ In Stri »Slovenca!« & S. Van Dine: Umorjeni Kanarček Dogodanjs vsebina: ?.e več tfldnov ao napadali časopisi načelnik« newyoriko okrožno uprave Johna F. X. Markliama, kur so njegovemu uradu nI posrečilo dokazati krivdo lopovom, ki jih jo policija prijela. Zaradi prohihiolji? ie nastalo v New Vorku lepo Stovilo raznih nočnih lokalov, ki so po nino-nju policijo poslali tudi zavetima in shajališča zločincev. Ko s« jo ztrodll So umor in rop v nekem hotolu in sta bila v zveni s tom zahrbtno ustreljena dva policijska agenta, «a je Markham odločil, da ko bo sam osebno posvetil preiskavi toga zločina. Prav o toin pripoveduje v klubu Vanceju iu S. S. Van Dineju. »Zares lep primeri«, je godrnjal Markham. »Zdaj moram postati celo raziskovalec, ker mi niso zbrali dovolj dokazov, ali vsaj pravih dokazov, da bi bilo mogoče doseči kako obsodim.« Vance je dvignil glavo in so ironično nasmehnil. »Zdi se ml, da je težava v tem,« jo dejal malomarno, >da policija ni izvežbana v zakonitih procedurah in se trdovratno oklepa prepričanja, da dokazi, ki morejo zadovoljiti povprečnega človeka, morejo prepričati tudi sodišče. Odvetniki prav za prav ne potrebujejo dokazov. Treba jim je znanstvenih strokovnih izrazov. Možgani normalnega policista pa so preveč razviti, da bi se mogli ujemati s pedantnimi zahtevami prava.« »Nismo tako daleč,« je ugovarjal Markham, ki se je skušal šaliti, čeprav je napor zadnjih tednov precej razmajal njegovo ravnodušnost. »Če bi ne bilo pravil glede dokazov, bi se moglo zgoditi velike krivice v škodo nedolžnih.^ Tudi zločinec ima pravico, da ga naša sodišča ščitijo.« Vance ja zazehal. »Moral bi bil postati pedagog, Markham. Naravnost čudovito jo, kako si se mogel poglobiti v vso najbolj avtoritativne govorniške odgovore na račun kritike. Kljub temu pa mene nisi prepričal. Gotovo 6e še spominjaš primera Wiscon-sin, o ugrabljenem možu, o katerem je sodišče trdilo, da je bil verjetno mrtev, lil ko se je končno pojavil živ in zdrav med svojimi znanci, jo v zapisnikih še vedno ostala izjava, da je »verjetno mrtev«. Tudi vidno dejstvo, ki ga je bilo mogoče dokazati, da je namreč zares živ, je sodišče smatralo kot postransko stvar, ki ne spada k zadevi. Potem jo šo zelo nenavaden primer — na katerega prav lahko naletimo v tsj lepi deželi — človeka, ki je v eni državi blazen, v drugi pa popolnoma pameten... Priznati moraš, da preprost človek tega nikakor no more doumeti. Tak človek bi menil da je blaznež prav tako blazen na enem bregu reke kakor na drugem. Tudi bi bil mnenja, da človek, ki je živ, ni mrtev.« »Čemu to učeno razpravljanje?« je nekoliko razdraženo vprašal Markham. »Zdi se mi, da so nanaša prav na tvojo sedanjo zadrego,« mu je mirno pojasnil Vance. »Poiicisli, ki niso odvetniki, so to spravili v lepo zagato, kajne?... Čemu neki ne pošlješ vseh policijskih agentov študirat pravo?« »Zares izvrsten svetovalec si!« je odvrnil Markhain. »Prav gotovo bi si ne pridobil simpatij 6vojih rojakov, če bi na njihove kritike odgovoril s tem, da bi jim svetoval, naj ustanovijo na policiji pravne tečaje I« Tedaj nam ostane samo še Shakespearejeva rešitev: »Usmrtimo vse odvetnike!« »Kot začetek,« je dejal Markham, »ti lahko povem, da sem sklenil, da bom osebno vodil vse poizvedbe, ki so potrebno v zvezi z zločini, ki izvirajo iz nočnih lokalov. Včeraj sem zbral vse načelnike svojega oddelka in od zdaj naprej bo izžarevala neposredno iz mojega urada vsa konkretna aktivnost. Poskrbeti 6i hočem take dokaze kakršne potrebujem, da bom mogel doseči, da sodišče obsodi...« Vance jo počasi vzel cigareto iz škatlje in potrkal z njo po naslanjalu svojega stola. »Tako! Torej hočeš nadomestiti oprostitev krivcev z obsodbo nedolžnega?« Markham, ki so ga to besedo zadele, ga je [»ogledal. »Nočem hliniti, da no vem, kam meriš s svojimi besedami,« je dejal nekoliko trpko. »Vrnil si se k svojemu najljubšemu predmetu o manjvrednosti stvarnih dokazov v primeri s tvojimi psihološkimi teorijami in estetskimi hipotezami.« »Brez dvoma I« je malomarno pritrdil Vance. »Tvoja vera v materijalno dokaze je naravnost razorožujoča. Ob njej umolkne moč razuma. Trepetam za nedolžne žrtve, ki jih boš zapletel v svoje zakonite mreže. Iz vsakega obiska zabavišča bos naredil strašno tveganost.« Markham je nekaj časa molče kadil. Kljub živahnemu razpravljanju ta dva moža nista nikdar mogla biti nasprotna drug drugemu. Njuno prijateljstvo je bilo dolgotrajno in utrjeno in kljub različnemu značaju in neenakemu mišljenju, so njuni medsebojni odnosi počivali na trdnem temelju medsebojnega spoštovanja. Končno je Markhain povzel besedo: »Čemu tako obsolnten odpor do vsakega ma-torjalnega dokaza? Priznam, da jc zaradi njih včasih mogoče zaditi s pravega pota, vendar pa mnogokrat neizpodbitno dokazujejo krivdo. Saj je eden izmed naših najboljših pravnikov dokazal, da tvorijo najbolj zanesljivo podlago, tudi če so le postranski Neposreden dokaz je zaradi narave zločina le redkokdaj mogoče dobiti Če bi sodišča bila odvisna samo od tega, bi večina zločincev bila na prostem ...« »A jaz 6em prav imel vtis, da je ta dragocena večina vedno vživala svojo neomejeno prostost!« Markham se ni zmenil za te prijateljeve besede in je nadaljeval: »Vzemimo naslednji primer: Ducat odraslih ljudi je videlo neko žival, ki ie bežala po 6negu in trdi, da je to bila kokoš. Nek otrok pa, ki jo tudi videl to žival, izjavlja, da je bila raca. Po sledovih v snegu je mogoče dognati, da je bila resnično raca. Ali ni torej jasno, da se je večina ljudi motila?« »Pustim ti raco!« je brezbrižno pristal Vance. »Hvaležno sprejmem ta dar,«/ je nadaljeval Markham, »in iz tega izvajam dalje: Ducat ljudi vidi človeka, ki hodi po snegu in prisega, da je bila ženska, medlem ko neki otrok trdi, da je bil moški. Priznati moraš, da bi sledovi moških nog v snegu dovolj jasno pričali, da je bil zares moški in ne ženska?« »Nikakor ne, dragi Justinjan, »je ugovarjal Vance in počasi stegnil noge; »razen če bi mi ne mogel dokazati, da ima človek bolj razvite možgane kakor raca.« »Kaj imajo tukaj opraviti možgani?« je nestrpno vprašal Markham. »Nikdar nisem slišal, da bi možgani bili v zvezi s stopinjami v snegu.« »Gotovo ne s sledovi, ki jih je pustila raca. Prav pogostokrat pa so možgani v zvezi s sledovi, ki so jih naredile človeške noge.« »Me hočeš poučevati o antropologiji, o darvi-nistični prilagoditvi ali o metafiziki?« »Nikakor ne,« ga je pomiril Vanca. »Govorim le o preprostem dejstvu, ki so naslanja na ugotovitev ...« Danes dopoldne ob 9 bo otvoritev Hermesovega reprezentančnega turnirja Agilnj igralci namiznega tenisa se bodo spet zbrali danes dopoldne ob •> v športni dvorani pri Miiliču, kjer bodo začeli s turnirjem klubskih reprezentanc. Spored današnjega tekmovanja, ki bo trajalo do poldanske ure, smo /e objavili. Najvažnejša srečanja bodo naslednja: Bogataj — Požencl, Bogataj — Strojnik A., Poženel — Strojnik R., šubert — Bogataj ter igra med obema bratoma Strojnikoma, med Alešem in Romanom. Prijatelji namiznega tenisa bodo lahko motrili igre naših najboljših igralcev. Športni odsek llcrmesa, ki prireja ta furnir, bo poskrbel za nov način seznanjanja gleda'!cev s podrobnostmi tekmovanja, pa tudi za to, da bodo gledalci ločeni od igralccv. Turnir se bo odvijal tri nedelje po vrsti; danes bodo odigraK prvi del. 28. t. m. bodo nadaljevali, 7. marca pa zaključili zanimivo tekmovanje predstavniških skupin ljubljanskih klubov. šport v kratkem 250.000 otrok do 10. leta starosti se udeležuje redne telovadbe v nemških telovadnih društvih. Doslej je ustanovilo 3500 društev posebne oddelke za najmlajši narščaj. E. Villnplnna je postavil v Barceloni nov državni rekord v hoji na 30 km. S svojim najnovejšim uspehom se je povzpel Villaplana med nujlml jše pešce na svetu. 30 km je prehodil v 2 urah 34 min. 51.? sek. Svetovni rekord v tej panogi atletike ima Schmidt iz Hamburga z znamko 2:30:33.6 V visokih Tatrah so priredili Slovaki svoje državno prvenstvo v smučanju. Prireditvi je prisostvoval tudi minister vojske generul Cot-ios. Najboljši med tekmovalci klasične kombinacije jc bil Slang. V teku na 18 km sc je uvrstil med najboljše, v skokih pa si je z rezultatoma 4-5 in 45 5 rn zagotovil "državno prvenstvo. O dobrih plavalnih časih poročajo iz danskega mCsta Aarliusa. V plavanju na 100 m pro- okvirje s:,;r:KLEiri sto je zmagala Nathansenova s časom 1 min. 6 sek., na 200 m prosto pa llarupova z 2 min. 24.S sek. Obe znamki sta zelo blizu svetovnim rekordom. Ragnhilde llvegerjeve ni bilo na teh tekmah; in če bi bila, je vprašanje, če bi bila prva. Mednarodna zveza za dviganje uteži je potrdila nov svetovni rekord, ki ga je postavil Madžar Jcnoe Ambroži v oboje ročne m potegu / znamko 100 kg. kakor znano, pripada Ambroži lahkemu razredu tcžkoutlctov. SGARAVATTISENENTI S. A., PADOVA Sementi di Ortaggi, Foraggi ecc. Semena za zelenjavo, krmila itd. Chiedere offerte. — Zahtevajte ponudbe. POVEST ŠTEFANA Naročajte SLOVENCA najcenejši slovenski dnevnik Po dolgem trpljenju Je umrl 1. t. m. naš dragi, nepozabni, edini sin ln brat ANTON KRMEC v 21. letu starosti. Vse, kl ste ga poznali, prosimo, molite zanj t Ljubljana, Kranj, dne 18. februarja 1913. Globoko žalujoči: TEREZIJA, mati; CIRILA, ANICA, STANKA, sestre. PO VASI ŽELJI VAM IZDELA UUDSK V LJUBLJANI KOPITARJEVA 6/II v svoji crtalnici razne poslovne knjige, ako niso že v zalogi. Istotako izvrši tudi vsa druga knjigo-veška dela posebno razne vezave v raznih velikostih od preprostih do razkošnih oblik v vseh barvah. Posebni oddelek za izdelovanje damskib torbic, šolskih torbic in sličnih, pasov, de-aarnic, kovčkov in dragega usnjenega galanterij, blaga Vam nndi te pred-meto vedno v lepih, oknsnih in modernib oblikah vsaki čas. CENE SO SKRAJNO NIZKE! POSLUŽITE SE JIH Fo dolgem trpljenju je Bogu vdano umrl v 74. letn starosti naš srčno ljubljeni mož, oče, dedek, brat, stric, tast in svak, gospod PRISTOV ANDREJ nadzornik 1.1, linij v pokoju Blagega pokojnika bomo spremili k večnemu počitku v nedeljo, dne 21. febr. ob 4 popoldne iz kapelice sv. Andreja na Žalah k Sv. Križu- Ljubljana, Radovljica, dne 19. februarja 1043. Rodbine: Pristovc, Dolžanova, Brcgarjeva in sorodslvo. I Z D E L 0 -V A L N I C A HARMONIK FLEISSIOSIP LJUBLJANA BLE1\VEIS0VA 35 V kleti sem pobral dragocenosti, ki so se mi zdele največ vredne, v majhen zaboj. Tudi zapisnk sem vzel s seboj. Nato pa sein zaboj odnesel k letalu, ga dobro privezal in ga potegnil v trup. To bo pač lep »spomin« na moje trpljenje in —? srečno vrnitev. 74. Vam nudi veliko izbiro piano harmonik Zadnjo posodo bencina sem odnesel v letalo. Vzel sem s seboj še kompas in zemljevid, ki sem ju staknil v pilotovi torbi. Skoraj sem si bil svest uspeha. Storil sem, kar sem mogel. Ce bi le točno vedel, kjer se nahajam. Jordan Jovkovs Razsodba Začudenje Bi6tričanov se je takoj spremenilo v godrnjanje. »Ta čitak1 je pa znorel!« je besno zavpil nekdo. »Glejte ga, glejte, kam je krenil!« — je vpil drugi. Bolj ob 6trani pa 6e je nekdo široko in glasno režal: \ »Ha, tako, Mustafa! Hahaha! Le še tako naprej! Hahaha.« Bil je Danail. Stvar je potekala po njegovem okusu in bil je zadovoljen. Hrumenje med kmeti je narašalo, a Tokmakčija e 6topal kar naprej enako samozavestno in široko, fik za njegovimi petami 60 60 hodili sodniki in eden izmed njih 61 je nekaj zapisoval na listek. Tokmakčija 6e je spustil navzdol k vozovom. Tam je stala Marijina hči in ga gledala. Ko je bil že malo mimo nje, je dvignila glavo in zapičila pogled vanj. Pod tem pogledom in pod pogledi kmetov, ki so v veliki gruči hodili za njim, je Tokmakčija hodil naprej kakor nespameten junak, ki se izpostavlja toči krogel. Hodil je, dokler mu niso rekli dovolj. Hrušč med kmeti je za kratko zamrl in nenadno znova zakipel. Ko je razvide!, da je proGt, je Tokmakčija brez obotavljanja 6topil k svojemu vozu. Šel je mimo Saafet Mola, toda bolnik ga ni opazil; ležal je na yozu, zavit v rjuhe, in njegove mrzlične oči, dva oglja 6redi voščenega obraza, niso gledale Tok- ve 1 Turek, ki prebiva na bolgarskem podeželju. makčija ali kmetov, ampak 60 srepo in nepremično' buljile v docela drugo smer — tjakaj, kjer je stal njen voz. Tisti trenutek 60 prišli ponj. Ali Saafet Mola ni mogel hoditi, zato so ga pobrali z vozom vred. Ali zato, ker mu je bolezen zmešala pamet, ali iz neskončnega zaupanja v Tokmakčija, ali pa iz kakega drugega vzroka, Saafet Mola je pokazal tisto črto, po kateri je malo pred njim hodil Tokmakčija. • Tokmakčija je že 6edel na vozu daleč od sodnikov in trušč jeznih kmetov se je dvigal za njim, kakor brenčanje čebel v ulju. Polotila se ga je nekaka mrzlica, oči 60 se mu blestele, bilo mu je lahko in veselo pri 6rcu. Istočasno pa je nekje v globini duše čutil topo in nejasno bolečino. Nekaj mu je pritiskalo na mozeg in ni 6e mogel usta viti ob kaki določeni misli. Eno mu je jasno plavalo pred zavestjo: žeja, peklenska in neutolažljiva žeja; zavoljo nje eo mu trepetale roke in vse telo, pred očmi pa mu je nenehno migotala v omarici v hiši 6krita steklenica žganja. Š pravim 6la-dostrastjem je mislil Tokmakčija, kako bo prižel ustnice na grlo steklenke in pil, pil... Rustem, priča vsega, kar se je pred kratkim pripetilo, se je obrnil proti dedu in ga, stnehlja-|OČ se, hudomušno pogledal. Ta predrzni jKismelio-valni pogled je .razkačil Tokmakčija, da se je zadri: »Konje glej, neprediprav ti! Vozi, ker sva se zakasnila.« Ne dolgo zatem pa je v novem prilivu veselja, ki mu ni vedel vzroka, zavpil Rustemu: »Zaj»oj kaj; Rustem! Zapoj kaj lepega.« Ne da bi počakal na odgovor Rustema, ki 6e ni niti obrnil, se je Tokmakčija zagledal na polja. To pot so mu oči obvisele na nekem vozu, ki 6e je bil spustil po drugem pobočju tistega hriba, kjer se je vršila sodba, in se je premikal počasi, tako počasi, da se je zdelo, kakor da stoji na mestu. Eden izmed konj je bil bel, drugi črn — to' 6e pravi Saafet Alolov voz. »Moral bi ga pogledati«, je pomislil Tokmakčija, »moj prijatelj je, vrhu tega bolan.« In zapove Rustemu, naj požene na ono 6tran. Tokmakčija se že zdavnaj ni 6ešel s Saafet Molom in nehote je poiskal besede, ki naj mu jih reče. Pozdravi in povpraševanje po zdravju je minilo prisrčno in gladko, kakor na pamet naučena naloga. A pri moji veri, da ga je bolnik brez odloga povprašal: »Zakaj 6i napravil tako?« To vprašanje, ki ga je sam polagal Saafet Molu v usta, jc Tokmakčija zmedlo. Poiskal je dokazila, ki bi mu jih moral dati, začutil je vso težo svojega početja in Kakor da se je prvič zavedel samega 6cbe. »Alah! Alah! je zaječal, »kaj sem storil!« Stegnil se je in pogledal naprej: Saafet Molov voz je bil že daleč. »Velik grešnik 6em«, 6i je mislil Tokmakčija in pograbilo ga je resnično sovraštvo do 6amega 6ebe, »žganje pijem, ne držim prisege, lažem... Lažem, lažem kot poslednji cigan. Ko pa je nanizal najtežje očitke, ki si jih je mogel naprtiti, se je nenadno razdražil in začutil potrebo, da 6e zaščiti in opraviči. Predvsem ga je pograbila jeza na Kaafet Mola, ki 6e mu je zdel zdaj najhujši sovražnik. »E. dobro,« mu je Tokmakčija je odgovarjal v mislih, >6lab 6em, grešnik 6em... A ti? Ali nisi pokazal iste meje?« Zdrznil se je, pomislil trenutek in v mislih mu je kakor blisk šinil 6frašen sum. »Ali ni tudi on?«, 6e je vpraševal Tokmakčija. Spomnil 6e je, kakšen pogled je igral v Saalet Molovih mrzličnih očeh, ko je šel mimo njegovega voza. In zdaj mu je postalo čisto jasno, da je ta zanesen in od V6eh proč obrnjen pogled bil uprt tja, kjer je med razpreženimi vozovi bila ona — Marijina hči! Tokmakčija je tudi sam jasno videl to žensko. Visoka^in zastavna je 6tala 6ama f>oleg voza in gledala naravnost nanj, ko je korakal po meji. V njegovi duši jc ponovno zazvenel klarinet in zagledal je ono — drugo Marijo. Miloba mu je navdala 6rce, zajelo ga je spet prejšnja veselje in ne samo da ni čutil najmanjšega Keeanja, ne samo da ni videl, da je napravil greli, ampak se mu je zdelo, da je ravnal najbolj prav in da je tako moralo biti. Približali so 6e Saafet Molovemu vozu in šele zdaj je Tokmakčija mogel razbrati, da se ta ne premika, ampak da stoji na me6tu. Samo voznik je stopi! dol in nekaj popravljal. Njegov obraz je bil plašen in zaskrbljen. »Kako je Molu?« vzklikne čilo Tokmakčija. Možak ni odgovoril. Samo sklonil se je in odgrnil rjuho: Saafel Mola jp ležal vznak, obraz mu je bil voščeno bled, oči zaprte, roke sklenjene na prelil in trde. Bil je mrtev. Toda na po6injenih in na pol odprtih ustih mu je tičal blag, blažen, smehljaj. Tokmakčija j? prepaden gledal ta smehljaj, ki mu je zdaj odkril strašno in neusmiljeno resnico. Skočil je z voza in se obrnil na tisto stran neba, kjer vzhaja sonce in kamor bodo ob sodnem dnevu potovale sence umrlih. Zavihal si je rokave in se pripravil na molitev. (Koncc) Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarii Izdajatelj: inž. Jože Sodja Urednik: Vikior CenžiB