AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER ti y u v NO. 182. CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, AUGUST 5th, 1930. LETO XXXII,—VOL.XXXII. Zanimive vesti iz življenja naših ljudi po širni Ameriki V Barbertonu, Ohio, je umrla Mrs. Antonija Polh, doma. v okolici Sežane na Primorskem. Zapustila je moža in osem otrok. V Duluth, Minn., je umrl 26 letni mladenič John Markovič. Rojen je bil v Ely, Minn, štiri leta se je boril s sušico, kateri je končno podlegel. V Calgary, Alta., kjer je mnogo naših rojakov, gre z delom jako slabo. Umrl je pred kratkim tam priljubljeni rojak John Janžekovič, doma iz Bojanje vasi, župnija Radovica pri Metliki. Janžekovič že nekaj časa ni $ delal v Calgary, in je odšel z rojakom Rauchom in Martin Rež-kom proti železniški postaji, da se odpelje drugam za delom. Ko je hotel skočiti na vlak, mu je spodrsnelo, da je padel tako nesrečno pod vlak, da ga je vsega razmesaril. Ran j ki John zapušča v starem kraju ženo in tri male otroke. Rojaki v Kanadi sedaj zbirajo prostovoljne darove za družino ranjkega, ki se nahaja v veliki potrebi. Kdor bi hotel kaj darovati, naj pošlje na naslov John Bajuk, 227 — 2nd Ave., East Calgary, Alta, Can. Pretekli teden je zapel na radio postaji v Calumetu, Mich., Rev. Odilo Hanjšek, devet slovenskih pesmic, ki so občinstvu tako ugajale, da je dobila radi

nadalje izvoli_ kle mnogo fantov, ki JO redno tey republikanca MrCullocha, ki obiskujejo. Tedaj je Colletti sklenil, da umori ženo. svojo mlado kandidira za zveznega senatorja. Nadalje priporočajo suhači Iz daljnega zapada Mr. Charles Gorup, dolgolet-zastopnik tvrdke Joseph Triner i Co., nam pošilja pozdrave iz Uock Springs, Wyoming, kjer sta se Mr. Gorup in naš urednik pred 22. leti prvič sestala. Mr. Gorup piše, da je Rock Springs mesto zadnja leta zelo napredovalo, in kdor je bil tam pred 15. ali več leti, bi danes mesta ne poznal, ako bi prišel I tja. Silna vročina zahtevala mnogo žrtev. Požar ji v okolici Clevelanda V okolici Clevelanda je na farmah začela na več krajih goreti trava, in stotine akrov pašnikov je pogorelo, med drugim pa tudi več hlevov, kokošnic in dve hiši. Ogenj je povzročila neznosna vročina, ki vlada zadnje dni. Osem ljudi je utonilo v državi tekom nedelje in pon-deljka. Tisoče ljudi je radi vročine šlo v vodo, da se ohladijo, in pri tem so se seveda pripetile razne nesreče. Nad 100 oseb je samo preteklo nedeljo utonilo v raznih vodah po Zedinjenih državah. Pondeljek je bil najbolj vroč dan v državi Ohio tekom zadnjih 28 let. Toplomer je kazal 97 v senci. Iz osrednje za-padnih mest se pa poroča, da je kazal toplomer v pondeljek ponekod 110 stopinj toplote. V Omaha, Nebr., so imeli celo 112 stopinj vročine. Piknik dr. Kranj Društvo "Kranj" je na zadnji mesečni seji sklenilo, da priredi piknik. In ker je to prvi piknik društva, se članstvo vabi, da gotovo pridejo na sejo dne 6. avgusta, da se vse potrebno ukrene. Na obisku i V pondeljek je obiskal naš urad poznani rojak iz Pitts-burgha, Mr. Joseph Kroteč, glavni uradnik SSPZ. Prišel je sem iz Chicage in se za par dni ustavil v Clevelandu. Bil nam je prav dobrodošel! Novorojenka Mrs. Blatnik, 7713 Issler Ct., hčerka spoštovanega rojaka Mr. Andrej Slaka, je dobila te dni hčerko. Prav iskrene četitke! Upamo, da se bo Andrej zopet naučil pestovati. Zrakoplov, namenjen na pot okoli sveta, se je žalostno ponesrečil Harbor Grace, New Fundland, 4. avgusta. Zrakoplov "City of New York," katerega je vodil zna meniti zrakoplovec John Mears, se je v tukajšni okolici ponesrečil v trenutku, ko je imel Mr. Mears namen nastopiti z zrakoplovom pot okoli sveta, da bi pobil rekord, katerega je naredil "Graf Zeppelin." Zrakoplov, cu Mearsu in pilotu Brownu iz Clevelanda se ni pripetilo ničesar hudega. Tudi pes, ki bi imel potovati z njima, je pobegnil vsaki poškodbi. Mears se je dvignil zjutraj ob tretji uri, ker je bil veter ugoden. Namenjen je bil proti Dublinu, Irsko. Pot znaša 1,900 milj po zraku. Komaj je preletel kakih 200 milj, ko se je motor ustavil, in je zrakoplov padel na zemljo. Oba zra-koplovca sta dospela v Harbor Grace iz newyorškega zrako-plovnega pristanišča. Zrakoplov je vozil povprečno 146 milj na uro. Mears se je izjavil, da ga nezgoda ni preplašila, in da bo v najkrajšem mogočem času ponovno nastopil pot okoli sveta. Mr. Kuhel in baseball Mr. Jos. Kuhel, naš mladi športnik, katerega je Washington baseball klub kupil za $65.-000, se je zadnje čase jako odlikoval z izvrstnim igranjem. Starejši in izurjeni igralci se čudijo mlademu Kuhelnu radi njegovega spretnega\ igranja. Ali ne bi bila dolžnost slovenskih športnikov, da priredijo odličnemu igralcu, ko pride s svojim teamom na igro v Cleveland, poseben slovenski dan in počastijo mladega in nade-polnega igralca? Naš športni komisar, Mr. Frank Jakšič, bi lahko kaj tozadevno ukrenil. Kitajska drvi z vso silo v je dospel f *arrf Rd , , . , i . , i. krat je ustrelil, nakar je pahnil tabor komunistov radi notranjih razmer Shanghai, 4. avgusta. Ruskim aretirali, komunistom se je posrečilo, da Potegnil je revolver ko izvolitev za državnega pravdni- ka Georga Harrisa, ki je priporočen tudi od republikanskega truplo iz avtomobila ob robu ce- boga Maschketa, priporočijo teste in se odpeljal domov, kjer, volitev Georga WMte za gQVer. so ga par ur pozneje detektiv! nerja n& demokratičnem tiketu. Ostro pa obsojajo kandidaturo Rcfoert Bulkleya, ki kandidira za zveznega senatorja na demokratičnem tiketu. Zvezna sodnija posluje v nedeljo za mokre New York, 3. avgusta.— 34 oseb je bilo aretiranih preteklo sobeto radi kršenja prohibicije. Ker mestne sodnije niso hotele so pridobili za svojo stranko mi- 150,000 delavcev se je iijone Kitajcev. Komunisti, ki vrnilo na delo so bili prvotno maloštevilni, ve- Detroit, Mich., 4. avgusta.— činoma tatovi in roparji, so si 150.000 delavcev se je danes vr-pridobili med narodom radi sil- njl0 na razna dela v avtomobil-ne mizerije, ki prevladuje v sko- skih tovarnah, zlasti pa v Ford-ro vseh provincah zaupanje. Bolj- cve tovarne. Tri tedne so se na-ševiki plenijo, kradejo, ropajo, hajali doma brez dela. Produk-požigajo in morijo, kamorkoli cija avtomobilov v mesecu juli-pridejo. Tekom zadnjega mese- ju je bila najmanjša tekom za- poslovati in bi morali aretirani ca so poklali nad 20,000 oseb, od- d njih deset let. ostati v zaporih preko nedelje, nesli milijone in milijone in po- je zvezni komisar Cotter odprl žgali nad 10,000 hiš ljudem. Krvavo delo obupanega zvezno sodnijo, postavil aretira- Vlada je brez vsake moči, ker se brezposelnega delavca liG pod varščin0 in -lih sPustil ima boriti z notranjimi nemiri. ,, . 0, , domov. _ , , j j . , Finulay, Ohio, 4. avgusta.— Ruska vlada pridno podpira ko- . „ . , , . _ , „. ^ i v munistično gibanje med Kitajci. ?harles B.Tr'. Sta!' 45 let' ^ Mokrasi V Coloradl SO Agenti boljševikov so navzoči! Jf" s™']1 zem».potem ^f™ zgubili važno bitko vsepovsod in hujskajo ljudstvo. l8 let *taremU *\nU "J Denver, Colo., 4. avgusta— Kitajski kmetje, katerim je dol- Sam sebl Pdrezal vrat. Sptono, Mokrafi v državi Colorado so gotrajna meščanska vojska vze- 3e mish' da ,|e Boy,er B?M?1.Ikf- ljubili odločilno bitko, ko niso la skoro vse premoženje, opu- "" 17/ obuJa; k.er,je bl1 26'mogli v pravem času dobiti do- stošila njih polja in jih napravi- ^ ,casa brf de'\m brez VSa" volj podpisov, da bi se novem- kih denarnih sredstev. ;bra rneseca vršile izvanredne ----volitve za odpravo prohibicije. Slaba registracija Manjkalo jim je 700 glasov do Najslabši mesec Niti 2000 državljanov se ni doiočenega števila podpisov, da Štatistiska, državnega posre- registriralo zadnji petek in so-bi se vrgiie volitve za odpravo dovalnega urada za delo v Cle-jboto, ko se je vršila izvanredna prohibicije. velandu pravi, da je bil mesec registracija za primarne volit- . ni* julij najslabši mesec, kar se ti- ve. Volivni uradniki v kočah so Sam je utonil, ko je rese- če dela. Od leta 1914 se ni ta- zdehali in spali v kočah, dočim val druge ko malo delalo v mestu kot se je so državljani ostali doma. Memphis, Tenn., 4. avgusta. julija meseca. Pričakuje se pa, štrajk se nadaljuje štiri osebe s0 utonile v Missis" da avgusta meseca ne bo tako Tri tedne že traja štrajk ho-'siPPi reki včeraj. Dve ženski in slabo. Samo če bo res! telskih kuharjev in strežnikov v en moški so se kopali v reki, ko Piknik dr. Triglav | elevelandskih hotelih, in dasi se jih ^ Prijel krč. Neki mladenič V nedeljo 10. avgusta ima!je vlada Zed. držav prizadevala, Je skušal rešiti Potapljajoče se, dramsko društvo "Triglav" svoj da bi štrajk poravnala, pa so bi- tcda ie Pri tem sam našel smrt-piknik na Brady's Point. Pri- li doslej vsi poskusi zaman. 500 oseb ubitih V silnem pravi j ena je izvrstna zabava in ge vrnej0 na dei0 potresu fina okrepčila. New York Central železnica London, 4. avgusta. Petsto Žrtve avtomobila je vzela v pondeljek 1500 delav- oseb je bilo ubitih in 4,000 ra- Preteklo nedeljo in pondeljek cev na delo. Delavci so bili že njenih v silnem potresu, ki se je je bilo v Clevelandu in v okolici več tednov na neprostovoljnih pripetil v Turkestanu, v Aziji, sedem oseb ubitih od avtomo- počitnicah. Delavci so zaposljeni j * 100.000 tekstilnih delavcev bilov, in 14 nevarno ranjenih. Iv Collinwoodu in v Lindale. i je zaštrajkalo v Franciji. la za siromake, se trumoma podajajo v komunistični tabor. << AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto ....$5.50 Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00 Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00 Za Evropo celo leto $7.00, pol leta $3.50. Posamezna številka 3 cente. Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 8117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. Henderson 0628. JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879. No. 182. Tue. Aug. 5th, 1930. Stradajoči milijoni. V Indiji živi človek povprečno štiri in dvajset let, do-čim znaša povprečna starost Evropejca še enkrat toliko. Indija je danes bre.z dvoma najrevnejša dežela na svetu. In na prvi pogled je to docela neumljivo. Kajti ta najrevnejša dežela sveta izvaža danes sama za okroglo 500 milijonov dolarjev vrednosti bombaža, za 100 milijonov dolarjev žita in za 200 milijonov dolarjev čaja. In koliko izvaža Indija kave, kož, železa, petroleja, sladkorja, soli! Izvoz in uvoz znaša letno nad 2,500,000,000 do-iarjev! Kako je to mogoče? Kako je mogoče, da je ta bogata dežela tako žalostno obubožala? Sir John Strachy, bivši član finančnega odbora indijske vlade, odgovarja na to vprašanje. On piše, ko govori o revščini te na sebi bogate dežele, da je Indija po svoji politični in gospodarski legi prisiljena, poslati vsako leto za okroglo 100 milijonov dolarjev v Evropo, ne da bi za to prejela kako gospodarsko protivrednost. Teh sto milijonov se izgubi vsako leto kot odškodnina za upravo in obresti naložene glavnice. "Economist" je izračunal, da je od 3,000,000,000 dolarjev naloženih v Indiji, 2,500,000,000 dolarjev angleška lastnina. Železnice, banke, elektrarne, cestne železnice, vodne naprave, rudniki, petrolej, guma, kava, čaj, skratka vse je do treh četrtin v angleških rokah in gospodarski dobiček teče večinoma v angleške žepe. Indijski narod je postal navaden tlačan Anglije. In 250, 000,000 dolarjev mora indijska beračica plačati vsako leto za armado, ki ima samo namen, da jo drži v strahu. Ta armada je najbolje in najbolj razkošno opremljena armada sveta, prava naslada .za oči vojnih dobaviteljev. Častniki in poveljniki živijo v vilah in malih palačah, sredi vrtov, livad in obsežnih parkov. Vsaka tri leta dobe iz zdravstvenih vzrokov dopust in stopijo po dvajsetletni službi v pokoj. Vse to plačuje beračica. V najnovejšem času se tudi pečajo z mislijo, da bi ustvarili angleško mornarico v Indiji. Visok angleški uradnik, najbrž indijski podkralj sam, je čestital indijskemu narodu, da bo smel spadati k visoki časti, da pripada slavni angleški mornarici! "Nihče ne dyomi o slavi angleške mornarice,' se je izjavil neki odlični Indijec, "toda zakaj nam Angleži neprestano lažejo?. Imajo morda ves indijski narod za bebca? Pri tej mornarici gre samo za nadaljni korak k suženjstvu indijskega naroda in za naročila angleške industrije." Podkralje, generalne governerje, trume visokih uradnikov, ki stanujejo v sijajnih palačah, poleti pa visoko v gorah, s taborom avtomobilov, z armado telesnih straž in slug, vse to plačuje indijska beračica. Osem in dvajset odstotkov vseh dohodkov Indije se vpo-rabi za armado, ki je nastanjena v Indiji, da drži Indijce v sužnjosti. In Indijci morajo sami plačevati za to sužnjost. Koliko potroši angleška vlada za vzgojo in zdravstvo? Pet procentov od sto, za vse skupaj. Ni čuda, da Indija kliče in kliče po svobodi. Za policijo v Indiji gre deset procentov skupnih dohodkov, za šole in zdravstvo pa pet procentov. Anglija zna Indijo držati .za plankaini. Katera dežela sveta bi mogla podobno upravo prenašati dlje ko nekaj let, ne da bi izkrvavela? In Indija jo prenaša že sto let. Stradajoči milijoni, skoro nič šol — manj ko dva odstotka indijskih žensk zna brati in pisati, moških in ženskih skupaj osem odstotkov — popolnoma nezadostne zdravstvene razmere in naprave, za vse to plačuje indijski narod s krvjo in denarjem. Indija — kraljevska beračica, nekdaj sen vse bogatije in razkošja sveta. Collinwood, O. — Bliskovito hitro se je v petek dopoldne raznesla po okolici žalostna vest, da je koščena žena smrt pokosila življenje širše poznani in sp.lošno priljubljeni slovenski collinwoodski pijonirki, gospei Frances Svetek, rojeni Markič, stanujoč na 15222 Saranac Rd., ženi dobro poznanega slovenskega trgovca in prvega slov. po-grebnika v Collinwoodu, Frank Svetka, in mati A. F. Svetka, ki tudi vodi pogrebni zavod na 478 E. 152nd St. Ranjka zapušča še dve hčeri: Anie, omož. Ogrin in Frances Svetek. Pokoj niča je bila dobra mati in skrbna gospodinja ki si je s svojimi dobrimi deli pridobila splošni ugled in spoštovanje, zatorej poleg ožje rodbine opravičeno žaljuje za njo splošna slo-1 venska naselbina, ki jo bo težko' pogrešala. Pogreb pokoj nice se vrši v sredo ob 9. uri dopoldne. Pogreb se bo na željo delničarjev ustavil tudi pred poslopjem Slovenskega doma na Holmes Ave., katerega je bila pri otvoritvi botra, da se tam delničarji poslovimo od nje in ji tako izkažemo zadnjo čast, katero je vsekakor zaslužila. Zatorej naj delničarji, katerim je količkaj mogoče, pohitijo pred Slovenski dom, da se dostojno poslovimo od pokoj nice, ki se je mnogo žrtvovala za naš dom. Na.j bo blagi pokoj niči ohranjen blag spomin in naj ji bo lahka ameriška zemlja. Preostali družini in sorodnikom pa izrekam globoko sožalje. Charles Benevol, tajnik Slov. doma. Sava pri Jesenicah, 16. julija. —Zopet se mi zdi, da je čas, da nekaj napišem iz naše lepe domovine. Danes imam lepo poročilo iz Bohinja. Izlet v Bohinj se nam je na celi črti posrečil, edino vreme bi bilo lahko nekoliko lepše. Od Boh. Bistrice na Ravne (to je moja rojstna vas) smo naredili prvo postajo proti črni prsti. Ker je deževalo, smo na Ravneh dva dni počakali. Marsikatera se je vganila med tem čafcom; vse pristne gorenjske, ki niso vse za na papir, en par jih pa lahko povem. V slučaju slabega vremena imajo tudi kmetje praznik, ne oziraje se na dan, kedaj pade dež. Zato smo malo pokušali doma kuhanega iz sliv—zelo do-i bra kapljica. Ržen kruh in skuta, vse se je prileglo. Vmes smo igrali na karte "tarok" in pa kakšno vganili. Najbolj se mi je dopadla tale, ki jo je eden " družbi povedal. Kmet je bil tožen na sodniij, češ da je izrazil zelo žaljive besede napram gospodi, namreč : da bi rad videl, da bi gospoda pomrla. Kmet je otožbo zanikal in trdil, da on nikdar še namena ni imel tako se izraziti. Pravi, da je to obrekovanje nesramna laž, resnica je le to, da je rekel: Ako bi vsi kmetje pomrli, bo gospoda lakote pocrka la, in to je vse, kar je rekel. Ravno sedaj orjejo za setev repe, pa me vpraša kmet: "Primož, ti si morda tudi že pozabil, -kedaj kmet repo seje?" Odgovoril sem po svoji razumnosti, da se repa seje okrog sv. Jako-| ba. Pa mi odgovori: "Saj sem vedel, da si pozabil. Repa se sploh nikdar ne seje, ampak samo repno seme; pa tudi ne okoli sv. Jakoba, ampak na njivo." No. pa sem jo imel. Grem in obščem drugega prijatelja, ki me je zelo radostno sprejel. Pogovorila .sva/'ijst* o eni in drugi stvari in ker sem vedel, da ima dosti dela, sem pripomnil : "Miklavž, vidrse mi, da te držim preveč dolgo časa od dela." On pa mi odgovori: "O, ne! saj bo jutri še en dan. O, tista luknja je velika, kjer gredo dnevi ven." Pa se oglasi drugi : "Prav zelo velika luknja ravno ni zato, ker vsak dan samo eden ven pride!" Zopet sem imel eno več. Pri takih in enakih pogovorih se je tudi vreme zjasnilo in podali smo se v planino. Proti vrhu nas dohiti orožna straža blizu italijanske meje. Dostojno pozdravim oborožene gospode in sem takoj videl, da se jima to dopade. Vprašajo nas, če smo namenjeni na Črno prst, na kar jim odgovorimo, da smo. Ker je pa omenjena gora ravno na meji, sem vprašal orožnike, če bomo imeli kake sitnosti, če nas zaloti italijanska straža. Orožniki nam pojasnijo, da se ob meji držimo samo jugoslovanskega ozemlja, sicer pridemo lahko v kake sitnosti. Toda na črni prsti so pa gotovi prelazi, pri katerih je nemogočo, Jda bj ne stopili na laška tla. Seve, v takih slučajih se tudi malo spregleda. Res nas zalotijo Italijani—bilo y'ih je pet—oboroženi do zob. Bali smo se že, kaj se bo zgodtlo z nami. Njih vedenje se mi ni dopadlo, ker so nam bili pri vsakem koraku trdo za petami. Zgovoriti se tudi nismo mogli, ker se nismo razumeli. Samo gledali smo se in vem, da smo se dobro nagledali eden drugega. Ko smo se vračali nazaj v nižine na jugoslovansko stran, je bila zelo strma pot, nakar so se nas Italijani usmilili in nam dali po kazanju razumeti, da gremo lahko po njihovi strani. Zahvalili smo se jim z rokami; če so razumeli, ne vem. Ko je pa jugoslovanska straža zapazila, da jo mi ubiramo po italijanski strani, pa hitro puško na ramo (bajonet auf), pa nam naproti. Povedali smo našim stražnikom, da so nam Italijani dovolili iti po njih ozemlju. Naš orožnik je pa rekel: "Jaz sem bil že pripravljen, če bi vam bili Italijani kaj hoteli. Za deset Italijanov je mene in moje puške dovolj." Torej smo se Lahov brez potrebe bali. Ker pa dotični dan ni bil posebno lep razgled na črni pr-; sti, sem se takoj drugi dan zopet ' vrnil nazaj s planine v družbi nagega spremljevalca, sobarice naše koče in dveh orožnikov. Takrat smo pa imeli lep razgled na vse strani. Najbolj me je zanimal pogled na sv. Goro, katero smo razločno videli z daljnogledom. Tako velike cerkve še nisem videl, čeravno so nekatere v Ameriki precej velike. Nabrali smo tudi mnogo pla-nink, ki bodo šle z menoj v Ameriko. Kakor je nevarno nabiranje planink, pa se je tudi mo- ji soprogi posrečilo utrgati jih par. V planini sem pa malo pogostil majarje in majarce. Naročil sem hleb sira in nekaj vina, na kar smo imeli celo ohcet. Prišla je gori tudi godba na pihala iz Ravne. Tako nas je bila planinska koča nabito polna. Igralo, pelo in plesalo se je s polno paro Sira, ki ga je bilo 18 kil in vina 12 litrov, tudi ni hotelo biti tako kmalu konec. Uverjen sem, da bodo ti planinci pomnili, kedaj je prišel Jernejov Primož iz Amerike. Pri izviru Savice še nismo bili in kje se še ustavimo tudi ne vem. Naš čas počitka se bliža koncu; v teku 14 dni odpotujemo iz Ljubljane proti Ameriki. Pozdrav. P. Kogoj. Tedenski report vzhodnega okrožja Poroča zastopnik JOŠKO PENKO Po dvatedenski pavzi zopet prihajam med čitatelje Ameriške Domovine z tedenskim re-portom. Pomembne novice so bile že v listu objavljene, zato jih ne bom pogreval. Ozreti se hočem na splošni položaj in poročati to, kar upam da je delno drugim slovenskim naselbinam neznano. V naselbini vlada splošno mrtvilo, le tu pa tam priredi kakšno društvo piknik, ki pa vsled slabih delavskih razmer bolj slabo uspevajo. Delavska kriza in pomanjkanje denarja je dnevni problem pri skoro vaki družini. žalostno je opazovati male otročiče, ki prosijo očeta in mater kruha, pa ga dati ne moreta, ker ni novčiča pri hiši, da bi se ga moglo kupiti, če človek po-| gleda posledice brezposelnosti od blizu, in stopi iz hiše v hišo, vidi pravo sliko revščine in stradanja. Z mirnim srcem lahko rečem, da v revni Jugoslaviji ma-lokje naletiš pri delavskem sloju na enake prizore, kakor jih dobiš tukaj v centrumu milijonskega in bogatega mesta. Zdi se mi pa, da je glad rekel šele "dobro j jutro" in glavni obet slabih raz-l mer šele prihaja in pričenja deliti grenkobe brezdelja. Danes ni vprašanja, kakšno naporno delo ima in koliko se zanj plača, ampak je vprašanje, če ga more obdržati, da se za njim vrata ne zapro mogoče za pol leta, za eno leto ali več. Občutki očeta v spominu na kopico lačnih otročičev in morda ob strani bolna žena, so ob-občutki priklenjenega psa, ki vidi trgati ovco in do nje ne more, da bi dobil za cvileča ku-žeta vsaj košček oglodane kosti. Kriza brezposelnosti za-I vzame visoke dimenzije, zato je paziti na vsak novčič, da se g.i brez potrebe proč ne vrže, ker mogoče bo ravno tisti primanjkoval, kadar bo želodec svoje zahteval. Več rojakov fiii je zadnje čase povedalo, kako je Ameriška Domovina že pred leti opozarjala rojake in jim svetovala naj štedijo za slabe čase, ki gotove pridejo in se jim ni mogoče izogniti. Neki rojak mi je rekel, če bi bili rojaki tisto opozorilo' vzeli tako resno kot ga je on, bi gotovo marsikomu delavska kriza ne krulila v želodcu in delala preglavice marsikateri dru-Ižini. Pustimo in ne obujajmo spominov na gorje, katero je pred in za nami. Oglejmo si rajši spremembe v naselbini in kre-tanje naših ljudi v trgovskem in gospodarskem oziru. Poznani in večletni trgovec na 152. cesti, Mr. Wahčič je preselil v začetku julija svojo trgovino na 2174-76 Noble Rd. in trguje v lepih prostorih s povoljnim uspehom. Mr. Wah-čič je zelo poznana osebnost v collinwoodski naselbini, zato bo mogoče zanimalo njegove nek-dtnje odjemalce kako priti do njega. Bus, ki vozi iz 185. ceste skozi Collinwood vsake četrt ure do konca Noblc Rd., vozi mimo njegove trgovine, ki se nahaja v desni smeri vožnje na vrhu Noble Rd. klanca. Odjemalcem, ki se poslužujejo bu-sa do njegove trgovine in kupijo kak predmet, jim povrne obojestransko voznino. Zalogo blaga ima v veliki izbiri po solidni ceni. Kakor je opaziti, se bo končno le uresničila želja Slovencev in zgradila se bo St. Clairska cesta tako, kot so njene sovr-stnice daleč ven iz mesta. Od Babitt Rd. in do 260. ceste je dovršena kanalizacija in je del no že cesta v prometu. Mestni odbor j£ kupil za razširjenje in ravnanje St. Clair ceste, med 185. in Bliss Rd. hi šo oziroma zemljišče našega Jos. Tekavčiča, 22100 St. Claii Ave. Cesta bo šla ravno v sredini, kakor je sedaj hiša stala in krenila pod železniškim mostom na levi kraj železniške proge. Hiša je bila od cestnega odbora zopet prodana za komaj $150 in bo v kratkem dobila nov prostor tam v bližini. Hiša je dvanadstropna in je zidana iz opeke komaj pred par leti. Sedaj stoji dvignjena na legah in čaka na prevoz na novi prostor. Mr. Jos. Tekavčič je vodil v njej precej dobro uspe-vajočo sladščičarno in konfekcijsko trgovino. Mr. Tekavčič bo začasno opustil trgovino in se umakne v zasebno življenje. Na Waterloo Rd. se je desno med 160. in 161. cesto otvorilo igrišče za otroke. Mestna uprava je preskrbela razne gugal-nice in jih montirala na prostoru, katerega je vzela v najem za 10 let za to svrho od tam nahajajoče se tovarne. Prostor je prirejen tudi za igranje žoge. Popoldne, posebno pa zvečer vse mrgoli otrok na igrišču. Koliko je bilo to potrebno in koliko ne, vedo najbolj ceniti starši, ki žive v isti okolici in njih otroci posečajo igrišče. Sport je zelo zdrav, če se ga rešpektivno igra in ne pretirava. Kričanje je tudi za pljuča zdravo, toda v sredi mesta kričati in vpiti je slabo znamenje na pohodu k pravi civilizaciji. Nasproti otroškega igrišča na zemljišču, kjer ima Mr. L. Skok avtomobilsko reparaturno delavnico, je renoviral Mr. John Gorjanc gazolinsko postajo in jo bo vodil v svoji režiji, trdeč1 nuditi dobro postrežbo našim rojakom. Dela gazolinske postaje se bližajo svojemu koncu in vsak je že lahko postrežen, če se pri njem oglasi. Shawnee Ave. je postala iz blatne ceste lepo dograjena ulica, ki je tlakovana in bo kmalu izgotovljena in izročena prometu. Shawnee Ave. je ulica, ki leži med 185. in 200. cesto, na vogalu poštnega urada. Cesta je dograjena samo do 197. ceste in nima prehoda do 200. ceste. Avtomobilisti pazite, ker če boste vozili tam z namenom priti do 200. ceste, vam bo ravno polovica poti nazaj na 185. cesto. Danes sem se gredoč po službeni poti ustavil v Jugoslovanskem društvenem domu in v za- čudenje zapazil, da pleskajo dvorano, in da barvajo poslopje zunaj. Dvorana izgleda sedaj jako lično in ima vse drugačno lice kot prej. Predsednik A. Vehovec pravi: "Sedaj ne bo več črni, ampak beli Tabor!" Rojaki so sedaj brez dela in si pomagajo pri popravilih z cenenimi močmi ter s tem prihranijo inštituciji precejšnje vsote. Na Holmes Ave. sem zvedel, da je odpotovala na počitnice Mrs. Asseg. Dober možiček John je svoji ženici rekel, naj gre vsaj za en teden na počitnice kam na farme, da se odpočije od trdega dela, ki ga vrši v njegovi trgovini. Pa je šla. V Clevelandu zelo dobro poznani trgovec na 140. cesti in vogalu Thames Ave., Matt Petrovič se nahaja na dopustu v stari domovini. Pošilja pozdrave iz goriških brd. Matt je doma iz Unca pri Rakeku, toda njegova soproga je pa Goričan-ka in zato je najbrže začasno , štacijoniran na njenem domu. Radoveden sem, kako Matt gleda fašizem in tiranstvo, ker ga poznam, da je on človek ki ve, da so tudi drugi ljudje in ga boli vsaka krivica, če jo kdo nad kom izvaja. Prepričan sem, da vam bo ob povratku lahko mnogo zanimivega povedal in mogoče prijel za pero pa nam zapisal. V splošnem se počuti naselbina v vzhodnem okrožju precej zdrava, ki na prebivalstvu veliko ne izgublja in beležiti tudi ni velikega prirastka. Porok tudi ni v zadnjem času veliko beležiti in zdi se mi, da je vsak vesel, če se more sam sebe hladiti v tej hudi vročini, ne pa da bi iskal družbe ob pasjih dnevih v zaprtih sobah. ZAKAJ JE STEKLA JUŽNA ŽELEZNICA PREKO ZIDANEGA MOSTU Ko so v petdesetih letih mi-nolega stoletja trasirali južno železnico preko naših krajev, so prvotno vzeli vpoštev pravec preko Trojan. Na posredovanje znanega nadvojvode Ivana, ki je živel na štajerskem in imel v deželi seveda prvo besedo, so se pa potem odločili za progo preko Zidanega mostu, ki je bila v marsikaterem pogledu neugodnejša, nego bi bila ona preko Trojan. Pri tej odločitvi niso odločali javni interesi, marveč zasebni. Posredovala pa je pri tem grofica Ana v. Meran, rojena Plochel, morganatična soproga nadvojvode Ivana. Le-ta je imela bratranca Ivana Hendl, ki je bil kasneje povišan v plemiški stan z naslovom "pl. Reben-burg"; njegova last je bila graščina Sevnica ob Savi. Hendlu je bilo seveda na tem, da steče 'železnica v smeri Zidanega mostu. Obrnil se je na svojo ses-trično, nadvojvodovo soprogo, ki je potem posredovala pri nadvojvodi Ivanu. Takole stekla južna železnica po ženskem posredovanju namesto preko Trojan preko Zidanega mostu. Napoleon je imel prav: Povsod) ima ženska svoje prste vmes. LAKOTA NA KITAJSKEM Pekinški dopisnik "British United Press" sporoča iz Šen-zija, da je ostala dežela vsled lakote odrezana od ostalega sveta. Ves promet je ustavljen. Prebivalstvo se je zmanjšalo za tri milijone. Razen smrti je učinkovala številna prodaja žensk in otrok v suženjstvo pa javne hiše. Poleg vasi je izumrlo več mest. Podivjani psi in šakali trgajo mrliče. Samo v Sianu, prestolici dežele, še brli ugašajoče življenje, a ni mogoče povedati, kaj jedo preostali pičli tisoči prebivalcev. "To so s suho kožo prevlečeni živi okostnjaki, Čijih oči so hlastno požirale meso na mojih kosteh." Saj se še spominjate, da, je Jože Pograjc poslal telgram v Genevo Postovim, da naj pridejo takoj domov, da bodo okopali kanarčke. Pa so res prišli takoj in so na svojo veliko žalost dobili enega kanarčka napol mrtvega. Pograjc se je na vse sorte viže trudil, da ga ohrani pri življenju, kuhal mu je komelce in deval segreto opeko na želodec, pa ni ve skupaj nič pomagalo. Kanarček je poginil in vse pogrebne stroške je moral trpeti Pograjc, ki se je pridušil, da ne bo nikdar več za pesterno kanarčkom. Pa ga je žalostna smrt prehlajenega kanarčka tako uža-lostila, da sedaj kar doma sedi in premišluje, če je kanarček poginil radi tiste pršne kopeli, j ali zato, ker ni bil ves teden odprl oken v hiši. ,j A Zadnji petek, 7:49 zjutraj je minilo ravno 38 let, kar je zagledal Jerneje Knaus prvič slavno mesto Cleveland. Pravi, da se še dobro spominja, da prva žen«, ska, ki jo je srečal na St. Clair-ju je bila Bregarca, druga pa Franca, njegova sedanja žena. Za 38 letnico je Franca ušla Knausu v Kanado, njega pa je pustila doma, naj obhaja stare spomine, kakor ve in zna. To, da ni bilo France doma, je dalo Knausu korajžo, da nas je povabil en par, da smo šli to slavnost obhajat. Postregel nam je z "Near-beerom" (naj mu Bog ne šteje tega v zlo na onem svetu.) Kuharjev France je prinesel seboj šenviče, ki mu jih je prinesla Marjana za južino ob sedmih zvečer. Tako smo jedli Kuhar-jeve sendviče in vsi skupaj spili pol steklenice near-beera. Zabaval nas je Košmerlov France, ki je pel opere, da smo mislili, da ima; near-beer najmanj 20 "pru-fov." Ampak vseeno mi ne gre v glavo, zakaj je šla Jernejeva žena ravno za 38 letnico v Kanado. A "Torej si vprašal Jerico za roko?" "Da, pa nisem imel sreče." "Kako pa to, da ji nisi povedal o svojem bogatem stricu?" "Saj sem ji in Jerica je sedaj moja teta." 'A Fant je vprašal dekleta za roko, pa ga je punca zavrnila. On je vzdihnil in rekel: "No ja, se pa ženil ne bom!" Dekletu se je to, pripomba dopadla, ker je mislila, da fant misli: če tebe ne, pa nobene in mu reče: "Pa nimaš prav. Saj če te jaz ne »vzamem, to še ne pomeni, da te katera druga ne bo marala." On pa naglo odvrne: "Kdo hudiča me bo pa vzel, če me ti ne boš?" A Pravijo, da ljudožrci ne poku-sijo rhesa človeka, ki kadi cigare ali žveči tobak. Toda kdo bo pustil tobak samo zato, da bi ustregel ljudožrcem? A Janez Neroda je bil pozvan na sodnijo, ker je poškodoval svojo ženo. Sodnik ga vzame nekoliko v roke in ga vpraša: Pravite, da ste iz same pozabljivosti vrgli svojo ženo skozi okno drugega nadstropja?" "Gospod sodnik, da vrgel sem jo iz same pozabljivoti. Prej smo živeli namreč v pritličju in sem bil čisto pozabil, da živimo v drugem nadstropju, ko sem jo butil skozi okno." A Amerikanci ne razumejo zakaj se je Noe ustavil s svojo barko v Mali Aziji. Strašno ae jim fržmaga, da ni šel "še par ur dlje," pa bi bil prišel v Ame-' riko. Pravijo, če bi bil Noe zasadil vinsko trto v Ameriki, bi ne bilo nikdar prišla prohibici-ja. Ti Amerikanci hočejo pa res prav vse sami imeti. A. M. 6:30: 7:00: K:00: 9:00: 0:30: 10:00: 10:30: 10:46: 11:00: ' 11:30: P. M. 12:15: 12:40: 1:00: 1:30: 1:45: 2:15: 2:30: 3 :00 : 3:15: 3:30: 4 :00 : 4:30: 4:45: 5:00: 5:30: 6:15: 6:25: 6:30: 6:59: 7:00: 7:30: 8:00: 8:30: 9:30: 10 :00: .10:15: 10:30: 10:35: 11:00: 11:30: A. M. 12:15: 1:00: A. M. 6:30: 7:30: 7:59: 8:00: 8:30: 8:45: 9:00: 9:15: 9:30: 10:00: 10:15: 10:22: 10:45 : 11:00: 12:00: P. M. 12:30: 12:59: 1:00: 1:30: 1 :5o: 2:00: 2:20: 2:30: 3:30: 3:45: 4 :1B: 4 :4 0: 4 :45 : 5:45: 6:16: 6:17: 6:40: 6:45: 6:58: 7 :1 3: 7 :14 : 7:15: 7:30: 8:00: 8:01 : 8:30: 9:00: 10:00: 10:01 : 10:ii : 10:15: 10:16: H:00: 11:01-U :3o: 12:00: A. M. 7:00: 7:30: 8:00: 8:30: 9:00: !) :45 : 10:00: 11:00: 11:15: 11:30: 12:00: P. M. 12:15: 1 -.16 : 1 :80: 2:00: 2:45: 8:00: 3:15: 3:30: •'1:45: 4 :00: 4 :30: ■I :45 : 6:00: 6:30; 7:00: 7:30: Za sredo, 6. avgusta WTAM Sinn on Station WTAM. Spans Baker—Charles "Harnp. Morninp Melodies (NBC). National Home Hour (NBC). Patty Jean's Chat. Blue Streaks (NBC). Don Douglas. Charles W. Reed, baritone. WTAM Little Symphony. Morning Madrigal. Annabelle Jackson Pat and Alice. Merle Jacobs' Golden Pheasant Orchestra. Noonday Melodies. Playlet. Gene Carr, baritoie. Evening Stars (NBC). Moxie Hostess (NBC). Marthin Provensen. Sky Sketches (NBC). Lady Next Door (NBC). Tea Timers (NBC). Joe Baldi. * International Broadcast (NBC). Organ Processional Hour. Virginia Renter. Baseball Scores. Dinner Program. Time. East of Cairo (NBC). Mobiloil Concert (NBC). Widlar Welcomer. Midsummer Revels. Coco Cola Program (NBC). Canfield Petey and Lulu Belle. Uncle Abe and David (NBC). Time—WTAM Bulletin Board. WTAM Players. Austin Wylie from Chippewa Lake Park. Midnight Melodies with Dorotha Beckloff. Merle Jacobs' Golden Pheasant Od-chestra. Sign-off Station WTAM. WHK Radio Reveille. Morninpr Devotions. Gruen Guild Watch Time. Something For Everyone (CBS). Burlesque Broadcasters. What's Happening:. Sharps and Flats. Banjo Boys. Julia Hayes. Radio Homeniakers—Ida Bailey Allen (CBS). Dr. Florence E. V. Blodgett. The Boy and Girl Friend. Radio Homcmakcrs—Ida Bialey Allen (CBS). Ethel and Harry. Manhattan Towers Orchestra (CBS). Harry "Tucker's Orchestra (CBS). F. B. Strawn & Co.'s Elgin Time. Syncopated Sil houettes (CBS). Columbia Little Symphony and Soloist (CBS). Health Talk—Dr. Winfrey. Housekeepers Chat. . Cleveland Theronoid. Tea Time Topics. Musical Album (CBS). Meditation. Uncle Gordon. World Book Man. Messenger Boys. Peter Arno's Whoops Sisters (CBS). Schedule for the Evening. Sammy Watkins Willowick Country Club Orchestra. Raybestos Sport Flashes. Willowick Country Club Orchestra. Rahal's Cherry Pickers. . : . r,,. Arnstine Announcement. Quality Time. Mr. Quality (Ted De Turk). Forty Fathom Trawlers (CBS). Raybestos Radiogram. Pocahontas Blue Flash Indians. La Palina Smokers (CBS). Philco Symphony Concert (CBS). Gruen Guild Watch Time. State Problems—Senator Ackerman. Dancing by the Sea (CBS). Motorists Almanac of the Air. Slumber Hour (Orchestra—Soloist). Rubberneck Man. Bert Lown's Orchestra (CBS). Nocturne (CBS). Wille's Lake Shore Garden Orchestra. WJAY Morning Melodies. Blaine and Sis. Wurlitzer's Program. Dance Music. Elgin Time—Heeza Knutt. Bobby Nichola. Student Prince Weather Forecast Ruth and Blair. Hawaiian Echoes. Rocky Austin. Works of Ethclbert Nevin. Elgin Time. Student Prince Weather Forecast, Studio Program. Troy Singer's Orchestra. Studio Program. Freddy Stone. Organ from Wurlitzer's. Ruth Richey. Ed. White. Stupeck and Kollister. John Raymond. Frances Mac Baskin. . Honolulu Conservatory of Music. Eric Neiderle. Olga—Piano Wizard. Elgin Time. Student Prince Weather Forecast. Chamber Trio. Dry Maintenance League. Jimmy Dawson'« Orchestra. Elgin Time—Signoff. OVČAR MARKO Janez Jalen Napoleona je videla Poljski listi pišejo o smrti Ane Kreisarjeve, ki je nedavno umrla v 129. letu starosti. Pokojnika je bila po vsej Poljski dobro znana osebnost, in to zaradi te-tfa, ker je bila edina še živeča oseba, ki se je lahko hvalila, da je videla francoskega cesarja Napoleona I. Na to je bila stara ženica zelo ponosna in je zelo rada pripovedovala o onem dnevu leta 1813., ko je videla Napoleona. S svojimi je bila v neki vasi nedaleč od mesta Rige in je gledala pohod Napoleonove vojske proti Moskvi. Njeni sorod-. Niki so ji pokazali kočijo, v kateri je sedel Napoleon, in ta slika Ji je ostala globoko v spominu. 'Velika in težka cesarjeva kočija." je rada pripovedovala starka. "se je vozila mimo zelo po-c&si in jaz sem zelo dobro videla cesarja, kako je sedel in se v. neko visoko osebo razgovarjal. Na sebi je imel debel kožuh in na Jflavi je imel oni veliki črni klobuk, ki ga ima skoro na vseh «vojih fotografijah." Ogledal je zaskočeni tropič, dvaintrideset živali, in izprevi-del, da jih bo moral z vrvjo spustiti navzdol. "Pa nihče nima tako dolge vrvi v planini. In doma je tudi nimam. K Podlipniku bom moral ponjo. In če bova z Ančko sama, kakor takrat v čebeljnaku, ko mi je oponesla Frčejevo Rezo, ji bom povedal—.0, lahko bi ji očital, pa ji ne bom. Izognem se ji." Plaz snega se v dolini ustavi, živ plaz jarcev pa je dvignil še drugega, Jokov trop, in so drli proti kočam in se hripavo zadirali. Psa, Volkun in Hrust, sta tekla ob straneh, z odprtimi gobci in iztegnjenimi jeziki. Pri kočah je ostalo samo nekaj upehanih jagnet. Drugi pa, okrog sedemsto voln, so zdrevili naprej čez Zgornjo in Spodnjo vogelnico pod Srednji vrh do Jezerc, kjer sta začela psa popadati, da sta zaustavila tropa. Pod noč sta prignala Marko in Jok zaostala jagneta in pri-basala tudi sama z Zelenice na j Jezerca. Razločila sta tropa in natlačila jarce po hlevih in ta-morih, da bi živad ponoči preveč ne trpela od mraza. Konji so poiskali zavetja in žrebeta so se stisnila h kobilam. Še preden so pastirji polegli, je začel rositi dež, droban in mrzel. Volkun in Hrust sta prišla v streho pod napušč Podlip-nikove koče, legla tesno drug k drugemu in čula. Dež, ki je čimdalje bolj glasno drobil na skodle, je kaj kmalu uspaval utrujene ovčarje in konjarja Tomaža, ki se je planine že naveličal. Proti jutru je pričelo Marka mraziti. Predramil se je in poslušal—? Na strehe je še vedno mrle) dež. Marka so zaskrbeli zaskočeni jarci. "Ce jih je zasneži-lo ?" Vstal je in stopil med vrata. Psa sta ležala trdo pri pragu. Stegnil je roko. Med dež se je mešal sneg. Z zelenimi goščavami porasli Srednji vrh se je belil skozi temo; bil je niže kakor do polovice zapa-den: "Zaskočeni bodo do kolena v snegu. Koj moram po vrv." Ogrnil je kožuh, pokril širo-kokrajnik in tiho odšel v temo in dež. Jarci po tamorih so ležali tako tesno drug ob drugem in tako mirno, da se ni oglasil noben zvonec. Videl je komaj toliko, da se je izogibal mlak: "Dan se bo zavoljo megle in dežja zakesnil. Nič ne de. Podlipnica bo že pokonci. Drugi pa— ? Še bolj prav. Se vsaj ne bova srečala z Ančko." Ančka je res še ležala. Odbrala sta z gospodinjo močno opasilnico. Stisnil jo je pod kožuh, da bi se vrv preveč ne zmočila. Mudilo se mu je pa tako nazaj Zavrh, da ni ute- j gnil čakati na topljeno mleko, katerega mu je ponujala Podlipnica. Ančka je slišala, da je prišel Marko. Vstala je, se oblekla, in premišljevala, kako bi odgovorila Marka, da bo zopet vse dobro med njima. Pa preden je domislila, se je Marko že po-slavil od mame. Stopila je k oknu. Dež se je j prav takrat bolj ulil. Milovala j a Marka, ki mora v takem vremenu Zavrh in z jarci na pašo. Ni pa bila pripravljena na to, da j se bo Marko ozrl v njeno okno. Pa se je; in še prav od blizu se je. Še manj pa je Marko pričakoval, da stoji Ančka pri oknu. Oba sta začutila, da se morata marsikaj porazgovoriti, pa— "Dobro jutro!" je pozdravil Marko, nič bolj prijazno, kakor bi bil pozdravil vsakogar, ki bi ga bil srečal. "Bog daj!" je odzdravila An- čka, nič bolj prisrčno, kakor bi bila odzdravila vsakomur, ki bi jo bil pozdravil. Marko je odšel skozi vas, Ančka pa je stopila od okna k postelji in gledala za njim. Preden je zavil ovinek, se je Marko še enkrat ozrl v njeno okno in Ančki je bilo hudo, da je tako kakor je, pa ni vedela, kako naj bi bilo drugače. Odšla je v knhinjo. "Ovčar je prišel že z planine, pa se mu je tako mudilo nazaj, da ni utegnil prav ni čakati, ali pa ni hotel," je povedala mama. "Sem ga videla. Po kaj je pa prišel na vse zgodaj?" Ančka ni spremenila obraza, čeprav ji je šlo na jok, tako jo je zabolelo, ker je mama rekla Marku ovčar: "Prej je bil Marko, Marko, Marko, sedaj pa, odkar Višnarjev hodi okrog hiše, je ovčaaar. Naj le počaka Višnarjev. Bom že dobila priložnost, da ga izplačam." Ozrla se je skozi okno. Dež je ponehaval: "To je dobro, da ne bo Marko preveč moker."— Veter je pretrgal megle in razganjal oblake. Nebo se je pojasnilo, obrazi ovčarjem se niso. Mračno so pogledovali v prezgodnjem novinčku bleščeče se vrhove. Samo Jokovi jarci so pritekli sinoči vsi h kočam, drugim jih je vsakemu nekaj manjkalo, največ Marku. Dogovorila sta se z Mežkovim Jožam, da bosta najprej spravila Markove zaskočene s skalne police do kopnega, potem bosta pa šla z Volkunom Pod javor iskat Jožove zgubljence. Gazila sta stdzo do S!uhega rušja. Joža je pel, Marko je molčal. Marko se je povzpel na polico in spuščal jarce drugega za drugim Jožu, ki je stal pod skalo, napol zasut v sneg. Kakor bi se bal, da bo ostal zapuščen v pe-čevju, je zadnji jarec, Cenetov koštrun je bil, sam skočil čez skalo, se prekotalil v snegu in urno vstal in stekel k drugim. Nič se ni pobil. Uvrstila sta zaskočene na gaz. Marko jih je peljal, Jože jih je poganjal. Oba sta bila od snega in znoja premočena. Sneg se je bleščal v solncu, da se je od same svetlobe ovčarjema temnilo j pred očmi. Jarci pa so se zaganjali kakor zaslepljeni. "Se je že pripetilo, da je ovčarju, ko je iskal izgubljene jarce v novem snegu in solncu, vzelo vid," je pripomnil Joža. Marko je pomislil: "če bi ga pa sta kaj kmalu zaslišala, kako je žival telebila na tla med list j e in hosto in obmolknila. Zasopla sta prihitela v bukovje. S po-ginjajočega žrebeta je poskočila risa, šinila na drevo in preskakujoč se od veje do veje zginila v goščavo. Pritekel je Volkun in besno oblajeval drevesa, ko ni mogel za sledom. Z vihrajočimi grivami so dre-vili konji na ravnico, nemirno begali naokrog, pohrzavali in cvilili in bili okrog sebe. Tomaž je pokal z bičem in kričal nad njimi in jih miril, da bi se ne zbrcali in ne ogrizli med sabo kozarce žganja. Preiskava je dognala, da je prodajal lastnik zastrupljen alkohol. MALI OGLASI Policijski pes naprodaj, dober čuvaj, samo kokoši ne more videti. 10802 Prince Ave., blizu Slov. Del. Dvorane. (183) Hiša naprodaj Hiša ima 10 sob, za dve družini, dvoje kopališč, dva furne-za, vsako stanovanje ima posebno klet, dvojna garaža, zidana kokošnica, sewer, elektrika tijatko; blagajnik John Fortuna. Nadzorni odbor: Matevž Vihtelič, Jakob Grošel, Leopold Ardigal. Društvena zdravnika Dr. P. J. Kern in Dr. L. J. Perme. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v S. N. Domu (staro poslopje). "Vršičnikovemužrebetu~jeri- in Plin' vse moderno. Zraven sa izpila kri," sta dopovedovala ->e tudi,en aker zemlje. Ce ko- ga veseli, se lahko peca s kokos-jerejo. Jako lepa prilika. Pri- ovčarja konjarju. Tomaž je pomiril konje in prišel pogledat: !e vdniniJ Pri Angležih, bila vajena videti časih svojega vsega v vsem je bilo okoli štiri- za setev> Masonovim, kakar praočeta v takem stanju, ko je vse v ; sto juter zemlje že pod brano v!mo; ne> kaJ takega. . . . A da-sobi razmetaval in napolnjeval z ter se je v nasičeni rujavi barvi; nes je Kobota- Na ve^er Pride alkoholnim smradom. Pri takih svetila pod rožnato srebrno ju-1 domov. O milost božja. O ljubi prilikah je imela suha gospa tranjo meglico. Na kraju njive Jezus' Ne> kaJ takega. O'Molloyeva navado, klicati je vstalo divje šumenje: jata Razložil sem ji, da je Paul na "Good Gracious" za pričo, da so prerijskih kokoši, ki je ležala na severu umrL Za&nala Je glavo vsi maški enaki, to se pravi, da strnišču, se je dvignila — ka — naza'' da so jl pla™ kodri kar ledni počenega groša. Na- ka - ka — ka — in bilo je, ka- j švigali okro^ ušes" stl'raela je v niso vredni počenega groša. Na- ka — ka — ka — in_______ .... to se je seveda zavzemal Arche, , kor da same sebi s peroti nav- «r0ZI 1Z otožne SV0Jlh za hreščečega orjaka: "Tudi'dušeno ploskajo hvalo za svoj o umazano modrih otroških oci va najboljši mož je samo — mož." čuječnost. Niti cenena gledališča, v Košata lesena hiša tam-le, ka-katerih si srečal vsak čas prija- tere streha je v pomanjkanju zna, morda nekoliko preveč raz- skrbnega slikanja zadobila škri-posajena dekleta, me niso mika- Ijasto sivo barvo, je last Kanad-la. Prav nič me ni mikalo obno- ca Laflechea. Na čednem, pro-viti starih poznanstev. Nič! To- stranem dvorišču sem prepoznal pot sem se hotel odpovedati vsem visoko postavo enega Laflecheje-tem in takim prepovedanim in vih sinov pri črpalki, med tem, dovoljenim, skrivnim in javnim ko je njegov nič manj orjaški zabavam. V Edmontonu, kjer brat napajal štiri ogromne ko-sta tedaj civilizacija in barbar- nje, ki so bili že okomatani. Ena stvo mejila drugo ob drugem \ izmed hčera je lahkotno preska-ostrem nasprotju, so se take za- kovala luže deževnice ter pri tem bave pod krinko hinavstva v iz- mahala s škafi za molžno, da so obilju nudile. Prekanjena po- se vg solncu lesketali . . . kvarjenost in navidezna pošte- Zdaj sem moral kreniti proti nost sta stopale v najlepši sklad- vzhodu, v pravem kotu . . . Pot nosti z roko v roki. Vsa dekle- je postajala slabša. Oblasti niso ta, ki sem jih poznal, Betsy, Pa- imele sredstev dovolj, da bi tricia, Solveig, Gretchen in Ju- vzdrževale vse poti v tem okra-lia — vse skupaj niso mogle za- ju. Kar na lepem stojim pred senčiti podobe, ki sem si jo na lužo, ki jo je obdajalo bičevje, visokem severu v srce zapisal in tako da sem bil prisiljen plezati katere živo lice sem imel ugleda- čez bodečo žico ob kraju Lafle-ti čez tri dni. i chejevega zemljišča Toliko, da | In domislil se krasnega j si nisem raztrgal nove obleke, ki Timejevega stavka: "In pred sem si jo kupil v Edmontonu. svojimi očmi nisem več videl po-1 Dve raci sta prestrašeni zafrfo- me ter jecljala: "O, milost božja! Torej je imel čisto prav Jean Marie, ko je dejal; 'To se pravi izkušati Boga' — tako je rekel. 'V deželo snega!' ... O milost božja! Prava sreča, da pride zvečer domov ! Jaz bi ne mogla sama spati. Joj, gospod, ki je umrl — ljubi Jezus! — se mi zna še po- noči prikazati!" Poskusil sem ji raztolmačiti, da je umrl pred dvema mesecema. če se ji Paul do zdaj ni prikazal, se odsorej tudi ne bo posluževal te grde razvade. "Moj Bog! Dragi gospod! Ne vete, kaj mi govorite. Morda je vendar le prišel z Vami v kraj. Mrliči se prikažejo, ko odbije ura dvanajst, ali . . . Moj pokojni stari oče se je mnogokrat prikazal ljudem v vresju ... o, mnogokrat . . ." Na dolgo mi je začela pripovedovati storije o strahovih, dokler je nisem trdo prekinil. Hipoma je speljala val besedi v drugo smer: "Ali ste lačni? Jean-Marie me bo kregal . . . hočete mleka, kruha, jajec? Milost božja! Da nisem pomislila! Saj imam vse pri roki. Le pridite hitro, dragi gospod!" Kako malo časa je vendar potrebovala Le Flochova družina, da je izpremenila čedno Duran-dovo hišico v tak svinjak! Pet mesecev in pol. Otroci so s svojimi umazanimi rokami popacali stene — na oknih in povsod je bilo videti odtise njih prstov, Miza je izgledala kakor zemljevid neznanega sveta. Po tleh je bilo toliko nesnage, da nisi znal kam stopiti. A najhujši pa je bil smrad. Da bi se česa podobnega domislil, sem se mora) spominjati že na miroljubne Indijance iz rodu Chippewaya — in ti so edini zares umazani domorodci — ter na Eskime. Morda bi se dalo primerjati kar tega tiče tudi kolibe islandskih ribičev ob winnipeškem jezeru. A ne! Tam ni tako hudo! Francija se je mogla zahvaliti svojim Bretoncem za nov rekord. Treba je bilo resničnega junaštva, le ža kratek čas hliniti napram prisrčni gostoljubnosti Marije Jan-niks apetit. Z največjim samo-zatajevanjem sem požrl nekaj žlic prežganke, pokusil nekaj tega in nekaj onega ... A rajši molčim o tem, kako sem se davil in mučil s tem . . . Prav rad sem pripravljen izbrisati iz svojega življenja junaštvo, ki sem ga moral zbrati, da pobožam otro-čaje. Vsakemu sem moral dati. roko ... in nepopisno doživetje je bil sveži zrak potem, ko sem stopil na prosto! (Dalje prihodnjič). Silno jezo je povzročilo med aukaškimi krogi dejstvo, da je Ira L. Reeves, bivši administrator suhaške lipe iz Neto Jersey, pustil suhače in dela z vso vnemo sedaj za odpravo prohibicije. Mr. in Mrs. Bamberger iz Chicage, katerih otrok je igral važno vlogo nedavno, ker je bil baje zamenjan v bolnici z otrokom družine Watkins. Bamberger jeva družina sedaj trdi, da ima pravega otroka, medtem ko Watkinsovi še vedno da nimajo pravega otroka. Russell C. Gibbs in njegova nevesta Doris Kuns, oba iz Clyde, O. Dan pred poroko je bil mladi ženin umorjen in oropan in policija še ni izsledila storilcev. Slika razvalin zadnjega potresa v Italiji. Ubitih je bilo nekaj nad 2,200, ranjenih pa do A,500 oseb. Zračni orjak R-100 ki je prošli teden preplul Atlantski ocean in pristal v Montrealu, Kanada. 025348235302485323232323234848