PoMnteam» SteTüla stiate 12 ?
32. Številka.
.....Hfl nnwrifiMBwa ^ ,nwBpniMttMMMai
Maribor, date 22. aprila 1918«	Letnik X.
Inserat! all oznaatfcs
se računajo po 18 od 6 redne petitvfste: :-p0 večkratnih oznanilih vofer — popust	—*
„Straža“ izhaja v po» deljek in petek popoidno
Rokopisi se ne vračajo«
'©Strt leta . *.	, 3*—
Mesečno. . .	, 1*20
l^aj Avsfrfjc:
©So leto . . n 15 — fftsmezne Številke —	3« dinarjev. -
if@odvisen političen list za slovensko ljudstvo. I
#r«Oft?Sivo Iti apravaištvo Maribor ■3ioro«ka tills®. ». - Telefon St. 113,
Z uredništvom se more govoHtl vsak dan od 11.—12. ure dopofda»
Memel ta država.
Ker Nemoi sedaj na veliko delajo z očitki veleizdaj«“, treba je tudi njihovo zadržanje natančno opazovati. Le kratko dobo nam je treba pregledal in takoj spoznamo, da je ves njihov krik o „veleizdaji“ le golo hinavstvo.
V	Meranu so dne 19. marca Nemci sklenili: „Mora se torej priznati, dia le brezupno. da jbi si Nemici v A v/S t r i j i mogli kedaj priborili njim pristojno stališče. Nemci nimajo torej nobenega povoda, se še nadalje izpostavljati za državo, ki jih zanemarja in odriva, mirno lahko gređajo, kako vodniki Avstrije vstrajno izpodkopavajo državine temelje in ogrožajo njen nadaljni obstoj. T udi mi Nemci hočemo v bodoče, ravnotako kakor ne-nèmoi v Avstriji, n e ^b rigajoč se za usodo drž a v e, misliti samo na svojo lastno dobrobit.“
Vsa skupna zborovanja nemških nacionalcev in krščanskih socialcev na Koroškem so se pridružil®, mehanski resoluciji. [Konstatiramo, da se ti nemški sklepi pač znatno razlikujejo od jugoslovanske in češke deklaracije ter popolnoma v drugem smislu o-menjajo „okvir države“, kakor slovanske deklaracije, o dinastiji pa seveda niti govora ni v njih.
V	prav posebni luči pa se je pokazalo razmerje Nemcev do države povodom krize v zunanjem ministrstvu. ’Poslanec Langenhan je dne 15. aprila grome! proti „popolnoma temnim razlogom“, ki so povzročili Czerninov padec, gromel „proti temnim dogodkom“, „proti neodgovornim činiteljem.“ Nemškonavion alo a zveza je odobrila drugi dan Langenhauov govor v uradni izjavi.. Obenem je v to izjavo sprejela tudi Kraftovo izvajanje, da 'si mora nemški narod u-rediti svoje razmerje do države tako, kakor ureja država svoje razmerje do nemškega naroda. Rekel je: „Vsaka enostranska, omejena obveza ni niti taktično, niti politično, niti nacionalno opravičljiva.“ (To je uaiizrazitejša „zvestoba na odpoved.“
Nemški delavci v Ustju so na svoji deželni konferenci sklenili, da morajo njih' poslanci izstopiti Jz nemškonacionatne zveze, ker jim je zveza v tem oziru še vse premalo radikalna.
Krščanskosocialna stranka je dne 16. aprila s-klonila izjavo, v kateri pravi, da ne more in noče razumeti, eia je cesar sprejel Czeroinovo ostavko. — Zelo patriotično!
Najbolj so jo seveda, polomili naši Mariborčani, kakor vedno. V to polomijo jih je zapeljal nezvesti sin slovenskega očeta dr. Orosel. Mestni svet je na njegov predlog sprejel sklep, v katerem obža.lju-iejo Czerninov/ padec ter obsojajo agitacijo za jugoslovansko državo, „s katero se hujska cesarju zvesto, mirno prebivalstvo“ in ki jogroža dedno vladarsko hišo.“ Neposredno nato so stavili predlog, da se prekrsti Magdalenski trg. Vsak bi mislil, da bo se no teh dinastičnih govorih prekrstil v cesarja Karle, trg ali kaj podobnega. Toda novo ime se glasi — — cekarja Viljema tr'g. Tableau !
Na javnih shodih Nemcev se nikdar ne omenja dinastija, se nikdar ne poje cesarska himna, ampak saJRio „Die Wacht am Rhein.“ Na ljudskem shodu v Gradcu je rekel župan Pizia: „(Avstrija bo obstojala le, če bo nemška, ali pa je ne bo!“ Drug govornik je pretil, kako so Nemci spravili di netijo kvišku, tako . . . naslednjih besed listi ne poročalo, a vsi jih poznamo
Vlada in vladni organi si ne nnadv "'»roti takim nemšk'm izjavam. Nobena nemška; stranka. še ni imela grajalne besede za te struje. Mi pa dobro vse opazujemo in bilježimo.
Kako rešujejo Jugo&iovan-sk« vptasanie
Odkar je ministrski predsednik pi. Seidier \ državnem zboru priznal veliko važnost jugoslovanskega vprašanja, so začele razne nemške stranke po-! staja# tako mjjlosjtitjivle in dcbrxfitöiiie, da \ cjvečajo i; i vprašanju preziranih, doslej samo kot sredstvo iz-I rabljenih Jugoslovanov večjo pozornost« Nemške ob- j j čine se v občinskih sklepih bavijo s tc zadevo, nem- ; j ški Volkstagi bljuvajo ogenj in žveplo Proti jugoslo- j j vanskemu stremljenju in nemški listi polnijo svoje | 1 predale z razmotrivanji o tem vpraša:' ju.	\
Graška .^Tagespost“ je v svoji retkovi številki | I 19. aprila) priobčila o Slovencih in jugoslovanskem j I vprašaniu dopis iz slovenskih dežel, r čiv j dno iz kro- j i gov nemškega Voiksrata, Dopisnik u> odoma napravi i { našim politikom ta-le kompliment: „Žalibog je staro, \ I preizkušeno dejstvo, da slovanski politiki splošno mo- * i čno nadkriljujejo nemške kakor v sp: etnosti tako tu- j di v žilavosti pri zasledovanju svojih ciljev. Tako je j deloma razložljivo, kako se je vod UM jem Slovencev ? moglo posrečiti, da so ta majhni, lorraj 4.4% vsega rebivalstva te državne polovico tvarjajoči narod tekom človeške starosti povzdignili iz ričevnosti in ga privedli do politične veličine, ki je z njegovim številom v nasprotnem razmerju.“
Ta nadarjeni, žilavi, v zvezi s svojimi :ugOolo-vanskimi brati kvišku hrepeneči namd bi zaslužil, da se izpolni njegovo stremljenje po obstanku, razvoju in napredku. To bi bil logični zaključek. Toda nemški naoionalee ne pozna logike, ker njegovega oulia zamalja sebičnost in pohlepnost in iz obeli iz-\ irajoča zagrizenost.
Med Slovenci živeči Nemec ali nemškutar ne prizna jugoslovanskega vprašanja, n arveč samo v-prasanje Slovencev in vprašanje Srb o-Hrvrtov._ Sr-bo-Hrvatom koncedira, da bi pod gotovimi pogoji bilo mogoče privoliti v zedinjenje su lezik govorečih Srbov in Hrvatov V okviru Ogrske i'upoliioma je pa Pale izključeno, da bi se%daj mogla .zpolniti stremljenja Slovencev po tem, da se ji n pridruži jugoslovanskemu državnemu telesu.
Dopisnik se nato trudi dokazati, zakaj bi to naj bilo izključeno. Slovenski jezik, tako zatrjuje, je sicer jugoslovanski jeziki — čudno, da Še to prizna!
\ —, toda s 'srbsko-Krvatskim m bistveno enak, mar-( več popolnoma drug. V potrdilo navaja slovenskega i pesnika Prešerna, ki je baje Ilircu Stanku Vrazu pisal, 'da hrvaščine ne razume Neumno je trditi, da Prešern hrvaščine ne razume, ko jo vendar razume vsak količkaj olikan Slovenec. Prešern se samo ni hotel rriđruž’ti Uirgm”:	vzrok r>*> i« h'1 >’1p"ov —
kranjski provincializem. Naj se nemški Volksratovci še tojliko trudijo dokazali različnost slovenščine in srbo-hrvaščine, vendar je resnica, 'da je med slovenskim in hrvatskim (srbskim) jezikom velika manjša razlika kakor pa med raznimi nemškimi narečji. —. Slovenski kmet stokrat lažje razume hrvfr.tsj||fe ali srbskega, kakor nemški kmet, recimo iz la fen tal a Tabudske doline) na Koroškem, kakšnega kmeta iz vzhodne Štajerske ali Nižje-Avstrijske ali pai celo kakšnega švabskega kmeta. iz Nemčije.
Ravna tako neresnična je trditev dopisnikova, da Slovenci niso imeli nobenih stikov s Hrvati. (Sovražna politika je nas sicer loČijla od Hrvatov, kakor bi nas rada še danes, vendar so bili med našim in hrvatskim narodom stiki v vseh stoletjih. V 0. stoletni so se Slovenci skupno vojskovali s: hrvaškim Knezom Ljudevitom Posavskim zoner Franke. S Hrvati smo se vojskovali zoper Turke. V 16. stoletju se je hrvatski kmet v zvezi s slovenskim vojskoval zoper tu.jenarodne graščinske, tlačitelje. L. 171P soTTr-vat;e ob priliki. ico so sprejeli pragmatično sankcijo, slovesno izjavili, da hočejo ostati pod habsburškim vladarjem edino le v zvezi s Slovenci. Ali to niso nbbeni sliki? Ravno zgodovina je trdna podl/agajugoslovanskega stremlj en j a.
Donisnik tudi navaja razliko vere med Slovenci in Srbo-Hrvati. Ali ni ista razlika’vere tudi med katoliškimi Hrvati in pravoslavnimi Srbi? In vendar pristale dopisnik v to. naj bi se Hrvatom in Srbom dovolilo zedinjenje. Kar se dostaje verske razlike, je med katolicizmom in pravoslavjem gotovo veliko, manjše razdalje nego pa med katolicizmom in prote-
stantizmom. In kljub te.j verski razliki in kljub temu, da radikalni protestantizem iz Nemčije polij a zagrizene pastorske hujskače, ki strupeno agitirajo za odpad od katoliške vere. nastopajo Nemci skupno in enotno zoper Jugoslovane. Katoliški nenišk duhovnik se na nemškem Volkjstagu bradi s pnečodrimskim pastorjem'v boju zoper pravične slovenske zahteve.
Takšni so nemškonbedonaini „(dokazi“ za neni-škonacionalno zahtevo, da se morajo Slovenci odtrgati od Hrvatov-Srbov. Kako pa se naj potem reši slovensko vprašanje? Z germanizacijo. Volksratovec nrihaja v „Tagesposti“ do tega zaključka: „Med Slovenci deloma vsled zunanjih vplivov se vršeče jugoslovansko hujskanje se ne sme podcenjevati, ker bi lahko vlado in nekatere nemške stranke napeljalo k takim privolitvam, ki bi pomen j ale pre ! ustite v nemških jezikovnih otokov in opustitev nemškega notranjega in zunanjega uradnega jezika na jugu. To pa bi za državo in za Nemce ne bilo nič manj pogibeljno, kakor ustanovitev slovensko-fhrvatSkoMsrbske države.“
Nemškonaeionalni recept za rešitev jugoslovanskega vprašanja je torej : nemščina v vseh uradih in dosledno v vseh šolah in (sploh v vsej javnosti. Lena rešitev! Na ta način so Nemci v preteklih stoletjih „reševali“ slovanska vprašanja, V 20. stoletju pa ne bodo več, najmanj po svetovni vojni, ki je priborila zmago ifleu narodne pravičnosti in pravu o narodni samoodločbi.
Memcnrfi mafM&đii vlak*
Šoštanj. 16. aprila.
Zopet lep dokaz nemške kulturo.
V	nedeljo, dne 14. aprila, sem se peijal z vlakom iz Slovenjgradca proti domu. Ko sem pričel na kolodvor v Šoštanju, sem ugledal nesaj fantov, kateri so, veselo govoreč, mahali ravno proti mojemu vozu. Kmalu je zaorila narodna himna „Hej Slovani!“ Lepo je bilo slišati čiste glasove mladeničev, .•’katerim so se pridružili tudi izborni pevski grli dveh mladenk iz Polzele. Potem so zapeli še več drugih slovenskih pesem. Med odmorom pa Je zadonelo „Živela Jugoslavija! Živeli Slovenci ! Živijo slovenski Šoštanj!“ Odgovor je bil takoj tu. Namreč od zavednih Šoštanjčanov, katerih se je med tem precej z-bralo na Kolodvoru.
Navdušenje je bilo veliko. Gospodom Nemcem, ali bolje rečeno nemčurjem pa to seveda nikakor ni ugajalo. Ko je prišel čas za odhod vlaka, so fantje še enkrat zaklicali: „Živela Jugoslavija!“ Nekje zunaj kolodvora pa se naenkrat začuje hripavji „heil!“ V odgovor je zagrmelo: „Proč z nemčurji!“ Nek ‘šaljivec ie še zaklical: „Heil pa lačen zraven!“
'Med tem ie bil vlak že zunaj kolodvora. Naenkrat se začfije žveoketanje ši» na sosednem vòzu. A že smo vedeli, kaj da je. Nemčurji mečejo kamenje , da si ohladijo svojo vročo kri!
Padlo je mogoče kakih 15 do 20 kamnov. Žali-bog, bila, je pri tem nemčnrskem zavratnem napadu zadeta-nedolžna osebja, neka ženska: Kamen je priletel skozi okno in jo zadel v zadnji del glave. Z-grudila se ie brez zavesti. Ogorčenje je nastalo med potniki. Samo škoda, ker se ni moglo več obračunati z nemčorskimi barabami. Radoveden sem samo to, Kako dolgo bo še trajala 'ta prijaznost naštih ljubih sosedov ?
Slovenci! Slovenke! Le nemoteno naprej za Jugoslavijo, da bomo rešeni tujega jarma, da bomo varni življenja na naših domačih tlen!
Z. M., Savinjčan.
O napadu nemškutarjev na vlak se nam še poroča. iz Šmartna na Paki:
V	nedeljo, dne 13. t. m., smo bili priča, kal’o so v Šoštanju tisti Nemci in nemškutarji, oziroma njih nadebudni sinčki, kateri so agitirali in hujskali za bojni pohod proti dr. Korošcu in dr. Verstovšku v Št. Janžu, dejansko s kamenjem napadli večerni vlak in z njim vozeče se mirne potnike-Slovence. Z divjim hajlanjem so metali kamenje v okna vozov m razbili šipe in ranili nekaj potnikov. Med njimi je bila neka, tukajšnja gospodična. Že pred vojno so ki-
li slovenski potniki in, sploh Slovenci vedpo izposta vljeni nemškutarski sodrgi in fakinaži V fioštarau. Vojna je pobrala nekaj najhujših, a v zajdSnjem basu, kakor se zdi, se hočejo zopet ponoviti stare raz-njere. "Zaslombo j a imajo ti pudje pri neKaterih velikanih in privai nlrancih, katerim pa slovenski groši, groši naših kmetov, zelo člišijo. Da jih z našim denarjem podpiramo, da jim nosimo v njihove kuhinje zelenjavo, sadje, zabelo itd , da jih zalagamo z živino, zato smo jim mirni Slöveiici dobri, à Kadar je treba reševati mater Germanijo, takrat pa hej di nad häs s kamenjem, da se nas pobije in potolče. A povemo že danes; V prihodnje bomo poskrbeli, da boclp dobili izzivali primeren odgovor, če ne bo šlo drugače, pa seveda, takšnega, kakor so ga dobili v St. Janžu l
Juž**«*	kàJL ààjoiài
nem ško- na cioüaln i urad* mkf«
Predrag le danes papir, da bi se pečali safto z osebo kot tako in bi nam bilo na tem, slovenski jasnosti predstaviti nekega železniMega uradnika, ki Ut pride v poštev kot uradnik, marveč kot voditelj nemškon ac i o n aln e tolpe, ki ima namen razbiti slovenski shod v St. Janžu pri Spodnjem Dravogradu. Ne torej kot osebo, ampak kot tip tistega sistema, ki ga je vpeljala južna železnica na povelje nemških \ oliera tov ! in ,ga. goji za germaniziran je slovenskih dežel, predstavljamo slovenskemu občinstvu., urednika c. kr. priv. južne železnice Rudolla Domaingo, prvoborite-J ■ a. nemškonacionalne gonje proti slovenskemu taboru dne 7. aprila.	,
Ta človek, ki ga je južna železnica najstavila , rojstnem kraju — kar je pri južni železnici le izvanrednim protežirancem možno doseči — je očivi« no v prvi vrsti zato v Spodnjem Dravogradu, da predstavlja in tira nemškonacionafftio politiko, Pred vhodom v vas govori on, g. Domaingo, predstavitelj nemškonaeionalne politike v Spodnjem Dravogradu, svoji na napad pripravljeni Četi, oboroženi z okovanimi palijeami. Ali si ta človek domišljuje, da je vrhunec nemške kulture v razbijanju shodov in v njegovih govorih ob penečem pivu? Saj rad nastopa v pozi velikega govornika lin pricRguje sfiodjye^aterskim in koroškem nemškutarjem nemško kulturo, da potem vzhičeni vsklikajo o njem: ..Der Domaingo hat a Moirds-(loschen und vertragen tut er a viel!“ Seveda bo trezen in boljši človek, ki ga posluša. moral reči z nemškim filozofom: Das Klappern der Mühle höre ich wohl, aber das Mehl sehe ich nicht.“ In nadaljDa predrznost! Uradnik južne železnice, na čelu tolpe, pripravljene za pretep, stopi pred dr. Verstovška in zahteva od njega, da dovoli besedo ljudem, ki so prišli se pretepat, razgrajat in pobijat! Res občudovati je mirnost našega ljudstva, da mu s-pričo te predrznosti ni storilo kaj hujšega.
Kaj je govoril po dobljenih bunkah v družbi Jahna, Girstmayerja itd. ta dični uradnik c. kr, pr. južne železnice ob zvokih pesmi f „Die Wacht am Rhein“, nas seveda ne zanima. Vsiljuje se nam le vprašanje : Kaj bi storila uprava južne železnice s dovenskim uradnikom, ako bi prišel razgrajat na kak nemški^shod? Ce bi sploh prišel živ s takega z-borovanja. ga južna železnica brzojavnim potom postavi v Tirole in mu za nameček navrže Še diseipli narno preiskavo in v nemškem časopisju bi zašume-lo o politikujočih slovenskih železničarjih. Ce pa kdo misli, da bo južna železnica prestavila: Domainga tje kam med gornjekoroške ali tirolske todlne, ki Še niso deležni Domaingove kulture, ta se grdo moti. Do. maingo ve, da se mu ne bo zgodilo' nič, on ve, da i-ma mogočnega zaščitnika v nemškem Volksratu. katerega eksponenti sedijo v upravi južne železnice , ki gledajo z zadoščenjem na delovanje ljudi Domain-govega kalibra. Tudi mi vemo po mnogih izkušnjah, da bc Domaingo za to drznost plačan, ne pričakujemo, da bo južna, železnica Kaj ukrenila, mi ie beležimo ta slučaj, id kaže, zakaj so nemški železničarji na naši slovenski zemlji.
Na dan slovenskega tabora v Žalcu je psoval v Celju Železniški uradnik slovensko občinstvo, nekaj tednov jezne je se pojavi zopet nemški železničar kot vođin nemčurske tolpe, ki ima namen razbiti slovensko zborovanje v St. .TanŽn.
Kaj ima slovensko ljudstvo pričakovati od ta-kin .uslužbencev južne Železnice, če pri.de v uradu z njimi v dotiko, si lahko mislimo! Vsakdo tudi. ve, 'da upraya južne železnice ne bo nikdar vpoštevala u-pravičenih Želj slovenskega občinstva in ne bo nehala služiti germanizatOričnim namenom: edina rešitev iz teh razmer je izvedba jugoslovanske deklaracije.
Deklaracija bo rešila za naš jugoslovanski narod ako važno Železničarsko vprašanje, pravično in vsestransko, in kakor po mrzlem vetru bo izginilo ta politična golazen, ki pije kri slovenskemu narodu, iz naših lepih krajev za vedno.
Naši gospodje poslanci pa natvprašajo c. kr. generalno inšpekcijo in gospoda generalnega ravnatelja Weberja: Ali; plačuje uprava nemške železnJšlce urednike za top da organisti rajo pretepe Ih cta sramo-MJo slovensko ohCinstvo? ■	"R"vib .p,,.:;;
Naj, vprašajo ravnateljstvo južne železnice, n. pr. a. Praschnijkerja: Ali so to nastavljenci nemške-, ga Volksrata ali južne železnice? Ali imajo nemški železničarji — kakor Domaingo — toliko časa, d. lahKo organizajo in. naČeljujejo celim nemčurskim tolpam? Kje ostane služba? Ali morajo isto natančno vršiti samo slovenski železničarji?
I z j,a v a s 1 p v o n s k e d uh o v š č i n e na Koroškem. Podpisani slovenski 'koroški (.ui.-ovm-ki izjavljamo, da .se solidarno pridružujemo (državnopravni deklaraciji Jugoslovanskega kluba z dne 30. majnika 1917 in sicer razumevamo deklaracijo v tem smislu, da zahtevamo v -okviru monarhi,© združenje vseh dežel monarhije, v katerih prebivajo Slovenci, Hrvatje in Srb.i, v samostojno, vsakega narodnega, tujega yladstva prosto državno tvorbo v okviru monarhije pod žezlom habsburškn-lorenške vladarske rodovine, To izjavo podamo I. Kot Avstrijci : a) Izjava naj bo odločen ugovor zoper vse zunanje sovražnike, ki hočejo odcepiti Jugoslovane od Avstrije; ini hočemo ostati v Avstriji ter si želimo jugoslovansko državo v okviru avstrijske monarhije, b) Kot iskreni domoljubi sii želimo veliko, mogočno Avjstrijo, ki jo obenem tudi močna zaslomba, katoliške cerkve. Neprestani narodni prepiri v zadnjih desetletjih so pa pokazali, da bo Avstrija le mogočna, edina in velika, ako bo združevala v sebi svobodne in enakopravne narode, ki se ne diferencirajo kot gosposki in tlač -ui narodi. Tembolj velja to po vojski, v kateri so narodi korakali kot ljudske armade na bojišča in tam prelivali potoke : krvi za ono A vstrijo, v kateri naj , velja vsem narodom enaka pravica, kakor je to obljubil naš. presvitli in ljubljeni vladar Karel v svoji nastopni proklamaciji na svoje narode. II. Kot Jugoslovani : Ravno Jugoslovani se niso dali prekositi po nikomur v- tej vojski glede požrt vov alno,s ti za Avstrijo in za cesarja in zaradi tega pričakujemo,, da se bodo mogli svobodno razvijati v svobodni jugoslovanski državi,' ki bo kot taka na jugu najmočnejša obramba zoper sovražnike avstrijske .monarhije. Vsako osumljen.!© našega patriotizma, kakor da bi od naš zažel,.ena jugoslovanska državna tvorba, bila naperjena proti Avstriji, najodločneje odklanjamo. ì II. Kot koroški Slovenci: V zgodovinski uri .■.preureditve pele Avstrije stopamo skupno s svbjim dolgo teptanim narodom v javnost in zahtevamo rešitev koroškega problema' v smislu jugoslovanske deklaracije. Stoletne skušnje so namreč izučile nas koroško Slovence, da sta miren razvoj in iboljša bodočnost edino le mo-, goča, ako se Otresemo nemške centralistične! birokracije in si moremo usts ari t i lastno slovensko ginuini-štvo in razumništvo. Slovenci stojijo vsled pritiska j birokracije na razvalinah svoje narodne kulture, a) [ Slovenskega razumništva razu n duhovščine na Koroškem ’ fakorekoč ni. Slovenskih uradnikov, profesorjev, učiteljev, zdravnikov itd., v državni, deželni ali privatni službi je kvečjemu 0.1%, namesto 2yp-30%. b) V deželnem šolskem svetu, #v deželnem odboru, v trgovski zbornici, v deželnem kulturnem svetu m slovenskega zastopnika! v državnetm zboru so sedlaj Slovenci brez zastopstva, kajti edini koroški državni poslanec je bil med vojsko uničen; v deželnem z-boru jim ostane zdaj en sam zastopnik izmed 4.3. e) Slovenci nimajo nobene srednje in meščanske šole. ostala lim je kot kuriozum še ena. sama slovenska javna ljudska šola. d) Ro uradnem ljudskem štetju je padlo število koroških Slovencev v dobi 1880—1910 od 102.00 na 82.000, dočim bi se bilo morale dvigniti število Slovencev v razmerju z naravnim ljudskim priraščaj cm na 120.000. To so katastrofalne številke, kt kažejo na uničenji našega naroda, e). Vsaka slov. beseda mora izginiti iz vseh uradov, iz vseh uradnih dopisov, iz vseh šol, iz celega javnega Življenja, TV. Kot katoliški duhovniki in dušni pastirji: a) Odstranitev narodnih prepirov bi bila največjega pomena za mirno vršenje dušnega pastirstva. Pravilna ločitev Slovenčev in Nemcev bi na mah končala narodne presure, b) Dolgoletna brezpravnost je poniževala koroške Slovence in jim zapustila želo pesimizma, kar je v silen kvar krščanstva, ki hoče vcepiti v človeško dušo duh vesele delavnosti in ki obsodi nasilno raznarodovanje kot krivioo. ti) (Dejstvo,, da slovenskemu ljudstvu niti v ljudskih šolah na Koroškem ni dana priložnost, se izobraziti, v maternem jeziku, zelo ovira slovenske dušne pastirje, tako da ne morejo nuditi ljudstvu temeljite krščanske izobrazbe, di Destvo nadalje, da se na Koroškem vsled sistematičnega naseljevanja nemških uradniških družin,
■ nemški sodniki, politični, davčni in finančni uradniki. železniški in poštni uradniki, učitelji) ustvarja no Ometen način v slovenskih župnijah dvojezičnost, silno otežkoČuje dušno nastirovanje v šoli in cerkvi. Ob koum pa izjavljajo slovenski duhovniki kIovcIb-no, da s svojo izjavo ne nameravajo kršiti n Hi najmanjše pravice drugih narodov :	geslo samoodločbe
pa naj se uporabi le v toliko, v kolikor je v popolnem skladu z moralo kotoliške cerkve Dne 0. marca 1918 Sledijo podpisi.
S K o r o š k e .g. la smo sprejeli. nadalje slede-. Če izjave . za jugoslovansko deklaracijo:	Slovenski
duhovniki dekanije Šmohor; žnpjiija Rvefee, r&Öina Bistrica v Rožu, kraji; Spodnja Bistrica, Polana, in salo, 48 podpisev. SveSe	p-Radie* -
77, Mače 79, Bistrica 23, sKupno 347 podpisov; šh>-venski rudarji v Črni na Koroškem z navdušenjem pozdravjajo majniško deklaracijo, 796 podpisov; žene in dekleta v Crni so poslale 437 podpisov preblag, g. dr. Tavčarjevi v Ljubljano, tako da je vseh podpisov zavednih Slovencev in Slovenk v črni lepo število 1233; možje in mladeniči, žene in dekleta župnije fi-mine! nad Pliberkom pozdravljajo z navdušenim srcem, polnem narodne samozavesti -pravično izjavu Jugoslovanskega kluba, 812 podpisov; z velikim navdušenjem se pridružujejo majniški deklaraciji možje in mladeniči, žene in dekleta iz St, Jakoba v Rožu, 1010 podio sov ;:.i stotake možje in fantje, žene .-in dekleta pri Devici Mariji na Jezeru z navdušenjem pozdravljajo majniško deklaracijo, 1180 podpisov; občinski odbor v Tolstemvrhu pri Guštanju izjavlja soglasno in odločno', da se pridruži majniški .deklarari ji.
Iz Možic na Ko r o Šk e m. V eni želji se strinjajo srca vseh : ^ da bi bil vendar enkrat konec te strašne vojske in da bi se čim n rej dose'gel mir, pravičen, in trajen, ne samo od danes do jutri. Tak mir pa je mogoč le na podlagi samoodločbe narodov In rta pametnih pravičnih demoknttačjvih načelih.. -Ker vidimò te- uoglaritne pogoje miru v cleklaraciji, podani od strani Jugoslovanskega kitiba v drž. zbornici dne 30. maja 1917, ki zahteve, v okviru Avstrije prosto, samostojno, od vsakega tujega vpliva nepdii-sno jugoslovansko državo, v kateri hi se dalo vsakemu pravico, ki mu gre, mi 'delavci, delavke in delavske žene iz Možice in okolice z omenjeno deklaracijo popolnoma soglašamo in to svojo slovesno izjavo potrjujemo s prostovoljnimi svojimi podpisi, ffiledi 77 podpisov.)
V O j sjt r i ;o i pri S)jqdnjem Draxipgradu Je podpisalo deklaracijo nad 400 zavednih fiìòyencev in Slovenk.	• ij - :i
P r e v a l j e. /Naša lepša bodočnost zahteva ', da se tudi mi izmirimo za Jugoslavijo. PosMi smo polo s podpisi in s sledečo izjavo; Podpisani možje in fantje, Žene in dekleta prti D. M. na. lezem z navdušenjem pozdravljamo odločen nastop .Tugoslov. kluba na Dunaju in se iz srca pridružujemo njegovu deklaraciji z 'dne 30. maja 1917. Velike sO krivic© , ki jih trpimo Slovenci na gospodarskem, narodnem in kulturnem polju. Celo voznega listka ne dobimo na slovansko zahtevo. Pač pa nosimo z gospodujočim narodom v deželi in državo enaka in še hujša bremena, Tsta, bremena pa zahtevajo iste pravice. -Zato se obračamo k Tebi. presvitli naš cesar Karel: Daj nam svobodno državo, y kateri si bomo sami gospodarili in odločali svojo usodo pod Tvojim žezlom. Mi Ti obljubljamo, da bijejo naša srca za Te in kakor zvesto so prelivali in še prelivajo kri za Tvoj preatöl in obstoj Avstrije, tako zvesti ostanemo mi Tebi in Avstriji na veke. — Slede podpisi: 491 mož in mladeničev, 695 Žen in deklet, skUnaj torej 1180. Živela Jugoslavija!
O mirovnem pismu avstrijskega cesarla*
..'Arbeiter Zeitung“ piše o tem slovečem pismu:
..Naš cesar je pisal pismo svojemu sva>ku, princu Sikstu Bourbonskemu, v katerem močno izraža svojo močno potrebo po miru. Ni bilo in1 tudi zdaj ni nobenega vzroka, da bi se to dejstvo zamolčevalo ali prikrivalo. Ce cesar želi, da bi se vojna, čim prejo tem ljubše končala; če izreče namen, da bd . naj s-klepanje miru ne zavlačevale nobene take zahteve, ki bi se zdele nasprotniku nesprejemljive, da bi. bil mir vreden tudi žrtev; če izreče Željo, da bi se naj po vojni med Avstro-Ogrsko in Francijo zopet upostavili prijateljski odnošaji, naj to razburja samo tiste,, ki stavijo svoje nade samo na moč in silo ter pobijajo in sramotijo vsak poskus, da se s pošteno spravo med narodi napravi Iranec tej krvavi vojni. Toda devet, desetink viseh avstro-ogrskih državljarrav ne misli o tem nič drugače kot cesar, Ce bi se pa smatral vsak poskus, priti db sporazumljenja s Francijo, kot kršenje dolžnosti, ki izvirajo iz zavezništva, se tudi s talim naziranjem ne moremo strinjati. Berolin nas ni vprašal, prodno so tamkaj izdali proklamacijo, da: nočejo imeti „nobenega mehkega miru“; torej se: tudi Avstro-Ogrski ne more zabraniti, če zastopa svoje mnenje o miru ter napravi poskuse, da bi prišli do miru, ne da bi poprej moral Beroliin odobriti vStk t/osamezen korak. Tista kritika cesarjevega, pisma , katera se danes Čuje v vsenemških krogih Nemčijo, in v tistih avstrijskih krogih, ki jim slepo sledijo, ne bo v avstrijskih narodih našla nobenega odmeva."
Besarabija in Kumunija.
V aejf ukrajinske osrednje rade dne 16. aprild m je vrMla raaprava gle^ priklopi tve BèsaTafflJè fc Rumuniji. Ruda je skienfla, da ne umre .odobrili i* sriružeuj a Besai^bjje z Rumunijecteir :»è
‘Ogovarja- svo&odnemirižrazHi želj" vseh harödöv, bivajočih v BesaijaMji. Valeči tega zahteva'ukrajinska Ijudovjlada, da se izvede svobodna izjava želj ter da se izločijo od Besarabije tisti deli prebivalstva, ki izražajo svojo voljo v tem, da hočejo biti združeni z ( Ukrajinsko ljudovlado. Ukrajinska osrednja rada,naroda ljudskemu ininistrskemii svetu, da se obrne do Romunije in do vseh četverozveznih držav s protestno noto proti takemu sistemu zatiranja in nosilnih dejanj napram besarabskemu prebivalstvu ter dai odredi potrebno, da se v bližnji bodočnosti odloči oteoda Besarabije na podlagi sporazuma z ukrajinsko ljudovlado jo na podlagi izraza volje vsega, besarah-rskega prebivalstva, v. , vrv, v-h-ILL—lUl---i...,.- 
Mirovna pogajanja,'med Ukrajino -, ÌB£RllSÌjO.
; T» Kijeva se dne 18. aprila’ poroča r
ljudski ministrski svet ukrajinske 1 judo vlade ja v: svoji seji dne 17. aprila glede sklepanja miru z Rubijo sklenil sledeče: Ukrajinska vlada sprejme predlog ruskega ljudskega komisarijata, da bi se zà-, $OJa mirovna ugajanja z Ukrajino. .Mirovna;. poga^-janjà e0 bodo vršila v nekem mestu vladnega okrožja Kursk. Ta sklep ukrajinske vlade bo ruski vladi t Moskvi sporočil nalašč v to. imenovani brzi sel.
'^ zadnjih dneh so boji v Flandriji nekoliko pojenjali, ker so začeli Francozi hado napadati nemško postojanke ob reki A v re, kjer se jim je posrečilo doseči nekaj vspehov. V nemški ofenzivi nà zapada, ki se je pričela dne 21. marca, 44 je Nemcem sicer posrečilo Zavzeti sto štirijaških kilometrov ozemlja, ni se jim pa posrečilo pr« dreti angleško francoske fronte. Izgube so na obeh straneh ogromne. Nemci so vjeli 117.000 mož, ter vplenili 1550 sovražnih topov.
Petmllijonska ameriška armada.
Iz Washingtona se z dne 18. aprila poroča:
Vojni' tajnik Baker je opozoril predsednika WRsòna, da je zvišanje stanja, ameriške' armade nujno potrebno ter da je treba nekoliko bolj piosjpešiti pripravljenost armade. Kakor se poroča, bo Štela a-lueriška armada 3 milijone mož, pozneje pa bodo še bržčas zvišali stanje armade ria 5 milijonov mož.
Wilson potuje v Evropo.
Londonski listi pišejo, da se bo predsednik Wilson podal koncem meseca maja ali pa v začetku meseca junija v Evropo. V Londonu bo obiskal angleškega kralja ‘Jurija, v Parizu pa predsednika Po-tncareja. Obiskal bo tudi ameriške čete, ki se nahajajo na fronti v Flandriji. Wilsona bota spremljala, državni tajnik Lansing in polkovnik House.
Politične vesti. [
Pogojna zvestoba. Povodom odstopa zunanjega Mnistra Czernina je več neu ških društev v Gradcu sklenilo resolucijo, ki se nanaša na Gzerninov odstop in njegove vzroke. C. kr. državno prav ništvo je resolucijo zaplenilo in je naperilo proti krivcem objektivno kazensko - sodoijsko postopanje po § 63 kaz. zak (razžaljenje Veličanstva). Ker jè padel ljubljenec Nemcev, grof Czernin, so se spravili Nemci celo na osebo presvitlega cesarja, in sicer v taki obliki, da je bilo e. kr. državnemu pravdniku preveč in je naperil proti dotičnim, ki so sestavili oziroma sklenili to resolucijo, ovadbo radi razžaljenja Veličanstva. Nemci torej odpove dujejo zvestobo avstrijskemu cesarju! To, kar smo mi že davno trdili, do tega je prišlo. Nemci imajo v svojem srcu pruske Hohenzollernce, za Avstrijo so le v toliko, v kolikor ona podpira nemški sis tem in ponemčevanje. Značilno je, da so približno enake resolucije kot v Gradcu, sklenili Nemci v Fürsten feldu in v Celovcu. Skoro istočasno so tudi v Mariboru prekrstili Magdalenski trg v trg cesarja Vicema. Naši narodni nasprotniki širijo o cesarju Karlu vesti, ki so popolnoma izmišljene, a podle is hudobne do skrajnosti. Nemško Veleizdajništvo cvetel
Prati cesarja Karla. V Fürsten feldu na Srednjem Štajerskem so nameravali prirediti »teden cesarja Karla« v svrho nabiranja darov za oslepi« vojake. Radi novejših političnih dogodkov pa so: sklenili, da sp Karlov teden * opasti in da se : bo: raje pobiralo v vojni sklad Südmark« in Scb«tvereiniu ' Kj« so zdajveteizdajatei?! '•N
Mariborski občinski svet je iž strahu pred jur goslovansko pošastjo v seji dne 17. t. m. sklenil resolucijo proti jugoslovanski nevarnosti. Dr. Oiusel, sin slovenskega očeta, pravi v svoji resoluciji, da se je bati pogina nemštva južno od Drave, hvali Czernina, ker je nastopil proli notranjim Mateprykjom , poziva nemške poslance, naj se borijo proti vsaki vladi, ki bi trpela delovanje jugoslovanskih M&sary-kov, jxislanci naj odstranijo jugoslovanskega minitetra dr. Ivana viteza Žolgerja m naj z vsem pritiskom delujejo za uvedbo nemškega državnega jezika ter izvršitev nemškega velikonočnega programa. — Dr. Oroslova državniška izvajanja moramo v toliko popraviti, da Jugoslavija ne bo segala samb do Drave, temveč do Mure in da bo tutti Maribor spadal pod jugoslovansko državo. /Jugoslovanskega gibanja pa ne bo spravil s sveta no dr. Orosel in ne njegovi lo-Variši v mestnem svetu, saj je že sam dr. Ambrožič izjavil na celjskem Volkstagu, da je prodrla jugoslovanska ideja do zadnje planinske koče. Popraviti tudi moramo Oroslovo mnenje, da odstavljajo ministre nemški poslanci. Naša ustava govori drugače. Dr. Orosel bo tee moral o tej reči temeljiiejiše podučiti. Ge bo pa dr. Orosel s svojimi tovariši (laka! na u-vedbo nemškega državnega jezika,’ potem bo še čakal dolgo, dolgo in popolnoma zaman. In predilo bo to dočakal, bodo prišli v mariborski občinski svet tudi Slovenci kot občinski svetniki. Da, da: Bliža se doba, ki za renegate ne bo vesela. Jugoslavija je ua pohodni odtod vaš strah ih javkah je za grofom Czer-ninoin.	":w •	-v’
čudna vsehemška molitev. Na neki sloveusko-riemški šoli v Dravski dolini morajo učenci vsak dan moliti sledečo nemško molitev : „O allmächtiger Gott, (ter du das ganze Weltall höchst weise regierst, erbarme dich in deiner Huld und Gnade unserer und der deutschen Truppen,, und verleihe ihnen einen herrlichen Sieg Zur Rettung der Kultur und zum Schutze gegen das Barbarentum ! “ Slovenski : „ Vsemogočni Bog, ki najmodreje -vladaš ves svet, usmili Se v svoji dobrotljivosti in milosti naših in nemških čet in jim podeli sijajno zrnato za rešitev kulture in za varstvo proti barbarstvu!“ - Kakši o „kulturo hočejo rešiti in katerih „barbarov“ se bojijo, si posebno jasno predstavljajo udeleženci šentjanškega s-hoda! Kje je dotični nadučitelj dal potrditi svojo molitev, ne vemo. Pri cerkveni’oblasti gotovo ne. Morda pri vsenemškem društvu.
„Samo nemški železničar je v vojski postavil Svojega moža in brez njega bi slabo izgledalo z zmagami“, je trdil na shodu društva nemških Železničarjev v Beljaku nek Gangelme.ver iz Dunaja- Doslej smo mislili, da, so zmage izvojevali naši vojaki; m kaj poreko k temu nenemški in sobijaldemokratični železničarji? Kamor pogledaš, vedno ista nemška nadutost !
Bismarcka so proslavljali, dhe 13. aprila ha slovesen način v Leljaku. Sodelovali so s petjem tu-rtT diiaki-gimn azi j e-i. Da bi storil kaf sličnega slovenski dijak, kako vpitje bi nastalo in tudi brez Kazni bi ne ostalo!
Preosnova avstrijske ustave. Ministrski predsednik ni. Seidler je baje že pokazal Nemcem izdelani načrt ustavne preosnove. Slovanom ga;: še ■ni"pokazal. Češki Nemci so baje z načrtom zadovoljni, alpski Nemci pa ne, ker nočejo nič slišati o kakšni avtonomiji Jugoslovanov. V petek predpoldne se je sestal odbor nemškonaeionalnih in krščamskjosocijalne stranke, da se posvetuje o ustavni preosnov!. Na dnevnem redu je bilo jugoslovansko vprašanje. Kaj so nemški naši prijatelji sklenili, ne vemo, ker tega še niso obla,vili.
Baron Trnka odstopil. Bivši avstrijski minister baron dr. Otokar Trnka, ki opravlja v vojnem ministrstvu službo črnovojniškega, generalnega inženirja vson zasebnih obratov, ki se nahajajo pod nadzorstvom vojno-daiatvenega zakona, je kot claip gosposke zbornice prosil predi mesecem za odpust iž aktivne vojaške službe. Cesar je iz podanih razlogov ugodil prošnji. Vse drugo, kar teo pisali razni-nemški listi o nameravanem odstopu barona Otok. Trnka, ČeŠ, da Je pri cesarju padel v nemjilost, ker je poslal brzojavko na češki shod v Pragi, je le plod — nemške fantazije.	...
Nadomestna volitev na Hrvatskom. Siarčeviče-va stranka prava namerava kandidirati v volilnem okraju Slatina n Slavoniji bivšega glavnega urednika ..Hrvatske Države“ dr. B. Ängjelinoviöa^ srbsko-hrvatska koalicija na dr. Svetomira KPrporiČa.
Proslava stoletnice rojstva Šlezijskega buditel-ja-duhov'nika. Lafiteko leto je minilo 100 let. kar je bil rojen slavni buditelj češke Slezije, ustanovitelj 1. političnega tabora leta 1869 na Ostri H arid, župnik veliknlomsld P. Kazimir Tomašek. Slezijski Cehi si Štejejo v prijetno dolžnost, da se primeri-o in hvaležno spomnijo onih predragih in idealnih buditeljev, ki so v tako žalostnih Časih trdno upali v boljšo, bodočnost svojega naroda. Saj je samo njih neomajan idealizem zbudil češki narod iz dvestoletnega spanja m ie izvršil v zgodovini narodov preslavni čin, da je vstal narod, ki so ga imeli že za mrtvega. Matica Opavska se spomni velezaslužnega moža g tem, dà mu odkrije spominsko ploščo na župnišču velikolom-gkem. V novi gvojl založbi Slezska knihovnička izda kot -prvo Številko življenjepis Kazimira TamaŠka, - -Preteklo nedgjjjo, ‘dne 14. àprjja; pa 0 Je spontiita stoletlplcs Trmaš^nmg» rojstva s
„Tomaškovim večerom“, na katerem so se proslavljale velike zasluge vrlega narodnega buditelja ob zveneči godbi in ubranem petju.
Madžari proti slovaškima apostofloma Cirilu in Metodu. „Budapesti Hirjap“, ki je glasilo „delovne stranke“, piše: „V hrvatskih panslavističnih in jugoslovanskih krogih se vrše velike priprave za proslavo Ciril-Metodovega dne. Dosedanji ukrepi dokazujejo, cìa bo slovanska slavnost — ako se ne upo-trebijo primerne protiodredbe — bržkone pomenjala znamenito ojačenje političnih ciljev in stremljenj Jugoslovanov in pah slavistov.“ — Madžari so torej že boji je celo slovanskih blagovestnikov! ,.J,
Volilna preosnova na Ogrskem. Znamenja, kažejo, da poje nameravani jréosinovS vodilnega reda, na Ogrskem v smislu demokratične enakopravnosti smrtni zvonček, ki ga vleče Tisza. Z zopetno povzdi-go Tiszovega prijatelja Buriana za zunanjega ministra se je Tiszova pest zöget začela bolj jekleniti. Wekerlejevo ministrstvo se nahaja v veliki krizi. In najbrž bo Wekerle sestavil novo ministrstvo, ki bo gospodu Tiszi po godu. Izstopili bodo Isti ministri, ki so se zavzemali za preveliko demokrvtizacijo volilnega reda„ Potem pa se bo v medsebojnem dogovoru skoval volilni red ki bò podoben tič-mišti.
Angleška vojaška postava sprejeta. Angleška dornja zbornica je v celoti sprejela novo angleško vojaško postavo, ki je že tudi bila odobrena in potrjena od kralja.	:	i J
Posvetovanje v Rimu. Milanski „Ferolo“ poroča z ‘dne 19. aprila: V Rim je došlo v zadnjih dneh Večje Število kardinalov, nadškofov in škofov iz raznih italijanskih pokrajin, da se udeležijo važnega posvetovanja, katero je sklical, kakor se zdi. Kv. Oč©.
Cesarle« Zita obhaja v soboto, dne 27. apriTA.
svoj godovih dan. ; Osnričin god se bo obhajal ]>o \sej naši državi, zelo slovesno. Šole so ta dan zaprte.
" Poi-oka v cesarski hiši. Dne 24, aprila t. 1. še bo vršila v gradu Wallsee poroka nadvojvodinje Hedvike, hčerke nadvojvode Franca Salvtatjorja ln: Marije Valerije, t grofom Bernhardom S tollberg. Cesarja Ito pri poroki zastopal nadvojvoda Leopold Salvator. cesarico pa nadvojvodin ja Blanka.
Duhovniške Vesti iz celovške škofije. Za administratorja dekanije Celovec-okolica je imenovan vlč. g. Josip Peterman, župnik na Otoku, za administratorja v dekaniji Rožek vlč. g. ‘Anton Gabron, župnik v Skočidolu. — Razpisana je mestna Župnija Sv. lija v Celovcu do 1,1. maja.
Büro« 'O.aut sch. rimi, Dp e '.20. aprila jé .rig Danaju umrl od kapi zadet bivši avstrijski ministrski predsednik in predsednik najvišjega sodnega dvora baron dr. Gautsch v 67. letu svoje starosti. C
Girardi umrl Na Dunaju je dne 20. aprila umrl sloveči dvorni gledališki igralec Aleksander Girardi v 68. letu svoje starosti.
Iz justične službe. V pokoj so stopiii višjesod-
ni svetniki dr. Josip Fra idi v Mariboru, dr. Herrn. Sehaeftleihj in dr. Karel Pražak v Gradcu. Ob tej; priliki so dobili naslov dvornega, svetnika. Državna pravdnika dr, Ferdinand Du.chatsich v Malriboru i-n dr Friderik Bračič v Celju sta dobila naslov prvega državnega pravdniku. Deželni sodni svetnik Ludvik Wenectikter v Celju je imenovan za višjesodnega svetnimi v Celovcu, dcžolnosodna svetnika Alb. Ko-bol v Mariboru in dr. Jožef Kotnik v Celju sta pa imenovana za višjesodna svetnika za Maribor, ozir. za Celje.
Iz poštne službe. Poštni koncipist Maks Paulič je imenovan za počtnega Komisarja graškega poštnega in brzojavnega ravnateljstva.
Pritožba radi zaplembe „Straže.“ Minulo soboto se je vsled pritožbe uredništva ..Straže“ vršila pred tukajšnjo okrožno sodnijo obravnava zaradi zaplembe članka „Pogojna zvestoba“ v „Straži“ z dne 2 t. m., št. 26. Zaplemba je bila potrjena. O obravnavi, ki jej je predsedoval deželnosodni svetnik Kro-nasser, homo poročali v prihodnji „Straži.“
Zborovanje za Sotelisko dolino, V nedeljo,. dre
12.	maja t. 1., popoldne ob 43. / ri, -e vrši veliko borovanje na Bizeljskem, Spod sia Sušica, v .prostorih g. MàJus'a. Govorili bode \ osi a m, dr. Korošec, dr. Benkovič in dr. Jankovi N — Zborovanje v Brežicah se vrši kasneje.
Tudi Borovčlči ali JPileji“, t. j. slavni tržani slavnega trga. Borovlje v slovenski Rožni dolini, so se oglasili z najostrejšim protestom ,zoper panslavistično gonjo brezvestnih jugoslovanskih hujskačev , Id zadnji Čas objokujejo vso Koroško" itd. Sedaj je Germanija rešena?
Ker je županja podpisala jugoslovansko deklaracijo, je žunan odstopil. V Spielfeld« je žena župar na Mikuš podpisala jugoslovansko deklaracijo. Vsled tega je nemška svojat moža tako dolgo pikala, daj* „iž zdravstvenih ozirov“, kakor poročajo nemški listi, odstopil. Na njegovo mesto je bil -izvoljen posesfc-nik Alojzij Leber, p. d. Fràjhanis pa Kresni^ bi»«#? šentiljske meje.	,	,	,
JVemčiirgka predrznost. Sredi naše lepe Sar vinjske doline leži vasica, kamere prebiralci so Se zavedni Slovenci, ki se zanimajo zato, da se ustanovi ena skupna država — Jugoslavija- A žalibog prebiva v nje sredini Crv, ki bi rad razjedal in žrl že modne korenine naše Jugoslavije. Ko se je naše vrlo ljudstvo zbiralo na železniški postaji, da bi se udeležilo jugoslovanskega shoda v Žalcu, so bde zbrane tudi osebe, ki so temu jako nasprotovale. Ko vpraša zavedna Slovenka tukajšnjo ; ristašico ptujskega „Štajerca“, se H hoče tuda ona udeležiti shoda, odgovori: „Da, toda s cepci, da bi jih razgnala.“ S rar narta za domačinko, da svoj materni jezik zaničuje in tepta. Ves čas njenega bivanja tukaj ni bila posebno hvalevredna. Dobila je tudi ime, ki fe po širni Savinjski dolini znano prav dobro. Nočem ga niti 0-meniti, ker ;e preostudno. Ves, Črviček, glada! še boš in glodal, predno preglodaš tukaj že tako oglobljene in razširjene korenine Jugoslavije ! Saj tudi kažejo svoj podli značaj, kjer le morejo. Minulo je že nekaj let, ko so šli sosedni farani skozi ta občeznani znameniti ..Deičfirkoljc“, da se je za njimi lajalo s svojimi „Heil“-klicij in kar je najbolj žalostno — tudi streljalo, fn kolikokrat so se Že pritoževali -naši slovenski fant'e, pojoč skozi glove-ske narodne pesmi, da so storili istotako. Da, sramota, rečem samo sramota ravno za ženski spol, ki tako kruto zatajuje ravno sedaj, ko imamo tako resne Čase, v katerih mo ramo izkazat5 ravo moč in slogo, svoj mili materni slovenski jezik. Da, rojena Slovenka nosi v svojem srcu strup in bodalo zanj. Pa Vi, Polzelani, ne ustrašite se, bodite enega srca in ene krvi! Tolaži noj Vas samo, da ta kri ni vsa domača, ampak tuja, ki se je pritepla semkaj, da misli tudi tukaj 'sejati svoj strun v oči Jugoslavije. Š/tevilo Slovencev, osebno naših zavednih Slovenk, se pa tukaj vedno bolj p množuje. Zato upam, da bodemo enkrat lahko z ve selim srcem stopili na tega Črvička ter g& razmazali, da ne bo o njem ne duha ne sluha.
Glasba. Za majniško pobožnost je zložil Igri, Hladnik petero Marijinih pesmi za solo, mešan zbor in orgle pod naslovom „Zdraiva Marija!“ kot op. 69. Pesmi so posebno pripravne za cerkvene koncerte , ker so vse kitice uglasbene, zelo slovesne in lepe. — Cena partituri 3 K.
Zgodovinsko društvo je imelo dne 21. t m. v
mariborskem Narodnem domu svoj izvamedni občni zbor. Po pozdravu predsednika dr Turnerja je govoril dr. Med-ed o delovanju dr. Kreka na leposlovnem in socialnem polja. Razgovora o spioš nem delovanju dr. Kreka so se udeležili dr. Verstovšek, dr Rosina i. t d. Društvo je spremenilo pravila; sprožila se je misel objaviti življenjepise znamenitih štajerskih Slovencev Miklošiča, Trstenjaka in Kocena ter da bi se izdale slike njih roj sinih hiš, ki so še slučajno ohranjene. Ob enem se naj izdajo tudi siile vseh drugih znamenitih Slovencev. Udeležba je bila na občnem zboru zelo lepa.
Za učitelje. DtžGri. odbor je v svoji zadnj seji sklenil, da se odpravi tli. plačilni (krajevni razred na ljudskih šolah. Ljudske šole, ki so bile
dosedaj v III , so pomaknjene v 1! rOae. razred
Hrvatje v banovini za jugoslovanska deco. V Bosni, Ercegu in Dalmaciji je veliko pomanjkanje živil Vlada se dosti ne zmeni za prebivalstvo v teh pokrajinah. /Ona skrbi za Nemce in Madžare. Ti so njeni ljubljenčki,; s Slovani, posebno z Jugoslovani pa postopa tako kot s pastorki. V banovini so se naška dobra srca, ki so se ujsmilila ubogih revčkov — posebna organizacija skrbi, da pride jugoslovanska deca na Hrvatskem in v Slavoniji pod varno in skrbno streho. Dosedaj je prišlo na Hrvatsko že nad 18 tisoč .otrok iz Rosne in Ercega ter kakih 10.000 iz Dalmacije.
Plgmo jugoslovanskih zrakoplovcev. S fronte v Tiroidi se nam piše dne 15. aprila : Slovenski in hrvatski zrakoplovci na tirolski fronti pridno prebiramo „Stražo“ in „Slov. Gospodarja.“ Komaj dočakamo posamezne številke. Tako smo tudi v številki 28 dne
S.	aprila čitali zanimivo poročilo o shodu štajerskih in koroških Slovencev v St. Janžu. Ker mi je Sent Janž dobro znan. smo se vsi mnogo zanimali za to!
-, tživeli vrli možje in fantje! Tepenim nemškutarjem pa svetujemo: Ce bi si tako radi ohladili prevročo kri, pridite sem na našo fronto. Pokažite svojo hrabrost nad verolomnimi laškimi glavami.
Vsem bralcem „Straže“ in „Gospodarja“ pošiljajo mnoge iskrene pozdrave slovenski in hrvatski zrakoplovci letalne stotnije:	Rad© Fras iz
St. Ruperta v Slov. gor., Franc Štiglic iz Celja, J. Kuparič, Dragotin Fabjanovič iz Osijeka v Slavoniji. — Vrlim jugoslovanskim zrakoi lovcem vračamo iskrene rodojiubne pozdrave! Uredništvo.
General Foch — veren katoličan. Vrhovni poveljnik angleško-francoskih čet, general Foch, je odločno katoliškega mišljenja, ki ga izpoveduje in kaže pred svetom. To tudi dobro ve sedanji framasonski
f raucofsfci .-ministrski predsednik Cfiemenbeafu. Ko je nekem bolj strmem mestu spodrsnilo t©r je prišel v bil Clemenceau leta 1907 mähfetrski predsednik, je Ogenj, ki ga je zadušil in opekel. Ker ga ni bilo k generala Focha odločil za ravnatelja vojne akedemi- juiiei, ga je hfti šla iskat, a ga je našla gorečega, je. Poklical ga je k sebi ter mu ponudil omenjeno že mrtvega. N. v m. p.!
mesto. „Jaz sem vojak“, odgovori Fach, „ter sem vam	St. Ilj[ v Slov. gor. Naša Dekliška Zveza še
na razpolago. Toda vi, g. ministrski predsednik, še pripravlja, da proslavi god naše ljubljene cesarice menda ne veste, da je eden mojih bratov jezuit ter £lU suvnošt se vrši v prihodnjo nedeljo. Pred-
► Junaška deklica«, zgodovinska oseba, katero že poznate iz Bogoljoba, blažena Ivana d’Are; ponavljala se bo tudi igra:	»Kuka-
vica, modra ptica«. Nekaj pač bo za sedanji čas aovega in za goste prijetnega, da bodo namreč postreženi v šotoru, kjer bo D Z prodajala kavo,
prečil in sedaj ojstane edina deklica, ki je komaj 12 let stara, brez očeta in matere. Posestvo je brez gospodarja.
Ognjenik Vezuv je zopet začel močno bruhati lavo. V Neapolju so vznemirjeni, ker se bojijo, da bo ognjenik prihodnje dni deloval veliko huje, nego poprejšnja leta.
Gospodarske novice,
da tudi jaz nikdar nisem prikrival svojega notranje- j .fa„|ja.„ h :
«a verskega prepriSaa.ia?" - To nifi ne de« odvr- ;	gllft
ne Clemenceau, „ne zahtevam od vas ničesar drugega, kajcor da mladi zarod vzgojite v dobre ip vrle Čatnike.“
Strela ubila žensko. Iz Dravo pri Sv. Vidu
niže Ptuja se nam poroča: Dne 17. aprila ob 4. uri _________„   „ ____________________________________________t
popoldne je strela udarila v posestnico Nežo Štum-	pecivo in slične reči. Zato vabimo vse rodo-
berger, ki je-bila takoj mrtva. Slučaj je tem žalost- ;	7	. ,„r, _ .' .• , ,r -	...	. M
nejši, ker je tudi pred letom njen mož smrtno pone- j !-ube daleč m blizu ! V nedeljo, dne 28. aprila
....... ~	- j na svidenie v Slov. domu!
j Selnica, ob Muri. Skoro celi dve letv smo bili j brez broda čez Muro pri Murhofu. Ce smo hoteli pe-j Ijati pa mlin onosfran Mure, smo morali napraviti i velik ovinek na emu roško ali špilfeldsko stran. Bor-; ba za brod s tovarnarjem Feuerlösclierjem je bilajhu-I da. .Nazadnje je politična oblast (okrajno glavarstvo I ,y Mariboru) vzela zadevo vendar resno v roke. In j sedaj se brod že začenja graditi. V soboto, dne 20. I aprila, se je vršila na licu mesta uradna komisija, Zopetna rekvizicija žita. Vlada razglaša da \ ki je vse potrebno določila glede gradnje brodu. Naso domače in romunske žitne zaloge že skoro f Si občinski zastopniki so krepko branili pravice ob-docela porabljene. Ker iz Ukrajine ni pričakovati j öinarjev. Prevozni tarif se je nekoliko zvišal, dovoza žita pred	koncem	inaia, se mora znova!	.	Ptuj. Kmečka hranilnica in posojilnica v Ptr
sečf po domačem	žitu pri	naših po jedelc h. Do	,	prjja	1918, dopoldne ob 9. uri, v* uradnih prostorih
ločilo se je, da se bo zaseglo in odvzelo pri j osmi redni občni zbor z obilčajjpiim vsporedom. kmetih žitne zaloge, ki so določene za prebrano j Zadružniki se uljudno vabite, da pridete v obilnem potjedelčeve družiDe in njegovih delavcev za j številu!
poznejše mesece.	Kakor-	izvemo, se namerava	j	St. Ilj pod Turjakom. Naše Bralno društvo ob-
odvzeti vse žito, ki je ost lo kmetu po dosedanjih	j	haja	v nedeljo, dne 28. t. m. popoldne po večernicah
ppkvisdeiiah -7a	mesece iulii	avaust	m	september	s	ob	3- uri Pri posojilnici god presVitle cesarice in ob-
refevizieijan za	mesece juuj,	avgust	.n	septemner.	f	,etnico majniške deklaracije. Pride g. dr. Hohn je»,
Vlada oblföbuje, da bo pozneje te množine od- | kj ko g0v0rii ge predpoldne v cerkvi. Slovesnost zavzetega žita povrnila z ukrajinskim žitom, Za re j ključi ganljiva, za premnoge revne družine tako to-kvirirano žito obljuboje vlada višje eene, in | lažilna igra „Bogomila ali otroška ljubezen.“ Doma-sicer: pri meierskem stotu za pšenico 15 K več j čini in sosedi, pridite v obilnem številu na to prire-kot dosedaj, za ječmen 13 K več in za koruzo j :	. ..
12 K več Cena moki se ne bo zvišala.	— Na-	{	Sv.	Andra* pri Velenju. Slrv katoJ. izobra
tančneje bo o tej rekviziciji poročal Slov. Gospo	j	hvalno	društvo ponovi v nedeljo, dne 28. t. m.
dar Povdarjamo samo. da	naj vlada	dobro pre	j	3 on popoldne dve igri: »Mutasti muzikant«
misli kakšni	bodo nasledki, če	se	bo kmetu	t	ia	>^dkaš!P« K najobilnejsi udeležbi vabi odbor.
oßvz'pi* vadnic	«m*.	j Celje. Celjsko s«n vensko pevsko društvo je
Kako delajo! Preteklo sredo zjutraj je	došlo n a	j	Predilo	dne 19. aprila v Narodnem domu občni
graški kolodvor’pet vagonov klavne Živine.	V vsa-	j	zbor. ki	je bil dobro obiskan. Podrt bao poročilo
kem vagonu Je bilo, po 26 glav, torej veliko preveč v j prihodnjič
tako majhnem prostoru. Vsled žeje in tesnega pros- g Bizeljske. Shod za jugoslovansko deklaracijo tora je dvoje glav živine med vožnjo poginilo 1 me- ; ^ Vfšj 12. mejnika ob 3 uri popoline na Kova
tu se odžene čeprav zadnja krava iz hleva, vsleo, ne-j	G	^ •	G V,
spametnega ravnanja s klavno živino pri prevažanju 1 govern v «ornji bulici. Govoril bo načelnik no železnici pa gre toliko tega. Ur 8,gooen e)g 9» blogSsV j Jo gets t g v žusa ?.•• ga k- ubd gospod dr. Korošec, Uđe izgubo!	j	iežba bo velika. Obljubili so tudi bratje Hrvati
Semena. Kdor še rabi semensko koruzo, ajdo j jn vsi naši slovenski soiedje od Sotle in Save. ali proso, naj takoj piše potom občinskega urada, o- f
krajnemu žitnemu nadzorniku, ki ima svojo pisarno j ----------------------------------------------------------
ii a vsakem okr. glavarstvu.
Za kmete in mlinarje. Cesarsko namestništvo le izdalo nova določila za zmletje žita. Za mletje 100 k<* žita sme mlinar odslej računati K 4.20. {Natančneje o tej odredbi v prihodnjem „Slovenskem Gospo-deli* j u.w
Marelice in breskve so letos prav lepo nastavile sad. Srednje toplo vreme ugodno vpliva na razvoj sadnega cvetja.
Hrošči. Letos bo zopet hroščevo leto. Šolska vodstva naj že sedaj potrebno ukrenejo, da se pokonča Čim več hroščev.
Milo iz divlega kostanja. V neki francoski tovarni se je posrečil poskus, izdelati iz divjega kostanja milo, ki glede kakovosti baje ne zaostaja mnogo za milom, ki se ga rabi pri pranju perila. Podrobnosti izuma Še za sedaj niso objavljene.
Vinske zaloge na Ogrskem z rise žen e. Ojgrsko poljedelsko ministrstvo je zaseglo vse vinske zaloge na Ogrskem v prid vojaški upravi, ki zahteva od O- 1 grške pol milijona hi vina.
Donisi.
Maribor. Mestni prehranjevalni urad, naznanja. da se bo vsak dan prodajalo kislo zelje' na Stolnem trgu v Mariboru in sicer se bo oddajalo v potuhni množini - Od dne 21. aprila nadalje bodo dobivale vse stranke v Reiterjevi. v Rockenzaun-uli-ci in prebivalci Eisenstrasse št. 4 do št. 10 svtoj kruh pri peku Fraineu Kobula. Frane Jožefova cesta.
Jelovec uri Kamnici. Dne 19. aprila je v 89. letu svote1 starosti mirno v Gospodu zaspala Elizabeta Žunko, rojena; Robič, žena tukajšnjega posestnika Jožefa Žunko. Pogreb se je vršil v nedeFo. dne 21. aprila, na pokfenališče v Kamnici. Blagi pokojnici svetila večna luč!
Sv. Jurij ob Pesnici. 741etni prevžitkar vdovec Miha Koren na VrŠniku je dne 12, aprila s/pravljal suho dračje ter ga hotel požgati. Pri tem pa se mu je ogenj premočno razširil ter zagrabil sjošedm. nozd. Ko je starček skušal požar ukrotiti, pa se mu je na
Naju' ovejaa po-ročila.
Iz Baj:BO¥@js€ga nemškega uradnega poročila.
Berolin, 21, aprila.
Francosko bojišče.
Pri krajih Ls Bisaee, Lens, Albert ter med rekama Avre in Oise hudi artilerijski boji. Med Mozo in Mozeio se je Nen cem posreč to odvzeti ameriškim četam postojanko Seicheprey ter odreti 2 kilometra globoko notri v ameriško črto.
Avstrijske dete na zahodnem bojišču.
Amsterdams!i list »Telegraf« poroča: Zadnje dni je dospelo mnogo avstr jakih vojakov v Bel gšjo. Dolgi vlaki so vozili mimo Lüttich a. Tudi v Antwerpnu in v Gentu je mnogo Avstrijcev.
Sormioo o mirovnih poizkusih.
V seji italijanske državne zbornice dne 20, aprila je zunanji minister Sodkìdo pojasnil fran coske mirovne poizkuse. Itahjanska vlada, tako je rekel Sonnino, je bila o tem podučena, se ni upirala, obenem pa tudi izjavila da ti poizkusi ne bodo imeli uspeha. Njih namen je zasejati razdor med zaveznike Pri sestanku v St. leanne de Maurienne d?e 19. aprila 1917 so zavezniki resno preiskovali stremljenja Avstro-Ogrske. Se stavil se je zapisnik, v katerem se je določilo, da začetek mirovnih pogajanj ni prikladen. Itali janska vlada se ni nikdar ne direktno ne indirektno udeležila stikov s sovražniki.
Izdajatelj in založnik: Konsorcij „Straža.”
Odgovorni urednik: Vekoslav Slupan.
.Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru*