DOMOLJUB. Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. Ithaja kot priloga .SLOVKNCU" trtier olak prvi in tretji četrtek meneča. Ako ji ta dan pratnik, itidt ,DOMOLJUB" dan poprej Ctna wu jt HO kr. ta ttlo leto — Spiti in dopiii naj u poKttoo: Hredniitvu .DOMOLJUBA", Ljubljana, v imm. nUMk ulicah ti. 9. Narodnim* tn mttrah pa opravnJtru .DOMOLJUBA• Vodnikov* uiict H. t. - Nmmumila M vtprtjtmmj« im ploinjtjo po dogovoru. a ter. »2 V LJubljani, 15. novembra 1894. Letnik Tli. Kaj je novega po svetu? Poslanci v driavurm zho' u bodo zborovali do I o, <|iv. Novega |Mt8ehn«'ga dosedaj niso uklonili. Nekateri »o predlagali. naj bi *e sitnosti. ki »o sedaj zdni-ž«-ne * živinsko soljo, '/manjšali-; v vsakem okraju naj 1.1 bil« po jedna potrjona prodajavniea. Prav bi ros bilo, (»i Yrt«rv«»b -k v k»D • k» > ** Ar A kttcreB. * aruir: vcaac-n 7ua Mm - » * k n-j. v kn •uii>j»xtt»S8». aicvecak k« deiivaka aL 'cu. rk.-l — je :-n:« r 1 » ab:»d t L;ub!jaii: Kt* « h -ki.:* t* drofcet :*&:val: t L/u^.ian- n.a>: bul* p ^ m kat. lik.-ieiavai * Nevere M«:, ka: itak dpjirr« a t*r»me ??av*r*na V-* Mer Krike in Cm:®«-!, v V:j4v tk vipavak o -hn ti . t- »i-«r. u rad^ljiik; Jtr» ia zda nri« a kas~M Ni alvensken: Sutnkm irr.k fc:r. na K:-rjik«r. en: ti vae ?*< veti:* v dele L Ž»V ti »e. da bi le ve«; krajev d:b moljube« bral ie nuai.i r.M na to, da bi kedaj rti0 svoj čaanik imel In aeda. ga ima* in ga ber>-» 2 veseljem m morda ie prav težko čakal da pnde no* list Nov čas nam je maraika; norega dobr-tra in »lab«v» prmeseL ln pi ineKi nam w tudi vse polno dnifcev Itj^vi vaepoveodi in rs vaak' reč" V zdrutrnju jt moč Česar eden ne doseže dc«ete |ib več če ae »kupno poprimejo To naii nasprotnik: dobro vedo; m k«T a« o« združujejo v alabe Mini m, moramo »e tudi mi v dobrr. ncrr nas bodo prehitel: in pobodiii Take je dandanes z drafevi. Kaj tedaj prav za prav hočejo k atoliika društva • — Vsevprek ae toti aedaj o alabi h čaaih Kdo ie lega m slišalKdo te m aam totil» K«, ne brez vzrt ka .Slabi čaai t verskem alabi gospodarskem ali grmrnem oaru Vera hira. raz denana manjka plačala velika. zaslužki To k huda/ V« telimo da bi bilo bolje: toda kak, bolje* Seno od »ebe ne' boljši časi ae nam ne bodo pnil. pvnuja: le ie vedno »'abie bo. če ne bomo mč atonli za iboljieaj«. Kako p. t«*, v uzdaaoat alabi. ti to brez ^ene ali bo novo društvo mord- svoj® udom denarji delilo To vpmianje atavimo zalo ker v«kdo gotovo kaj dobička pn druMvu v kalem « zaptie To b, bilo „c* ^Jl/TZ ^ ^ U ^ veliko udov Iijjk, Toda drag, prijatelju kje bomo pa denarja Z f?" rekJl- ^ ^ ^ --J-' rP JZZ ^ M ba° P00^- Kij koristi zamaiiti eno luknjo, ako ai voda vedno nov. piu dela. Skozi katera vhaja Mi moramo poiakat: v^VaU ^ iz katerega neprenehoma prrteka hudo k nam Ta vir moramo umairti, Pr«i ne bo bolje. |n vel), n^ • lov«-k ne Lfi »mbo o4 kruU k> pr-de iz Itjijili ust •oaf lov i n - v a*ki m:n.ater ž«- z«-}-* r»-kel da ur,* i-ur. ni...) ti wj»k >. In p^Uam-i ao mu p.trd-k da le. I»riit"- leto zopet kin mil o -ne in vsako le;, najmanj »fcn mil; -n«- kdaj t etra konec m kam b, W> pr.llo' In k'l<- jih U. plačal * Plačah jih bodete n. BK>! brat: aeteda n»- \s*-h. pa na vaak«-ga ly, pr^.; pnmeren porvijomVk Slabim iaa>.m kr.vi alabi nauk; »iai-e mieli slabi nai^n «laba naMa ali kakor h^e. T; eo d'>bili na «wtu veljavo in vpliv m vv javrv L videnje, na p'»lav-»lajanje; in na»l«-d«-k t»-^a je da j* »vet zabr»*1H t tak stan (la vae kliče pr, reiitvi V« nam je tagazil v blat- da ne m<-r»* re naprej, ne naa-Kd bf> i*f»-!jalv — !'<■• tistem p>>tu pf. katerem »» je rasi- v ti« m-ra ae tudi nazaj fe %r< bih knvi nauki vzrok n'-vr»»'am ki tareo čl<«veik" družK> b-l^ terru -i^-m ^Ii i^>j«et pravi nauki — nauki kat<-liiki ' «rk»v ka'«Ji»ka >e bila te si okra t v stran p«-hana m zamče v ana. pa stokrat »- • jo zofirt nazaj kbcali. naj p maga. Tudi aedanji čaa te pnrnavajo motje, kakor n pr laiki prvi minister, zakleti »ovratnik papetev, <'rwpt. da ju je a »v jo m-ir«tj-> tako zavozil, da ne upa izpeljati irvz — oerkvne p m<>či To pa ne gn- lak" naenkrat 0 tem telja atan siotenski n*k Jablane, hruike m lirug« ce;-e. oepi v mLasti za aUre zobe' M rda jih ne bo« niti aam v ti val. ampak ie le tvoj ain A če »i ljudje lak v mt*l:li kakor Usti oeel, ki je dejal »Kaj m«-m za to, t*' po moji amrti trava ra«e ali ne«, p u m narn bo naudnjt- ree ««■ trave manjka o. Ce ledij katolika druitva tudi denarja ne vaipljejo ljudem, v.-ndir deiajo na to. da a«- p-iag -ma vae razm«*n> nai«- tbc^lj iajo in v aa* mot je doltan pndrutib ao takim in tudi po »voje pripomoči k boljii bodočnosti. Katoliška misel m-.ra i"p«'t »\et prv-iiniti in prvkvasiti. lat m goljufija ae mcrata umakniU. ranica pnu k svoji veljavi in čaati Zato ae morajo Ijudj«- sami zavedati, da ao katoličani To je torej ed«n prvih namen >v katoliških druitev buditi katoliiko z a v e a t Spečemu človeku lahk" »toni, kar bodei; ko se pa enkrat ljudstvo zbudi. w bode pustilo ved. da bi liberalci pometali t njim Kdor I'* 1« čaka tn gleda, odkod mu bodo začele kteti pečene piike v usta. oatal bo vedno — lačen. Delati jo treba Drugi namen naiih druatov je: podučevati ljudi o raznih vainih zadevah naieg« č a»a. Da vam pojasnim' LetoAnje poletje so naenkrat pnili iz Ljubljane v Kamnik neli najeti in plačam ljudje, nalovili nekaj ljudi delavskih stanov skupaj. Jim začeli popisovati njih laloetni »lan itd. in konečiu »Uep je btl, da morajo zahtevati le oeem ur dela n* dan. pa več plače. Lepo vas prosim, kdo ne bo teg» rad slikal: delal boi malo, plačan bo* obUo! Ki jim nekateri rea verjeli; modrejii eo pa dejali, ao I da ta reč ne gre tako hitro. Takih rcčij pa so našo dni sliši več po svetu, posebno po mostih. Ljudjo nekaj slišijo in no vod6, kaj naj bi si mislili. Treba jc, da imajo zanesljivega svetovalca. In tak jim jo katoliško druStvo. Politična katoliška društva imajo tudi še druge namene: pospeševati gmotni in duševni, sploh vsukoršni napredek našega ljudstva, braniti narodne in politične pravice slovenskega naroda Politično društvo ima tudi namen skrbeti za dobre volitve. Kdo nain kuje postave? Kdo dovoljuje davke/ Ljudje božji, vi sami, in morda tega Se vedeli nisi«! Kakoršnc volite poslance, take imate postavo! Dokler ljudjo tega ne izprevidijo, nc bo bolje. t dejte no, kako sem se zapisal in vendar nisem še nič povedal, kako ju bilo v Kamniku na shodu. Ali nsjprej treba, da veste, za kaj se gre. To velja nc-lo kamniškemu okraju, ampak vsem. Star nauk modroslovja jc: Cesar ne poznam, tega ne poželim, po tem ne vprašam. Poznati je treba! Naš ahod tedaj jc bil lep. Zborovalna soba je bila natlačeno polna. Meščani ao se vdcležili prav v obilnem številu, tudi iz okolice jih jc bilo dosti. Občudovali smo gorečnost mnogih kmečkih mož, ki so od dsleč prišli v pozni noči in blatni cesti se vračali na dom, pa so •e vendar zadovoljne in zadosti odskodovanc čutili za težavno pot. Le iz nekaterih krajev amo jih pogrešali. Zborovanje jc pričel domači dekan, preč. gosp. kanonik I. Oblak s prijaznim pozdravom vsem udeležencem. Predsedoval je moravški dekan, preč. gospod Tomaž Kajdiž, ki jc v uvodnem govoru vabil navzoče k tesnemu /.druženju in krepki borbi za katoliško atvar. Potem ata govorila gospoda dr. Ivan Aušteršič. odvetnik v Ljubljani in dr. Ignacij Žitnik, kurat na ljubljanskem gradu in deželni poslanec. Prvi je zavračal trditve in ugovarjanja liberalne atrankc, razvijal in dokazoval pravičnoat ruUih načel in zahtev. Dr. Žitnik je v obširnem govoru razpravljal, kako sc je iz liberalizma razvil aocijalizem in anarhizem, to sc pravi z domačimi besedami: kako jc iz krivih naukov o neomejeni prostosti prišlo tako daleč, da na avetu rea ni več prave prostosti; na eni strani preveliko bogastvo in oderuštvo, na drugi revščina 261 in nezadovoljnost, v kateri si mnogi hočejo pomagati s surovo silo, z ropom in morijo, z ognjem in mečem, in pretč pogin celi človeški družbi. Ta govor jo ljudem zcl6 ugajal. Na to sc jo navzočim razložil vzrok ustanovitve društva, njega potreba, namen in sredstva Društvo bo dosegalo svoj namen s spisi in Bhodi. Čez leto bomo napravljali po večjih farah okraja podučne shode, za Kamničane pa bodo ob nedeljah zvečer društveni večeri, pri katerih se bo skrbelo za poduk in razvedrilo. Pri vsakem društvu so mora tudi nekoliko plačevati, da se poravnajo troški. Brez tega tudi pri nas ne more biti. Društvo bo imelo svojo dohodke, seveda pičle, ali udje vendar ne bodo imeli nobenih posebnih izdatkov zaradi društva. Kako bo to šlo, to je naša skrb. Vsak ud bo plačeval društvu 80 kr. na leto, zato mu ho društvo dajalo »Domoljuba« zastonj. Treba bo tedaj samo »Domoljuba« pri društvu naročiti, mesto v Ljubljani in ob enem boš postal ud našega društva. Da pa nc bo tr<-ba vsakemu posebej naročati, bo v vsakem večjem okraju ifarii en poverjenik, kakor jza družbo av. Mohorja, ki bo to reč oskrboval. Vsak poverjenik bo skušal nabrati vsaj 20 naročnikov »Domoljuba«, ki bodo prihajali pod enim zavitkom in naslovom, ker se s tem zmanjšajo troški razpošiljanja in društvo priščiplje nekaj krajcarjev za-sc. Prosimo tedaj tudi dosedanje naročnike »Domoljuba«, da bi odalej — ako niso morda že doslej tako ravnali — dobivali list po tem potu. Dasi se morda komu imenitno zdi, da pride časnik na njegovo ime, mora človek darovati to veselje, vedoč, da podpira dobro atvar. Poznamo fare v drugih krajih, kjer prihaja na ta način na stotine »Domoljuba« med ljudi. — Konečno obeta naše društvo svojim udom še eno dobroto, namreč za vsakim umrlim udom se bo v domači farni cerkvi opravila in oznanila ena av. maša na troške društva. Tako tedaj je z našim društvom. Zdaj pa sodite, če ni pravična reč! Želimo tudi drugim krajem, zlaati mestom, kjer šo kaj takega nimajo, da bi kmalu dobili. Ljudstvo katoliško — na noge! Z združenimi močmi za resnično in pravično stvar! Bog blagoalavljaj naše delo! Kaj je novega po Slovenskem? Iz Planin«. (Po volitvah). Ne morem si kaj, da ti ne bi, dragi »Domoljub«, sporočil nekoliko o volilnem gibanju v naši občini, ko je Slo za izvolitev sedmerih mož, ki naj bi šli 30. okt. v Postojno izbirat deželnega poslanca. Ko smo izvedeli, da konservativna slovenska stranka, h kateri spada č. duhovščina, priporoča za to Častno mesto g. Fr. Modica, ki je skusen v kmetijstvu in gospodarstvu ter sploh razumen mož in ob enem veren katoličan, smo boleli take može v Postojno poslati, kateri bodo g. Modicu dali glasove, ne pa liberalcu Ar-kotu, o katerem se nemore trditi, kar imo zgoraj rekli o g. Modicu. Pa če bi bil še tako izveden in zgovoren, mu nismo mogli zaupati; le zato ne, ker so se tu pri nas z vso silo zary potegovali taki ljudje, katerim odrekamo veljavnost v tem oziru. Kdor ne zna druzih vzrokov navesti, kakor zabavljice proti duhovičini : »čemu boš s f.... držal, kaj pa imaš od f.....«, ta bo pri kmetih, ki v gospodih duhovnih častimo od Boga poslane namestnike in učenikc, hentano malo opravil. Beseda duhovnikov nam pač tudi v politiki velja desetkrat toliko, kakor beseda vsacega druzega; učenosti, skušnj« in Uu-bežni do ljudstva jim ne manjka Naj mar tacim ta- upamo. M nikdar r eerki, nc ritoo? Kdor m BcfU i vest tod: sj.-er ai zanes'.:v. — Zato »ao k vc-Srn pn»I. t veLktm »uvi.ii m ^•craii ra *ke mete. k; b; volu xa pc*Iua poda Moda. loko ao hbera... .J n^nk vzrokov prvo volitev zaspan ivet avojee.-ev on*'. »a « J* T ve**m ««viiu na volitfu m orai pr. F1"1-Slab ifflc 75 gia«T liberalci pa J5. K ^^ ;th Jacez Tark u Lazot m bA opravi .'ea. ker tu s po*«-sauk. ampak je n.egcn laai -a'.; c-fe » aesa ma. »emu a;cu Franceta, k: .e M pn v:,aiL preacier^e Volivec Aad«. KuHan .e -*c»ar.a »oper oprav, fenos: Jatea Turka, ic-č* kca»..a. v ka-.er. »-. sedel: sami nasprotnik. mu .e »k.ai teaa pnao-iia »:• lilao prarioo. ra'.o ker je b.2 c. h barv v Taku ravnanje ni pravifno ia »: .* bomo dobro ra uleaa ap.M Zdaj vsa. vrta-?, i k.m aaa: o;rav.u ;t upamo. ia b io Frjpr.boifi.il v;..;:vah dr.g a:t.e na suh v kcm*. sedel Vesel.« pc det. en. dic.n. zmag: b « V pr;.aza. drclb, u& .f .t jrtf.ro fr«tkri dan Pr-;eor. a;}j« kar tpri-b z.žl n«k: k: vr» . o propadu L&eraleev m O n«k«a af-acrju kak .e po stopnjah da bi a b.. »kora. »rat zlom kar »« .e z »e. k.m »aeb:a po :ul cirodai mtlodi.i- Za^ez. »ac »tor. med aai-' tudi ;r.Lodn.i£ vw'e. to4ru »t d c tre katolrfke mci.e .n »vo.e duhovne p**-r.e Vpamc sa ua bodo tud: vrL Kak to tako ovntao podpvali iak:r »tia. Vae za v«ro. v«»ar.a tn domornc- S ^taerakafa Prearnl. -eaar ao darovali ra popravo mitr.r.jtkt .erkv« v Ptoju ICv g — B.ag g Pet Majdi«, posestaik a sa pn re!.a. .e v svoji pere k: po- dari žapm rerti. v Oe!.u 1 O kron .n revežem J" kron Bog tiran: i dc.br t.ka — Druitvo (Kmetovalec« ;« priredilo okt v provtor.b g Hau»ent.hera v Zaitu ma.: aadne razstavo, ob «n»a »voj ob!n xbcr z zai*vo. - Od 2* — 31 okt ao bila v dubevta .. v Mariboru nzauvljena razna .erkvena ofclaMa. katera .e «krb«ia prelepa .drulba vedeega JeKee.a preštetega Rete.ega telea • Oblai.la »e razde* aboga trkvam — V nede!jo dne ti. ck' io v Pcdaredi. aa poti ta Staro |oro. blafoaiovili nov« in ;re.e;< aLke »v križe-vtga p-^a - Na vet kra.ih &kou Ce^a .e aeka potovalna družba predrav.^a Kn»tu« vo trp:.en.e Trdi ae aner. da eo se fredrtavt dovtojno, vendar je pred ae- sam take »vet m m.*en da se akorai ne spodobi da bi ga predsu.l.ale osebe ki »e bojda a.so povsod najbolje obaata> - Novo po*c so dobil H ok' -r. »v Boifanku v Sov Goricah, - V.:.,«ka u enV etne prostovoljce e. kr konjiče »e ;e pr««Uv.'a z Ma-nbora v Varaždin - Glede tnnofcne se .e ku« v Hal-za h pol maoj vina pridelaio kakor lani Mott e d^Ur in se h[" 20 - 2S kr. _ C^a ' a Ua v 10 - BLzo Furr.ecfelda v sredc.ea fta.erskem to naili nedavno v nekem drt,«^ blizu c pekarne 67 ponarejenih petdeaelakov. Misli k da ao U ponarejen denar skrili Italijan., ki v op«kanu delajo — bolj ae bbžamo hladn. zim. tenuj/ .maftne rot<« pripe!;ejo v Maribor znam .»pehar;. , Ptujszera po.a iadnjo soboto je bilo 30 vozov oblolet b s »vir.vk.rn t&^m ia »pehom — V Trbovljah su y ponevrcftla 2 rudokopa. ker so »e vžgali plim v ja». — Dne 17 okt je umrl \ »redi^u g Mat Kletar br». z&ar.ega že pvko.neira domoljuba dr Štefana Kof«»ar4a — V Ccl.u *e je obes;! gc«tiloi£ar m p^aesui i yrK. C«ie»t.n Revež .e bil bo.da bolan ns umu — V nad-žuj.n, »ki v«rkvi v KonjK-ah ;e neki uzmovit izprazn 2 nit ralni skrinjici. Tatu ima.o že pod kljsčea — V A; a'a:, tta I'ravskem po!|u ;e med žgan;epi\ i cava. pre; r in tepež Fran, Z-^rko je bil Uko ranjen z nožem, da e kma u potem umri. Nesrečno **an.'e' — hat l" okt »e ,t v Mariboru ustrelil pod^aatn k 'uj. i. j Laier. rodem Koro*«c — C g Ant Ledaik ;e d bi. župn o v l/.'ah. i" g Hennk Verk župnijo Vidvo, t g Ani. M .1 iek .e prestavljen k sv. Jurju ob ;'av-n — Pr 't ak>ven»ko-nein«ki gimna/ ji v r»I4u ao »e >zr«kii rb£to*ki me**ni zaatopi v Mariboru Ptuju Radfon B.-eii ah. >. ven.en tiradcu m ieio v Trad^ :n Ljubnem u (;r Štajerskem. Ali ni to smelo«"' Nemci k »e nazua U-iga nikogar Le boje. ima.o tolik »*^ah ;red slovensk • ntrnOto gimnazijo! — Ot^:n»k: odbor 'rga >o4Unj je sklenil odalej vsem uraden le aiovensk. dopis-jrati m tudi od vseh uradov ie »iu. vrn»ke dop »e zahtevati 7 veli' Na Vidmu je eov» erkev it toliko dodelana, da se v njej opravlja slutba boJ.a — V i re^n.ic-ah nad Vojmkom bodo zidal; novo »olo za A450 gld — Prva dela za zgradbo »Narodnega dorr.a« v Celju so se že za^«la. Pn kopanju zeml.e »o na Mi »tare mramornate spominke in raznovrstno opeko iz rtmskth časov — Na fran^iikanako • erke« v Naza-retu »o dcb.li kramo » ho sv.FranMka in ^e dobijo 2 seb »v Ludovtka in sv. F izabere — Na Paki se je osnovalo dru*tvo pre«v Srca Jezusovega za zidanje noie žjpnjifke erkve sv Martina Milostljivi knezotkof »o P -ari'.. 10C» kron — V cerkvi sv Alojzija v Maribor« sla oo .ezuita Doljak in Tomazetifi vodila »v. mnjoa od 1. — II t m Dne 15 t m se zafne »v m.Mjoe ph »v Marinu pn Vurbentu in 25 t. m pr Devia Mariji na Vurh^rgu — Novo lepo postno poslopje oa Stc.cem trgu v Manbcru »e je tf okt. otvonlo — V Orao*kem okraju te je letos sicer nabralo malo vtoa a dobro. Prodajalo se je 20 — 30 kr. liter. — v Le'1' ersterp pri Mar.boru so 28. okt. trije maioprtlo«11 vin/^a Karola Dei-a — ker jih je tožil, da »o grozdje kradli — z noži tako ranih, da je Cti nekaj ur uoH — Pn Mariji Snežni je v tepežu Frane Kopin ivcjfg« brau Aniona uko z nogo aunil. da je kmalu pot« umr! Listek. Železnični čuvaj. Spisal U. F. Damlevskij. Pri neki ruski železnici je živel kot čuvaj stari dosluženec Kmilijan. Prostor njegove službe jc bilo želez-nično ogibališče na konci večjega mesta. Stanoval pa je v bližni stružni liiši z ženo Avrino in sinčkom Vasilijem, ki je bil vesel in živ fant. Kmilijan se je bil oženil pred sedmimi leti z mlado seljanko in živel je redno. Poprej je bil vdan žganju, pa ko se je oženil in je dobil dobro inesto pn železnici, so je poboljšal. Precej časa je ostal mož beseda, pa pred kratkim je zopet začel pijančevati, toda le na skrivnum, ne morda iz žalosti ali da bi *e mu bila vrnila prejšnja navada kot železna srajca, temveč le kakor je rekel, da bi okusil nekaj veselih trenotkov in radi družbe. Prestrašena žena ga je prosila in opominjala. — Ne bodi tako! — dejala mu je, ko se je zopet spozabil, glej plačo zapijaS, zdravje podkupuješ, če bo tako Slo /apiješ kmalu vse — tudi lastno vest. • Kaj te to briga, — zadri se je nanjo Kmilijan. — iiog uu je dai sina, pa kakšnega! V zraste in preživi tebe in uieiic.« Pa I tog ne daj. da bi U zmešal v pijanosti železni) ua znamenja! Velika nesreča bi se zgodila . . . koliko nedolžnih ljudij bi uničil! • Ne bodi nespametna'« — odvrnil je mož: — Pijun veš, da se ne boui silil na železnico. /.ena se je kar tresla strahu. Kmilijan je govoril včasib, ko je bil globljcje pogledal v kozarec, v spanju čudne reči: tu je videt v strežni hiši množico kač in krastač, kakor bi lezle po tleh in po okmb; tu se mu je zopet -*njulo, da ga gledajo gnjusne hudobe z rožički iz vseh kotov, iz zapečja. PrebudlvSi se je pljuval m lovil take lantastične slike z roko, kakor muhe. Včasih >e je hinilijan zopet spainetval. Obiskaval pridno eerkev, ogibal se krčme in bral življenje svetnikov. Vasiiij je dopolnil šest let. Mil je lep dečko. Vsi so ga občudovali. Avrina je hodila v mesto na delo, prala je v bogatih hišah perilo. Iz svojega zaslužka je kupila Vasiliju kapico in čevlje na visokih opetnicah. Kmilijanu se je zamalo zdelo, da ga je žena prehitela — in je kupil svojemu jedinčku rudečo volneno Brajco in baržunaste hlače; fant se je oblekel, bil je kukor naslikan. Pred praznikom Vnebohoda ni imel službe paznik Kmilijan. Pri krčmi je zagledal botra, železničnega nad zornika, pogostil ga in sam se je zopet spozabil. Vnelo »e je v njem zopet hrepenenje po žganju, zdelo se mu je, da bi ga celo morje izpil; pa premagal se je. Zvečer je prišel domov, žena je kuhala. Nabasal je pipo, izpuščal eele oblake smrdečega dima in se začel nositi nad ženo. »Moj sin.'s dejal je: »poglej ga! bi ne bil tak, ko b' jaz no izrejal. Ti nič nisi vredna. Škoda, da sem to vzel.... Tako je Slo naprej, kakor večkrat gre po bišah pri prepirih, in konec je bil, da je paznik začel *eno poditi od hiše. Kmilijan se je razsrdil. V očeh se mu je zaiskrilo. •Torej ne bos molčala!« zavpil je razkačeno: »ti se povzdiguješ nad mene? Ven iz moje hiše! Jaz ti pokažem, li!« »Ali zakaj, Kmilijan? To je nepošteno!« »Zato. .. Jaz sem glava vsega, jaz! Ukazal sem — pa idaj se poberi!« »Kam pa hočem iti, zdaj po noči, pomisli vendar?« • Kamor hočeš, zgubi se mi, sicer —.« Avrina se je začela jokati. »Pri policijski ravnateljici smo zadnjič že vse oprale; pri lekarnikovi se bo pralo še-le pojutrajSnjem: kam hočem iti v taki temi?s • Ven pravim, ne ugovarjaj!« zapeketal je z nogami, • ne pojdes li sama, spodim te s polenom!« Avrina je še britkeje zaplakala; videla je, da z trdovralnežem nič ne opravi. Obrisala si je solze, spravila nekaj obleke v zavozljaj, zaprla peč, vzela koSček kruha, prekrižala na zapečju spečega Vasilija ter odšla v mesto. »Da bi jo —!« kričal je Kmilijan skoz vrata za ženo, ter nadaljeval: Sedaj se hoče še povzdigovati! Vzel sem jo nehvaležnico v cunjah, zdaj bi rada hodila le v svili, ukazovala, opominjala in zmerjala bi rada. Bil jo že čas, da gre, sinu si sum vzgojim po svoje. Napočila jc noč . . . Pijanost ga je še bolj premagovala. V temi so ropotali mimo njega dolgi tovorni vlaki, dimniki od velikih parostrojev ao puhali ognjene iskre v črno noč; ostro, ušesa boleče piskanje ga jc hotelo oglušiti. Kadil je. gledal v daljavo, zatisnil je oči... V njegovi domišljiji so se mu prikazale zopet razne prikazni. Prikazal se mu je neki suh, častitljiv starček z dolgo sivo brado, o katerem je bral pred kratkem v življenju svetnikov. Spomnil se je, kako se je tisti bogoljubni mučenik rešil v arabski puščavi in kako je prišel nekdo k njegovi skalni votlini proseč ga, da odvali kamen od vhoda. »Odpri«, prosil je jokajoč glas; »Pusti, pusti mo noter, starec, lev dere za menoj, hoče me raztrgati; brez obleke sem. mraz mi je, pa že tretji dan sem brez jedi.« — Starček je prižgal in odvalil kamen: vstopila je žena nepopisne lepote. Pa starček je zažgal grmovje ter položil roko na ogenj; koža se mu je pekla, kri je kapljala v ogenj, smrad je napolnil skalno pečino; — pa starček - puSčavnik je vedno molil, vedno klical tioga na pomoč: »O Bog! ne vpelji me v skuSnjavo; temveč resi me hudega —.« Naenkrat se mu je prikazal v megli angelj, belolascn, kakor lilija, odpeljal hudega gosta, krasotico — ki je bil sam zlodej, in reSil starčka. Kmilijan se je prebudil: »Kakor mene, kakor mene! Tudi mene zlodej BkuSa...« Ne grem, ne bom več pil! .. Prekrižal se je. •Ko Vasilij vzraste« premišljeval je dalje, naučim ga pisati in brati in boter ga posije na upravne stroške v železniško šolo. Oj, Vasilij bo gospodi Da, neumni ž2« ženski se ne more izročit. lik. »tvar. «mo nam. ker nam je vsled zaslug naklonjeno predstojnico, bo ključavničar, kurjač in naposled strojevodja, bo vodil vlak in u hvaležnost, bo skrbel zame do konca dnij. pa kai mali ? Naučila je s na le moliti... Molitev je sicer dobra stvar, pa ne živi nikogar.. .« Emilijan je vzdihnil .Pa vendar je ree. da se je fant od nje naučil lepo moliti; vse mogoče molitvice zna za odvrnit« nesreče, težke m nagle smrti ... Naučila je sina - P« vendar naz.vlje moža pijanca, ne spo#luje ga naramnica . . Al. sem pijanec? Od vseh slug prvi in glavni sluga! Pa zdaj, če me bo kdo skuhal, ne bom več. ne bom pil . . . Kaje sežgem roko na ognju, kakor oni svetcik. več je ne pokusim pijače, nikdar več . . Kmilijan je vstal, da se poda v stražno hi.šo. Pogleda proti mestu. V daljavi za železničnim nasi|>om je žarelo kakor rudeče oko okno mestne krčme. • Hm. je Je prezgodaj; pn krčmatju so še gostje, gotovo moji znanci«, preudarki je — moram pogledati, pa le tako, naj se jezi in huduje, nalašč bom sel, pa le pogledat. Naj se joka vražja baba' Dolžila me je. — človek ne sme zastonj trpet. !< Emilijan je sel zopet v krčmo Našel je pr. miz. vse znance — mazala vagonov, soseda čuvaja, prejšnjega mornarja .n čuvaja drv. Izpi. je jedno četrtinko .n drugo, naposled imel je je Etmljan toliko pijače v sebi, da m vedel, kako je prišel domov. Zopet se mu je sanjalo o krastačah, kačah in arabski skalni pečini. V strahu je iskal hesed. da b. molil, pa ni mogel. Zjutraj ga je zbudil Vasilij. •Oče. oče!« ponavljal je fant — nadzornik je vas že večkrat klical' Emilijan je vstal. Danilo se je ravno. I "mil je Vasilija. obiekel in nasitil z včerajšnjo kaio Pa pri tem se je gibal tako nevkretno, pol.1 mu je srajčico z vodo. s Sesalnikom mu je pa pulil mehke kodre tako bolestno, da se je ubogi Vasilu kar jokal — pa vendar je bil zadovoljen, da ga je oblekel. »No tako bo že slo! i brez ženskega jezika « Nato je opomnil sina. da moli. Vasilij je zmolil »Oče na*. pa »Cenena si Manja« in prosil, da bi smel z drugimi vaškimi otroci v bližnji brezov gozd. • Kaj pa imate tam?« »Mlade kavke. oče. na brezi, celo gnezdo jih je!« »Zakaj pa gre»te tako zgodaj?« »fantje pravijo, da »o zdaj same v gnezdu -stare kavke so se razletele po živež « Pust, me kavke so bile prej majhne in gole, zdaj so pa že večje ter imajo perje.« »No pojdi Bog te spremljaj!« rekel je Emiljan na drevo pa nikar ne lazi. da ne strga* obleke -Ne bom. ne bom« klical je Vasilij in bežal v božjo naravo. - Em.lijanu p. seje zdelo, da čuje neko piskanje kakor pri vlaku, zato je hitel k čuvaj«Jci Na desni se je bei.l oblak dima. počas, se je bližal -z nas.pa tovom, vlak Havno nasproti og.bal.iu, na drugi «alje.) 18. Florijan S t u I a r. 1 Životopisna črtica.) I. Fiorijanova mlada leta. V Kokri je umrl 24. septembra letošnjega leta neznaten, a vendar nenavaden mož, ki se je pisal Florijan &tular, ljudstvo mu je pa reklo »stari Somašter«. Pisalec teh vrstic ga je dobro poznal, ker je občeval ž njim deset let. Zalo lahko napiše nekoliko o njegovem življenju : rajnemu v spomin, in marsikomu, ki bode to bral, v zabavo in spodbudo. Rodil se je pri Suhodolniku pod Grintovcem v župniji kokerski dnč 28. aprila 1821. Bilje menda jako živahen deček, gibčen in poskočen, da malo takih. Vedel je za vaa ptičja gnezda in tudi orle je sledil, fantič je oblezel vse smereke, kjer je alutil veverice, preskakoval brez posebnega truda široko grmovje itd. V spoštovani in imoviti Suhodolnikovi rodovini imajo dober pevski posluh, pa tudi v tem obziru je vse prekosil. In ravno ta zadnja laatnoat — veselje do petja — je bila mero-dajna za njegovo poznejše življenje. Ko je bil Florijan 18 let star, starišem ni dal poprej miru, da se je šel učit orglat. Oče se je temu upiral češ, naj se poprime fant kakega drugega dela, a mati se je potegnila za sina, in zmagala je njena ljubezen. Do sedaj je pasel Florijan očetove ovce po zelenih livadah, nastavljal je lisicam pasti in prinesel domu tudi kakega arnjaka ali divjo kozo. zanaprej bode vse drugače. Zvežejo mu culico, a katero se poda veselja poln iz kokerskih gora na široko polje doli v Šentjur pri Kranju k učitelju Praprotniku. Tukaj upa Florijan doseči svoj vzor, zato se izprehaja par let v »pasažah« na glaso-virju, prisvoji si nekaj »viž« cerkvenih pesmij, priuči se tudi nekoliko nemščine in končana je glasbena omika. Ta poduk je stal vso njegovo doto, blizu 400 goldinarjev. In Florijan je bil vesel kakor malokdo, zakaj za cerkveno glasbo bi bil rad vse atoril, za njo vse žrtvoval. II. Florijan nevarno zboli pa zopet ozdravi. Ko pride Florijan z visoke glasbene šole iz Šentjurja domov pod Grintovec, kupi si od nekega znanca v Velesovem majhne orgle z lesenimi piščali za 10 gold. Par domačih volov je potegnilo instrument s ceste k Subodolniku. Ta ubogi instrument! Da bi bili videli, kako se je Flonjan radoval nad njim in kako ga trpinčil z rokami in nogami »od zore do mraka, od mraka do dne!« Pa Suhodolnikovi so potrpežljivi ljudje in sosedov tudi ni nadlegoval, ker jih nikjer ni. HiSno poslopje stoji namreč med skalnatim obrobjem, od koder že ni daleč prehod v bistri9ko dolino nad Kamnikom. Zalibog, da nas glasbenik ni imel nikogar, ki bi mu bil kaj pokazal. Ostal je pri tem, kar je znal, napredoval je le toliko, kolikor si je bil sam izumil, in izumil si tudi ni Bog ve kaj posebnega. V tem Florijan nevarno zboli, ker dobi vročino. Ne vč se ali vsled glasbene Špekulacije ali iz kakega drugega vzroka. Neznansko ga glava boli. huda vročina ga izpre-haja, začne blesti. Vsi mislijo, da bode umrl, in že mu prižgo svečo za zadnjo uro. A naenkrat se obrne k svoji dobri materi, ki ao stali pri postelji, in jih prosi z rahlim glasom, naj mu prinesejo njegovo novo obleko. Radi mu skažego to zadnjo ljubav, preoblečejo ga praznično in položijo naz^j na posteljo. Florijanu se sedaj nasmehljajo ustnice, z roko kaže po stropu, toda povedati ne more ničesar. Potem zapre oči, sapa mu zastaja, krčevito stiska prste. Naenkrat zopet izpregleda in kakor nekoliko okrepčan začne pripovedovati, kako težko je plezal po strmem skalovju, kako je bilo lepo v nebesih, koliko je videl angeljev, kako so peli, godli, orglali in tudi njega so imeli med seboj v praznični obleki. Po tej bolestni prikazni se je začelo Florijanu boljšati; vstal ja zopet čez nekaj dng in okreval. Toda bolezen mu je zapustila neizbrisljiv sled — močno gluhobo! (iluh glasbenik ! Ali ni to huda nesreča ? 0 osoda trda in neusmiljena ! Pa nas Florijan jo prenaAa vdan v božjo voljo. III. Florijan postane kantor in orglavec v Kokri. Leta 1842 dobi Florijan prvič v roke debelo črno knjigo z rudečo obrezo, s pustim papirjem in s slabim tiskom. Zagledala je beli dan v Ljubljani leta 1808. Podaril mu jo je tedanji lokalist Matevž Slapnik z besedami : »Florijan, tukaj imaS ritual nase škofije, da mi bodeS pomagal v cerkvi peti.« To je za Florijana novo veselje. Poldrugo uro hoda od Suhodolnika do župnijske cerkve mu ni predaleč, vse stori iz vneme do svete reči in ne toliko zarad majhne plače. Čuti v srcu, kar poje s cerkvijo, akoravno nima pojma o latinščini. Nič dru-gači ni bil v zadnjih letih. Ko zasede prostor v klopi pred velikim altarjem, tedaj se čuti in oflicio. Natakne naočnike, odpre knjigo in prepeva psalme, kakor da bi bil vse bogoslovne Študije dovršil. »Beati pauperes špiritu, quia vestrum est regnum coelorum.« Ravno o tem času, to je leta 1842, ao kupili Koker-jani majhne stare orgle na Šmarni gori za 60 goldinarjev. Sprejeli ao jih z zvonenjem in s streljanjem. Florijan pomaga pri postavljanju. Prvo nedeljo se usede s posebnim ponosom k igralniku, ker se zaveda, kako imenitno službo opravlja Bogu v čast in vernikom v spodbudo. Nikdar mu ni žal niti za denar niti za čas, kar ga je porabil za učenje, vsaj se čuti v svetem poklicu. Grob-Sarjeve dekleta ao bile takrat znane pevke (sedaj so stare mamice), vabi jih k vajam in Se marsikaj dA ia lastnega žepa, da jih ohrani pri dobri volji. Zraven tega je vsem vzgled lepega zadržanja. Med pridigo zvesto posluša, akoravno zarad gluhobe le malo slifti; pri litanijah ima pa molitveno knjigo v rokah. Da bi ga hoteli po. snemati vsi cerkveni orglavci! IV. Florijanova stara leta. Leto 1885 prinese našemu vže 64letnemu Florjanu prevrat, kakorSnega se ni nadejal. Spozna, da bode moral v cerkveni glasbi kreniti na drugo pot. Žalosten je. ko se mu naredi velika črta nad njegovim sedanjim delovanjem. Dolgo časa mu ne gre v glavo, kaj je re-lorma cerkvene glasbe, kaj je cecilijanstvo, musica »aera in temu podobni izrazi. Pa njegovo pripravno srce za dober nauk srečno prestane tudi to poskuSnjo. Loči se od tega, kar je toliko let ljubil, in poprime se. česar mu do sedsj ni bilo znano, Prepričan je, da se bode moral učiti postopanja vseh Štirih samostojnih glasov sele v poznih letih in da njegova okorna levica ni samo za toniko in dominanto. temveč Se za kaj drugega. Kako izgubljen je mnogokrat dolgoletni tmd. ako človek nima prilike do prave izobrazbe 1 Florijan se torej začne iz nova učiti! Ker je leva roka skoraj otrpnjena v igranju basovega ključa, treba je velike vstrajnosti in potrpežljivosti. Florijan vstaja zgodaj zjutraj, da domači nimajo miru v spanju. Znoj mu rosi lira in čelo, kadar pride na vrsto kaj bolj težkega. In premagal je srečno vse ovire' Primadona na koru jc bila do sedaj njegova hčerka Marijanica. Pomagali ste jej Trelčeva Micika in Slapar-jeva Spela. Tudi tukaj se spremeni, ('stanovi! se je mlsd pevski zber s Šolskimi otroki. Stare naduSljive orgle se odstranijo, kor se razširi in postavijo se nove orgle. Florijan ne vč, kje se ga drži glava, ker kaj takega v Kokri ni pričakoval. Mislite si veterana obdanega z vencem cvetočih dečkov in deklic na vrhuncu slave' Menda si drugega ni želel, kakor da je ladihoval » starčkom Simeonom: »Nune dimittis Domine servum tuum in pacel« V. Njegovo zasebno življenje. Ko je bil Florijan 28 let star si misli: Človeku ni dobro samemu biti. Zato si kupi v Spodnji Kokri majhno posestvo, oženi se pošteno in živi v lepi razumnosti s svojo zakonsko polovico do smrti. Rad se je pokrepčal s kozarcem vina ali s požirkom slivovke. pa pil ni nikdar čez mero. Orglanje mu je neslo samo 50 goldinarjev na leto. Da bi ložje živel, skuSa si na različen način pomagati. Izuči se za silo mizarstva in dela lesene posode, križe za grobe in rakve za mrliče. Po zimi je opravljal tudi službo klavca pri kmetih, kjer je bil naproSen. Dobro je znal strici in briti, kadar ga jc kdo potreboval. Pri vsakem delu je imel nekoliko dobička. Tako preživi s pridnimi rokami sebe in svojo družino. Zraven tega ne pozabi avojih dušnih potreb. Rad bodi k aveti ma*i in prebira doma knjige družbe svetega Mohora. VI. Smrt. Florijan je bil precej trdnega zdravja, pa prišla je bolezen, katera mu je za amrt. Učakal je let in to 73 je bil« mej« njegovemu zemeljskemu potovanju. Tožil je, ds gs mrazi in bfide, Ja »e mu vrli v glavi, kakor bi bil p»j»n- A ni PVan' Bolezen postaja hujSa, pljučnica se bitro razfiirja, vnema pritisne do srca. Florijan prejme pobožno svete zakramente za umirajoče in potem zaspi v Gospodu. Oblečejo ga praznično kakor tukrat, ko so mu v mladih letih v dragi rojatveni hiši pri Suho-dolniku mati prineali novo obleko. Pa takrat je zopet okreval, tedaj ae ne prebudi več. Zunaj pred hifio v mizarski delavnici zbijajo skupaj krsto, katera aprejme njegove zemeljske ostanke. Pokopali smo ga 26. septembra letošnjega leta. Dragi čitatelj si lahko misli, da amo napravili alovesni pogreb možu, ki je hil čet petdeset let v cerkveni alutbi. Odduhni se sedaj, stari pevec, po prestanem delu in poslušaj divne harmonije angeljskih zborov! J. Podgrinlovski. Razne novice. (Prošnja oenjenlm p. a. naročnikom Domoljuba.) Kar ae toliko tiaoftev,,Domoljuba" pošilja po alovenakih deželah, aa pri oprav-niitvu slasti ob novem leta obilo dela nakopiči, tako da f led* naročnina prav lahko naatanejo kaka pomote. Opravniitvo tedaj proai, naj bi naročniki takoj ali pa vaaj tekom prihodnjega meseca blagovolili poalati svojo naročnino sa L 1805. Zagotovili ai bodo • tam redno prejemanja liata, opravniitvn pa bodo delo ob novem leta selo mUJiali. — Naročnina naj oe pošilja: Opravniitvo „DomolJuba" v Ljubljani, Vodnikove nlloe štev. 2. (Itanovnica pristopila občina Dednidol pri Višnjigori S tem plemenitim darom ai vrla občina ni le avojega imena vpiiak v spominsko ploščo dobrodelnega zavoda, marveč •i je tudi prva mod občinami dobila pravico v potrebi z« svoje občane v tem zavodu iskati pomoči. Da bi le bolele ta izgled posnemati tudi druge občine, kmalu bi imeli v nafti stolici zavod, kateri bode velike koristi, kakor za mestne tako za kmečke občine! (»Glasnik«) se imenuje nov list, ki bo iahajal vsak drugi in četrti četrtek v mesecu Prva Številka je že •ztla 8. t. m. Namenjen je krščanskim delavcem. Naroč-aina slane 80 kr. na leto Kedor ae želi naročiti na ta zanimiv list, naj jo pošlje »uredništvu Glasnika, Poljanska testa ftt. 58., 'Bi« preti pijancem) Iz velikološke obilne: V nafti okolici je grd pijanec, ko pride domu, razgraja io pretepa stojo ženo. Ko nekega dne topet po aroji navadi gre domu ■imo neke vasi in atrašno vpije in preklinja sosede io ti« kar mu pride na misel, mme nek krepak človek bič » roke in mu jih prav dobro namete, da je stokajoč šel proti domu. Zena gaje doma seveda a strahom pričakovala »li nič ni bilo hudega, bil je krotek, miren in od tistega {Ma nič več oi slišati od njega kletre in vpitja. Najboljše sredstvo ta pijance je tedaj pač le dober jermenov bič. čarovnica aa gromadl). V Biuniji na Laškem se e koncem preteklega meseca pripetila tale strašna do-|Mba: Na travniku blizu vasi so dobili dva mrtva otroka, at*ra sta se skoraj gotovo z volčjimi črešnjami zastru- pila. Tolpa praznovormh prebivalcev — zlasti žensk — pa je obdolžila beračico Intenore, da je otroka začarala. Ncsrečnico so prijeli na trgu in jo vrgli na gromado, katero so hitro znesli sukpaj. Le z največjo silo je župnik rešil nesrečnico, katera pa je ža bila vendar toliko opečena, da bo težko okrevala. (Kako močan je bil pokojni ruski car.) Splošno so občudovali carjevo moč. Kamorkoli je prišel, povsod ao morali železne stole pripravljene imeti, ker je večkrat lesene polomil. Tudi nastopna dogodbica nam spričujc carjevo nenavadno moč. Ko sta nekdaj prišla s carico pred vrata nekega mesta, podali so carju po stari navadi kruha in soli na cinaatcm krožniku, carica pa jc dobila velik šopek, kateri je bil pa šc moker, ker ao ga predolgo z vodo močili. Goapa je imela bel-kaato obleko, zato šopka ni hotela aprejeti, da bi ai obleke no umazala. Kaj atori car? Hitro prime cinaati krožnik, ga prelomi in z jedno polovico ovije šopkovo držalo ter ga poda carici. (Kinejka cesarica - samomorilka). Pred kratkim je v Sbonhaju umrla mlada kinelka cesarica. Pozneje se je zvedelo, da ni umrla nalurne smrti, temveč da ae je sama zastrupila, ker jej je cesar v nekem domačem prepiru priložil — zaušnico. i Nevesta — morilka). V Segedinu na Ogerakem so dobili 30. okt. v cestnem jarku umorjenega Antona Faragu. Preiskava je dognala, da ja Faragu umorila njegova lastna nevesta Jul. Balaac. Zvabila ga ja v avoje stanovanje, kjer mu je v družbi 3 šivilj vrgla tanko okoli vratu in ga zadavila. Truplo so potem nesle šivilje v cestni jarek. (Testameat ma^je prijateljice). Neka bogata angleška samica je aapustila v svoji poslednji volji svojej služabnici 8 mačkov. Dokler bodo mačice živele, dobivala bode služabnica za vsako na leto 120 gld. da Jih bode mogla pošteno preživeli. — Da glavni dediči teh mačjih lega-tov niso veseli — si lahko mislimo. (Kaj ima človek najrajši). V prvem letu svojega življenja človek naj bo|j ljubi svojo dojilko. — V petem : svojo mamico. V desetem: Šolskega pouka proate dneve. V šestnajstem: prostost. V dvajsetem svojo it-voljenko. V tridesetem: svojo ženko. V štiridesetem.- svoje otroke. V šestdesetem: svoj mir. — V vsakej ataroatnej dobi pa najbolj samega sebe. Tržne cene v Ljubljani doč 10. novembra. Ptealea. K. . . Kri, . • . JS&BSO, . . . 0»*. . • • Ajda- . • Pro*. . . . Koniaa. , . . krompir, . L»4a, hktl Grah. . . . Filol. . . . MmI«. kpr Mas« Speb svei. m «50| p 5 5 5< 20 6 60 616 50 S 42 10 -10,-H - - 90 - Url - 66 Sp«h povojen. k*r K>|8»rovo mulo. . Jaj<*. jedno . Mleko, liiar. . Goveje oi«««. kirr TeWi* . Sna;«*« Kofcraoove . Pi»M>eu . . . Golob . . . Seno. 100 ktfr . Stains. . lin* trda. 4 kvb. u.f . aeiUa. . 1 -,64 _ 72 - \ _ M - rti fig .. 64 - 3l! 40 16 1 '.ni 1 7" LoH«ry»Ue »rrfUn. Dasaj 3 aoveubra: Ž. 4'.). 24. «7, 62 Gradec i. novembra: rti 22. 36. 30, Llae, 10 ooveiubra. 3. :u 72 2». Trst, 10 novembra: °>D 4, 17. 70. 20. Prihodnja številke ..DOMOLiUBA" IzlJe dati 6 decembra 1894 zvečer VI. zvezek: OVESTI Andrej KftUn iziel je ravnokar ter se dobiva Iconiad |c 20 kr., po pošti 28 kr. v katoliški Bukvami in TIskarn! v LJubljani. — Tudi 111. in IV. zvezek sta še v zalogi. X m | Maocoletan. prelikuteno lešllnb domače sredstvo | | 137 Kwizdov fluid proti protlnu 20.13 tekanju. kwlzdov 11 u Id | Cena I itaklsnicl I (I Kwlzdov fluid T O. m dobi v 2 proti protlnu Cena I steklenici I gl proti protlnu VMh lekarnah I127 Kwtzdov fluid proti protlnu. s-J j Blavas »Blaga ima Okrolsa lakama s Korneuburgu. J Halo o br t ni j o ai labko in z malimi stroški sleherni more povsod ustanoviti. IS! 20-5 Lep dobiček zagotovljen Krankovana pitina (10 kr.) j« •oiiljati pod n ulovom Eggsrt Ceaip, Milas (Italija). Kmetovalcem k»teri se hočejo javiti o marsičem, kar korirti njihovemu u»f«inemu gospodarstvu, priporočamo knjižico Kmetom v pomoč. Karoiag-gespcianka raiprava. Spiaal It. Belec, inpni*. t'eo» 20 kr, po p«4ti 23 kr. l>o-biva m t .Katoliiki Tukaroi" t Ljubljani. Najcenejši in najboljši vir nakupovanja! Ubald pl. Trnkoczy lekar zraven rotovža ? Ljubljani priporoča: Cvet aopsr trganja (GicbtgeuO lajSa in pre. gaiga bolečina » krila, nogah is rabah. Metlenica 6" kr.. 6 steklenic 2 fld t6 kr ■arljlnoeljake kapljloe sa le-lodao — Steklenica 2'J kr., ti steklenic 1 gld. Planinski iollt6nl ah prsni alrop u odraičsns in atrake; raztvarja iliz is lajša bolečina n pr pn kašlji. — Steklenica 66 kr , ft steklenic 2 fld 60 kr. Odvajalna ali šlstllna krogljloa čistijo ialsdao pri takasanji. skala-nsm Isledci. — Skatulja 21 kr. jeden lavnjiek s 6 »kalni .«mi velja 1 gld. 6 kr. Radllna Itnpa sa 11 vin o ta Ba traaja potraba pri kravah, konjih m prašičih — Zavojček i ra btlnira navodom vred velja le '<0 kr , 6 tavojfkov samo 2 fld. Ovet aa konje .Najboljše mazilo is koi\je, pomaga pri prstsgu lil, etoksnji n«g, itff-sanji v kaka, v krili itd., s kratka pri vaanjih katazaib Is h Itak. — Steklenica t ra-bilmm navodom vred stane le 1 gld , pet steklenic t ra-bilnim navodom vred le 4 gld. Vsa ta našteta in vsa druga idravilna sredstva t dobijo v lekarni v Ljubljani mm ritivii in »e v»ak dan s prvo polto razpošiljajo. 144 (34-13) Službo cerkovnika želi nastopili Ferdinand Bračko v katerikoli župniji na Kranjskem, oženjen je, in izvrsten krojač za vsako obleko. Zdaj stauuje v fari Magdalenski v Poberiah h. it 118. pri Mariboru 198 21 Domača, zanesljiva tvrdka! Tovarn lika aaloga pristnih Ivloarskih Izdelkov t Najbolj Ar in najcenejše fcepnc iu stenske lire ure bii <111 n i ro zate, »rebrn« in nlkaliiat« »trilic«, med« Um, pr«tan«, zapctln c«. noprme igle 134 prodaj* in ima v zalogi 19-17 Fr. Čude a i LJubljani Mestni trg, uaspr. lotov lu Popravili tudi liiljtetavm-jla izvrluje tekom 14 dnij. — /a blago pri njem kup-Ijcno i»tot»ko za natančno popravo jamči. OiiUi • ftotlobaini no franku na razpolago. Na Najvišjo povelj« Nj. c, m kr. »po«tol*k«g» veliAaetva. Hvg»ti> oekrbljena po c. kr. ravnat«Jj«tvu loter.j-kib dohodkov zaja miVna XVII. državna loterija ia akupae ioj»Ur dobrodelne auiaene. SUt dobitkov v vkupaam znaikn 170.000 (ld. in »n»r I (lavni dakitek s 60 000 (Id. z dvema proddobitkem« • O«au pod«kitkama a 600 tld I glavni dob>t«k * 30 000 gld , i I pr*dd«kiik«a Ia I pod«kittem pa 260 fld, 2 debtka pa 10 000 gld, 10 dobitkov p« 1000 *M 15 doi.itnov po 600 gld., 110 dobitkov po IM gld napr»l«d a*iijeki dobitki v »kupnem ia»ka M.000 gld — žrebanje ta b« vriil« nepreklicne dni 20 decoakr« 1894 - Jntti ttana 2 gld. avitr. valj. 1'odrobnejk« Huloeila im* igralni n*.'rt ki m dnHva brez-tU no • tre-kaml pri oddelku ia drlavne loterij« Dunaj. I., Ki»w»rge«M> 7, IL 8t»«k. im J»kol»erhof« kakor tudi |-o mnogih |.nil»ja!ni"»h — Sr«4k« t« ptllljaja paitnina preti« Na Dunaju . v Mpttmbru I8U4. 6*8 6—4 C. kr. ravnateljstvo loterijskih dohodkov, Ikh 6-3 oddalak drtavn« loterija Prijateljem lova, lovcem, voznikom fn Ime- jiteljem kon| priporočati je. da ohranijo obuvalo auho. konjako opravo in uanie pri vozovih !l£no in čedno, uporaba .j. Hcndika v Šf. Valentinu patentovane nepremoine masti za usnje in likalne tinkture za nanje, uiaže zn konje In f^^^^SSit kopita. : •^sifikd®^' Vporabljajo va« te predmet« pri 485 21 — 7 181 6 3 »ajriijem tiroru. pri e. in kr. ro-jničini ih največjih t,bralnih prnmtlik. Dobiva tr po va«h »»»tr. d»)«Uh. V Ljubljani pri Karolu VVeberu, v Celju pri Tainmu in Stiegerju, v Mariboru pri Holazeku in Martineu v.rvrrftfiifii' s Največji izbor ^ S2 !(> i/ ■ r p ^/ Skrbno v/. 'V* v ' A^ /f /^ N auao dLziufp^ L. J Pri zlatem drl. Jabolka. J. PSERHOFER f Itetrhaapfel. leknt-nm- nn Dunaju, I., Slngrralrnane 1«. jkvuj ■ vi * §ih< w « naprej poiljo denar, velja * poitnin« pro»to i 30 kr., 3 2 avoj i 3 gld. 3o kr., 4 zavoji Kri oiliJatve po poltl «vrM o« najhitreje proti predpciiljatvi - 5, sa denar napraj pollj« (aajboljka po poitaaj aakaaalol), je podtalna "^rS^n^^^ljSS dobiva^r.^udj OLJablJaaJ pri O. PteooU-jo tfoslp J»nko urnr t Kamnlkn Veli u n u 1 i o n priporoma veliko «vojo talogo lipnlh in aiaatkin ur. bsdilsievariiia In v««h v to itroko »padajočih ilvari po 191 (1) aajnliji c«nl Popravila, tudi najteiavnejia zvršim vestno pod poroitvom Jedlno priatna Kneippova s Udri a kav« bratov olz v rudečih, Itirioglatih wilkih te dobiva v Ljubljani pri H. Wagnerjevl vdovi ia v vteh Ipecenjskib in konaumnib pi dajalnicah. 185 (200) ro ;f Zaloga in zavod za izvršitev obleke za prečast. duhovščino „prl riule*«'iu krl/.n', Viljema Skarda II, Virtirgasse I, Dunaj, 1»., Fmritinitniii 21 prlp«r«ia zt zim« 1194 95 Corko zimsko obleko kot: Havelok. zimake auknje. vsakovrstne kožuhe u potovanje in amnoaporaho, duhovniške suknje, simsKe hlače, talare m reverende. 100 84-23 Liturjfifiio opravo natantno po cerkvenih predpiaih iivrleno: hirate, kolarjs, aaprsaloe, vsakovrstna duhovniika toplo«. — Panuaaata preakrbuje po najnižji ceni. Iirrtuje se >•£■•. il "J-W|k|i trfilnega klasa, aa-laata« Itdalaae; a«afa)aja4« vzaa f. PT tadnja oena II. 711 klane v Ljubljani. Špitalske ulice štev. 5 Zaloga vsake bale gvantiiega lihipi 7» moike in ženske »83 7 5 kakor tudi v« vr*te koče, kovtrr, srajce, jope. nogovlce svilene In eajgaate rute itd. W4T po niijiii>jl coni. N 5 6 D mm 9 t * B f sadnja oena Vsi stroji za kmetijstvo vinarstvo In mektarstv«! Mlatii^a. etifc irtren kras Slai o m. litoaMUal i Ua£i!nioa ia »ino tlatllaice aa aadj« mUm ia m#» »H«»ia •• ktaS, iiKim u « <*U (M «ir«f« n IMiien nunlrc M IG^HETTEFD^aj ' aa Ir. •« C« ■ B mii nifeV m^piTuj tuui MHd M4 Priporočilna molitven* knjiga Marija sedem žalosti Dobiva ae po 80, OO kr. ter po gld. 1. in gld. 1-10. I SO Po poiti 6 kr. ve« pri J" Plalaj« a« tadl aa okrok«. - Klaro pa Meri Je aa napola««. - Ceniki la viorel aa aahtev« brea»la4a*. ia ,J. Bona fin knJigmezH v JJitbtfnni- fi» 24—SI ObJ Sla.lna kava, katero izdeluj trrlka Frana Kathreinrrja in naslednikov v Sudl»u-t>uraju. mi iar»-« pr«>d drugimi izdelki merodajno prednoat, la ima prav lavi podoben okus in je torej najbolje aadoaedllota idrarju ik< d!jivo Lavadnokavo. Jat torej morem viakemu pnporotati popolnoma okuaal tovalno izjavljam, da - -—----1 ---— - - —" ■ »"»v M. — Y ' 'CV> V in adravl Katkrelaerjev izdelek in o aem aaradi teb pre-lnoaUj dal /of&odu Previdnost! r-------v — ,--r---Francu Kathreineriu pravieo. pod mopm imenom vvoj aiad, karo r celih zruih, prodajali, ulorej nema no)