__---, , Kto? tli V Celju, dne 7. decembra 1911, Št. 53. Izhaja vsak Četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. — Vse pošiljatve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati aa naslov: ,(Narodni List" v Cei$u. — Reklamacije so poštnine proste. — Uredništvo: Dolgo polje štev. 1. „Narodni List" itBne za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, i» Četrt leta 1 K. Za Ameriko in drage dežele na leto 5 K 60 vin. NaroEnina se plačuje vnaprej. — Posamezna številka stane 10 vin. Oglasi se raCunajo po 16 vinarjev ena petit vrsta. — Pri večkratnih objavah snaten popust po dogovora. Pristojbine jcs oglase je plačevati po pošti na naslov: »Narodni List" v Celju. Beseda k političnemu položaju. (Odlomek iz govora uredn'kr 1. Lešničaija na shodu v Sred ). Leto 1911, katerega j. se bližamo z naglim korakom, ostane gotova ;pomembno v notranji politični zgodovini mnogojezične naše Avstrije. Po štiriletnem trudu in boju s staro, nemško Avstrijo je padla iz pravzaprav malenkostnega neposrednega vzroka prva avstrijska ljudska zbornica, izvoljena spomina vrednega 14. maja 1907. Nazadnjaki so po razpustu zbornice upali, da bodo zmagali po celi državi. Ali padli so popoluoma mu Češkem, propadli na cesarskem Dunaju in — zmagali na Slovenskem, če smemo izid državnozborskih volitev, ki so si ga duhovniki z neizrečenim nasilstvom popravili sebf vprid, imenovati zmago. Ni se šlo v teh par okrajih, v katerih je došlo na Spod. Štajerskem do volilnega boja, za „slovensko kmečko zvezo" ali stranko ljudskih sleparjev, ni se šlo za dr. Korošca in njegove žalostne kandidate, bila je to prava vojska med duhovniško gospodstvaželjnostjo in kmečkim ljudstvom, borečim se za politično neodvisnost in svobodo. Zmagala je seve duhovščina, ki je imela ■a svoji strani vpliv cerkve in je pokazala neverjetno sposobnost za volilne sleparije. Izjemam vsa časti Pa bilo jih je malo. Kar so pisali in še pišejo klerikalci o ..ljudski zavednosti", »samozavesti" našega kmečkega prebivalstva in tako dalje, je čisto navaden političen žvindel in bajka xi take ljudi, ki niso videli in doživeli sami letošnjega volilnega boja na Sp. ŠtajsrjB. Vočigled temu, kar je počenjalo duhovništvo zadnje dni pred volitvami ia na volilni dan samv se moramo čuditi, da sta dobila Roblek in dr. Ploj tako visoko število glasov! Največ med vsemi naprednimi kmečkimi kandidati na Slovenskem! Izid je tak, da ni mogoče govoriti o propadu in uničenju ■tranke. V teh štirih okrajih, v katerih so se borili naši kandidatje z duhovščino in ljudsko ne-poučenostjo, smo dobili 11 tisoč glasov napram 15 tisočem klerikalnih! Te številke so take, da nas morajo vspodbujati k nadaljnemu vstrajnemu boju ne za mandate, temveč za zmago neodvisne ljudske volje! Izgubili smo napram 1. 1907. okrog 1000 glasov — omahljivih ljndi, ki so šli takrat z nami ponajveč zaradi oseb naših kandidatov, ki se pa letos ali ostali doma ali pa volili vsled pritiska duhovščine in znorelih bab klerikalno. Ali te vrste, ki so ostale napredni stvari zveste, •o neomahljive, ti ljudje so kleno zrno. Uprav letos smo opazovali povsod, kako narašča med ljudstvom spoznanje, da sta nele vera in politika dve različni stvari, temveč celo vera in cerkev. (Pritrjevanje). In to spoznanje tako čudovito napreduje, da nam je za bodočnost upati le najboljšega. Klerikalizem je spravil slovensko politiko na psa, ptujsko-ormoški okraj pa na Brenčiča. (Res je!) Kako žalostno propada naš politični npliv in pogled na Dunaju, čutimo na Sp. Štajerskem pri vsaki najmanjši zadevi. Nemški nacijonalizem se je ntrdil in razživel, v državi prihajajo do neomejene moči in veljave ljudje, ki z zasmehom teptajo vse postave in pravice manjših in slabej-ših. Zadnji nemškonacijonalni pisar pri naših sodnijah in okrajnih glavarstvih čuti to in misli, da sme Slovenca kujonirati in zapostavljati, kolikor | mu drago. Pohajate naše urade po Ormožu, Ptuju in Gradcu — in tam ravnajo z vami nemški uradniki kakor z berači ne pa kakor s svojimi krušnimi očeti. (Pritrjevanje). Minili so časi, ko smo imeli v tem okraju poslanca, ki nas je vedel vsaj deloma ščititi proti predrznemu nemškemu nradništvu; Brenčiča jemljejo gospodje včasi seboj za zabavo kakor na love znane gosposke kmete. Začeli smo v zgodnji spomladi 1. 1910. boj proti ošabni nemški gospodi v deželnem zboru štajerskem. To se pravi, slovenski naprednjaki smo izjavili, da bodemo obstruirajočim klerikalnim poslancem v deželnem zboru štajerskem tako dolgo moralno in dejansko pomagali v njihovem boju proti Nemcem, dokler se bode šlo za skupne na-rodnopolitične in gospodarske interese. Spomladi 1. 1910. se je zares gibanje za osamosvojo Spod. Štajerja tako oživelo, zanimanje za dogodke v štajerskem deželnem zboru tako naraslo, da smo mislili, da se je t,onovila junaška borba naših očetov iz 1. 1867., ko so prvič na Sp. Štajerju pri dežehiozborskih volitvah zmagali. Pa prišel je zbor klerikalnih zaupnikov o Veliki noči 1. 1910., na katerjm so potihuili klicf ,.Proč od Gradca", govorilo se je medlo in milo — uvideli smo, da so začeli klerikalci na lastno roko barantati v Gradcu. Nemški nacijonalci so vedeli takrat še za polne deželne blagajne in nastopali so tako ošabno, da so se barantajoči slovenski klerikalci vendarle zbali odpora v domovini, ako bi obstruk-cijo prodali za skledico leče. Vsled prizadevanja veleposestnikov in namestnika Člaryja se je pa barantija nadaljevala iu se še nadaljuje. Na Sp. Štajerskem ne ve živa duša, za kaj se baranta in kdo je pooblaščen za pogajanja v Gradcu; ne vemo nič mi, za kaj gre, ne vedo niti klerikalni volilci, še žalostni odborniki Kmečke zveze ne. Korošec in Robič delata ravno isto politiko pri zeleni mizi kakor se je delala včasi — as tem razločkom, da so končali naši prejšnji deželno-zborski poslanci svoj boj z Gradcem z velikim uspehom, ki ga vidimo vtelešenega v prekrasni šentjurski kmetijski šoli, sedaj pa bodemo samo plačali težke vojne stroške obštrukcije. Slovenski naprednjaki stojimo na stališča, da odklanjamo sedaj, ko je postala obstrukcija zasebna kravja kupčija klerikalne stranke, vso odgovornost za njo. Raje redno delo v deželnem zboru, katerega smo vsi potrebni in na kat-Tega žsljno čakajo mnogi stanovi, osobito učiteljski, kakor pa to cincanje semintje, podkupovanje ene stranke na škodo celote, ki gospodarski trpi in ki bo morala plačati z deželnimi dokladanfei vse grehe, katere delajo sedaj v deželni upravi Nemci brez vsake kontrole. Pripravljeni smo radi na vsako žrtev, ako pokažejo klerikalci, da se hočejo res z ob-štrukcijo boriti za dosego najvišjih političnih ciljev slovenskega naroda na Sp. Štajerskem, odločno pa protestirano proti kakim koncesijam, s katerimi bi se vprid samo klerikalni stranki ob-strnkcijo odkupilo. (Pritrjevanje). Pozor1 Kdor sedaj naroči »Narodni List", ga bo dobival do Novega leta zastonj. PozorI Kako je z vojsko? Te dni so dosegli ltaljani prvi večji uspeh v dozdajni vojski. Dne 4. t. m. so po dolgem hudem boju zasedli kraj Ainzara, 12 kilometrov južno od Tripolisa, važno križišče mnogih pomembnih cest. Ainzara je bilo doslej glavno taborišče Turkov in Arabcev. Ta italijanski uspeh bo vsekakor važen za nadaljni razvoj vojske. Rusija hoče vprašaaje glede dardanelske ožine spraviti v ospredje. Je namreč v mučnem položaje, da ima v Črnem morju mnogih ladij, ki jih pa ne more spraviti v slučaju vojske v akcije, ker na podlagi mednarodnih pogodb prehod bojnih ladij skozi Dardanele tudi v mirnem času ni dovoljen. Sedanji trenutek hoče Rusija izrabiti, da doseže spremembo tega. Poslala je Turčiji spomenico, v kateri zahteva prosto vožnjo za ruske ladje skozi Bosporus in Dardanele. Dne 2. decembra so prinesli časopisi vest, da je italjanska vlada razposlala okrožnico, s katero naznanja, da bo preložila bojišče tndi na razne turške pokrajine izven Afrike. Kdaj bo konec vojske? Tako kmalu gotovo še ne, ker Turki razglašajo, da so pripravljeni v boju vztrajati do skrajnosti. Turčija je pokazala svetu, da ni več Turčija kot je bila pod Abdul Hamidom. Če bi Italija hotela — tako se je nedavno izrazil turški mornariški minister Mahmud Muktar — kaj podvzeti proti Dardanelam, bi morala to poplačati z največjim delom svoje vojne mornarice. Turčija se bo na vsak način naprej bojevala in tega Italija ne bo mogla vzdržati. Revolucija na Kitajskem tudi v zadnjem tednu nima zaznamovati kakih posebno novih dogodkov. Iz Hongkonga se poroča, da je šlo od tam 200 m ž angleških pešcev v Hankau. — Zdi se, da bota Anglija in Japon-s ska skusili ustaviti vstaško gibanje, ker trpita veliko gospodarsko škodo. — Iz Kitajske bežijo ljudje na vse strani. Cesarska rodbina prodaja svoje dragocenosti. — Iz Pekinga poročajo dne 4. dec., da so kitajski uradniki proglasili neodvisnost Mongolije. Dne 1. decembra so poročali časopisi, da so japonski in ruski vojni oddelki prekoračili kitajsko mejo. Ruski oddelki so prestopili pri Poltavski kitajsko mejo in prodirali proti Harbinu. Istega dne se je poročalo iz Nankinga, da so vstaši tam zavzeli zadnje postojanke cesarskih čet. Jz političnega sVeta. Državni zbor. V seji d n e 2 9. nov. je vlada predložila uradniške predloge. Minister notranjih zadev baron Bienerth je ob tej priliki imel govor, v katerem je predloge utemeljeval. Predloge vsebujejo na eni strani časovno napredovanje in pragmatiko, na drngi strani pa določujejo tudi dolžnosti in pravice državnih uradnikov. — V isti seji je minister pravosodja dr. Hochenbnrger odgovarjal na dr. Koernorjevo interpelacijo v zadevi sodniških imenovanj na Češkem. Odgovarjal je v tako nesramnem in izzivalnem tonu, govoril o »nemškem posestnem stanju", o »zaključenem nemškem jezikovnem ozemlja na Češkem itd.", da je prišlo med njegovim govorom do silnega razburjenja med Čehi, ki je izbrnhnilo v pravcate kravale. Čehi so hoteli ministra dejansko vreči iz zbornice, a so ga nemški poslanci zastavili ia tako je prišlo do pretepa med Nemci in Čehi. Ves bled se je končno dr. Hochenbnrger odstranil, neki češki poslanec še mu je zabrusil v obraz, da je „skrnnilec pravice" in ga je opljuval. Položaj je postal skrajno kritičen za vlado in za — parlament. Jasno je bilo, da je dr. Hochenbnrger nemogoč nadalje kot minister. Toda nemškim nacijonalcem se je zdela politična sramota, da bi ga pustili pasti, in so zato izjavili, da stopijo v najstrožjo opozicijo, če bi Stiirgkh pustil Hochen-burgerja pasti. To bi imelo za posledico razpust parlamenta, in vsled tega se je sklenilo premirje. Vendar je jasno, da za dalje časa je dr. Hochen* burger nemogoč. Saj se je še v isti seji razkrila ena umazanost tega ministra. Imenoval je namreč poslanca spodnještajerskih renegatov Marckhla, za sodnega nadsvetnika. Marckhl, ki od 1. 1907. naprej sploh ni bil v sodni službi, ampak v službi hujskajoče nemške politike, je preskočil 30 prednikov. Jasno je, da je to le darilo Hochenbur-gerja Marckhlu za vladi izkazane usluge. Razkritje je vzbudilo v zbornici veliko senzacijo. Delegacije bo izvolil državni zbor menda 14. t. m. Zasedale bodo najbrže 27. t. m. na Dunaju. Imele bodo nalogo, dovoliti 6-mesečni proračunski provizorij in se baviti z izpremembo brambne predloge. Čehi o slovenskih klerikalcih. »Narodni Listy" glasilo mladočeške stranke, od preteklega petka pišejo: „VoditeIji slovenskih klerikalcev napadajo v zadnjem času češko delegacijo na Dunaju, delžeč jo, da ne podpira jugoslovanskih stremljenj in da se odtujuje slovanski politiki. Enako očitanje je naslovil na češko delegacijo nedavno tega poslanec Korošec na shodu slovenskih klerikalcev v Mariboru. Dolžil je Čehe, da so pripravljeni zahrbtno nastopiti proti Jugoslovanom in da hočejo baje, zapostavljajoč slovansko vzajemnost, podpirati ponemčevalni sistem, katerega glavna opora je v sedanji vladi dr. Hochen-burger. Mnogo nesramnosti je treba, da si upa Čehom očitati pomanjkanje slovanskega čustva in slovanske vzajemeosti vodja slovenske klerikalne stranke, katera so od 1. 1908. dosledno iz-ogiblje vseh manifestacij slovanske vzajemnosti in ki zlasti med Slovenci zasleduje vsakogar, ki se udeležuje slovanske akcije. Treba je samo opozoriti na zaslužnega ljubljanskega župana in poslanca Ivana Hribarja. Zato je navadna nesramnost, ako dr. Korošec pred svojimi volilci dolži Čehe, kakor da bi hoteli podpirati dr. Ho-chenburgerja, dasi kot poslanec dobro ve, da je prav ta nemškonacijonalni minister v kabineta Stiirgkhovem cilj najostrejših napadov vse češke delegacije. Zato je tožba dr. Koroščeva ne samo predrznost, marveč zlonamerna laž." Spremembe v visokih vojaških krogih. Šef generalnega štaba Konrad pl. HOtzendorf je odstopil. Cesar ga je imenoval za armadnega nadzornika. HOtzendorfov odstop je posledica njegovih razporov z ministrom za zunanje zadeve grofom Aehrenthalom. Slednji ni odobraval HOtzen-dorfovih prenapetih zahtev za armado, posebno pa ne njegovega očividno proti Italiji naperjenega delovanja. HOtzendorfov naslednik je faldmaršal-lajtnant Šemua. HOtzendorf velja v slučaja vojske za vrhovnega poveljnika naše armade. Y proračunskem odseku se je sprejel predlog, da se dovoli vladi 6-mesečni začasni proračun. Dr. Šušteršič je s svojim predlogom za 4-mesečni provizorij propadel. Italija izstopi iz trozveze? V zadnjih dneh se je mnogo pisalo in govorilo o tem, da baje Italija hoče vsled sovražnega postopanja Nemčije izstopiti iz trozveze in da je že začela z Rusijo in Anglijo pogajanja za pristop k rusko-francosko-angleški zvezi. Koliko je na tem resnice, je težko reči; naši avstrijski klerikalci — ne izvzemši slovenske — se seveda začeli takoj ostudno gonjo proti Italiji. Ti laži-katoličani hočejo na vsak način, da bi se med Avstrijo in Italijo bila vojska in da bi tekla človeška kri. Krvoločniki! Volitve v hrvaški deželni zbor so razpisane na 15., 16. in 18. decembra. V Perziji naraščajo nemiri od dne do dne. Rusko vojaštvo počasi zaseda posamezne kraje, razorožuje perzijsko vojaštvo in zaseda urade. Na drugi strani se pa že vrše med Rusijo in Anglijo pogajanja glede razdelitve Perzije. Bli?a se torej konec samostojnosti te nekdaj tako mogočne države. Btl05 PŽ C D S t-3 K v O K! v c« N a 3 U) K v o (S K| v 7} T3 K v Celje . . Ormož . Gradec . Ljubno . Maribor Ptuj . . Celovec. 50 50 50 50 50 50 50 75 70 25 50 67 50 85 80 O PO K v 50 50 50 5 C 50 50 95 o M O TS. a so K v 50 4(3 50 25 80 50 A 50 75 50 9 92 9 75 18 o « 00 35 "K 02 -1* K v 10 92 8 10 15 cS c3! §E >sj , 03 K v a a S *SJ CS i® M K v Letni in živinski sejmi na Jurskem. Sejmi brez zvezdic so letni in kramarski sejmi; sejmi, zaznamovani z zvezdico (*) so živinski sejmi, sejini z 4vema zvezdicama (**) pomenijo letne in žlvjnske sejme. -Dne 9. decembra pri Št. Iljn**, okr. Maribor; v Bučah-Na Vrenski gorici**, okr. Kozje; v Do-bpvi*, pkr. Brežice; v Brežicah (svinjski sejem). Dne 10. decembra pri Sv. Lovrencu, okr. Celje. Dne 11. decembra pri Sy. Juriju ob juž. žel**, okr. Celje. Dne 12. gecempi V Rogatcu*. Dne 13. decembra na Ptuju (tjpjem s Ščetinarji); pri Sv. Križu**, okr. .Gornj i -Radgona; v Studenicab, okr. Slovenja Bistrica; pri Sv. Petru na Medvedovem selu**. okr. Kozje; v Imenem (sejem s Ščetinarji); v Mariboru*; v Žalcu**, okr. Celje; v Jurkloštru**, okr. Laško. Dne 14. decembra na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); v Gradcu (sejem z rogatino). Dne 15. decembra v Arvežu (sejem z drobnico). Dne 16. decembra v Brežicah (svinjski sejem). Dne 19. decembra v Radgoni*; v Laškem**, okr. Celje. Dne 20. decembra na Ptuju (sejem s konji, govedom in ščetinarji); v Imenem (sejem s ščetinarji), okr. Kozje. Sejem klavne živine v Gradcu dne 27 novembra 1911. Zaklana živina: 525 telet, 2636 svinj, 49 komadov drobnice. Cena klavne živine za 1 kilogram: teleta od 1'04 do K 1'20; teleta Ia (izjemna cena) od K 1*22 do kron 1'32; mesne svinje od K 1'28 do K 1'32; nemške pitanske svinje od K 1'28 do K 1'32; ogrske pitanske svinje Ia od K ,152 do K 1"56; ogrske pitanske svinje Ha od K ,1'26 do K 1'40; mesne svinje od K 110 do K .1*24, bošnjaške pitanske svinje, debele od K ,1— do K 108; bošnjaške pitanske svinje, suhe pd K —— do K —; ovce od K —'84 do .K 110; kozlički in jagnjeta od K —'— do K —'—• Cene za teleta nazadujejo. K Razsodišče razpisa „Ceres-nagrad" se je na Dunaju že sestalo ter pričelo s pregledovanjem tisočerih vposlanih odgovorov. Gospod profesor AdOlf Hesš, c. kr. ravnatelj in strokovni nadzornik najvišjega .nadzorstva obrtnih učnih zavodov, je! prevzel pretfsedništvo tega razsodišča. Poleg njega delujejo: gospica -Šarlota Richter, spisateljica zna^e kuharske knjige ter predstojnica oblastveno, ,dovoljene kuharske šole, gospod Jan J.Pow:ohdra. predsednik zveze kuharjev v Avstriji, gospod-Jurij Rader, izvedenec v reklamnih zadevah, B Celje, 7. grudna 1911. Brunon Rotter. kostanjeve barve, (kobila 7 letna .160 cm, valah 12 leten 162 cm visok!) 635 2-1 pi^oda«" ker jih ima preveč, oskrbništvo gpajščine Sovnek pri Braslovčah. e Gosposka 20. I. celjska parna in: kemična pMca se priporoča za točno in ceno snaženje vseh vrst oblačilnega, namiznega jn drugega perila ter za kemično čiščenje vsakterih oblek, preprog, jzaves, kožuhovine itd. 634 12-1 Naročila od zunaj se točno izvršujejo. '^P® se prostovoljpo proda v Savinski dolini, z gospodarskim poslopjem, mnogo sadnega drevja in brajd. 3 orale rodovitnih njiv, obsejanih ž "dčteljo jp ;hmelj,em. Po ..nizki ceni in vggoji. Prjpr,avno je tudi .za vsakega ^odel^. rKdor želi kupiti, naj se zglasi .pri: A. Breznik, -Lava 17, pošta Celje. 621 2-2 Naznanilo. Naznanjam slav. občinstvu, da sem prevzela 636 1 gOStilllO ..Bri lastoBhi" v Gaberjih pri Celj««. .Postregla bom vedno z dobrim vinom in pivom , ter s topljmi ln mrzlici jedili. Vzamem tudi ljudi na-,hrano. iPrjporočam se za obilni obisk. Neti Kunšek. priredi že mali dodatek „pravega :Francka:" s kavnim mlinčkom iz tovarne Zagreb. Le vsled svoje nedosežne izdatnosti in svoje neprekošene kakovosti našel je pravi Franck toli priljubljeni sprejem v slehernem gospodinj tvu. 19013-10 Vsak dan se kolje! Lepo meso! Prve vrste goveje in telečje in ovčje meso 5 kg za 5 kron in svinjsko 5 kg za 6 kron. Zavoj franko po povzetju. 627 i Herskovits Henrik, Herincse (Ogrsko). Zahtevajte vzorce! Barhant, flanele, modno blago, =—— opreme ===== platno, dama si, kanafas itd. same novosti, razpošilja franko izvozna tvrdka V. J. Havliček in brat v Podčbradeh na Češkem. Razpošilja tudi franko po povzetju 1 zavoj 40 m raznovrstnih ostankov od poletnega in zimskega perila v dolgosti 1 do 8 metrov samo za 18 K. Ugodna prilika! Izredno cen! 580 16-4 626 E 460/11, 17 Dražbeni oklic. Po zahtevanju Posojilnice v Trbovljah zastopane po gosp. dr. Josipu Kolšek, odvetniku v Laškem bo dne 30. decembra 1911 dop. ob '|2I0. uri pri spodaj oznamenjeni sodniji v izbi št. 4 dražba zemljišč vi. št. 76 d. o. Marindorf in vi. št. 109 d. o. Podgorje (okraj Sevnica), kmetijsko posetvo s pri-tiklino vred. Nepremičninam, ki jih je prodati na dražbi, je določena vrednost na 8482 K 14 vin., pri-tiklinam na 103 K. Najmanjši ponudek znaša 6723 K 43 vin., pod tem zneskom se ne prodaje. Dražbene pogoje in listine, ki se tičejo nepremičnine (zemljiško-knjižni izpisek, hipotekami izpisek, izpisek iz katastra, cenitvene zapisnike itd.) smejo tisti, ki žele kupiti, pregledati pri spodaj oznamenjeni sodniji, v izbi št. 4 med opravilnimi nrami. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbo, je oglasiti pri sodniji najpozneje v dražbenem obroku pred začetkom dražbe, ker bi se sicer ne moglo razveljaviti glede .nepremičnine same. C. kr. okrajno sodišče Laško odd. II. dne 24. novembra 1911. Zdolšek. Loterijske številke. Trst, 4. decembra 1911: 18 44 67 22 82 Line, „ • „ 36 32 76 42 57 Proda se posestvo z njivami; redi se lahko goveja živina in 5 — 6 svinj. Pogoji ugodni. Hi5a primerna za pekarijo in trgovino. Leži v neki fari pri Celju tik glavne ceste. Vpraša se pri: Kari «os, Gaber je 104. 628 3-1 Zelo ugodna prilika! V najem alt na prodaj! Prodajalna pozneje tudi gostilna v trgu sredi Savinjske doline. Poslopje je ob križišču dveh prometnih cest. Poleg hiše nova ledenica, zraven dobra pitna voda, vrt, zasajen s starim in mladim drevjem, stavbišče. Ugajalo bi tudi za penzijonista, ker je sosed grajščak. Zraven njiva. Arondirano in ograjeno. Se tudi takoj proda. Cena 23.000 kron. Na posestvu lahko ostane blizu polovico kupa, plačilni pogoji ugodni po dogovoru. Natančnejši pogoji se zvejo v Braslovčah, hiš. št. 16. 629 2-1 Adolf Bursik čevljar V Celju, poleg kapucinskega mosta se priporoča za izgotovljenje jesenskih in zimskih čevljev iz raznovrstnega usnja v modernih oblikah in primernih cenah. ———^^—— Proda se lepa, nova blagajna Pojasnila da lastnik sam. Naslov pove upravništvo „ Narodnega Lista". 618 3-2 Pozor! Pozor! Prva največja zaloga in delavnica čevljev priporoča svojo veliko množino najfinejših in najmodernejših zimskih čevljev za gospode, gospe in otroke. Dalje pristne lovske čevlje s podplati iz plutovine, gamaše in galoše. Tudi ogromna izbira klobučinskega blaga. 617 1 Štefan Strašek, Celje, Kovaška ulica štev. 3. XXXXXXX X5 XXXXXXXXXXXXXXXXX 633 3-1 Gramofone, j: gramofonske plofiče z najnovejšimi posnetki, drsalke, čajnike, kavo-vapje in druge lepe predmete, ki so prikladni! za C $VoH H sVojiml Za naže »ftt! V božična in novoletna darila priporoča veletrgovina sb železnino „MERKUR" SHletanje pozor! Veliko zalogo lasulj lastnega izdelka iz pristnih las po 6 K in višje, za iz-posojilo od 70 v in višje; raznih le-potil, mastiksa, krep, brade in drugih potrebščin za predstave; nadalje kite za dame iz pravih (domačih) las od 5 K višje, kakor sploh vse izdelke iz las izgotavlja v najkrajšem času ter priporoča 625 10-1 Josip jtoly brivec in diplomiran lasuičar : < Brcžkab ob Sati : odlikovan z zlato kolajno na Dunajn in v Pragi. Cene zmerne. :: Postrežba solidna in točna. šivalni stroj 20. stoletja Kupujte samo v naših trgovinah ali po naiih agentih. SINGER Co., akc. dr. za šivalne stroje Celje, Graška c. 22; Maribor, Gosp. nlica 32; Slov. Gradec, Glavni trg 46. Svaril* prod zamenjavami I V.e od drugih trgovin za šivalne stroje pod imenom Singer" p»-nujani stroji so po.neti po enem naših naj.Urejših sistemov, ki dale« zaostaja za našimi norimi sistemi šivalnih strojev t konstrukciji, uporabnosti in trpainosti. Ma vprašanja vedno zaželjeni odgovor. ' ? - Vtsrci ca vezenje, gaCenje in šivanje gratis in franko. Rezervni fond K 322.522 95. stanje vplačanih deležev K II7 660, Trideseto npravno leto ■ ^ZSgS8249' POSOJILNICA V MARIBORU V LASTNI HIŠI V NARODNEM DOMU. _ Hranilne vloge sprejema in jih obrestuje: na vložne knjižice brez odpovedi po štirimesečni odpo"edi po4V/o, v tekočem računu po 4V/o oz^oma po do«^ posojilnica sama. - Posojila daje: na hipotekam, pnpitarno varni kredit po 4 Ukredit po 6° „ zastave vrednostnih l st n oziroma knjižic po 5%. na hipotekami kredi.t s poroštvomP%^^ si Eskomptuje menice ter daje kredit trgovcem m denarnim zavodom v tekočem računu. » Proda se enonadstropna hiša v Celju na lepem prostoru, v kraju, kjer se mesto sedaj začenja razvijati. V hiši je 5 stanovanj. Naj se oglasijo slovenski kapitalisti, da ostane hiša v slovenskih rokah. Cena je 5.000 kron. Pismena in ustmena nadaljna pojasnila daje upravništvo „Narodnega Lista" v Celju, Dolgopolje št. 1. Stava, dobro idoča 615 3-3 se da z vsemi stroji, orodjem in kovačnico z novim letom 1912 v najem. Natančnejša pojasnila v Žalcu štev. 31. sposobna za trgovino v sredi trga Savinjske doline, se da z novim letom 1912 616 3-3 za več let v najem. Več pove upravništvo „ Narodnega Lista". Proda se v Celju enonadstropna Itiša i novozidana, 8 minut od kolodvora, pripravna za vsakega obrtnika, z velikim "vrtom in stavbenim prostorom. — Cena 16.400 kron. Več pove upravništvo „Narodnega Lista". Ivan Berna Celje, Gosposka ulica št. 6 priporoča svojo bogato zalogo obuval za pomladansko, letno in zimsko sezijo. — Vse vrste moških, daraskih in otroških čevljev, lastnega in tujega izdelka. Gumi , za pete, vrvice, zaponke itd. vedno v največji izberi. — Priporoča tudi špe-cijalistom prave gorske in lovske čevlje. Izdeluje se po meri v lastni delavnici, sprejemajo se tudi popravila, Postrežba točna, cene solidne. Zunanja 95 naročila proti povzetju. 46-30 Št. 1871. Celje, dne 30. novembra 1911. Razpis natečaja. V političnem okraju Celje lazpišejo se za sledeče ljudske šole službe učitelja oziroma učiteljice. 1. Na deški ljudski šoli v okolici Celje (I. krajni razred) provizorično mesto učitelja. 2. Na trirazredni ljudski šoli na Gorici, okraj Gornjigrad, (II. krajni razred), eno mesto učitelja oziroma učiteljice. Pravilno opremljene prošnje se naj predpisanim službenim potom-vložijo do dne 31. decembra 1911 pri dotičnih krajnih šolskih svetih. 630 i 631 1 A IV. 93/11, 6. Prostovoljna sodna dražba nepremičnin. Pri c. kr. okrajnem sodišču v Celju, odd. IV. so po prošnji lastnikov Frančiške Koštomaj v Tmovljah št. 8, Mihata Koštomaj v Šmarjeti št. 8, Jakoba Koštomaj v Trnovljah št. 8., Marije Jaklič roj. Koštomaj v Rakovljah, Terezije Planinšek roj. Koštomaj v Petrovčah, Franceta Koštomaj v Ar ji vasi št. 59, Jožefe Košenina roj. Koštomaj v Trnovljah št. 98, Jerneja Koštomaj v Trnovljah št. 8, Janeza Koštomaj od ravno tam in Neže Koštomaj v Zemici v svojem imenu in kot dedičev Adama Koštomaj na prodaj po javni dražbi sledeče nepremičnine pod vi. št. 81 d. o. Trnovlje, 73 d. o. Teharje in 87 d. o. Višnjavas, za katere se je ustanovila izklicna cena v znesku 24.000 K v celoti ali pa po vlogah, za katere se bode določila izklicna cena še le na dan prodaje. Dražba se bo vršila dne 15. decembra 1911, ob 9. uri dopoldne v Trnovljah Št. 8., po potrebi tudi naslednje dni. Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejme. Na posestvo zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno. Dražbeno izkupilo je položiti pri sodišču. Prodajalci so si pridržali rok 8 dni na pomislek, je-li sprejmejo ponudbo. Dražbeue pogoje je mogoče vpogledati pri sodišču oddelek IV. soba 13, ali pa pri gosp. dr. Josipu Vrečku, odvetniku v Celju. C. kr. olci*ajno sodišče Celje, oddelek IV. dne 30. novembra 1911. m1 '■mt, Cigaretni papir pristen le s to glavo; za -vrnite vsako ponaredbo! 244 52-32 y * T, - | Slovenec k Slovencu! | ; I 632 3-1 Slovenec k Slovencu! priporočata svojo na novo urejeno trgovino z manufakturnim, galanterijskim in špecerijskim blagom. Sprava za šivilje, krojače in čevljarje po najnižji ceni. Kupujeta tudi vse poljske pridelke po najvišji ceni. Postrežba točna in solidna. W Svoji k svojim! -p* Sila 'I slamoreznice, prenašalne kotle za pičo najnovejše sestave, žga-njarske kotle, vozne plahte, pokrivala za konje in komate, portlantski cement najboljše kakovosti, vsakovrstne peči in štedilnike, sploh v železninarsko stroko spadajoče predmete prodaja po najnižjih cenah veletrgovina z železnino 361 6-6 ,MERKUR', Peter Majdič, Celje. =ii=======ini=====ii==iijll Priporoča svojo bogato in najnovejšo izbiro za bluze, žensko in moško sukr.o, svilneno blago, parhente in flanele, ie vantine, kretone, perilo za gospode in gospe, nogavice, kravate, žepne robce, moderce, podlage in platna v vseh ši-rokostih, kakor vsakovrstna olepšanja. Cene brez konkurence. Svoji k svojim! Velika narodna manufakturna trgovina arol Vame CeBje, Narodsii dom Ha debelo in drobno. Na debelo in drobno Nadalje po nizkih cenah: salonske in vsakovrstne,preproge, zastore suknene in čipkaste, garniture, fine koče: potovalne, posteljne in za konje, dežnike in vse v manutakturno stroko spadajoče blago. — Oprave za krojače in šivilje 591 izredno poceni. 52-5 Postrežba solidna. Svoji k svojim! ©©©© ®©e©©©©© ©©© ©©© ©©© ©©©©e© ©e©©©©©© © © Mnogo denarja prihrani ® © © © kdor si nabavi sukno j in modno blago na- e °©® ravnost od tvrdke ©©® Milica Tomec, tovarna sukna Humpolec, Češko. Vzorci se pošiljajo na zahtevo brezplačno na ogled. © © © © © © © Ugoden vir za nakupovanje božičnih predmetov je brez dvoma naša tvrdka. Velika zaloga raznovrstnega barvanega, svilnatega, zlatega, srebrnega in krep papirja, cvetja, žice, jaslic, perja in umetnih cvetlic. tovarniške cene. Velika zaloga primernih daril za Miklavža, Božič in Novo leto. — Božične, novoletne in priložnostne dopisnice v velikanski izberi. registrovana kreditna in stavbena zadruga z omejeno zavezo v GABERJU ipri CE1JU sprejema hi anilne vloge od vsakega, je član zadruge ali ne in jih obrestuje po Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. Rentni davek plačuje zadruga sama in ga ne odteguje vlagateljem. Avstr. poštne fcran. račnn štev. 54.3&». Ogrske poštne hran, račun štev.. 26.283, Telefon štev. 48. K Pisarna je v Celju, Rotov ška ulica št. 12 xxxxxxxxxxxxxxx XXXXXXXXXXXXXXX Uradu je se v sak da« razun nedelj in praznikov od 8. -12. ur« XXX do poldl ne. XXX u Celju 'prejema hranilne vloge vsak delavnik od I 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje L u flarodnem domu. ■ _ po bv- 41/8°/o ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šoštanj, Sevnica, Šmarje, Gornjigrad in Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 350.000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. Dosedaj je dovolila za dijaške usteanove 30.000 IC, za napravo potov 50)00 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole II.IOO K, za podpore različnim požarnim hrambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 6.000 K, hranilnico usta-novivšim okrajem izplačalo pa se je 41.300 K za dobrodelne namene, skupno tedaj nad 93.800 K. Sprejema tudi hranilne knjižice drugih, posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. ===== Slovenci, vlagajte v ty) RiaUllIlUO. 204 —36 Priloga »Narodnemu Listu" št. 52 LISTEK, Kerubim! Pripovedka iz življenja rudarjev. Češki spisal I. L. Hrdina. Poslovenil Podravski. . (Konec.) Ondi, kjer je stal ponosni Kerubim, je bil samu kup razvalin, kateremu je ta vroča jama padla v žrtev. Lju.lje so dr vili skupaj od vseh strani, toda kaj so videli? Kerubimov grob. Oskrbnik je dirjal okrog kakor znorel in povpraševal ljudi, kje je Kerubim. Na Zvezdi se je oglasil jok iz dveh koč, ko je potres vtihnil. Pri Prošku je uganila žena in pei sirot, da se jim oče več ne vrne, v Karhanovi hiši pa sta tarnali dve deklici, češ da njune matere še ni domu. Mrtvega Proška so našli pri Vilsonki, toda kam se je zgubila Karhanova žena?---- Od Turšan po cesti je korakala stara gospa tei bila tako utrujena, da je morala počivati vsaki hip. Oskrbnik se napoti preko polja k njej. »Pozdravljam vas, mati!« ji je dejal ter ji poljubi! koščeno roko. »Kaj ste poizvcdeli?« »Da je bil Vencelj predvčerajšnjim v boju pri Jaromiru.« »Čemu pridete peš?« »V knežji vasi so m!i vojaki vzeli kočijaša, voz in konja. Kaj pa je ondi-le?« »To je črna razvalina — Kerubimov grob!« Ni hctela verjeti svojim očem, dokler se ni prepričala. »Jaz sem hči Kajnova — proganjana od kraja do kraja, povsod mi zmanjka kateri od mojih dragih — kam položim tudi jaz svoje trudne kosti?« - Ko je poizvedela, da je Kerubim osirotil nekoliko otrok in vdov, se ni mogla pomiriti. »Oprostite mi, nedolžni otroci!« Zlasti Karhanovi deklici! Povsod sta iskali mater, blizo in daleč in kdo bi bil slulil, da je bila pokopana pod Kerubimom! »Vaju, otroka, ne zapustim, vaju vzamem s seboj na ono majhno posestvice v svojem rojstnem kraju, ondi, kjer se bojuje vajin oče, da ga vsaj na vama nekoliko odškodujem. Pojdita, otroka!« In poslovivši se od krajine in ljudi, so pustile pri Potužniku pismo za Karhana, ali njegovo ženo. tei odšle otožne za zmerom. Preteklo jc leto, minila vojna in cesta, ki drži v Zvezdo, se je jela zopet oživljati. Priprežniki so sc vračali, skoro vsaki dan je prišel kak polk Prusov, vrnili so se drug za drugim tudi vojaki, toda ne vsi. Karhana nihče ni videl. Gospejino pismo je ostalo nedotaknjeno ter je od leta do leta boli rumenelo za sliko na steni v Potužnikovi krčmi. Narodno vprašanje v zgornjih Slovenskih goricah. Predaval stud. iur. Avg. Reisman na celjski narod-no-obrambni enketi dne 2. septembra 1911. Narodnostne razmere v zgornjih Slovenskin goricah moremo soditi in razumeti le iz tamošnjega gospodarskega stanja, oziroma gospodarskega razvoja v zadnjih desetletjih. Zg. Slovenske gorice so bile vedno bogat, vinoroden kraj. Še pred tridesetimi leti so naši vinogradniki pridelali toliko vina, da so ga morali izpuščati pred kletjo. Tudi njive rodijo bogato, a goje se le za domačo potrebo. Zelo redki so slučaji, da bi tu kmet prodajal žito ali krompir. Drug važen faktor je živinoreja, katero pospešujejo rodovitni travniki in pašniki. Zlasti konji iz Slov. goric so dobro znani po vseh alpskih deželah in na Ogrskem. V najnovejšem času, po vinogradski katastrofi, se je krasno razvilo sadjarstvo, ki je hitro zaslovelo na dunajskem trgu in Nemčiji. Tudi z gozdovi so zgornje Slov. gorice precej gosto poraščene, tako da izgledajo zelo idilično. Zemlja je razdeljena v dolinice, v katerih sredi teko bistri potoki, ob straneh so njive in travniki, dalje pašniki zasajeni s sadnim drevjem, v bregu na eni strani vinogradi s prijaznimi, belimi hišicami, z visokimi topoli, na drugi strani temni gozdovi. Krasne so spomladi, ko cveto travniki in sadonosniki ter v jeseni, ko zarumene vinogradi in gozdovi. Pred leti so živeli ljudje tukaj v blagostanju. Bile so dobre letine, toča je le redkokedaj pobila in solnce je lepo pripekalo po leti in v jeseni, vino je bilo izvrstno. V nedeljah popoldne so prirejali kmetje »pojednice«; s pisanimi koleslji so se vozili k tem »pojednicam«. Vsako nedeljo so se kam peljali. To so bili časi, ko je probujal naše ljudstvo rajni nesrečni Dominik Čolnik.* Tedaj so se vršili volilni *Glej dr. Vošnjak: Spomini I. del. shodi pred kletmi. Tuintam se še vidijo reminiscence te romantične dobe: na vratih kleti beremo: Bog živi vse Slovence in Slovane: Ruse, Čehe, Srbe, Hrvate, Ilirce itd. Cisto so zanemarili ljudje pri tem sadjarstvo. Kdo se bo brigal za jabolčnico, če je klet polna ruj-nega vina? Zanemarjala se je tudi živinoreja. In tako smo prišli nekako pred 15. leti dc popolne gospodarske katastrofe, ko je trtna uš uničila vinograde: Prihranili si ljudje seve niso ničesar, edini vir dohodkov je bil vinograd. Od tedaj pa, ne le, da vinograd ni ničesar več nesel, — on je požiral ogromne vsote denarja, ki ga je potreboval nasad nove amerikanske trte. Zemljo je bilo treba zregoliti do 1 m globoko, trte so se morale drago kupiti, a predno so rodile, je preteklo najmanj 5 let. Povrh tega je zahtevala rahločutna trta od kmeta, da bi stal vsak dan pri njej. Staro trto je le dvakrat oko-pal in oškropil, pa je bil mir do trgatve. Delavske sile, ki so se močno podražile, so se morale potro-jiti, a še je zaostajalo delo v vinogradih in na pollu. Posledica je bila grozna zadolžitev in sicer v nemških »šparkasah« in pri nemških zasebnikih, mnogo posestev se je prodalo nemškim meščanom v Mariboru, Cmureku, Št. Lenartu, Sv. Trojici, Ljutomeru in Radgoni. Nemški trgovci, gostilničarji in drugi bogataši so si nakupili za smešno nizke ccne letovišča, ki jim pa že sedaj dajejo lepe dohodke, — Slovenec — kmet jim je često postal viničar. — ln sedaj se je začela konkurenca. Nemec-kapitalist si je lahko plačal viničarja, da mu je stal vsak dan v vinogradu. Lahko je torej gojil trto tako, kot je zahtevala. Slovencu-kmetu pa je primanjkovala predvsem denarja in potem je potreboval viničarja tudi na njivi, na travniku, na skednju; povrh tega tudi ni umel komplicirane gojitve amer. trte. Čisto naravno, da je bil njegov izdelek slabši. To je privedlo našega kmeta, skeptičnega konservativca, do vprašanja: Čemu in kako? — Videl je, da tako ne gre naprej in tako smo prišli tu do gospodarskega preobrata ali vsaj napredka. Gojiti se je začelo intenzivno sadjarstvo in to namizno sadje. Lotili so se tudi živinoreje. Vse se je vršilo seve brez vsacega sistema, često so zasadili drevesa, ki niso bila nič vredna in zopet jih je nemška gospoda prestrigla, ker je dobila iz tujine fine vzorce. Naši ljudje so delali vse v nekaki mrzlični naglici, kar vprek, kar jim je prišlo pod roke. Ko je prišla jesen, niso mogli spraviti blaga na trg. Kmetijske podružnice so še danes bele vrane, pač pa mrgoli nebroj katoliških mladeniških, dekliških zvez, Marijinih družb e tutti quanti. Nikogar ni bilo, ki bi ljudi vodil. Ko je bilo boljše blago v shrambi, je moral priti Nemec, da je spravil blago po vlaku v svet in tako prislužil v enem letu tisočake. Edino živinoreja se je gojila bolj smotreno, — seve o kaki oplemenitvi še danes ni sledu. To bi bila nekaka površna slika. (Dalje sledi.) * " *' iM ■ ' "i —" "i* * ' * — * " - '" — " " i — " ' * — ~ i*'.-1' 1 ■ 'ViViTi' ' * ' ViVi <—.Tr 'i j" I. ■ ■ ' i iii i_r~i_w ii i i■>'." J _" r i n.j\ii_ri_. . Avstro-Americana, Trst 33 morskih parnikov. Redno prevažanje potnikov in blaga med Trstom in Italijo, Grško, Francosko, Špansko, Severno*, Centralno in Južno Ameriko. Najbližji odhodi iz Trsta v potnih črtah v New-York čez Patras, Palermo, Alžir: 23. decembra parnik Argentina v Buenos-Aires čez Almerijo, Las Palmas, Rio de Janeiro, Santos, Montevideo: 28. decembra parnik Laura Zabavne vožnje po sredozemskem morju z velikimi parnlki prekmorskjh črt. Pojasnila dajejo: Ravnateljstvo, Trst, Via Melin piccolo 2. Naslov za brzojavke: Cosulich, Trst), dalje vsi glavni zastopniki: Schenkei' & Co., Dunaj I., Neutorg. 17; Passagierbureau der Austro-Američana, Wien I., Kartnerring 7, II.; in v Gradcu: Fr. Kloiber-ja sinovi, potovalna pisarna, S. Schwarz, ' potovalna pisarna, Annenstr. 61 195 17-17 S ukno Darujte dr. sv. Cirila in Metoda! brzoparilniki za krmo so najboljši! Nov izboljšan sestav! Močna izpeljava popolnoma iz Kovanega železa in železne pločevine! Svari se pred cenejšimi in slabšimi pona-redbami iz litega železa! 51028-11 Zahtevajte cenike! Dopisuje se slovensko! Delniška družba Alfa Separator, Dunaj XI1|3, moške in volneno za ženske obleke nore mode razpošilja najceneje Jugoslovanska razpošiljalna R. Stermecki v Celju. Vzorci vsakemu poštnine prosto. Posušene gobe kupuje v vsaki množini izvozna trgovina Santa Lederer, Neumark bei Taus. — Ponudbe z vzorci in z navedbo množine ?e naj pošljejo. 595 5-4 Najboljši češki nakupni vir. Ceno posteljno perje: 1 kg sivega. dobrega, puljenega 2 K, boljšega 2 K 40 h; prima pol belega 2 K 80 h; belega 4 K; belega, puhastega 5 E 10 h; 1 kg velefinega, snežnobelega, puljevega 6 K 40 h; 8 K; 1 kg pnha sivega 6 K; 7 K; belega, finega 10 K. najfinejši prsni pnh 12 K. — Kdor vzame 5 ke. 381 dobi franko. 50-20 Zgotovljene postelje iz gostonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega naniinga, pernica, 180 cm dolga, .120 cm široka, z 2 zglavnikoma, vsak 80 cm dolg. 60 cm širok, napoljen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; same pernice po 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; zglavniki 3 K, 3 K 50 h, 4 K. -Pernice 200 cm dolge, 140 cm široke K 13"—, K 14'70. K 17 80 in K 21'—; zglavniki 90 cm dolgi, 70 cm širok K 450, K 5 20. K 5*70; podpernica iz močnega rižastega gradlna, 180 cm dolga. 116 cm široka. K 12 80. K 14'80. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je zamenjati, za neugajoče se povrne denar. S. Benisch v Dešenici, štev. 773, Češko. Bogato ilustrirani ceniki zastonj in franko. '-11=11 Kdop hoče dobpo poučno čtivo, naj si naroči sledeče zvezke ,Ljud. knjižnice': II. 0 alkoholizmu. Cena 50 v, po pošti 60 v. III.-IV. Higijena na kmetih. Cena 1 K 20 v, po pošu 1 K 30 v. V. Kolera in kako se je moramo čuvati Cena 20 v. Naroči se pri: Vekoslav Spindler, urednik, Celje. Martin KolšeK, posojilnici hiši) priporoča sVojo zalogo iti (Ulatf-nico za najrazličnejšo obutalo po zmernih cenah. 3H f>0-4H m>m Slikar in pleskar prevzame vsa v svojo stroko spadajoča dela kakor slikanje sob, cerkev, črkoslikar-stvo na steklo, les itd. — Priporoča se za obilna naročila. Svoji k svojim! Yiktor Bevc y Celju sa Graška cesta štev. 8. -4 Darujte zo Nap. sklai Iriumf-štedilm ca cd •■5Z, "ca •-3 C3 t=r Iriuml-tuornice družba z o. z. IDels, Zgornje dustrijsko. MM 99 Ka-a-a-]?f" Dečki: »Papa je dovoli!. Saj je vendar Jacobijeva antinikotin-sval&ična ovojka. >:k; -ff.,,'; • • r - " - ri i V/ ffrfr fi«* '. * s M %sar ... . w- Pozor: Pristno le v škatljicah za svalčice pod imenom Jac©b?. 243 52-30 LjudEvit ——— puškam v Borovljah (Ferlach) na Koroškem se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušek z; lovce in strelce po najnovejših sistemih pod po polnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokres nika, sprejema vsakovrstna popravila, ter jih točni in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. preskn ševalnici in od meno preizkušene. — llustrovani ceniki zastonj! 61 52-n Fft^lk^lr stavben! fin umetni ključavničar, IVciH Mvodovodni iiištalaier (PoijsKa Ui. 14) i se priporoča za napravo železnih ograj, vrat, oken, stopnic ler za vsa Konstrukcijska dela, štedilnike, vseh vrst vodovode, vodnjake, kopališča. Izdelujem močne premostne lehln ce (Brucken« wagen). — Vzamem v popravilo vsakovrstne tehtnice in nteže. & Celje. Vse po dnevnih cenah. 43 4« 45 Celje* % o o *s*«iPBtiji«aa»BBaisasEBia9KBEaB!!SiBsa8asiaKaa!iiB3-sBfis«aaa8iai9as9®»a«8saiaaaaiiiiaEB« a u a " r: i Največja trpina in VBliftonsria zalogo ur, zlatnine, I H H | srebrnine, verig, uhanov, zaponk, priveskov, prstanov z demanti, » M bvilanti in drugimi kamni. 46 50-46 * S a a a H a Darila za Božič in Noto leto, « ZALOGA očal, naočnikov, daljnogledov itd. : Naročite cenike! Zastonj! Poštnine prosto! g R. Salmič, Celje, Narodni doni i Svoji k svojim! 1 a H ESHaHB^a!BBaS$BHBHEH030aBBBHEE&38^ISSSe&5a»iSfi3HS3HSBeiSfflHHaHaBSHaBS8SBSHHanBl!!S Edino delniško pivovaraiško narodno podjetje Delniška družba združenih pivovaren Žalec in Laški trg Svoji k svojim! Y Ljubljani Svoji k svojim! priporoča svoje izborno marčno, dvojnoinarčno, termalno in granatno pivo 66 v sodčkih? in steklenicah. 52-44 Pri gnojenju travnikov, deteljisč in žita ne smemo opustiti poleg gnojenja s Tomasovo žlindro in superfosfatom gnojenja s -11 *M o sa 0. Pojasnila o teh, kakor tudi drugih gnojilih daje zastopstvo kalijevega sindikata,* Fr. Mulec v Ljubljani, Gruberjevo nabrežje 14* Kalijeva gnojila se dobivajo pri tvrdki P, Majdač v pri c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, pri c. kr. kmetijski družbi v Gradcu ter še pri mnogih drugih trgovcih. 75 46-43 Stanje hranilnih vlog nad 6 milijonov K Posojilnica v Celju registrovana zadruga z neomejeno zavezo v East ii hiši ..Narodni dom" b Celju. Rezervni zaklad znaša nad 360.000 K tfumuittmjvti^aaoa ^.hmmmmi Hranilne vismgfe sprejema na hranilne knjižice ter jih obrestuje po 4 V2 od sto brez odbitka rentnega davka. Vloge v tekočem računu sprejema ter jih obrestuje po 4V2 od sto od dne do dne. Čekovne račune otvarjja tvrdkam, katere lahko poljubno razpolagajo s čeki o svojem imetju. Eskomptuje i« iraovčisje menice, kakor tudi nakaznice na vsa mesta. Posojila daje na osobni in hipotečni kredit po ugodnih pogojih. 57 49-46 Prva južnoBtaj erska vinarska zadr uga Ceniki 111 vzorci na zahtevo zastonj in franko r. z. z o. z. n |( . Ceniki in vzorci na zahtevo V LOijU | zastonj in franko Velika zaloga najrazličnejših vin iz vseh delov Spodnjega Štajerja, letniki 1908, 1909 in 1910, rudečih in belih po najnižji! eetian« 44 50-47 Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.


Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi