Kranj, petek 15. aprila 1988 ©©mUKfoU^ISnGLAS GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO ^ KOMPAS JUGOSLAVIJA N POSLOVALNICA V o NAMI VŠKOFJILOKI U N 0 V 0 JANEZ ŠTER MARIJA VOLČJA« Stvori se morajo najprej prelomiti v partiji BOJAN DREMELJ tel.:61-957 J Prepričan sem, da bi veliko bolj cenili človeka, ki bi ponosno priznal napako in jo popravil DR. FRANE ADAM JOŽE NOVAK Ce vojska prevzame oblast, ne bo potrebovala vseh političnih garnitur hmeljna barvka Gorenjske Ni nam treba piti kave Počasi, v skrivnost ovite polže v javnost in-ormacije o dogovorih z mednarodnim denar-lm skladom, zadnje pravijo, da so stvari v glav-em usklajene, pripravljene za podpis stand by ^^žmaja. Ni nam treba piti kave, obračati skodelico in uS*bati, kaj nas čaka. Znano je, kaj mednarodni enarni sklad zahteva od tistih, ki trkajo na nje-s°va vrata, ker ne morejo več odplačevati tujih P°sojil. Njegove zahteve so trde, odnosi surovi. S lončkom logičnega sklepanja je torej moč dokaj *anesljivo reči, kaj nas čaka, kdor pa si nerad "oija glavo, lahko prelista šest let stare časopise j° Preleti tedanje članke in angažirane komen-j^jie. Letos smo se namreč znašli tam, kjer smo b,» leta 1982. S prvim valom nas verjetno čaka sprostitev jjekaterih cen, seveda predvsem tistih izdelkov, K*terih ponudba je na jugoslovanskem trgu bi-j er*o večja od povpraševanja in zategadelj vla-7* Pričakuje, da ne bodo podivjale. Verjetno bo j° Pohištvo, tekstil in še kaj, nakaj dražje bo Prav gotovo, saj bodo na trg prišle vse od okto-,ra naprej uveljavljene sive cene. Konkurenca ^° še bolj ostra, saj izdelovalci že zdaj kupcem aaJejo ugodne kredite. Tja do 15. maja bodo prišle na vrsto še nekatere druge cene, seveda tudi dinar, njegovemu razvrednotenju bodo podrejene oblike porabe, seveda tudi plače. Nič ne pomagajo tihe obljube, da plače ne bodo zamrznjene, bodo že v takšnih kleščah, da ne bodo mogle hiteti hitreje od dogovorjene inflacije. Zgodovina se ponavlja, pravi pregovor, toda drugič kot farsa. Dogovarjanje, kolikšna bo lahko inflacija, je resnično grenko smešno, saj v sloviti resoluciji za letošnje leto, ki je bila sprejeta s tolikšnimi napori, piše, da bo pristala na 32 odstotkov. Zdaj pa smo v dogovarjanjih z mednarodnim denarnim skladom pribarantali 94 odstotno, kar naj bi tolmačili kot naš uspeh. Tujci se torej strinjajo z našo politiko nadaljnjega razvrednotenja dinarja, zahtevajo le, da je nekoliko počasnejše, ne več 167 odstotno. Obubožani dinar jim torej povzroča manj skrbi, kot bi ga moral nam samim, sicer pa je navsezadnje trdnost valute stvar vsake države same. Jugoslavija pa očitno v premagovanju stagflacije še vedno ne stavi na trdnost dinarja, kakor uče izkušnje drugih držav, ki so imele podobne probleme. M. Volčjak j^Hez Stanovnik in dr. Janez Pleterski izvoljena ta v Radovljici volitve tiso zaključene 1oVa T*n'i> 14. aprila - Včeraj so po vseh slovenskih občinah izvolili Prej ^0<^s*va. večina sicer s kandidati, ki so te funkcije opravljali že vftri t SO na Gorenjskem predsedniki skupščin občin ponovno: ^esen ^ar v branju, Jože Albreht v Škofji Loki, Jakob Medja na HtSjJF**1 m Ivan Kapel v Tržiču. Kljub štirinajstim evidentiranim ^Pan za Predsedika občine v Radovljici, niso izbrali novega ^li. p3' ^to bodo volilni postopek v prihodnjih dveh mesecih pono-Sedn.,° vseh občinah so izvolili tudi podpredsednike skupščin, pred-Po 14. aprila — Teze za konferenco opo** H«~i ••"'.^T-r.r'2"io }J\J jJyJ.OCO.ii.;" Ne s palico, ampak s programom Ljubljana, 11. aprila — Nihče ne bo več pristajal, da mu bomo obljubljali in ga s palico priganjali v raj, ampak ljudi lahko pritegne v prizadevanja za blagostanje samo dober, združevalen program. Centralni komite Zveze komunistov Slovenije prihaja pred konferenco tudi s svojo odgovornostjo za opravljeno delo v preteklih dveh letih po 10. kongresu. Konferenčne teze "Za socializem po meri ljudi" skušajo oceniti preteklo delo na bistvenih področjih delovanja partije, predvsem pa so usmerjene v prihodnost. Zato menimo, da nimamo prav nobene potrebe, da na konferenci pišemo nov program do 11. kongresa čez dve leti, ampak sedanje teze lahko samo dopolnimo. V njih je dovolj izrazit razvojni naboj in škoda bi bila, če bi zvodenel. Ugotoviti moramo, ali smo sposobni za tako delo, ali smo vredni zaupanja. Nimamo še pravega koncepta razvoja, ki bi bil pisan na kožo čim več ljudem, ki bi jih mobiliziral. Zato je še vedno dovolj nezaupanja v partijo, brez resničnega zaupanja pa je težko delati, je dejal pred konferenco Zveze komunistov Slovenije, ki bo 22. in 23. aprila v Cankarjevem domu v Ljubljani, sekretar predsedstva CK ZKS Miloš Prosenc. Ljudje pravijo, da dela partija prav, ko je ostra v razreševanju slovenskih in jugoslovanskih konfliktov, vendar so takšne pohvale še preveč podobne trepljanju po rami. Mnogi komunisti, na partijskih sejah zelo glasni in zagreti za partijsko politiko, med ljudmi umolknejo m niti ne povedo, kdo so ali se celo prelevijo v nasprotnike politike Zveze komunistov. Stihija ne more gospodariti v boju za napredek, politika in politiki morajo delati javno in tudi svoja stališča zagovarjati javno. Partija bo tako gradila razlikovanje v dejanjih, ne v besedah, potegnila mejo ločnico med tistimi, ki vanjo sodijo in onimi, ki se lahko brez škode poslovijo. Ljudje vedo, kakšen raj na zemlji želijo, zato jih vanj ni mogoče priganjati s palico, ampak naprednim programom. Če je 2000 izstopov in brisanj v Zvezi komunistov Slovenije letošnjega januarja in februarja pokazatelj takega ločevanja, potem je to dolgoročno dobro za prenovo partije. Konferenca ZKS ne bo ločena od priprav na konferenco Zveze komunistov Jugoslavije, vendar slovenska partija jasno postavlja: s kakšnim*obrazom gremo lahko na prihodnji kongres, če nismo uresničili bistvenih nalog resolucije in smo se poenotili samo v besedah; nihče nima osnove videti v vsaki različnosti že nevarnost za samoupravljanje in socializem, prav tako pa vsaka različnost še ni neenotnost. Kakšen smoter ima iskanje skupnega imenovalca za probleme, za katere enakih šablon ne more biti. J. Košnjek Zasebna turistična agencija tudi v Kranju Kranj, 15. aprila -D-gJJ z delom začela agencija „ prva zasebna turistična agenHe v Kranju in ena več od seda-Li kar številnih agencij v s}°veV0. Po blejskem Albatrosu m rado- vljiškem Maku bo to tretja age eija na Gorenjskem, ki bo P°» jala zanimive turistične Pr0^e me, mednarodne in dom. aviovozovnice, ribolovne dov niče in še marsikaj. Pre°s g^. tev in zabavni program ob za ku dela agencije pripravljajo nes, 15. aprila, ob 12. uri, na » istrovem trgu, kjer imajo sv prostor. y g Rdeči križ zbira star papir Tržiški komunisti o tezah za konferenco ZKS in ZKJ Mladih ne bomo pridobili z referati Tržič, 11. aprila — Ko so sekretarji osnovnih organizacij ZK v tržiški občini v ponedeljek popoldne govorili o tezah za bližnjo konferenco ZKS, so ugotavljali, da je večino ugotovitev v tezah pravilnih, da je v njih povedanega marsikaj takega, kar zadeva tudi tržiško občino in njeno gospodarstvo, da je opisan razvojni koncept takšen kot ga podpirajo tudi v Tržiču, in da je pravilno zastavljena tudi prenova zveze komunistov. Jože Klofutar, sekretar občinskega komiteja, je povedal, da tudi tržiški komunisti predlagajo takšno prenovo zveze komunistov, kot jo prinašajo teze za konferenco, zato tudi teze, ki bi jih zapisali tržiški komunisti, ne bi bile dosti drugačne. Hkrati pa poudarjajo, če se teze ne bodo uresničevale, če naša usmeritev na vseh področjih ne bo potekala, kot jo nakazujejo teze, bo to le še eden referatov, ki ne bo uresničen, kot je ostalo kup neuresničenih nalog, ki so bile sprejete na zadnjih kongresih. Brane Lahajnar iz OŠ heroja Bračiča se je spraševal, kaj ima- mo od tega, če so teze res dobre, če vsi vemo, kako bi bilo treba delati, uresničevati cilje strategije inovacijske družbe, kot naj bi bila naša, če pa potem delamo drugače, sprejemamo drugačne zakone. Janko Neme iz Podlju-belja je prvi spregovoril o mla-aih, ki nočejo v vrste zveze komunistov, saj vidijo nepravilnosti med člani. Predlagal je, da naj tisti vodilni delavci (večina člani zveze komunistov), ki vidijo, da niso sposobni za takšno delo, raje delajo za stroji, pač tisto, za kar so sposobni, kajti z neznanjem rušijo ugled svoje organizacije. Ivo Majdič iz Bi- strice je predlagal, da je teze treba podpreti, vendar od besed preiti k dejanjem. Konferenca bo zgodovinski trenutek v razvoju zveze komunistov le, če se bodo načrti uresničevali in bodo podporo dobili v vsej državi. Hkrati je poudaril, da se boji, da bo odpor pri tezi, ki pravi, da komunisti niso partija na oblasti, saj se marsikdo ne bo mogel sprijazniti s tem dejstvom. Joži Kogoj, ki bo delegatka na republiški konferenci, je izpostavila težak položaj tržiških tovarn, za kar pa niso krivi delavci, ki dobro delajo, temveč zakoni, med drugimi tudi devizni. Delavci tudi težko čakajo upokojitev, zato jih je razburil predlog, da bi podaljšali delovno dobo. Medtem ko tovarne najemajo kredit za plače, dajejo velike prispevke za nerazvite. Mlade skrbi usoda, kaj bo z njimi in za- Kranj, 14. aprila - TajJjg je Rdeči križ Slovenije začel v liko zbiralno akcijo odpadi«« papirja. Trajala bo do 23. aFJg zajela pa vse slovenske de«> organizacije, ustanove, Pisa *£j V dvanajstdnevni zbiralni aK ^ bi radi zbrali odpadni PaPir'je, ga celoletne akcije niso U^P ' zlasti zastarelo arhivsko »»Sjj mentacijo, odpadni pisarn1 material, embalažo in drugo-Izkupiček od zbranega PfP j a, ki ga bodo vrnili kot damo surovino papirni indus ji in hkrati očistili tudi pa bodo namenili humanitarfl ^ dejavnostim slovenskega Rde ga križa. Očistimo Tržič Tržič, 15. aprila - nji teden, od 18. aprila do m aprila, v tržiški občini pTO' vljajo akcijo pod naslov »Očistimo okolje«. Vse o^ ne, društva in šole vabijo. se vključijo v akcijo in P°s bijo za lepše okolje. ?r0^a;o me očiščevalnih akcij v vseh krajevnih skupnost^ oj>: to se pojavljajo tudi članki v ^ hovih glasilih, ki skušajo ocm \, nepravilnosti. Takoj morajo govarjati za vsako stvar, sta§ijj, ši, ki pa so marsikaj zagre^, pa ne odgovarjajo nikomur. di to je eden vzrokov, da tam nočejo v vrste zveze ko/^0j. stov, je poudarila Jožica K°&jK V. Stanov^ Radovljiško gospodarstvo: rezultati manj slabi kot drugod Elan podpira tri vogale Radovljica, 12. aprila — Čeprav je radovljiško gospodarstvo doseglo lani boljše rezultate kot v drugih gorenjskih občinah in v večini slovenskih, jih v komiteju za družbeno planiranje in gospodarstvo in v izvršnem svetu ne ocenjujejo za dobre, temveč za manj slabe kot drugod. Če se gospodarstvo potaplja, se bo radovljiško med zadnjimi, so na pol v šali, na pol zares dejali na torkovi seji izvršnega sveta in pojasnili, da bi bila slika precej drugačna, če bi popustil glavni vlečni konj, begunjski Elan, ki je lani ustvaril že 62 odstotkov vse akumulacije v občini. V komiteju za družbeno planiranje in gospodarstvo so za vsak primer, da ne bi Elano-va uspešnost preveč zameglila rezultatov ostalega dela gospodarstva, ocenili gospodarjenje še brez prispevka Elana in ugotovili, da bi bilo radovljiško gospodarstvo v takšnih okoliščinah na (slabem) slovenskem povprečju. Kot smo slišali na seji izvršnega sveta, so gospodarski rezultati v občini predvsem odraz neustrezne ekonomske politi- ke, ki jo vodi zvezni izvršni svet. Zaključni računi so pokazali, da tudi novi obračunski sistem ni postavil gospodarstva na realna tla — dohodek je precenjen, po nekaterih ocenah kar za 15 odstotkov. Administrativno določanje cen je povzročilo prelivanje dohodka in akumulacije iz predelovalne v bazično industrijo. Gospodarstvo je preveč obremenjeno in ga še naprej obremenjujejo. Radovljiško je predlani razpolagalo z več kot 61 odstotkov dohodka, lani samo še s 57. Osebni dohodki so se realno zmanjšali za šest odstotkov, najnižji pa so bili v Almirinih in Vezeninih tozdih in v frizerskem salonu Nada (povsod pod 200 tisočakov). Delež akumulacije v dohodku se je lani v primerjavi z letom prej zmanjšal z 19,4 na 18,2 odstotka, kar 22 organizacijam pa je lani ostalo manj denarja za posodabljanje in druga vlaganja kot leto prej. Dve sta celo zabred' li v izgubo: Alpetourov tozd Hoteli Boh|nJ jo je izkazoval za 379 milijonov dinarjev in Kompasov tozd Hoteli Bled za 559 milijonov — prvi zaradi izgradnje apartmajev v Stari Fužini, drugi zavoljo gradnje hote' la v Ribnem. Obe organizaciji sta poke"1 izgubo z lastnimi in občinskimi rezerva' Industrijska proizvodnja se je lani % primerjavi s predlani zmanjšala, prav ta' ko število gostov in nočitev (izjema so tuj' ci). Izvoz so povečali skoraj toliko, kot s<> načrtovali v resoluciji, konvertibilnega Pa so celo presegli. Ohranili so realni obseg naložb, zelo se je povečala brezposelnost; delovne organizacije so zaposlile skoraj tretjino delavcev iz drugih republik, med^ tem pa so morali domačini poiskati zap0' slitev zunaj občine. C. Zaplotni* Zaposlovanje ubira svoja pota Izvoz znanja in uvoz neznanja Radovljica, 12. aprila — Ko je radovljiški izvršni svet na torkovi seji obravnaval analizo zaposlovanja in kadrovskega razvoja občine ter analizo novozaposlenih delavcev iz drugih republik in pokrajin na Gorenjskem, se je ubadal predvsem z vprašanji, kako ubrzdati zaposlovanje in ga spraviti v resolucijske okvire, kako izboljšati izobrazbeno raven zaposlenih, kako spodbuditi delovne organizacije, da bodo razpisovale štipendije za prihodnje in ne za sedanje potrebe, kako zajeziti priseljevanje delavcev, zlasti tistih brez strokovne izobrazbe ali z najnižjo stopnjo strokovnosti... Čeprav je za radovljiško gospodarstvo v minulem letu značilno umirjeno zaposlovanje (v primerjavi s predlani), je bilo to še vedno večje, kot je predvidevala razvojna resolucija. Veliko večje in tudi bolj zaskrbljujoče je odstopanje v negospodarstvu, kjer se je število zaposlenih povečalo za tri odstotke. V obrti, ki je v občini že dokaj močna dejavnost, se je lani dodatno zaposlilo 34 delavcev ali petino vseh v občini. To daje dobro osnovo za njen hitrejši razvoj. Radovljiška občina je po izobrazbi prebivalstva nad slovenskim povprečjem, po izobrazbi zaposlenih pa zaostaja za povprečjem Gorenjske in tudi Slovenije. Kje so razlogi za to? Domači izobraženci odhajajo na delo v druge občine, ker doma ne dobijo primernega dela, delovna mesta v gospodarstvu pa »zapolnjujejo« delavci brez stro- kovne izobrazbe ali z najnižjo stopnjo strokovnosti iz drugih republik. Kot kaže analiza, se je lani kljub opredelitvi, da mora zaposlovanje sloneti na domačih virih, na novo zaposlilo 257 delavcev z juga, večina iz Bosne in Hercegovine, med njimi pa kar 91 odstotkov z manj kot srednješolsko izobrazbo. Največ so jih zaposlili v gostinsko turističnih in gradbenih delovnih organizacijah — v HTP Bled 51, v Golf turistu 17, v Alpetourovih hotelih v Bohinju 14, v obrtnem in gradbenem podjetju Bled U... V razpravi je bilo večkrat poudarjeno, da ne gre za narodnostno nestrpnost, temveč za resen problem, ki izzove še številne druge, zlasti na področju družbenih dejavnosti. Če preprost izračun je namreč pokazal, da v občini dobiji na leto s priseljeva' * ^ 28 otrok starih do štirinajst m Kako zaustaviti i na in uvoz neznanja, se je "~ §fl vprašal eden od članov izV^'1 ga sveta in nato dejal, da JL zaostrene gospodarske raZh0^ opravile svoje, nekaj pa morala k temu prispevati ustreznejša politika zapoS ^ nja in dodeljevanja stan0 ^ Nesporno je tudi to, da drovske službe v občini De jo dobro — ni dovolj, da le / vljajo in prijavljajo delavc '?j(r diti morajo tudi politiko zaP^jd vanj a. Delovne organizacij^jii ne razmišljajo dosti o T.Q$^ temveč se (pre)več ubadaj M lozofijo preživetja in z *Z0£\' njem požarov«, tudi na p°d t zaposlovanja. _,flttf ^15. aprila 1988 /^^jOSPODARSTV^^ 3. STRAN (^m^SSSSS^SMJlM Gospodarjenje z zasebnimi gozdovi in možnostmi povezovanja kmetijskega in gozdarskega zadružništva Les je edini »pridelek«, ki ga kmet ne sme prodajati po svoji volji Va ]' ■^3. aprila — Na kmetijsko-gozdarskem semju v Kranju je bilo v sredo v okviru dne-Slove '"r,eV Posvetovanie o nekaterih značilnostih gospodarjenja z zasebnimi gozdovi v Vprjjnm* Posvetovanje je bilo še toliko zanimivejše, ker se je ob ustavni razpravi odprlo skein116 ° m°žnostm povezovanja kmetijskega in gozdarskega zadružništva (zlasti v gor-svetu) in o nekaterih drugih spremembah v gozdarstvu. W' ^i1Znani gozdarski strokovnjak dr. Iztok D-1- Je ze v začetku povedal, da moramo ^razpravljanju o zasebnih gozdovih ved-veru16^ pred °čmi slovensko posebnost -kaž razdroDlJenost zasebnih gozdov, ki se Po 6 V izJemno niajhni povprečni velikosti Drn6^ ^2'7 hektara) in v velikem številu prostorsko ločenih parcel (3,8). Kmetje raz- agajo z nekaj več kot tremi četrtinami tin Za^ebnin gozdov v Sloveniji, dobra pe-stntirPa ^e v rokan nekmetov. Le sedem od-la 9^nV lastnikov gozdov od skupnega števi-ost i- tisoč redno- vsako leto oddaja les, sboH Pa le ODčasno ali nikoli. Kmečka gospodarstva ustvarijo z gozdom povprečno 4 le? odstotkov prihodkov, sicer pa je ta de-gz odvisen od velikosti kmetije oziroma gozri Na g°rskih kmetijah v kranjskem j0 . gospodarskem območju predstavlja- Prejemki od prodaje lesa skoraj tri četrti-bl vseh zaslužkov na kmetiji. Poseben pro-so kmetije z ostarelim gospodarjem in Jamskimi člani, ki sami ne zmorejo seč-sia ln sPravila lesa, niso pa pripravljeni od- Piti gozdov ( v zameno za preživnino) te-e']nim organizacijam kooperantov. P,'V posestnikov na odločitve ,e majhen p Dr. Iztok Winkler je poudaril, da je treba stv nadal-inJem razvoju zasebnega gozdarji a računati predvsem na prispevek lastni-Svv gozdov kmetov, ki naj ne bi delali le v l2kJe-m g°zdu- temveč tudi v "sosedovem". nrJšnJe s tolminskega območja so v glav-jj ^ Pozitivne in bi jih zato morali uveljavitvi v drugih gozdnih gospodarstvih. fT^~"Ji bi morali biti tudi bolj odgovorni za st~v°j kmetij, še zlasti tistih, kjer je gozdar-o prevladujoča dejavnost, sicer pa bi molk 1 to odgovornost prevzeti skupaj z drugimi ^.t^Jskimi, turističnimi) organizacijami, bi se še upal trditi, da so v Sloveniji že prešli od klasičnega odkupa lesa do dejanskega skupnega gospodarjenja z gozdovi. Vseh nalog, ki jih imamo do zasebnega sektorja, še ne uresničujemo, zlasti v gospodarskem računu, ki še ni "čist" in se pogosto omeji le na odkupno ceno brez izračuna, kaj je renta, kaj povračilo za opravljeno delo in za uporabo delovih strojev...," je dejal dr. Winkler in nato pojasnil, da je vpliv gozdnih posestnikov na poslovne odločitve majhen, kot je majhen tudi vpliv gozdnih delavcev, zaposlenih v gozdarstvu. Vse več je tudi opozoril inšpekcije, da je stanje v zasebnih gozdovih slabo in da je gozdni red marsikje že precej porušen, vprašanje pa je, kako zagotoviti večjo skrb, saj je vsakomur jasno, da je nadzor temeljne organizacije kooperantov nad svojimi člani iz povsem človeških razlogov težak. Prosta prodaja - voda na mlin špekulantskega obnašanja? Delavci v gozdarstvu, lastniki gozdov in (žal) tudi tisti, ki se na to dejavnost bolj malo razumejo, si zadnje čase pogosto zastavljajo vprašanje, kako organizirati zasebno (in družbeno) gozdarstvo. Ali je smiselno ločevati zasebni in družbeni sektor, ko bi lahko iste vsebinske cilje dosegli v enotni organizaciji? Kmetija je ena celota - zakaj ne bi kmet sodeloval le z eno organizacijo, s kmetijsko-gozdarsko zadrugo? Zakaj ne bi zadruga prodajala lesa, gozdno gospodarstvo pa naj bi obdržalo vse druge gozdarske naloge? Ko je dr. Winkler analiziral pobude, je dejal, da spremembe — kakršnekoli že bodo — ne smejo "podreti" ustavnega načela o skupnem gospodarjenju z gozdovi. Po njegovem mnenju izhod ni enovita (enotna) zadruga kmečkih in gozdnih posestnikov, kot predlagajo nekateri. Takšna organiziranost bi oslabila vezi zasebnega gozdarstva z družbenim in ogrozila enoten pristop do gozdov, njihovo trajnost in donosnost. To je v zaostrenih gospodarskih razmerah in vse večjih škodljivih vplivih na gozdove še posebej pomembno. Po mnenju gozdarskih strokovnjakov je nesprejemljiva tudi delitev, po kateri bi gozdna gospodarstva opravljala gozdnogojitvena dela, kmetijske zadruge pa bi prevzele izkoriščanje gozdov, ker gre za dejavnosti, ki sta tesno povezani in soodvisni. Takšno prepletanje narekuje enovito delovno organiziranost na določenem območju, enotno strokovno delo in nedeljivo odgovornost. "Očitno pa je, da zagovornikom teze o enotni zadružni organiziranosti kmetov ne gre toliko za gozdno proizvodnjo in njeno celovitost, ampak predvsem za prodajo gozdnih sortimentov," je dejal dr. VVinkler in pojasnil, da v razmerah, ko je povpraševanje večje od ponudbe, prihaja do špekulacij, prodaja lesa mimo gozdnega gospodarstva in do predelave v (dražje) polizdelke — deske, opaž... "Pri tem je treba reči, da boljših finančnih rezultatov ne dosegajo zaradi smotrnejšega dela, večje produktivnosti ali boljše izrabe tržnih možnosti, temveč predvsem zaradi utaje plačila prometnega davka in prispevka za vlaganje v gozdove." "Priznati je treba, da je les edini "pridelek", ki ga kmet ne sme prodajati po svoji volji, ampak je vezan na skupno prodajo v okviru gozdnogospodarske organizacije. Monopolni položaj gozdnih gospodarstev pri prodaji lesa je postavljen z ustavnim določilom o skupnem gospodarjenju in z zakonsko opredelitvijo, kaj obsega gospodarjenje z gozdovi. Razlogi za tako ureditev so znani, prizadevati pa se moramo, da vsaj omilimo nekatere bistvene posledice monopolnega položaja," je dejal dr. Iztok VVinkler. S spremembami je treba doseči, da bodo gozdna gospodarstva odkupovala les po kakovostnih razredih in ne po neki povprečni ceni in ga prodala tja, kjer zanj več plačajo. Tisti del predelovalne industrije, ki pa ne bi zmogel konkurenčnih cen, naj bi se zamislil nad predelavo in proizvodnim programom, c. Zaplotnik grad za uvajanje sodobne informacijske tehnologije Strokovnost in zagnanost pijana, 13. aprila - Delovna organizacija GRAD, ki jo je lansko Vne *e ustanovila Papirografika, ponuja tisto, kar so številne delo-ske t0^amzac'ie m posamezniki pri uvajanju sodobne informacij-krat ennologije ter pri modernizaciji poslovanja in proizvodnje, več-Ve|:i Pogrešali. Tako so imeli mladi strokovnjaki že prve mesece •Ko dela. T, e dni je začela z rednim de- n"'u- po sedmih mesecih poskusna poslovanja, delovna orga-ki nosi ime GRAD in ci.nJer»i informacijsko organiza-Jsko svetovanje in inženiring, sv^erri pa še veliko več, saj s y °lim poslovanjem, ki je v celo-jPodprto z računalniško opre-ske gradi integralne informacij-sisteme in oblikuje računal-lov Podporo posameznih de-pr Poslovnega in proizvodnega Čni£esa na strojni opremi razli- J1 Proizvajalcev. HUiezko je naštevati, kaj vse po-Ja enajst zaposlenih v novi delovni organizaciji, gotovo pa je, da takšne organizacije potrebujemo in zato so sredstva za njeno ustanovitev poleg Papiro-grafike zbrali tudi pri Izvršnem svetu SO Ljubljana — Center, Zvezi organizacij za tehnično kulturo ter Tovarni pohištva Če-povan. Grad že gradi informacijski sistem v občini Ljubljana Center, sodeluje pri uvajanju sodobne informacijske tehnologije in pri modernizaciji poslovanja in proizvodnje v več delovnih organizacijah. Za programsko opremo, ki podpira poslovanje s celovitimi rešitvami, se je odlo- čilo že petnajst občinskih izvršnih svetov in šestnajst delovnih organizacij. Kljub temu da je v delovni organizaciji zaposlenih le enajst ljudi, zmorejo marsikaj, saj imajo računalniško podprto poslovanje, predvsem pa so zaposleni sami mladi strokovnjaki. Le dva Minulo sredo se je delovna organizacija GRAD predstavila v pritličju hotela Lev, kjer so pokazali več kot dvajset programskih rešitev — poslov ne in tehnične aplikacije, osebne računalnike različnih proizvajalcev, povezave v mreže, velike računalnike, dodatno računalniško opremo, knjige in priročnike. Delovna organizacija ima sedež v Ljubljani na Vošnja-kovi 1/13. sta z višjo in srednjo izobrazbo, ostali pa imajo visoke šole ali magisterij. Najstarejši delavec je star 34 let, ostali pa so mlajši. Kar pa je tudi treba poudariti, so povedali na tiskovni konferenci, vsak mesec se vsaj dva delavca ob delu še učita na različnih seminarjih in drugih oblikah izobraževanja. Vedo namreč, da bodo lahko le z vedno boljšo kvaliteto, z znanjem in celovitejšo ponudbo, dosegli uspehe in se uveljavili. Imajo pa tudi preko stopetdeset sodelavcev. Kar jih najbolj skrbi je iskanje novih kadrov, mladih ljudi, saj pri nas ni dosti šol in tudi ne strokovnjakov, ki bi bili na področju informatike izobraženi za najzahtevnejša dela. Prav ponujanje tega pa je delo nove organizacije. V. Stanovnik *^ka ne sledi več potrebam svojih članic dednost imajo plače in neto izvozniki k°ka, 10. aprila — Na eni strani manjši izvirni prihodki, na Nči. P,a velike obveznosti v rezerve Narodne banke, ki so v pov-*o, QQ kar. 25-odstotne (obresti zanje pa le tri), so Ljubljansko ban-*°Uec reniskow temeljno banko prisilile v zadolževanje. Banka ima Do$laL m&rca že 57 milijard dinarjev kreditov, njen položaj pa se še °suje. JSoii t*Vfcat Za 0sebne dohodke, po-b*edvs°~-druzbenin ODveznosti, ^ oslabšuje pa se tudi finančni org Za3 njenih članic, delovnih Po^v1,2^1 ki rabijo vedno več pravVSem za nerazvitve, za pri-Uv0z° Proizvodnje za izvoz, za Hw- materiala, za vnovčenje V$e l°'..ki se kopičijo, skratka, t^T^e se je vrteti v začarala ta£r°gu denarja, ki ga manj-g\, v banki kot na sivem tr-°dio6-at° se Je Temeljna banka k sv - Za centralizacijo denaren i, ll" slanic, da bi na ta na- Ma. -ešneje gasila tam, kjer je O^en trenutno največji. m Je bančnik Janez Be-§4 j,na torkovi seji škofjeloške-*glG2Vr.šnega sveta postavil za ^la^Zlr°vsko Alpino, ki ima iz-\ ift plan likvidnosti za vse le-Poj^dtem ko se večina podjetij t z ad-hoc zahtevami, s oanki povzroča dodatne ^lirf- Pejal je tudi, da bo Te-'^VoLj* oanka aprila še ohranila creditiranje. Pred izvršni svet so razgrnili svoje težave tudi direktorji nekaterih večjih tovarn v škofjeloški občini. Tako se v LTH pritožujejo, ker jim praktično noben kupec ne plača več v roku in z likvidnostnimi sredstvi. Tepejo jih tudi visoke cene surovin, ki jih v svoje izdelke ne smejo vgraditi. Menic imajo dovolj, a so neuporabne, ker jih banka ne odkupuje. S podobnimi problemi, razen tega pa še z manjšim povpraševanjem zaradi opešane stanovanjske gradnje, se spopadajo v Jelovici. Zalog lesne mase imajo kar za 2,5 milijarde nad optimalnimi, prek 1,6 milijarde pa so vložili v stanovanjske kredite ter tako vzeli nase delno breme stanovanjske graditve, ki bolj pritiče komu drugemu. Alpini je najbolj zagodla zelena zima, zaradi česar mora velik del zimske proizvodnje v skladišču ob kreditih počakati na- slednjo sezono. Maja se bo začela nakladati še nova proizvodnja za zimo. So proti večjim obveznostim za nerazvite in občinsko skupno porabo. V Gorenjski predilnici so se težave začele z jesensko zamrznitvijo cen njihovih izdelkov, ne pa tudi surovin. V banki imajo prek milijon dolarjev minusa. Država jim pri uvozu surovin pobere ogromno denarja; pri akrilnih vlaknih, na primer, 47 odstotkov, pri konvertibilnem bombažu 37 odstotkov. Zato imajo vse več t.i. Ion poslov. Izvršni svet je priporočil Ljubljanski banki, Temeljni banki Gorenjske, naj prednostno kreditira osebne dohodke, izvoz, zlasti neto izvoznikov in za znanega kupca, upošteva kriterije za pomoč pri sezonski prodaji oziroma uvozu materialov. Zavzel se je tudi za odlog obresti oziroma za možnost vračanja v tranšah. Podjetjem pa je svetoval, naj zasledujejo finančne tokove, čimbolj zmanjšajo zaloge, hitreje obračajo sredstva in krepijo lasten kapital. H. Jelovčan Nakupi elektrike v tujini niso potrebni Kranj, aprila — Poraba elektrike je marca letos ostala praktično na ravni lanskega marca, saj je bila večja le za 0,2 odstotka, znašala pa je 884 milijonov kilovatnih ur. Vodne elektrarne so pridobile 13,3 odstotkov energije več kot marca lani, s 194 milijoni kilovatnih ur pa niso dosegle proizvodnje v jedrski elek-tratni Krško, kjer je znašala 232 milijonov kilovatnih ur. Pri oskrbi z elektriko tako ni bilo težav in uvoz iz češkoslovaške in Srbije, na kar je računala bilanca, ni bil potreben. Vendar tudi zaradi tega, ker je Tovarna gli-nice in aluminija Kidričevo s skrbskim elektrogospodarstvom sklenila pogodbo o dobavi elektrike. Skrbi pa vzbujajo velike zaloge premoga ob termoelektrarnah, zlasti ob šoštanjski, ki je bila to zimo manj obremenjena. Po planu naj bi imeli v vseh termoelektrarnah 695 tisoč ton zalog premoga, dejansko pa znašajo 1.136 tisoč ton, kar je 441 tisoč ton več. Količina mleka in mesa ni edino merilo Medtem ko gozdarji vedo za vsako svojo parcelo, še več: domala za vsako smreko na panju, so kmetijci v zadregi, ko jih vprašamo, koliko planinskih pašnikov, senožeti in košenic se je zaraslo po drugi svetovni vojni. Po nekaterih ocenah je na Gorenjskem 28 opuščenih in zaraščenih planin ali več kot dva tisoč hektarov pašnikov, po drugih je od 13.300 hektarov planin in vaških pašnikov v rabi le 4.900 hektarov, pa še ti podatki naj bi bili nepopolni, saj so izpuščene vse planine pod Sorico, jezerske planine in še nekatere druge. Če že ne vemo natančno, koliko planin se je opustilo in žara-slo, vemo vsaj to, da zanemarjanje hribovskih pašnikov sovpada s časom, ko so v »kmetijskem vrhu« mislili, da v državi z obsežnimi ravninskimi polji in travniki ni treba vlagati denarja v hribovsko kmetijstvo, da je doma (v hribih) pridelana hrana predraga in da se jo bolj splača uvažati... Slabo moralno in materialno vrednotenje kmetijstva je povzročilo praznjenje hribovskega sveta in odse Ijevanje ljudi v mesta ali bliže industrijskim središčem, kjer so si poiskali boljši kos kruha; razkmetenje podeželja (deagrarizacija) in napredek v načinu obdelovanja zemlje pa sta tudi sicer povzročila velike spremembe v hribovskem kmetijstvu. Ponekod pa so za zaraščanje posredno krivi tudi urbanisti in gradbeniki. Ko oso kmetom odvzeli in pozidali njive in travnike v ravnini, so le-ti opustili tudi skrb za višjeležeče pašnike (primer jeseniških Rovt). Zadnja leta je dokončno prodrlo spoznanje, da je treba vsaj preprečiti nadaljnje zaraščanje planin, če že ni mogoče vrniti kmetijstvu vseh površin, ki jih je nekdaj izrabljalo. V Sloveniji in tudi na Gorenjskem vlagajo precejšnje denarje v planinske pašnike—v izboljševanje travne ruše, obnovo hlevov, planšarij in pastirskih stanov, v urejevanje dostopnih poti, napajališč in*čredink. Je to smiselno? Se to splača? Izkušnje naših sosedov in drugih srednjeevropskih alpskih držav — o teh so med drugim govorili na posvetovanju o pašništvu v okviru kmetijsko-gozdarskega sejma — kažejo, da pri planinskem pašništvu ne smemo ocenjevati le gospodarnosti prireje ter količin mleka in mesa, temveč tudi vpliv paše na zdravje in odpornost živine. Pa ne le to: oživljanje pašništva in planin pomeni tudi ohranjanje poseljenosti hribovskega sveta, varovanje naravne in kulturne dediščine in prostora, ki je privlačen za turizem in razvedrilo. V Švici, na primer, odkrito priznajo, da ne bi iztržili od turizma toliko kot sicer, če ne bi načrtno vlagali denarja v ohranjanje hribovskega sveta — in tudi v pašni1 štvo. C. Zaplotnik Nova ležišča le v Bernardinu Edini hotel v slovenskem delu Istre, ki bo letos dobil nekaj novih hotelskih zmogljivosti, bo portoroški Bernardin. Pa še v tem primeru ne gre za povsem nove hotelske sobe, temveč bodo le prenovili večje število sob, v katerih so do sedaj stanovali delavci Emone, za katere so uredili druga stanovanja. Tako bodo v hotelih Bernardin pridobili okrog 45 ležišč v vili Park. SORA dopolnjuje svoj program dejavnosti Tovarna pohištva Sora Medvode, včasih znana predvsem po predsobnem pohištvu, zadnji dve "leti izdeluje vse vrste pohištva, razen kuhinj. Več kot polovico proizvodnje izvozi, v celoti na zahodna tržišča. Pred enim letom so v tovarni v poslovni stavbi odprli tudi lasten salon pohištva, ki se je v tem času že lepo uveljavil med potrošniki. Novost v njihovi dejavnosti pa so mizarska dela po naročilu, izdelava notranje opreme, tudi z načrti. Zato so zaposlili 8 mizarjev, ki bodo izvajali dela za družbene in zasebne naročnike. V Sori zagotavljajo kakovost opravljenih del in največ 45 dnevni rok za njihovo izvedbo. ■___m A. M. V DELOVNI HALJI Sašo Hrovat, kmetijski tehnolog Molznikom več na težavnost dela Kmetijska farma v Poljčah pri Begunjah je že vrsto let vzor sodobno urejene govedoreje, zato ni nič čudnega, da si jo hodijo ogledovat od vsepovsod, celo tuji državniki. Delo teče po ustaljenem redu, 17 delavcev točno ve, kaj morajo postoriti. Seveda pa pri živini ni prostih sobot, ob nedeljah in praznikih pa so obvezna dežurstva. Sašo Hrovat je doma iz Kamne gorice, z opravljeno prvo stopnjo biotehnične fakultete je na posestvu pomočnik vodje živinoreje. Njegovo glavno opravilo je prehrana krav, od molznic, presušenih krav do prirasta sesnih telet, pa mlečna kontrola, pomoč pri veterinarskih delih, odkrivanje poja-tev, osemenjevanje in podobno. Sicer se njegov delovni dan začenja šele ob sedmih, le kadar ima kontrolo mleka, mora biti tu že ob štirih zjutraj, ko začenjajo z delom molzniki. Pravilna prehrana govedi je velikega pomena. Tako je presušene krave treba pravilno stimulirati za naslednjo mlečnost, vsak dan dobivajo manjše količine koncentratov, dovolj vitaminov in mineralov, manj silaže kot molznice in dosti kvalitetnega sena. Posebna skrb je posvečena tudi teletom, molznice pozimi dobivajo beljakovinski dodatek in podobno. Vendar pa Sašo ne skrbi le za prehrano govedi. Malo jih je na posestvu in vsak mora videti delo okrog sebe. Saša sem to dopoldne našla pri čiščenju sušilne naprave, da bo pripravljena za naslednje ^pravilo, te dni se bodo lotili tudi čredink, popraviti bo treba ograde, čredinke dognojevati, veliko pa je tudi strokovnega dela, seznanjanje z novostmi v govedoreji, udeležba na tovrstnih seminarjih in podobno... * »Z osebnim dohodkom smo trenutno še kar zadovoljni, okrog 10 odstotkov imamo stimulacije glede na poslovni uspeh posestva, pravkar pa se zavzemamo, da bi bila bolje vrednotena najtežja dela, dela molznikov. Ti se resnično namučijo. Ves čas so v vodi, od njih se zahteva natančnost, čistoča in vse kar pač sodi k mleku. Ti vsekakor dobe premalo osebnega dohodka. Saj dosežejo preko 400.000 dinarjev, vendar veliko tega jim prineso dežurstva.« D. Dolenc GLAS 4. STRAN Petek, 15. aprila 1988 Nadaljevanje v Likozarjevi ulici — Tozd Gradnje iz Komunalnega obrtnega gradbenega podjetja Kranj v teh dneh zaključuje že lani začeta dela v nadaljevanju urejanja Likozarjeve ulice. Na odseku od križišča do Oprešnikove ulice je bilo treba vgraditi celotno elektro, ptt in ostalo inštalacijo. — A. 2. Upravičena nestrpnost Ko je danes teden predsednik republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Milan Kneževič odprl (» 27. mednarodni sejem gozdarstva in kmetijstva v Kranju, je med drugim * tudi poudaril, da bi si organizatorji te I specializirane sejemske prireditve v J&. i prihodnje morali še bolj prizadevati ,:|fgL ^jjj t'ž* pri predstavljanju tehnoloških, tehni- f^^Hk j^jfc čnih in organizacijskih rešitev. Tako ■Bk -f ^ na Področju gozdarstva kot kmetijstva ^M»M«£ * * & so v našem, še posebno pa na primer gorenjskem hribovitem predelu, pomembne novosti pri razvijanju tovrstne mehanizacije za pridobivanje lesa in hrane. Sejehn naj bi bil torej čimbolj celovita prireditev, ki bi pridelovalce seznanjala z dosežki na tem področju. Pri ocenjevanju sedanjih gospodarskih in družbenih težav pa je Milan Kneževič poudaril, da je večletno poslovanje kmetijskih in živilskih organizacij združenega dela na robu rentabilnosti to dejavnost reprodukcijsko že povsem izčrpalo. "Zato delavci in kmetje upravičeno postajajo nestrpni, saj dosedanji ukrepi na področju ekonomske politike, posebno še cenovne, agroživilstvo vse bolj oddaljujejo od sprejetih usmeritev po hitrejšem uveljavljanju tržnih zakonitosti tudi v tej gospodarski dejavnosti... Ob sedanjih ustavnih spremembah in spremembah gospodarskega sistema je pri kmetijstvu treba upoštevati in vgraditi predvsem posebnosti kmetijske proizvodnje, zlasti kar zadeva dolg proces v nekaterih dejavnostih." Gozdarstvo ima vedno več težav tudi zaradi uporabe nečiste tehnologije. Dodatno pa so stabilnost gozdov v zadnjem desetletju načele še nekatere ujme in zaradi njih napadi škodljivcev in različne bolezni drevja. Celotna gozdarska dejavnost pa danes zaradi slabe reproduktivne sposobnosti nima več dovolj denarja za vlaganja v obnovo gozdov. Kar pa zadeva lovstvo, ki ima na letošnjem sejmu prav tako pomembno mesto, velja, da ga ne-bi smeli ocenjevati zgolj kot ljubiteljsko dejavnost, marveč predvsem kot gospodarsko, ki naj bi v slovenskem prostoru dobila še večji pomen. A. Žalar Zbori občanov v KS Cerklje Cerklje - Prihodnji teden bodo v krajevni skupnosti Cerklje zbori občanov, na katerih bodo ocenjevali delo sveta krajevne skupnosti v obdobju 1986/87 in uresničevanje lanskega programa. Pogovorili se bodo tudi o nalogah, krajevnih problemih in finančnem načrtu za letos. V Cerkljah bo zbor občanov v torek, 19. aprila, ob 19.30 v zadružnem domu; v Pšenični Polici v petek, 22. aprila, ob 20. uri pri Branku Petriču in v Vašci v nedeljo, 24. aprila, ob 13.30 pri Janezu Žargaju. Očiščevalna akcija Kamna gorica — V krajevni skupnosti Kamna gorica v radovljiški občini pripravljajo jutri, sobota, 16. aprila, veliko očiščevalno akcijo na območju celotne krajevne skupnosti. Začetek akcije bo ob 10. uri. Če bo vreme slabo, bo akcija prihodnjo soboto. Obvestilo borcem 2. tankovske brigade Odbor druge tankovske brigade za Gorenjsko, ljubljansko in štajersko območje obvešča vse borce brigade, da bo odkritje spomenika v Šidu prihodnji mesec in sicer najbrž 9. maja na dan zmage. Borci, ki se želijo udeležiti proslave in svečanosti v Šidu in bi se po proslavi tudi odpeljali z avtobusom v Beograd, se lahko prijavijo odboru druge tankovske brigade na naslov Kranj, Snedičeva 12. Cena prevoza z avtobusom je 25 tisoč dinarjev na osebo. Prijave je treba poslati do 20. aprila na odbor. Z DOPISNIKI SPOROČAJO Prizadevni člani ZZB NOV_ Krajevna organizacija ZZB NOV v krajevni skupnosti Lanco-vo v radovljiški občini ima 61 članov, med katerimi je polovica starejših od 70 let. Na skupščini marca letos so ugotovili, da je kljub starosti še nekaj članov izredno delovnih v krajevni samoupravi in organizacijah. Najstarejši med člani pa je devetdesetletni Valentin Zupan, ki je hkrati tudi borec - prostovoljec za severno mejo. Seja skupščin SIS Prve letošnje seje skupščin samoupravnih interesnih skupnosti v radovljiški občini bodo med 18. in 21. aprilom. Delegati bodo ocenjevali lansko delo, obravnavali pa bodo tudi delovne programe in finančne načrte za letos. Volili bodo tudi vodstva samoupravnih interesnih skupnosti za mandatno obdobje 1988- 1990, piše Jošt Kole. Taborniški odred Kriška gora vabi Taborniški odred Kriška gora iz Križev, piše Janez Kikel, slavi letos dvajseto obletnico delovanja. Ob tej priliki bodo v tržiškem Paviljonu NOB pripravili razstavo, ki bo na ogled od 15. do 25. aprila. Slovesno jo bodo odprli v petek, 15. aprila, ob 18. uri, ko bodo pripravili tudi predavanje z barvnimi diapozitivi. Poseben odbor pri občinski konferenci SZDL Kranj Vrtnica in kopriva za lepše mesto in občino Kranj, 15. aprila — Predsedstvo občinske konference socialistične zveze naj bi danes imenovalo in ustanovilo poseben odbor, ki bi skrbel in delal, da bi bila mesto in občina lepša in predvsem bolj urejena. Pobudo in osnovne zamisli iz programa, ki jih je v torek predstavil predsednik iniciativnega odbora Miha Rauter, so na skupnem posvetu podprli predsedniki svetov krajevnih skupnosti v občini in predsedniki odborov za varstvo okolja. Da bi celotna akcija čim bolje in hitro zaživela, predvsem pa da ne bi izzvenela kot enkratna spomladanska očiščevalna akcija, naj bi v prihodnje podeljevali tudi posebne občinske nagrade oziroma vrtnice in koprive kot javna priznanja in graje. Razlogov, da so v Kranju oziroma v celotni kranjski občini začeli razmišljati o trajni predvsem pa o celovitejši skrbi za urejeno okolje in lepši videz, je več. Eden glavnih je vsekakor, da so se v zadnjem času divja smetišča zelo razširila, saj so domala bregovi vseh rek in potokov polni odpadkov in smeti, in da je pravzaprav na vsakem koraku moč srečati vse drugo kot urejenost. Vsakoletne spomladanske akcije v krajevnih skupnostih in v mestu sicer za kratek čas polepšajo videz, vendar pa so dosledno in povsod izzvenele zgolj kot enkratni poskusi, da bi se vendarle morda prebudila skupna zavest, da tako, kar zadeva urejenost in varstvo okolja, ne gre več naprej. Seveda program za lepši izgled mesta in občine, ki ga bo danes obravnavalo in potrdilo predsedstvo občinske konference SZDL Kranj, ko bo imenovalo poseben odbor za lepši videz mesta in občine, še zdaleč ne bo mogelodpravitivseh nepravilnosti in razrešiti vseh težav s tem v zvezi. Vendar pa mu velja priznati vsaj bolj organiziran začetek in način ter spodbudo, da bi se čez čas na tem področju stanje vendarle izboljšalo. Tako, na trenutke sicer tudi precej kritično, predvsem zaradi nevzdržnega stanja na nekaterih območjih, so ga na skupnem posvetu v torek tudi ocenili predsedniki svetov krajevnih skupnosti in predsedniki odborov za varstvo okolja, ko ga je predstavil predsednik odbora Miha Rauter. "Celoten program je sestavljen iz treh delov. V prvem delu gre za tako imenovane enkratne akcije, kakršne so že do zdaj v občini in v mestu potekale spomladi. V mestu so to • "Drugi del nalog, ki se nanaša na lep[ ši videz mesta in občine bo najbrž terjal ne kaj več časa?" 'Ta del bo pravzaprav najbolj obsežen in zahteven. Gre namreč za vzdrževanje m obnovo stavb, cest in trgov v starem delu mesta. Vanj so na mestnem območju V~JU" čeni novi mestni nasadi in parki ter stanj vzdrževanje le —teh. Poleg organizacij, k* že delujejo, bi se v ta program morale vključiti vse organizacije združenega dela« krajevne skupnosti in hišni sveti. ^aXtaXV ljamo, da bi za to področje razpisali poset}-no tradicionalno občinsko nagrado za najlepšo in domiselno hortikulturno uredite bivalnega okolja." • "V programu so posebej poudarjeni ponudba in urejenost trgovskih in gostin skih lokalov." "Urejenost in ponudba trgovskih ter goj stinskih lokalov ocenjujejo, da so sestavni del naloge za oživljanje mesta. Pozornos^ bomo usmerili na sleherni trgovski in g°" stinski lokal in razmišljamo tudi o posebni občinski nagradi za najboljšo trgovino in za najboljši gostinski lokal. Seveda pa bomo celoto na tem področju dosegli, če bomo mesto in občino poživili tudi s turističnimi kulturnimi in zabavnimi prireditvami. Ob Miha Rauter na primer organizirani odvozi kosovnih odpadkov, v krajevnih skupnostih pa odvoz smeti in odpadkov ob večjih spomladanskih očiščevalnih akcijah. Vendar pa bi v te enkratne akcije morali biti vključeni vsi: tako v organizacijah združenega dela, v trgovskih in gostinskih Skupna akcija proti onesnaženosti in odpadkom organizacijah v mestu in občani v krajevnih skupnostih," razlaga Miha Rauter. "Drugi del programa se nanaša na obnovo in revitalizacijo starega mestnega jedra, na hortikulturno ureditev mesta, uveljavljanje in ohranjanje kulturne zgodovinske dediščine, na kvalitetno oživljanje trgovske in gostinske ponudbe in na turistične in kulturne prireditve. V tretjem delu programa pa naj bi bil opredeljen predvsem nadzor." Poleg organiziranega odvoza kosovnih odpadkov danes in jutri (petek, sobota) na območju mestnih krajevnih skupnosti so se na skupnem posvetu dogovorili, da bodo v krajevnih skupnostih do 27. aprila organizirali očiščevalne akcije, za odvoz odpadkov bo poskrbela Komunala, stroške pa bo pokrila cestno — komunalna skupnost. Na območju strnjenih naselij v mestnih krajevnih skupnostih velja pobuda za organizirane očiščevalne akcije še posebno hišnim svetom pa tudi organizacijam združenega dela in lastnikom lokalov ter zasebnikom. tako začrtanem programu pa se seveda takoj srečamo tudi z bogato, kulturno in zg°" dovinsko dediščino. Vsak občan ve, da je v Kranju živel in delal France Prešeren^ Manj je že takšnih, ki vedo kaj več o Sim°" nu Jenku. Redki pa so, ki vedo, da je b» Kranju rojen, da je delal in živel v njem Leopold Layer (njegova delavnica danes razpada), da je tu slikal svetovno znani sli" kar Kremser — Schmidt in da je bil v K*8^ nju rojen dr. Janez Bleivveis. Obnova, ure* ditev obeležij, poimenovanje trgov in ulic' ureditev kostnice in še veliko podobnega sodi v urejenost Kranja in celotne občine. Kot rečeno, je bil tako začrtan in Pred' stavljen program na posvetu v torek podpri Pri tem pa je bilo precej kritičnih pripomD na račun dosedanjega reda in nadzora, predvsem pa na to, da bo treba v odloku 0 javnem redu in miru opredeliti podroc]e varstva in ohranjanja javnega zelenja ter ohranjanja in varovanja naravne in kulturno zgodovinske dediščine. Za učinkovitejši nazdor pa naj bi poleg kazni pripomogla tudi javna graja (pa tudi pohvala) in s tem v zvezi enkrat na leto tudi podelitev vrtnice lO koprive. A. Žalar Prometna vzgoja srednješolcev Sodeluje le ozek krog dijakov Kranj, 12. aprila — V srednji šoli pedagoške, računalniške in naravoslovno matematične usmeritve v Kranju pripravljajo dve ekipi za občinsko prometno tekmovanje, ki bo 16. aprila. Razen peščice udeležencev na prometih tekmovanjih se le malo dijakov zanima za to interesno dejavnost. pedagoške, racunttnske in nmu-voslovno matematične usmeritve omejena na sodelovanje v prometnih kvizih in tekmovanju Kaj veš o prometu. Lahko bi bilo tudi drugače, kot razmišlja, če bi imeli video kasete za učenje prometnih pravil, če bi ob pomoči strokovnjakov obravnavali konkretne probleme (na primer, nesreče, ki jih povzročajo mladostniki), če bi imeli dijaki ugodnosti pri pripravi na vozniški izpit, ali če bi imeli vsaj v svoji šoli poligon za spretnostno vožnjo. Neizpolnjenih "čejev" je vse preveč, da bi mogli poskrbeti za dobro prometno vzgojo. To bi navsezadnje bilo nujno, saj jih med več kot tisoč dijaki kar precej prihaja v šolo s kolesi in kolesi z motorji. Zelo poredko se zgodi, da v dogovoru z občinskim svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pregledajo njihove jeklene konjičke, nihče pa ne preverja usposobljenosti dijakov za praktično vožnjo. "Nekateri dijaki naše šole vendarle redno dokazujejo svoje prometno znanje," naglasa sogovornik, "saj vsako leto sodeluje nekaj ekip na občinskem tekmovanju. Tam se poleg dijakov Iskrine šole stalno pojavljamo z več tekmovalci edino mi, zato smo tudi kar uspešni. Doslej smo se že nekajkrat udeležili tudi republiških prometnih tekmovanj." Za letošnje tekmovanje pripravljajo dve ekipi s po štirimi tekmovalci. Prejšnji mesec so se lotili učenja testov, dijaki sproti sami vadijo praktično vožnjo, ta teden pa se spoznavajo z navodili za tekmovanje. S. Saje "Kje so razlogi za malo udeležbo srednješolcev v prometni vzgoji?" se sprašuje mentor prometne dejavnosti Avgust Perne in hkrati odgovarja: "Osnovni vzrok je v tem, da so iz rednih šolskih programov izločili ob uvedbi usmerjenega izobraževanja vse elemente prometne vzgoje, ki smo jih v nekdanji gimnaziji obravnavali pri pouku obrambe in zaščite. Sedaj je odvisno predvsem od dobre volje predavatelja, koliko ta vprašanja vplete v redni pouk. Drugi razlog je v pomanjkanju časa za dodatne dejavnosti. Razvite so le tiste, ki so dobro organizirane. Za prometno dejavnost srednješolcev pa zaenkrat ni zanimive oblike dela, ker nimamo niti sodobnega teoretičnega gradiva niti vadišč za praktično urjenje." Predavatelj Perne, ki je do 1980. leta sodeloval dve desetletji pri prometn> vzgoji osnovnošolcev, čuti moralno dolžnost za nadaljevanje tega dela s srednješolci. Sedaj je večina prometne vzgoje v kranjski srednji šoli Preživeli aktivizem Kranj, aprila — Pri 2623 krvodajalcih, ki so se v minulih treh tednih udeležili velike krvodajalske akcije kranjske organizacije Rdečega križa, pravzaprav ni razlogov za črnogledost. Gledano skozi statistična očala je to prav toliko kot lani, pa tudi letošnjemu predpisanemu planu (3000 krvodajalcev iz občine) že domala zadoščeno. Vendar aktiviste, ki se ukvarjajo s temi stvarmi, kljub vsemu skrbi. Ogromno dela so namreč vložili v to, da so pridobili toliko darovalcev krvi kot poprej, ta organizacijski posel pa konec koncev tudi nekaj stane. Letos so le za »propagandni stroj« od zdravstvene skupnosti dobili dodaten poldrugi milijon sredstev. Novih krvodajalskih akcij pa kljub temu niso uspeli zdramiti. Ljudem splošna materialna in moralna kriza jemlje voljo do izkazovanja človečnosti, duhovne vrednote so izgubile ceno. Zašepal pa je tudi stari dobri, od povojnih let nespremenjen in za današnji čas komaj da še uporaben aktivizem. Kaj malo poverjenikov RK, še posebej v mestih, je še pripravljenih pohajati od vrat do vrat in novačiti krvodajalce. Zlasti v satelitskih mestnih naseljih, kjer se ljudje ne poznajo med seboj in ne funkcionirajo kot skupnost, je to Sizifov posel. Na podeželju je vendarle laže, krvodajalska akcija je tudi družbeni dogodek, ki utrjuje skupnost. Vse to iz leta v leto izraziteje prihaja na dan. Tudi v letošnji krvodajalski akciji, ki je bila sicer dobro pripravljena. Bilo je nekaj organizacijskih spodrsljajev, tako pri prevozih, gnečah ob petkih, vendar tudi drobne hibe darovalci krvi zapazijo in ob njih dobe občutek, da njihove dobrodelnosti ne jemljejo dovolj resno. Nekaj optimizma vliva vsaj odličen odziv na dveh krajevnih šolah, gimnaziji in Iskrini šoli. To hkrati zbuja misel, da bi v prihodnje računali na to krvodajalsko akcijsko populacijo. Organizacijski posel pa bi morda kazalo zastaviti tako, da bi krvodajalce zno- va iskali v združenem delu. D. Z. Žlebir Vrtičkarsto da, divja smetišča ne ureja ANDREJ ŽALAR Proslava na Prebačevem Voklo - Krajevna skupnost Voklo in krajevna konferenca socialistične zveze Voklo v kranjski občini vabita v nedeljo, 17. aprila, na proslavo na Prebačevo ob 300-letnici obglavljenja Jakoba Stareta. Proslava bo pri spomeniku na Prebačevem ob 10. uri; tokrat ob vsakem vremenu, ker je bila že prejšnjo nedeljo zaradi slabega vremena preložena. "Na Planini in Zlatem polju v Kranju so se tudi že začela dela na gredicah oziroma vrtičkih. Žal pa se pri spomladanskem urejanju ob gredicah potem pojavijo kupi kamenja, plevela, odvržene plastike, stare prcklje in različni drugi odpadki. V urejenem okolju, z zelenicami in okrasnim grmičevjem so tako nenadoma zrasla divja smetišča, ki so jih lastniki, ko so ogradili z različnimi trakovi in podobnim, svoje vrtičke, celo "zavarovali". Pogled je dobesedno grozljiv. Predlagam, da krajevne skupnosti postavijo na rob teh vrtičkov zabojnike za odpadke in sicer na stroške lastnikov. Prav tako naj bi krajevne skupnosti skupaj s turističnimi društvi zahtevale, da se med gredicami odstranijo ra- zlični plotovi iti podobna šara-Hortikulturno društvo pa bi lahko svetovalo enotno ozele~ nitev med parcelami z živo mejo. Marsikdo bi bil tudi vesel, če bi društvo pripravil0 izobraževalni tečaj za lastnike vrtov in sicer o delu in ureja' nju vrta. Predlagam, da tu^' stično društvo spremlja in oce' njuje urejenost vrtov, in tiste* ki imajo nered, predlagajo, da se jim vrtički odvzamejo. Vsa ta problematika pa je dobe' sedno lahko tudi izziv za ekO' loško sekcijo pri ZSMS. • Mislim, da je brezbrižnost do javne snage in nespoštovd' nje najosnovnejših kulturnij1 vrednot okolja v Kranju ze prava sramota." Ela Ter»i Cesto /. maja H. K ran) .Petek, 15. aprila 1988 KULTURA 5. STRAN (^[£®S$JJ©]ESGLAS Ob razstavi v gradu Zaprice HRANIMO LE DELČEK KULTURNE DEDIŠČINE so811??'!1 ~~ Z razstavo Umetnine iz depojev Kamniškega muzeja, pripravil jo je kustos Marko Lesar, ki je tudi avtor razstavnega kataloga, v Kulturnem centru Kamnik omogočil pogled v doslej še nikoli razstavljeno kulturno dediščino s kamniškega območja. O pomembnosti razstave in tudi o tem,kolikšna bi lahko bila ta dediščina, če bi jo znali varovati, smo se pogovarjali z Mirono Zupančič, ravnateljico Kulturnega centra Kamnik. Morda bi kdo ob samem naslovu razstave Umetnine iz de-Pojev kamniškega muzeja pomislil, da gre za predstavitev slik ln plastik, ki pač ne morejo preseči kamniški, to je lokalni okvir Predstavitve. Vendar pa že prvi vtis ob listanju bogatega z barvnimi in črnobelimi reprodukcijami obtemeljenega kataloga brise morebitne predsodke o manjši pomembnosti takšnih predstavitev. Razstava, ki so jo koncem lanskega novembra odprli v gradu Zaprice v Kamniku ni le Prepričljivo obeležila petindvajsetletnih obstoja Kamniškega muzeja: to, kar so iz depojev mu-*eJa postavili na ogled, sodi vsekakor kot pomemben prispevek v, slovensko umetnostno zgodo-Vlr»o. Slikarska imena kot Ber-Sant, Potočnik, Cebej in druga So pač dovolj znamenita, da bi ^ z njimi lahko ponašala tudi kakšna naša osrednja slovenska Salerija. Prav o tem je tekla be-Seda z ravnateljico Kamniškega Muzeja Kulturnega centra Kamnik Mirino Zupančič. , Kar poldrugo leto ste v muze-Ju Pripravljali razstavo Umetni-neiz depojev Kamniškega mu-2eia. Prvi del umetnin je zdaj že na ogled. Večinoma gre za re-stavrirana dela, ki so šele pod r°ko restavratorjev pokazala ^oje pravo lice. Kako je muzej Pravzaprav dobil ta dela? »Tako kot večina drugih kultnih institucij. Po vojni so bile zasebne zbirke nacionalizirane, tudi gradovi. Toda s pomanjkljivi popisi smo takrat dovolili, Qa se je ta kulturna dediščina raznesla z gradov in tudi iz zagonih zbirk, umetnine SG se skozi zbirne federalne centre nemalokrat prešle tudi v roke novih 'graščakov' in privatnih zbiralcev. To, kar je v naših de-pojih zdaj, je le delček tiste kulturne dediščine, ki je obstajala na kamniškem. Mislim, da Slovenci ne moremo biti ponosni na to, kako smo takoj po vojni ravnali s svojo kulturno dediščino — težko bi našli še koga, ki bi bolj barbarsko ravnal. Za tako ravnanje nas bo lahko še dolgo sram. To, kar je ostalo, je res malo v primeri s tistim, kar je bilo stoletja zbrano na naših gradovih in v drugih zbirkah.« Ali so umetnine, ki jih zdaj prvič predstavljate javnosti, last muzeja, se pravi, če so družbena lastnina, ali imajo do njih pravico drugi dediči? »Vsaka muzejska zbirka nastaja z zbiranjem, nakupi, darili, volili. Prve umetnine smo dobili iz Zbirnega federalnega centra, znanega sicer v Kamniku kot Kratnerjeva zbirka, do poVSIje-nici cpnt- Faniki Kratnar." Zdaj je ta zbirka razglašena za kul- turni spomenik. Prav zdaj si prizadevamo, da bi tudi preko sodišča uveljavili muzejski oziroma družbeni interes glede umetnin, ki so zdaj razstavljene. Niso še v naši lasti, vendar pa lahko skrbimo zanje, restavrirali smo jih in razstavili. Če so razstavljene in v katalogu, so seveda na razpolago javnosti; če bi bile v zasebnih rokah, za nekatere dediči uveljavljajo pravico, dedovanja, je vprašanje, kaj bi se z njimi dogajalo. Nekateri primeri so dovolj zgovorni; nekaj predmetov nacionaliziranih po vojni na gradu Zaprice, so dediči nekdanjih zaslužnih politikov, ki so jih imeli v uporabi za življenja, uspeli prodati v tujino. Se sprašujem v imenu koga pa smo potem nacionalizirali umetnine? To niso razrešene stvari, mnenja pa so deljena, na žalost. Kar pa je še bolj žalostno, menim, da se v vseh teh letih naš odnos do naše kulturne dediščine ni prav ni* —^menil« To, da ste naredili izbor umetnin in jih zdaj razstavili, prav gotovo ne bo brez odmeva; še posebej zato, ker slovenski muzeji svoje umetnostne dediščine razen na kartotekah še niso strokovno objavili in predstavili — z izjemo Narodne galerije in mariborskega Pokrajinskega muzeja. »Na razstavi niso le doslej še nikoli razstavljene umetnine, pač pa tudi take, katerih avtorje ne poznamo. To je seveda tudi priložnost za stroko, da se opredeli. Sem pa nismo postavili nekaterih najbolj znanih in dragocenih predmetov iz naših zbirk, ker menimo, da smo jih že večkrat razstavili in jih javnost dobro pozna. Vedno je namreč privlačno tudi tisto, kar še nikoli ni bilo razstavljeno. Vrsta slik je takih, ki bi sodila kar v kakšno zelo znano evropsko galerijo. Izmed nekaj sto slik smo za razstavo izbrali res le nadpovprečno kvalitetna dela, slike in tudi plastike, med njimi so dela tujih umetnikov, ki so v preteklih stoletjih ustvarjali pri nas ali pa so njihova dela po različnih poteh pristala v grajskih zbirkah. Mednje sodijo tudi dela slovenskih slikarjev, od katerih so nekateri ustvarjali prav na kamniškem, drugi so bili seveda pomembnejši tudi v širšem slovenskem prostoru.« Z odkrivanjem najkvalitetnejšega, kar hranite v muzeju, nameravate nadaljevati. Kaj bo v prihodnjih letih še na ogled? »Nadaljevali bomo s takšnim prikazom najkvalitetnejšo^ _2I iTiIanimo, vsakič seveda pospremljeno z ustreznimi študijami. Temu se bodo pridružile še arheološke in etnološke zbirke.« L. M. Ob razstavi v galeriji Mestne hiše v Kranju VINKO TUSEK IN FRANC NOVINC Kranj — Se do nedelje je v galeriji Mestne hiše v Kranju odprta zanimiva razstava dveh akademskih slikarjev Vinka Tuška in Franca Novinca. od Motivni svet FRANCA NOVINCA je že ba nek°laj uprt v krajino. Njene oblikovne, rek -16 *n svetlobne enkratnosti segajo tako So °° ^° Pra8a slikarjevega doma na robu ria 8a Polja in vnašajo vanj svojevrstno zPoloženjsko vzdušje. Na . -ovinčevo slikarstvo še zdaleč ni posneta naravne danosti, prej njen odmev, ki se Sati ob slikarjevem iskanju lastne notra-Je Podobe. Spremenljive oblike, ki se vsi-y v slikarjevo zavest, barve, ki valovijo sta°en> svetloba, ki rojeva prosojnost, so se-lz Vln.e Novinčeve slikarske ustvarjalnosti. čev**0^ in °P0Jnosti barve raste tudi Novin-Pr h s'ikarska poezija, še vedno vezana na eamet to{ja ocjmaknjena od njegove oti-jSy0sti in teže. V barvni presojnosti ume-Po k ega slikarskega izraza se budi tista odrina razpoloženjskost, ki loči Novinca aj. drugih slikarjev. To ni zgolj ekspresija Ha ST?0eučnim navdihom napolnjena kraji-va to več je povezano z gledalcem, roje-rnoT -SProti v njegovih očeh, kot če prižge-Uc in se prikaže nov svet. Tisto, kar se v nekaterih novejših in starejših slikarjevih delih ne spreminja, je prilagojenost vsega predmetnega globini prostora. Oblaki, ozare, drevesa, vode in polja — vse se odmika proti obzorju, nemalokrat v neko imaginarno neskončnost prostora. In če je ta prostor omejen na naš svet, v njem vendarle pogosto zaslutimo nekaj vesoljskim razsežnostim sorodnega. To prostorsko komponento podpirajo tudi slikarske barve, ko se nam v kompozicijah te vrste zazdi, da so zemljo obsijali in obarvali žarki prihajajoči od neznanih svetov. Slikarstvo VINKA TUŠKA smo doslej pojmovali predvsem kot slikovito in razgibano likovno igro brez večjega poudarka na vsebinskih sestavinah slike. V umetnikovih novejših delih so nekdanji bolj ali manj nemi Tuškovi liki nenadoma spregovorili, slike so dobile imena. Kljub drugačnemu odnosu do slikarskega predmeta obstaja med zdajšnjo in prejšnjo fazo Tuškovega slikarstva še vedno ozka povezava. Gradivo, ki ga slikar uporablja pri likovni realizaciji svojih predmetnih predstav, je vzeto skoraj iz neizčrpne shrambe Tuškovih »amorfnih« likovnih elementov, iz katerih je slikar vrsto let gradil svoje boli ali manj abstraktne likovne sestave. Razgibanost in barvna intenzivnost teh delavcev vplivata na strukturo novih kompozicijskih gradenj v toliki meri, da jima ni težko omajati ali celo odpraviti pogostne, v Tuškovem stilnem izrazu pogojene negib-nosti oziroma barven monotonosti njihove prvotne oblikovne zasnove. Prav to je želel slikar tudi doseči. Zato sluša slikar vnesti vanj tudi dinamiko lastnega telesa, lastnega gibanja. Tako sledimo slikarjevi poti skozi predmet, poti, na kateri želi biti slikar »fizično«, miselno in čustveno prisoten. Ostalina Tuškovih nekdanjih likovnih poskusov, ki jih slikar vpleta v sedanja raziskovanja, so tudi najrazličnejše naselbinske in arhitekturne oblike, le da so zdaj obogatene s slikovitimi pripovednimi sestavinami. Ć. A. Po prozi še poezija PESNIŠKA ŽETEV D. JENSTERL A Jesenice — Lani je Mala Cufarjeva knjižnica izdala prvo samostojno knjigo jeseniškega pesnika in pisatelja Damjana Jenstera »____ Potovanje klobca volne, zdaj pa je izšla tudi njegova poezija. deSe^arsikdo se še. spomni pesniških listov, ki sta jih pred več kot ska if*'-'601 skupaj izdajali založba Lipa in Založništvo tržaškega ti-kides t-ta dokaJ izvirni način je bila predstavljena poezija več kot Že pQ etin slovenskih in jugoslovanskih pesnikov, vendar je edicija °voi v?e^a^ iet'n zamrla; bržkone zaradi nezanimanja kupcev, saj v namet eni Pesniški listi niso zanimivi za tiste, ki kupujejo knjige to pa tre> pa tudi za izposojo v knjižnicah niso najbolj primerni. Vse §kih li°+^no m m°tilo D. Jensterla, ki pa z izdajo dveh map pesni-izšli k S s Preprostima naslovoma PESMI in MOLITVE (obe sta nal. £°nec lanskega leta), na komercialni uspeh najbrž tudi ni raču-V°dov ^domnevi v prid govori tudi skromna naklada, 100, oz. 200 iz-^edtg saka od obeh map vsebuje šest listov s prav toliko pesmimi. ^eset \ \ ■ 1)0 spremljevalec Jensterlove poezije, kakor je zadnjih 8i, List in 20. uri prem. amer. 22»;krim-filma S,LA M0Cl ob rit « Uri 17- »prila: fran barv jTj f,'m ASTERIX PROTI CEZAR u ob 10. in 15. uri, amer barv TkČI film ALIENS - OSMI PO 2lK " ob 16.45 in 19 uri, prem. ZSJJ; satir. kom. NEBO NAD °c«LINOM ob 21.15. uri 18. apri ^- amer barv. krim. film SILA Zy.V' ob 16., 18 in 20. uri 19. LTvfi 2mer barv krim. film SI r\MOČI ob 16, 18. in 20. uri 20. LaI?; 5mer barv. krim. film SI ^?MOČI ob 16., 18. in 20. uri 21. BamČ amer barv glasb, film LA sat l ob 16 uri- nem barv N(W°m NEBO NAD BERLI UM ob 18. in 20 uri JS^ANJ STORŽIĆ rm/^A amer barv. kom. 2ySClNAob 16., 18. in 20. uri 16. aprila: amer. meh. barv. krim film PODGANE Z ASFAL TA ob 16., 18. in 20 uri 17. aprila: hongkon. barv. karate film ZMA JEVA IGRA SMRTI I. ob 16. in 18. uri, amer. barv. akcij, film KOMANDOS ob 20 uri 18. aprila ni kinopredstavl 19. aprila: amer barv akcij, film KOMAN DOS ob 16., 18. in 20. uri 20. aprila: hongkon. barv karate film ZMAJEVA IGRA SMRTI ob 16., 18. in 20. uri 21. aprila: amer. ital.. barv. pust. film BANANA JOE ob 16., 18. in 20 uri ŽELEZAR 15. aprila: amer. barv znan fant thrill. ROBOCOP ob 16 in 18 uri, prem. amer. barv. akcij, filma ZADNJE DEJANJE ob 20 uri (Film ni primeren za otroke!) 16. aprila: amer barv znan fant thrill ROBOCOP ob 16 in 18 uri, prem nem. sat kom NEBO NAD BERLINOM ob 20 uri 17. aprila: slov. barv. mlad. film PO LETJE V ŠKOLJKI ob 16. uri, amer. barv. znan. fant thrill. RO BOCOP ob 18. in 20. uri 18. apri la: amer. barv. glasb film LA BAMBA ob 16., 18. in 20. uri 19. aprila: amer. barv. glasb film LA BAMBA ob 16 in 18. uri, avstral barv. pust kom. KROKODIL DUNDEE ob 20. uri 20. aprila: avstral. barv pust. kom KRO KODIL DUNDEE ob 16. in 18 uri, nem. sat. kom. NEBO NAD BER LINOM ob 20. uri 21. aprila: av stral. barv pust. kom KROKO DIL DUNDEE ob 16., 18. in 20. uri DOM KAMNIK 15. aprila ni kinopredstavl 16. aprila: amer. ital. barv pust film BANANA JOE ob 16 uri, ob 18. 20. uri ni kinopredstavl 17. aprila: amer. barv. šport. kom. OGENJ IN LED ob 16. in 18. uri, prem. amer. barv akcij, filma ZADNJE DEJANJE ob 20 uri (Film ni primeren za otroke!) 18. aprila: nem. barv. sat. kom. NEBO NAD BERLINOM ob 18 in 20 uri 19. aprila: amer. znan. fant. thrill ROBOCOP ob 18 in 20 uri 20. aprila ni kinopredstavl 21. aprila: amer. znan. fant. thrill ROBOCOP ob 18. in 20 uri TRŽIČ_ 15. aprila ni kinopredstavl 16. aprila: amer barv šport. kom. OGENJ IN LED ob 16. in 18 uri, prem. amer. barv. akcij fil ZADNJE DEJANJE ob 20. uri 17. aprila: amer. barv. glasb, film LA BAMBA ob 16. in 18. uri, prem amer. barv krim. filma SILA MOČI ob 20. uri 18. aprila: franc. barv ris. film ASTERIX PROTI CEZARJU ob 18. uri, amer barv. pust. film ALIENS - OSMI PO- TNIK II. ob 20 uri 19. aprila: amer. barv. pust. film ALIENS -OSMI POTNIK II. ob 17.45 uri, nem. barv sat. kom. NEBO NAD BERLINOM ob 20. uri 20. aprila ni kinopredstavl 21. aprila: amer. barv. pust. film ALIENS -OSMI POTNIK II ob 17.45. in 20. Un KRANJSKA GORA 15. aprila: amer ital barv. pust film BANANA JOE ob 17. in 19. uri 19. aprila: amer. barv. akcij, film ZADNJE DEJANJE ob 17. in 19 Un KOMENDA_ 15. aprila: amer barv. krim. film SILA MOČI ob 20 uri 16. aprila: amer barv. glasb film LA BAM BA ob 20. uri _LAZE _ 15. aprila: amer. barv. akcij, film KOMANDOS ob 19. uri _ĆEŠNJICA_ 15. aprila: amer. barv. erot thrill. MODRI ŽAMET ob 20. uri MEDVODE 15. aprila: amer barv. glasb, film LA BAMBA ob 19. uri 16. aprila: amer. barv. kom. FANTOVŠČI NA ob 18. in 20. uri 17. aprila: amer ital. barv. pust. film BA NANA JOE ob 17. in 19. uri _DUPLICA_ 16. aprila ni kinopredstavl 17. aprila: slov. barv. mlad. film Čl STO PRAVI GUSAR ob 18. uri, amer. meh. barv. krim. film PODGANE Z ASFALTA ob 20. uri 20. aprila: amer. barv. akcij, film ZADNJE DEJANJE ob 20. uri 21. aprila: amer. barv. akcij, film POKLIC KOMANDOS ob 20 uri CERKLJE 16. aprila: hongkon. barv. akcij film SUPER ZMEDA NORE MISIJE ob 18. uri, amer. barv. krim film MASKIRANI MORILEC ob 20. uri ŠKOFJA LOKA 16, aprila: fran. erot. film ZLOČIN V ST. TROPEZU ob 18. uri. 16. aprila: jug. otroš. film NEKOČ JE BIL SNEŽENI MOŽ ob 10. uri, amer. akcij, film VELIKA ZMEDA V KITAJSKI ČETRTI ob 18 in 20 uri 17. aprila: amer. akcij, film VELIKA ZMEDA V KITAJSKI ČETRTI ob 18. in 20. uri 19. aprila: fran kom. POKVAR JENI POLICAJ ob 20. uri 20. aprila: fran. kom POKVARJENI POLICAJ ob 18. in 20. uri 21. aprila: amer. kom. PORKVS II ob 20. uri _ŽELEZNIKI_ 15. aprila: amer. akcij, film VELI KA ZMEDA V KITAJSKI ČETRTI ob 18. in 20. uri 16. aprila: ital erot. film PERVERZNA SLUŽKI- NJA ob 20. uri 17. aprila: fran. erot. film ZLOČIN V ST. TROPEZU ob 18. in 20. uri 20. aprila: amer. avant. film SMARAGDNI LED ob 20. uri POUANE 15. aprila: jug otroš. film NEKOČ JE BIL SNEŽENI MOŽ ob 18. uri, ital. erot. film PERVERZNA SLUŽKINJA ob 20. uri 17. aprila: amer. avant. film SMARAGDNI LED ob 18. uri 19. aprila: amer. kom. PORKVS II ob 20. uri Z|R| 16. aprila: amer. akcij, film SUPER POLICAJA IZ MIAMIA ob 20.30. uri 17. aprila: amer. akcij, filmm SUPER POLICAJA IZ MIAMIA ob 18. uri 19. aprila: amer. drama KRALJ DISCA ob 20.30. uri RADOVUICA 15. aprila: ital. barv. erot. film KAUGULA IN MESALINA ob 20. uri 16. aprila: jug barv. film OFICIR IN VRTNICA ob 18. uri, amer. barv. film PIRAMIDA STRAHU ob 20. uri 17. aprila: amer. barv. film PIRAMIDA STRAHU ob 18. uri, ital. barv. erot. film KALIGULA IN MESALINA ob 20 uri 18. aprila: jug. barv. film OFICIR IN VRTNICA ob 20. uri 19. aprila: ital barv erot. film KALIGULA IN MESA LINA ob 20. uri 20. aprila: jug barv. film OFICIR IN VRTNICA ob 20. uri 21. aprila: amer. barv film ZADNJI ZMAJ ob 20. uri BLED 15. aprila: argen. barv. pust. film MAŠČEVANJE ZA POSILSTVO ob 20. uri 16. aprila: amer. barv film PERFEKTNO - ONA HOČE NAJBOLJŠE ob 18. uri, amer barv. film IN TAKO TE UUBIM ob 20. uri 17. aprila: amer. barv film IN TAKO TE LJUBIM ob 18 uri, argent. barv. pust. film MAŠ ČEVANJE ZA POSILSTVO ob 20 uri 18. aprila: amer. barv. film Pl RAMIDA STRAHU ob 20. uri 19 aprila: amer. barv film PIRAMI DA STRAHU ob 20. uri 20. apri la: ital. barv. erot. film KALIGU LA IN MESALINA ob 20. .uri 21, aprila: jug. barv. film OFICIR IN VRTNICA ob 20. uri BOHINJ - BOH. BISTRICA 16. aprila: argent. barv. pust film MAŠČEVANJE ZA POSIL STVO ob 20. uri 17. aprila: amer barv. film PERFEKTNO - ONA HOČE NAJBOUŠE ob 18. in 20 uri 21. aprila: amer. barv. film Pl RAMIDA STRAHU ob 20. ur ft - -y- \ GLAS 8. STRAN ZANIMIVOSTI, REPORTAŽA Petek, 15. aprila Po štiridesetih letih so se srečali učenci prve dveletne mlekarske šole Njihov razred je bila Jugoslavija v malem Posedli so se v istem razredu v iste klopi, kot so sedeli tedaj. Iz vseh koncev Jugoslavije so bili. Z dekreti so prišli v Kranj v šolo, da bi postali strokovnjaki mlekarstva za svoj kraj, z dekreti so spet odšli. Danes so nekateri že upokojeni, nekateri že s povsem drugimi poklici. Med njimi so profesorji, direktorji, ekonomisti, kar jih je ostalo v stroki, pa so danes visoki strokovnjaki mlekarstva. Zdajle čakajo svojega profesorja dr. Korvjajeva. Osemdeset jih bo kmalu. Duša mlekarske šole je bil tedaj. Rus po rodu, širokega, polnega srca. Še danes znajo na pamet pesmi, ki jih je takrat učil ... Siraka strana maja rodnaja... O, danes jo bodo zapeli skupaj in še kakšno jim bo zaigral. Nalašč zanj so postavili pianino v razred. Ta čas pa oživljajo spomini. Dve leti so bili skupaj. Noč in dan, kajti to je bila šola zaprtega tipa, spalnice so bile nad razredi, za v mesto je bilo treba imeti dovolilnico. Dopoldne praksa, popoldne pouk, zvečer učenje. Ob prostih dneh udarniško delo. Ob sobotah so na železniški postaji raztovar-jali premog, ob nedeljah pomagali graditi stadion, novi Kranj. Pri Planiki so bili zraven že pri temeljih. Menda v od njih niti sanjalo ni o In-formbiroju. Tako lepo albansko partizansko pesem so znala zapeti tista štiri albanska dekleta. Še danes jo znajo sošolci tule v klopeh. In ko je prišel prof. Konjajev, so mu jo zapeli. Zapeli tako nežno in lepo, da te hočeš nočeš stisne v grlu. Škoda, da jih ni danes tu z njimi. Niso vedeli, kje bi jih iskali. In žal jim je za Ilija, Makedonca. Kako se je ta fant učil slovenščine! Ponoči se je učil, ko so drugi spali, na koncu pa je bil njegov spis nagrajen! Težka so bila prva povojna leta. Bili so v mlekarni, a mleka zanje ni bilo. Polenta in črna kava sta bili za zajtrk. Mleko je bilo le za otroke, za doječe matere. Vse je bilo nadzorovano. Še pinjenec! Spomini, spomini. V drugem letniku jih je bilo v razredu 26, Loke: "V razredu smo bili vseh starosti, od 17 do 25 let. Nekateri so prišli naravnost iz partizanov, med nami so bili tudi nepismeni, fantje, ki niso znali računati, vendar so s silno voljo do učenja vse nadoknadili. Če bi bil še enkrat mlad, bi še enkrat prišel v ta razred, pa čeprav so bili za nas takrat tako hudi pogoji. Bil sem doma iz Škofje Loke, pa vse leto nisem bil doma. Če bi šel, bi bil to najhujši prekršek. Tudi zavest mi ni dala, da bi šel." Prof. dr. Aleksander Konjajev po dolgih letih spet pred katedro, med svojimi učenci. — Foto: D. Dolenc Vera Dulmin, upokojena prof. biologije iz Gozd Martuljka: "Zelo smo se spremenili v teh letih, toda ko ožive spomini, se vidimo v klopeh mladi kot tedaj. Spominska knjiga, v katero so se mi vpisovali sošolci, govori o vsakem posebej, značaj vsakogar se zrcali v vpisanih verzih. In ko danes gledam redovalnico izpred 40 let, ugotavljam, da smo bili resnično dobri učenci. Današnji upravnik si takih lahko samo želi." Kranju ni delovne organizacije, kjer ne bi vložili svojih mladih sil. In namesto počitnic so bile mladinske delovne brigade. Gradili so progo Sežana — Dutovlje. Ni bilo ne vode ne kruha. Ko so se v neki vasi hoteli napiti, so streljali nanje. Po dveh mesecih jih lastne matere niso poznale, njim pa so se še mesece potem v sanjah kazale le skale... Gradili so progo in sebe. Tako živo se je vsadila vanje, da je Krešimir v Verino spominsko knjigo namesto rožic narisal - progo! A imeli so tudi lepe dni. Kot na primer mesec dni pri pastirjih pod Krnom, kjer so se učili sirarjenja v planini. In spomnili so se topovske granate iz prve svetovne vojne, ki so jo z vrha Krna spustili po sneženem plazu. Eksplodirala je, šest mladih življenj bi lahko vzela, a so imeli srečo. In celo tja gor, pod sam Krn, je k njim segel Informbiro. Bilo je poletje 1948, med njimi sedem mladih Albancev. V vas Krn so prišli ponje. Noč jih je vzela, ker so bili Albanci prijatelji Sovjetske zveze. A se nobenemu od tega 4 dekleta. Pet je že pokojnih, tudi nekaj profesorjev je že za vedno odšlo: ing. Anton Lasič, ing. Srečo Sabec, ing. Jože Urban. S hvaležnostjo se jih spominjajo njihovi učenci. Kajti kranjske mlekarska šola je bila zanje nekakšna prva univerza. Toliko kemije, mikrobiologije, toliko znanja in natančnosti jim kasneje ni dala niti prava univerza. Hvaležni so ji za vse. Milan Košenina, upokojeni vodja sterilizacije mleka Ljubljanskih mlekarn iz Škofje Safet Ljubojević, dipl. ekonomist iz Sarajeva: "Ko razmišljam kot zrel človek, je ta sredina pustila na meni močan pečat. V razredu sem bil edini Bosanec, edini musliman. Toda niti enkrat samkrat mi sošolci niso dali čutiti, da sem drugačen od njih. To mi je najdražje. In ko so začeli v Dana-su pisariti čez Slovence, si nisem mogel kaj in sem jim pisal, da večjega jugoslovanstva kot v Sloveniji nisem doživel nikjer." D. Dolenc Pomlad niso le zvončki in telohi - pomlad pomeni posebno na kmetih delo od jutra do večera. Ne le njive, kličejo jih tudi kozolci, ki so čez zimo pokazali luknje v strehah. Klinčevi iz Poljč so se oni dan lotili svojega stoga in preperele skodle zamenjali z novimi. Pa bo spet kakšno leto držalo. — Foto: D. Dolenc Janez Pintar, motorist Hotel sem biti dirkač Kranj, 12. aprila — Janez Pintar iz Kranja je zadnjih nekaj let eden prvih mož, ki Jugoslavijo zastopa na evropskih in svetovnih prvenstvih v cest-nohitrostnih motociklističnih dirkah. Večkrat je bil državni prvak, ob začetku letošnje sezone pa je v Misanu v Italiji osvojil odlično osmo mesto in dragocene točke za evropsko prvenstvo. Kako se počutiš tri dni po dirki, na kateri si nastopal bolan, pa vendar dosegel velik uspeh? "Malo sem še bolan, imam še vročino, vendar pa sem kar zadovoljen, da sem nastopil in se že pripravljam za naslednja tekmovanja. Čaka me kar precej dirk v evropskem prvenstvu, najbrž tri za svetovno prvenstvo in seveda precej za državno prvenstvo. Težava je le, da se večina terminov prekriva in se je pogosto težko odločiti, kam in tudi v katerih kategorijah bom tekmoval. Letos namreč ponovno nastopam v razredu do 80 ccm in v razredu do 125 ccm." Številne tekme, treningi, vse to poleg naporov zahteva dosti časa. Kako poleg službe in družine zmoreš? "Z veliko zagnanosti in veselja, kajti že kot majhen sem se zaradi tradicije v družini zelo zanimal za dirkanje, za motorje. Želel sem biti dirkač, hotel sem nastopati na dirkah, vendar pa si takrat še misliti nisem mogel, da bi bil lahko med najboljšimi v Evropi, da bi bil državni prvak. Preko dvajset tekem v dveh kategorijah na leto je res napor in gotovo je to, da sem profesionalec, vendar z amaterskim statusom. V službi seveda za to včasih manjkam, vendar pa delo počaka in ga je toliko več, ko spet pridem. Poleg tega imam tudi družino, dva sinova, eden je star tri mes^r se je na moje dirke in na odsotnost zaradi P ve motorja privadila, že prej je vedela, da dj počel in tako navadno ne izgubljava bese civilnih odsotnostih. Res pa je, da je služba, o in dirkanje skupaj precej naporno. Pa J11 d, ker tudi organizacijske stvari in marsikaj ga delam sam." J Za takšne uspehe, za naporna tekmoval biš sodelavce, pa seveda denar. Kako imas r bljeno za to? ^ l dati.' "Kar se tiče sodelavcev moram P9v&t^yk na našem koncu, morda pa še bolj v Skot] ,{ kamniškem, veliko ljubiteljev tega športa-, ri hodijo po večini tekem doma in v M1?^ precej navdušencev motociklizma, ki.lfLp jem delu večkrat pomagajo. Eden takih J * Cebulj, ki hodi v Iskrino šolo in ima izf sluh za tehniko. Razen tega mi Pomag^g^ pravi motorja orodjarji, predvsem sode jj Bojanom Špenkom iz Hotemož, pa tudi n rodnikov mi pomaga. Z menoj na tekme tranec Leon, ki pa se tudi sam že poskus movanjih. Večji problem je denar, saj J j. najti pokrovitelje. Zaenkrat imamo srecoi iz Ribnice, računam tudi na Elan in se . Čudno pa se mi zdi, da interesa nima kra J va, ki je nekoč pomagala sedaj, ko pa bi delal reklamo doma in na tujem, pa nimaj teresa." ^ Pravijo, da imajo dirkači precej den*1 dobrimi uvrstitvami precej zaslužijo? "Na dirki v Italiji sem zaslužil z os ^ stom 224 tisoč lir, kar je okrog trideset sta jonov. Malo bolje so plačane dobre ^uvr. svetovnih prvenstvih, vendar največ P°J menijo sponzorji. In z njimi je pri nas žav. Motorji, rezervni deli, pot na dir j,Jgo-( vse ostalo pa je zelo drago, zato imamo J ^ ni skromne možnosti in marsikdo obupa *j je bil cilj postati dirkač in sem življenj temu cilju." Še dve, tri besede o načrtih. "Letos bi bil rad med desetimi v eYr°JLp.' venstvu, poleg tega pa osvojil tudi najvisj. j nje AMZ Jugoslavije, zlato čelado za tr državnega prvaka v razredu 80 ccm." ct^ Foto:G Nadomestna zemljišča za hruščanske kmete Pet lastnikov noče popustiti Hrušica, 7. aprila — Zaradi gradnje predora na Hrušici je bilo prizadetih 43 lastnikov zemljišč in hiš. Kmetom bodo našli ustrezno zamenjavo, pet lastnikov pa se še vedno ne strinja s ponujenimi predlogi in rešitvami. Razlastitveni postopek. Graditelji predora pod Karavanka- investitorji vložili ve lik'1 sredstev in med drugim nekdanjo deponijo odpa mi se približujejo že 2.000 metrom izkopa predorske cevi, zadnje premoženjsko—pravne zadeve v zvezi s pridobivanjem zemljišča za gradnjo karavanškega predora na Hrušici in platoja ob predoru pa se v jeseniški občini rešujejo šele zdaj. Kmetje in drugi Hruščani, ki imajo zemljišča ob predoru, in ki se do zdaj nikakor niso mogli sporazumeti o ustezni zamenjavi zemljišča ali prodaji, čaka zdaj razlastitveni postopek. Vse morebitne spore bo poslej reševalo sodišče. Vseh lastnikov zeljišč, travnikov in njiv na Hrušici je bilo 43. Skupna površina mejnega platoja meri 198 tisoč kvadratnih metrov, pri čemer je šteta tudi regulacija Save. Od teh zemljišč so odkupili 17 hektarov, okoli dveh hektarov pa Dominvestu na Jesenicah še ni uspelo odkupiti. Do zdaj so se sporazumeli s 33 lastniki zemljišč in objektov, nerešenih pa je še deset lastnikov, ki imajo v posesti 20 parcel in objektov. Med njimi so kmetje, ki jim bodo v občini poiskali nadomestna zemljišča, pet pa je takih, ki iz teh ali drugačnih razlogov nikakor nočejo popustiti in se ne strinjajo z nobenim predlogom. Med njimi so Hruščani, ki zahtevajo ogromne odškodnine zaradi domnevne prekinitve opravljanja zasebne dejavnosti, taki, ki se ne strinjajo s preselitvijo v stanovanja na Jesenicah ali hiše v Podmežakli, taki, ki zahtevajo nove hiše v Kranjski gori ali na Bledu... Komite za urejanje prostora in varstvo okolja zato zanje predlaga razlastitveni postopek. Za zamenjavo kmetijskih površin iicnuuiiju uc(juiiiju % čiči-' vem bregu Save na Hrus' racijo zemljišč na Dovje% strani potoka Presušnik n ju bili še okoli 6.500 kvadrat" | kmetijskih površin i'1 "jj ustrezno kmetijsko zarnenJj lastnike sedanjih hrušca" ljišč. j Zakaj tako pozno, s* i Hruščani? Zato, ker vs^i družbeni plan skupščine J senice ni bil usklajen z '^j in zato tudi ne sprejet- i pač niso imeli nobene o* ^ zlastitvene postopke. ^joK zemljišč se je pojavila blematika: zakon o kn>etV ljiščih določa, da so skup(jj^ dolžne prenesti vsa '"•jSjfl Ijišča na skupščine km^tH. J ških skupnosti, v jeseni* ^ takega prenosa še vedr>° vili... f IZ ZGODOVINE 1*1 NOB (i?) Ivan Petdeset za enega, pravilneje za sedef Moral bi zapisati, da je šlo v resnici 50 za 7, vendar je bil med njimi glavni le eden. To pa je bil jeseniški nemški župan Kari Lukman, zagrizen in nevaren preganjalec komunistov, OF in partizanov. Beseda je o petdesetih talcih, ki so jih policisti pobili 19. aprila 1942. Kari Lukman je bil kulturbundovec že pred vojno. In to med vodilnimi. Poznal je vse občane in ker je postal vnet nemški župan, je bil zelo nevaren. Ljudi je predlagal za izgon, za ustrelitev, za aretacije in poleg tega je policiste vodil v hajke proti partizanom. V njegovi miz-nici je bil najden tudi spisek 70 ljudi, ki jih je nameravala predati gestapu. Ogrožal je še številne druge ljudi! Okrožno vodstvo OF je zato nevarnega nacističnega župana obsodilo na smrt. To pa tedaj ni bilo preprosto izvesti, kajti Lukman je imel stražo, Jesenice pa so bile močno zavarovane s policisti. Šele tretjič se je posrečila ta drzna akcija. Sredi Jesenic in sredi belega dne 17. aprila 1942 je nevarnega hitlerjevca Luk-mana z dvema streloma usmrtil partizan Tone Matoh - Štepsl, ki je prišel iz čete izpod Stola. Tvegano in drzno dejanje. Okupatorji so se takoj in krvavo maščevali, kajti šlo je še za šest drugih njihovih ljudi. Rdeči plakati so oznanjali in širili grozo s podpisom SS - Gruppenfuhrerja generala in vojnega zločica Ervvina Rosenerja takole: "V noči na 16.IV.1942 je vdrla komunistična tolpa v okraj Zgornji Brnik pri Cerkljah ter iz zasede umorila 3 nemške vojake in 2 Slovenca. Dne 17.IV. 1942 sta bila od komunistov ravno tako iz zasede umorjena župan Jesenic Kari Luckmann in Volksdeutscher Jakelj Andrej s Koroške Bele. Kot prvi zadostilni ukrep so bili naslednji komunisti ustreljeni..." Nato je našteto 50 imen talcev, ki S°J aprila 1942 odpeljali v taborišče MaH A kljub germanski pedantnosti je ede^': Jelene, ki je bil tedaj zaprt v Munchfl '(j živ. Ubili so jih torej 49, največ naenk^J lej. Bili so iz raznih krajev Gorenjske- .J rejši je bil komunist Tomaž Volf, ki je -ff 65 let, najmlajši pa Rado Zvab, ki še nil 20 let. Ubili so tudi 3 ženske: Marij0' ; starejšo in mlajšo (Vinkovo mamo, ses jj brata) ter Cilko Urankar, ki je bila v d^9 J letu. dVjsj Med ubitimi so bili tudi izdaniaK ^ partizani: znameniti Tomaž Godec, n1^1 Janez Konšek, tudi Marijan Kavalar drugih dragocenih ljudi. _ Veličasten nacistični Lukmanov P # pokazal, kakšno vrednost je okupatori ^ nil jeseniški župan. Govoril mu je sa^( ter dr. Friedrich Rainer, navišja oknPv glava v pokrajini, ki je med drugim "Globoko ginjeni stojimo ob i" « odru dveh mož (mišljen je tudi A. ^a ^ I.J.), ki sta padla kot mučenika za sy' $ \ srečo te dežele... Lukman je že v mlad m sodelovati z narodnim socializmom^; osebno poznal vsakega prebivalca Je *p[ Oni, okupatorji so torej Gorenjs^0 $\ dili in osrečevali"! To pa z zapiranje1^ nje, mučenjem, preganjanje, roparje .^|*| njem in ubijanjem! Take "osvobo0 0 J osrečevalce" naše dežele je bilo nUJ,jčt''; preganjati in uničevati, sicer bi bili mačini, gospodarji te dežele! — ^ez ^ J z Jesenic in okolice izgnali tudi 50 d1"^^1 rih svojci so bili med partizani aH nJ patizerji. prihodnjič: V okroge Petek, 15. aprila 1988 9. stran <§@mgg5®3Bsmj& Urednikova beseda Za glavnega sogovornika današnjih Odprtih strani smo zaprosili predsednika poslovodnega Slovenijalesa Janeza Stera. Pred 23 leti je v svojem volilnem programu - kandidiral je za poslanca i odbora i v svojem volilnem programu - kandidiral je za poslanca republiške skupščine - zapisal, da se bo, če bo izvoljen, posebej prizadeval za spremembo deviznega zakona. Devize naj bi dobile značaj kapitala. Skoraj četrt stoletjakasneje smo ga poprosili za komentar. Druga aktualna tema je razmišljanje o Telematiki. Ker smo sredi razprave o spremembi ustave, smo tretjo stran odprli škofjeloškim srednješolcem, objavljamo pa tudi precej skrajšano pismo Jožeta Kalana iz Tržiča kot razmišljanje občana ob omenjeni problematiki. Zadnjo stran smo kot običajno namenili literaturi. Naslednje Odprte strani bodo izšle pred prvomajskimi prazniki. Uvodno razmišljanje o 27. aprilu bo napisal Miha Naglic iz Žirov, sredico bomo odprli razmišljanjem Janeza Stanovnika in Viktorja Žaklja na Glasovi preji, ki bo 22. aprila v Creini, zadnja stran pa naj bi predstavila Igorja Torkarja in njegove Dachau-ske procese. Veseli bomo tudi vaših pisem in odmevov. Leopoldina Bogataj Namesto uvodnika Tn'rtJi':an* so z neko.terimi svoji-i.1 dejanji pripravljali našo po- lcno in gospodarsko prihod-od;*'--^ duhovitimi ukrepi in Ločitvami v urah veselega voj- °Va-nja so ne vedoč in nič hu-doj10- sluteč položili temelje in 'ociii izhodišča za naše samo- Pmuno stoletje. Že dan ali dva °kaPitulaciji Italije se je na na/ U iz°blikovala tradicio-J*ma vojaška fronta z vsemi ^acilnostmi pozicijske vojne. ,a eni strani so bili Nemci, na ^9i pa partizani. Med obema »na.'Cama ]e oil nrio' ki Je oil r^ogaršnja zemlja«. In za hr- te9a hriba sta se bojevali . e vojski. Ampak na način, ka-^nega ne poznamo na nobeni S^9i fronti minule svetovne ia~le' zori se ie 2 obeh strani cela topniška predpriprava. tej predpripravi so stopili v ^j.ClJo metalci min. Ob devetih desetih pa so se zaslišale naj-PeJ težke, potem lahke strojnice n končno puške. Ob pol enajsti /jje bita prekinitev ognja za-Qdi malice. Od enajste do tri-j aJste ure se je nadaljevalo stre-JO-nje s strojnicami in puškami * vzklikanje, kot na primer itrf a"' Jur*š«, »Vomvdts« d- Od trinajste pa do petnajste Ure je bila siesta, ki so jo Nemci in partizani izkoristili za spanje in dremanje na soncu. Popoldan po petnajsti uri se je dopoldanski potek bitke ponovil. Najprej je bila topniška predpriprava, nato so stopili v akcijo minome-talci, za njimi težke strojnice. Od sedemnajste do pol osemnajste ure je bila popoldanska malica, nato pa je sledilo streljanje z lahkimi strojnicami in puškami. Tudi proti večeru so se oglasili vzkliki »Naprej«, »Na juriš«, »Vonvats« itd. Ob devetnajsti uri je bilo konec sovražnosti, ki so prenehale z dvema fingirani-ma jurišema. Enim nemškim in enim partizanskim. Ko so prenehale sovražnosti, so se partizani odpravili na mitinge in veselice, Nemci pa v bližnje mesto v gostilne in v kinematografe. Preden pa se je to zgodilo, so eni in drugi večerjali. Hrano za vse enako so razdelili iz menažnih kotlov, le nemški oficirji in partizanski poveljniki in komisarji so dobili še kak priboljšek. Od polnoči do zore je bil počitek. Nato se je vse skupaj ponovilo. Deset dni zapored. Enajstega dne so prišli na fronto visoki partizanski oficirji. Ko so presojali to veselo partizansko vojskovanje, so v svojo oceno zapisali: fronta je nekakšna strnitev in sožitje med Gubčevo kmečko vojsko, soldaškimi upori in divjimi stavkami; odsotnost partijskega vpliva je očitna. S korenitimi ukrepi so vzpostavili vojaški red, o kakršnem so sanjali Clausevoitz, Napoleon, Stalin in Tito. Partizani pa so žalovali za veselo vojno, ki je nepreklicno minila. Deset let in še več se je o tej veseli vojni.in o njeni legendi le šepetelo, nihče pa ni smel pisati o njej, saj je bila s svojo naravo čisti preklic junaškega partizanstva. Potem pa se je duh te vesele vojne nenadoma pojavil v gospodarstvu. Resda brez mrtvih in ranjenih in brez orožja, pač pa z uravnilovko pri me-nažnem kotlu oziroma z doktrino o delitvi dohodka (vsi enako, le višji nekaj ali precej več), s si-esto (prazniki, počitki itd.) in malico (marksistična samoupravna doktrina o toplem obroku; ta doktrina pa je tudi sedaj naš najpomembnejši prispevek k svetovni revoluciji). Siesta in malica sta postali temelja naše gospodarske produkcije. Ampak zdaj, žal, ni več partizanskih komandantov in komisarjev, ki bi »veselo gospodarsko vojno« spremenili v ustvarjalno delo. Šele mir je namreč prinesel narodu gospodarski in kulturni poraz, ne pa vojna... JXXXIX. zgodba iz knjige Bojana Štiha Kratke in izmišljene zgodbe iz let 1941-1945) JANEZ ŠTER MARIJA VOLČJAK Stvari se morajo najprej prelomiti v partiji VINE BEŠTER Proti osnutku amandmajev DR. FRANE ADAM JOŽE NOVAK Če vojska prevzame oblast ne bo potrebovala vseh političnih garnitur EDO TORKAR Pametovanja in paberkovanja Q0JAN DREMELJ Prepričan sem, da bi veliko bolj cenili človeka, ki bi ponosno priznal napako in jo popravil Ežgkg: aprila — Bojana Premija je kot našega naslednjega sogovornika predlagal Franc Sojčič in kot razlog navedel zapostavljenost tehniških strokovnjakov v sredstvih javnega ^gščanja, kjer po njegovem kraljujejo politiki in delno družboslovci. Bojan Dremelj je ^^strokovnjak, diplomirani inženir matematike, ki prav zdaj pripravlja magistrsko delo. ^Poslen je v kranjski Iskri Telematiki, kjer je vodja računalniškega centra VAX, s katerim Računalniško podprto oblikovanje in proizvodnja plošč tiskanega vezja (CAD/CAM). Ifft*frj*flqtt. da so tehniški stro- r^e^jna se nas s to mislijo sploh uk varja. sodi k naravi vašega dela?" s*1 Javnost bi morala biti bolj ko nanJena z delom strokovnja-JenV splon s tehnološkim razvo-Ej2.\*er bomo s primernim teh-lošl?lm znanJem, z močno tehno-kri .0sn°vo lahko splavali iz rnjf in se morda kdaj uvrstili ^^azvite dežele." *2£iJ? Vendar*e strinjate, da ste zapostavljeni?" 2e nik°u ne bomo splavali iz kri-tUJtor moramo v bistvu ujeti rjer . lo§ki razvoj, tehnični ka-VedaG Za*° ze^° Pomemben, se->i^Pa- je tudi vodenje stroka." tS*^ °esetimi, bolje petnajstimi le vJr nas cvetele dnižboslovrie wu*; ki pa so bile v svojih spozna Vlll^ *"9"«iflh- w>l marsikje usta-Jf?*- danes se stvari nagibajo v JS^fhnlikihr_ tis^5err^končal gimnazijo, se je 'e ,TT IfjL .eilrn tega komentirati, pra- ke n;f' ^a samo s pomočjo politi-,ukoli i saj "Matematikov pa sploh primanjkuje, po šolah tožijo, da jim manjka profesorjev matematike?" !^eHto""s7nolitu7]m!u^^ vsi štipendije, v tistih časih, mislim, da tudi danes, je bil osip zelo velik, saj je študij matematike izredno zahteven, čeprav bi jaz verjetno vsako drugo stvar težje dokončal, če bi se še enkrat odločal, bi se ponovno za matematiko. Usmeril pa sem se v uporabno matematiko in zelo zgodaj v računalništvo. Že po prvem letniku sem začel delati na Inštitutu Jožef Štefan, študij je pač drag in med počitnicami sem želel nekaj zaslužiti, šel sem vprašat, če imajo kakšno delo. Delo me je pritegnilo, okolje je bilo takšno, da sem lahko pridobil veliko znanja, z mojim delom so bili zadovoljni in tako sem z delom nadaljeval tudi med študijem ter tam izdelal tudi diplomsko delo." Takšen študij je zahteven?" seveda dvakrat ^sTh^°ba že iztekala. V tistih ek.on ^e.Dil standard uspešnega stai/?mista neprimerno višji od nkk da- usPešnega strokov-rr^ ya' tudi danes je marsikje terjaj e tako. Vse bolj pomemben Do^Sr1 pa Postaja možnost za-Hniswki ^ PreceJ bolj v prid Pri " ved, kar je že opazno verwdločitvah mladih. Saj ste H! d Že zasledili Podatke o ^oči bi vsi strokovnjaki s po-Sb4,Ja računalništva, ki jih da-Sli 2 asi dve univerzi, zlahka na-^^Poslitev samo v Ljubljani." "Vse študirajoče mladine seveda ne bi mogli zaposliti tako, mnogim pa vendarle ne bi bilo treba iskati dela preko študentskega servisa. Na žalost tudi praktikanti pogosto predstavljajo le dodanto obremenitev, pomagamo jim le toliko, kolikor silijo v nas." "Kaj pa ste vi naredili, da bi koristno izrabili čas prakse?" "V naši skupini smo jeseni za skupino srednješolcev pripravili tečaj iz osnov operacijskega sistema na računalniku, nato smo vsakemu dali nalogo, ki jo je samostojno naredil v tednu dni. Odhajali so zelo zadovoljni, saj so se nekaj naučili. Čeprav rezultati njihovih nalog niso nepo- sredno uporabni, pa čas ni bil vržen proč, saj bomo znanje, ki so ga pridobili, lahko uporabili, če se bodo zaposlili pri nas." "V Telematiki dosti vlagate v znanje?" "V naši delovni organizaciji smo se dolžni redno strokovno izpopolnjevati, zelo pa skrbimo tudi za različne oblike študija ob delu. Nadaljevanje šolanja je zaželeno in delovna organizacija tudi krije vse materialne stroške." "Četrto leto ste zaposleni v Telematiki, s čim se pravzaprav ukvarjate?" ''V^ov^no^eTrT^rTstT^laTTup^ ljal sistem za računalniško podporo načrtovanju in oblikovanju plošč tiskanega vezja. Leta 1985 smo inštalirali programsko in strojno opremo, leta 1986 smo sistem uskladili z okoljem in pripravili podatkovno bazo, lani pa smo že pokrivali večino potreb po oblikovanju plošč tiskanega vezja v naši tovarni. Danes smo na tem področju daleč pred delovnimi organizacijami, ki so se s tem začele ukvarjati v približno istem času kot mi. Vendar pa nas trenutno zelo ovira premajhna zmogljivost računalnika/^_ 'Torej bi lahko naredili še več?" "Uspemo narediti, kolikor zahteva naša proizvodnja, resda v dveh izmenah, v kritičnih trenutkih tudi ponoči in ob prostih dneh. Vendar pa je proizvodnja plošč tiskanega vezja sposobna zadovoljiti veliko večje potrebe, kot so potrebe Telematike, zadovoljuje naročila od drugod, tudi iz tujine. Programsko opremo ter znanje in izkušnje, ki smo si jih nabrali pri oblikovanju plošč, bi lahko bolje izkoristili, potreben je le vložek v dodatno strojno opremo, hkrati pa bi pri oblikovanju lahko zaposlili tudi nekaj delavcev, del tako opevane-ga tehnološkega presežka." "Vas lahko kar naravnost vprašam, kaj sodite o naložbi v Sistem 12?" "Več let kasni, to se bo gotovo poznalo v finačnem učinku." "Kaj pa, če je ne bo?" "O tem ne razmišljam." "Pa vseeno, recimo, da je ne bi bilo, kako vidite svoje delo?" "Tu je tudi sistem Iskra 2000, tu-di po mojem prepričanju zelo perspektiven proizvod, pri katerem naš center pokriva okoli 90 odstotkov potreb po oblikovanju plošč tiskanega vezja. Večja integracija sistema Iskra 2000 pomeni tudi vse večjo zahtevnost plošč tiskanega "vezja in toliko bolj nujno računalniško podporo. Seveda pa je možno prodajati tudi znanje, storitve za zunanje naročnike." "Končni izdelek Telematike pa je lahko tudi plošča tiskanega vezja?" 2e zdaj jih delamo tudi za zuna-nje naročnike, eden takšnih je recimo IBM, zanj delamo zelo veliko. Telematika ne izdeluje samo telefonskih central in telefonov, spekter izdelkov je velik, seveda pa bi izpad tako velikega projekta, kot so javne centrale, pomenil še večji presežek delovne sile." "Večkrat je moč slišati, da strokovnjaki zapuščajo tovarno?" "Vsepovsod govore, da so plače razlog, da je to glavni problem odhajanja strokovnjakov, večkrat sem že dejal, da ni samo to. Večji problem je, če strokovnjak nima primernih pogojev za delo. Pod pogoji dela pa seveda razumem primerne prostore, primerno orodje za delo, kar je v mojem primeru računalnik, in seveda tudi to, da so rezultati njegovega dela uporabljeni in jih tudi okolje sprejme kot take. Ne razmišljam o tem, da bi zapustil to firmo, rezultati mojega dela so tukaj cenjeni, imam kvalitetno opremo, ki bi jo bilo potrebno razširiti in postaviti v primerne prostore." "Zlahka bi seveda našli delo drugod, saj so matematiki in računalniški strokovnjaki najbolj iskani?" ''0^eT7Tn™tTeTa™dwrmtTT,™^™™ "Ste že kdaj razmišljali, da bi šli na tuje, verjetno vam tudi takšnih ponudb ne manjka?" "Rad imam to deželo?" "Pa vendar?" "Mislim, da je še vedno dosti lepše živeti pri nas kot kjerkoli drugje. Verjetno pa obstaja točka, ko si prisiljen razmišljati tudi o tem. Upam, da se razmere pri nas ne bodo tako zaostrile, da bodo ljudi silile v brezkompromisno iskanje zaposlitve v tujini. Mislim, da danes še niso takšne^ sicer pa o tem raje ne razmišljam." "Za mejo, na avstrijski strani, odpirajo majhne tovarne, pri tem računajo, da se bodo tja vozili na delo tudi naši strokovnjaki, saj ni daleč?" "Poznam strokovnjake, ki so ne še tako dolgo začeli delati prav v takšnih majhnih firmah in jih danes pogrešamo. V naši družbi je preveč izražena le deklarativna podpora tehnološkemu napredku. Vemo, da smo denimo po številu telefonskih priključ-kov na prebivalca na repu ev- ropske lestvice, ne povemo pa, da smo tam tudi po vlaganjih v to industrijo." 'Takšne razmere vodijo do kritične točke, ki ste jo omenili, in v bistvu pomeni razočaranje?" "Tudi za to gre, da si človek pač ustvari družino, določen standard, vsakdo želi, da bi se zviševal, ne pa padal, če se spušča počasi, se človek še nekako prilagaja, v nedogled pa to ne gre, kakor tudi ne, če pade čez noč za polovico. Ko si družina ne more več privoščiti dopusta, pa ne samo to, normalnega vsakodnevnega življenja, ljudje pač iščejo drugačne možnosti, tudi zaposlitev v tujini, kar seveda predstavlja velike izgube za našo družbo." "Mladi postajajo nestrpni, vse bolj so kritični, v managerski šoli na Brdu postavljajo zelo ostra vprašanja, politiki pa pravijo, da jim tega ne zamerijo, da jih razumejo?" "Preprosto ne morem razumeti, da sprejemajo zakone in ukrepe, kljub dokazom o njihovih negativnih učinkih. Ob novembrskih ukrepih so ekonomisti zelo hitro izračunali, kaj pomenijo, pa tega nihče ni upošteval. Kakšen paradoks, znamo narediti analize, odgovorni pa jih ne poiščejo, zakoni so sprejeti brez njih ali pa jih delajo naknadno. Na polžaju imamo ljudi, ki raje vztrajajo na napakah, kot bi jih ponosno priznali in popravili, kasneje pa čas. tako ali tako pokaže nanje." "Kje so razlogi tega?" "Mislim, da v Jugoslaviji enostavno nimamo dovolj strokovnega vodstva. V Sloveniji so se razmere v zadnjih letih precej spremenile, dobili smo veliko bolj strokovne politike, ki niso zaljubljeni sami vase, ki vedo, na koga se morajo obrniti, koga vprašati, če bi bolj upoštevali slovenska stališča, bi nam bilo vsem skupaj bolje, pa nisem nikakršen nacionalist." "Koga predlagate za naslednjega sogovornika?" "Med našimi politiki zelo cenim in občudujem Milana Kučana, zelo rad bi prebral še kakšen pogovor z njim, morda še bolj izzivalnega." ©@S2@5&J]gSmiGLAS 10. STRAN J/mm/ JANEZ ŠTER Petek, 15. aprila MARIJA VOLČJAK Stvari se morajo najprej prelomiti v partiji Povod za pogovor z znanim slovenskim gospodarstvenikom Janezom Šterom, ki je zdaj predsednik poslovodnega odbora sozda Slovenijales, je zelo zanimiv. Ko smo ob 40-letnici Gorenjskega glasa brskali po starih časopisih, smo se ustavili tudi na orumenelih strt^eh časopisa s 17. aprila 1965. leta. Tam smo našli tudi članke, ki so jih pred volitvami napisali gorenjski poslanci v republiško skupščino. Ze tedaj so torej poznali predstavitve kandidatov, še bolj zanimivo pa je dejstvo, kako aktualno zvene besede, ki jih je napisal Janez Ster, čeprav je od tedaj minilo 23 let. čni delavec IMV-ja boljši kot povprečni v pariški tovarni. « »Zelo aktualno zvene ocene, ki ste jih zapisali pred 23. leti: da bi morali vrednostno izvoziti vsaj toliko kmetijskih pridelkov kolikor jih uvozimo, bistveno povečati devizni pritok iz turizma in seveda povečati industrijski izvoz. Pri tem pa ste podčrtali, da je za dosego teh ciljev potrebno spremeniti naš devizni sistem, ki ima še vedno zelo administrativni značaj, ter devizam priznati značaj blaga?« »Minilo je 23 let, ko tole berem, dejansko ugotavljam, koliko je bilo vmes besed o degerulaciji sistema, o odmiranju države, o vlogi samoupravljanja in delovnih kolektivov itd. V resnici pa smo, če zamenjamo številke, le na višji ravni, bistveni problemi ostajajo.« »Vseskozi ste delali v tovarnah, ki so bile izvozno usmerjene, probleme izvoznikov torej zelo dobro poznate, lahko podrobneje komentirate izvozna gibanja v minulih 23 letih?« ■»Izvažali smo, ne samo zaradi tega, ker doma ne bi mogli vsega prodati, temveč tudi zato, ker smo menili, da brez izvoza ni pravega napredka, ni pravih meril. Danes je to še vedno ista pesem. Kar pa zadeva položaj izvoznikov, lahko rečem, da se je lesna industrija precej osamosvojila, veliko manj uvoza potrebuje na enoto izvoznega proizvoda, včasih smo uvažali skoraj vse iver-ne plošče, lake, lužila, strojno opremo v celoti, danes le redko repromateriale, opreme je tudi že precej doma. Za državo je to seveda zanimivo. « »Dohodkovno pa so bili za izvoznike verjetno najbolj svetli časi Milke Planine?« » Seveda, razpolagali smo z delom deviz, vrednost jim je rasla, kdor je znal pametno gospodariti, se je takrat lahko moderniziral, nekateri pa so seveda tudi to prespali. * »Prav lesarjem so to očitali?« » Za nekatere to drži, za vse pa ne. « »Potem pa je Mikuličeva vlada ubrala stare strune?« » Izvoznikom so devize popolnoma odtujene, pripadajo nam samo dinarji, po tečaju na dan priliva. Trdim, da je to v popolnem nasprotju z deklariranimi samoupravnimi pravicami delovnih kolektivov, predvsem pa je škodljivo za državo samo, saj devizni sistem ni realen, skoraj dve leti in pol velja, pa en dan ni funkcioniral tako, kot bi moral. Predstavniki zisa, tako kot dr. Oskar Kovač zadnjič na televiziji, pa še vedno govore, da ga je treba »osavršiti«. « »Kako kot gospodarstvenik sprejemate takšno oceno?« » Tako govore ljudje, ki izhajajo iz sredin, v katerih si sami absolutno ne upajo živeti od svojega dela, zato imajo radi kakršnokoli državno blagajno, četudi napol prazno. Seveda pa nikoli ne verjamejo, da je tako prazna, kot je. Vendar sem optimist, mislim, da se stvari morajo prelomiti in da se bodo. Ker sem optimist, mislim, da se stvari morajo prelomiti in da se bodo. Ker smo zelo zadolženi, devize pa potrebujemo tudi za delovanje širše družbene skupnosti, je izvoznikom povsem razumljivo, da devizni davek moramo plačati, toda ostale bi morali imeti na svojem računu. < »V bistvu noj M torej imeli dva devi zna trga, prvega za odplačevanje dolgov, kjer M lahko imeli obračunski tacaj, in drugega. Id M bil svoboden?« » Saj že obstajata. Včasih se mi že kar upira, ko se pogovarjam s politiki in nam očitajo tako imenovane šticunge. Tega vendar ni moč spraviti s sveta, če je po nekem blagu povpraševanje bistveno večje od ponudbe, mu razumljivo cena raste. To je stara zgodba, zakaj je voda v arabskih emiratih dražja od nafte. Trgovanje z devizami je zdaj nadomestilo trgovanje z deviznimi pravicami, če nekdo devize potrebuje, bo pač kupil tisto, s či- mer lahko pride do njih. Tega noben naš etatist ne more odpraviti, tržne zakonitosti obstajajo prikrito ali neprikrito. « »Kolikšen delež deviz bi moral ostati gospodarstvu, da ne bi doživljalo pretresov?« » To je težko reči, o tem lahko le ugibava, saj je odvisno tudi od tega, kakšni bodo dogovori z mednarodnim denarnim skladom, ki se kot veste zaključuje. Če bomo dobili pomoč zunanjega sveta, milijon in pol ali dva dodatne krvi, potem je razumljivo, da je ta računica lahko drugačna. Mislim pa, da bi za kolikor toliko normalno delo morala gospodarstvu ostati vsaj polovica deviz. « »Kako ste pri Slovenijalesu prebrodili zadnja, devizno sušna leta, ste se umaknili z nekaterih trgov ali pridno trpeli in čakate na boljše čase, ko se vam bo to povrnilo kot naložba? « »Marsikaj smo opustili, čeprav to ni bilo tragično, nekateri izdelki po nobenih izračunih niso izkazovali rentabilnosti in izdelovalci so jih opustili, sicer pa se to vselej dogaja. Pri lesarjih je problematika specifična, ker je prvič v Jugoslaviji ponudba naših izdelkov precej večja od povpraševanja. Upoštevati morate, da je letni izvoz jugoslovanskega pohištva v Sovjetsko zvezo znašal 120 milijonov dolarjev, lani pa je zaradi znanih težav v trgovanju s Sovjetsko zvezo upadel na 21 milijonov dolarjev. Umikati smo se torej morali na zahodna tržišča, zato je bil naš izvoz kljub nemogoči devizni zakonodaji večji. Poslovni rezultati pa so seveda katastrofalno slabi, saj praktično že tri leta, če v Slovenijalesu seštejemo vse izgube naših proizvajalcev, vse rezultate blizu ničle, vso akumulacijo, ki je neznatna, z njo ne moremo zagotavljati nadaljnjega razvoja in modernizacije. « »Z velikim pompom je bil napovedan skupni izvozni program AKA?« » Nanaša se na izvoz v Ameriko, Kanado in Avstralijo, razširjen bo tudi na ostali svet. Carinske olajšave za uvoz opreme smo dobili šele letos, kar pomembne. Doslej pa je v Slovenijalesovem sistemu to izkoristil le KLI Logatec, v Unilesovem pa Liko Vrhnika. « »Ker tovarne nimajo denarja?« » Seveda, tega programa ne bo moč uresničiti, če bo država pustila proizvajalce hirati. Kako naj v takšnih razmerah v petih letih, do leta 1991, povečamo izvoz v te tri dežele na 390 milijonov dolarjev. « »Slišimo, da je problematična tudi kvaliteta?« » To je poseben problem, ki ga še nismo obvladali. Najbolj žalo- stno je, da je dobro, kar narede stroji, ko pa mora nastopiti človek, ki da pohištvu finiš, sijaj, ko je potrebna roka, pamet, hotenje, volja, odpovemo. Lep primer so mizne plošče, ki smo jih izvažali v Ameriko in nikakor niso bile dobro polakirane. Potem pa so fantje tam najeli garažo, namestili filtre, da v prostoru ni bilo prahu, postavili navadne kabine in pištole za brizganje in stvar je stekla. Zgodba pa je popolna, ker je tam delal kranjski Janez, ki mu je bilo v resnici ime Janez. Potem pa se človek vpraša, zakaj naš Janez tam to lahko naredi, doma pa ne. Dobro »Problematična je torej organizacija dela?« » Ljudje se počutijo zelo svobodne, mislijo, da jim nihče nič ne more, vodilni pa se otepajo dolgotrajnih in težkih procedur pred disciplinskimi komisijami. »Ker so slabo plačani, se jim še manj ljubi?« » Tako je krog sklenjen in na koncu pride do tega, kar sem videl v naši, tipično zgubaški tovarni. Ljudje hodijo v tovarno samo zaradi socialne varnosti, za eksistenco pa popoldne. « »Recimo, da bodo cene pohištvu sproščene, se bo podražilo?« » Prepričan sem, da bodo sproščene, še ta mesec, saj naši ministri vedo, da je ponudba pohištva na jugoslovanskem trgu bistveno večja od povpraševanja.« »Se bo kljub temu podražilo?« » Mislim, da se bo, ker so morali proizvajalci od oktobra naprej vsem, ki imajo določen monopol, priznavati sive cene. Če jih ne morejo priznajo nad mizo, jih morajo pod mizo, gozdar napiše, da je hlod furnirski, čeprav je tretje klase, drugi, da je to element in ne navadna deska, tretji, da je to lak tipa C in ne A itd. Vsakdo pač izkoristi svoj položaj, to je za gospodarstvo normalno. Sploh pa je to pri nas zelo preprosto, samo plačilni rok skrajšaš, si predstavljate, kakšna podražitev je to, če je za dva meseca krajši. Vse to bo zdaj z izdelkom prišlo na trg, pohištvo se bo podražilo, konkurenca pa se bo seveda zelo zaostrila. « »Sprostitev cen seveda zahteva mednarodni denarni sklad, njegove zahteve so običajno trde, kolikor je »Si lahko predstavljamo, da bo Mikuličeva vlada obstala, potem ko bodo sprejete zahteve mednarodnega monetarnega sklada, pri katerih seveda ni treba ugibati, kako bodo naravnane?« » Skrbi me, vseskozi sem menil, da so blokade v krogih izven vlade, zdaj pa se stvari čudno sučejo. Najprej je zahtevo p o spremembi devizne zakonodaje sprejela skupščina Gospodarske zbornice Jugoslavije, kar je bil velik uspeh, sledili so znani problemi, ki jih je imela slovenska delegacija v zvezni skupščini ob sprejemanju resolucije in sprejeta je bila obveznost vlade, da do konca prvega tromesečja predlaga spremembe deviznega zakona. O tem sta razpravljali predsedstvi države in partije, pa skupščina, vsi so rekli da, sadov pa ni. Stvari se prolongirajo, zdaj je človek resnično zaskrbljen, saj so se izrekli vsi, ki imajo v Jugoslaviji kakršnokoli oblast, pa nič. Zdaj bi res lahko narisal vprašaj in klicaj, če imajo nekateri ljudje dve popolnoma različni vlogi, eno na seji, drugo pa izven nje. « »Kaj ni paradoksalno, da je v letošnji resoluciji zapisana 32 odstotna inflacija, zdaj pa naj bi, kot vse kaže, pri mednarodnem monetarnem skladu izposlovali 94 odstotno?« » V našem sistemu je zelo težko obvladovati nekatere agregate.« »Če stvari poenostavim in uporabim še vedno priljubljeno partizansko terminologijo, lahko rečem, da se država in gospodarstvo bojujeta, kdo bo hitrejši, država z razvrednotenjem dinarja, gospodarstvo pa s povečanjem cen in osebnih dohodkov?« » V tem je bistvo problemov, uveljavili smo sistem, v katerem rezultati, ki jih delovni kolektiv doseže s svojim delom in ovrednotenjem na trgu, nimajo prave zveze z njegovim dejanskim položajem. Izmislili smo si nešteto načinov, da zajemamo akumulacijo in jo potem delimo, malo tu, malo tam. Gremo se republike in pokrajine, samo poglejte, kakšen hrup so zagnali ob 1,56 odstotnem prispevku za nerazvi- vljeni pa so seveda poslovodij1 delavci. Na eni strani so pop tiskom delavcev, na drugi pritiskom oblasti, nič čudnega ni, da je vse težje dobiti dire torje. « »Tudi pri vas v slovenijalesu?* ^ » Tri leta sem predsednik pos£ vodnega odbora sozda, zaTnL. sem štel in naštel le pet od Ff tindvajsetih direktorjev nas^ delovnih organizacij, ki vca&'A. staž daljši od treh let. Se pravj; da jih je v tem času dvajset oo šlo, le trije povsem prostovoljk* ostali pa so tako ali drugače °\ goreli. Zdaj je seveda zelo tez dobiti nove, njihove plače so r zlične, nekatere tako slabe, moraš biti že malo nor, če Sp*S* meš takšno dolžnost. SkratKJ plače niso takšne, da bi se sp čalo postati direktor, tveganj pa je strahotno. « ^ »Koliko možnosti za spremetnboj*j področju gospodarstva po va**jj mnenju ponujajo ustavni afn0 maji?« ^> » V Gospodarski zbornici SfoVf nije smo pred dnevi sprejeli Pjf budo, ki globoko posega v stem, prav zanima me, kaks usodo bo doživela. Gre za n° poglede in organizacijo na družbeno ekonomskega ! . ma, za dejansko uvedbo trga pitala, trga delovne sile, za p£ vico samoupravljanja, ki bi J2 ■ jala iz dela in deloma tudi kap tala, skratka za stvari, ki ne za" siste- tevajo le sprememb ustave. teC več modernizacijo filozofskih & meljev socializma. « »Pred vrati so konference korr>*Ž stov na slovenski in ju ravni?« » Mislim, da se morajo s^:j najprej prelomiti v naši P31/^ katere član sem tudi jaz, *8g mora počiti, dokler se tam ne jr, do, se tudi drugod ne bodo. krat se bomo pač morali P°s~^e jiti, rekel bom kar na boljšev* in manjševike, človek si seved žali, da bodo boljševiki Pra*l Brez diferenciacije znotraj P**| tije ne bo šlo, partija se mO»~ otresti vseh, ki imajo dejansk okostenele poglede, predvse pa množice dvoličnežev, ki D se še spomnim doživetja iz novomeškega IMV-ja, ko se je poslavljal francoski inženir, ki je bil tam šef kontrole. Iztekel se mu je mandat in o svojem delu je napisal poročilo, en izvod je dal meni, enega predsedniku Rena-ulta. Napisal je, da je v naših razmerah zelo težko voditi kontrolno službo, ker nima nobene prave komande, ker lahko ljudje delajo samo s svojo avtoriteto. Ker pa v kontrolo običajno pošiljamo ljudi, ki se jih drugod skušajo znebiti, slabe tehnologe, slabe oddelkovodje, ti nimajo niti svoje avtoritete, zato so problemi večni. Paradoksalno pa je bilo, Ž& je bila tedaj novomeška katrca bolje ocenjena kot francoska, kar pomeni, da je povpre- moč razbrati iz skopih informacij, so zdaj še trie, kot so bile pred leti. kako komentirate ponovno trkanje na njegova vrata, potem ko v zadnjih letih denimo nismo izkoristili cenejšega dolarja?« » Kako so nas korakoma vodili v veliko zadolžitev je pred štirinajstimi dnevi zelo lepo za televizijsko okroglo mizo opisal Sveto Kobal, preprostemu človeku razumljivo. V praktično nekaj letih smo dolg s 7 povečali na 21 milijard dolarjev in nikakor nočem reči, da je bil Veselin Djura-novič glavni krivec, saj je menda hotel odstopiti, pa mu niso pustili, še lepše se je to videlo pri Milki Planine, da je hotela, pa je bila blokirana. « te, obstaja pa cela vrsta načinov pobiranja denarja, preko davkov, preko zveznega računa, preko Narodne banke Jugoslavije, preko nje se prelije ogromno denarja. Potem pa vlada omeni, da bo treba kaj zamrzniti in začne se dirka, v kateri trošimo. Sistem poraja mentaliteto, s katero so ljudje nagnjeni k temu, da se bore za raznorazne statuse, privilegije itd. Saj znotraj delovnih kolektivov ni nič drugače, namesto da bi pridno delali in bili inovativni, ljudje skušajo s pridom izkoristiti že to, da so zaposleni, da imajo socialno varnost. Sistem poraja popolnoma neracionalno obnašanje ljudi, tudi v bazi, včasih doživljamo hude situacije, najbolj izposta- sejah govore eno, pod n^fL^tBi kuloarjih pa drugo. Le ^jjtf progresivne sile bodo sP°seip.o> vključiti mladi rod, saj v kako je zdaj, mladi nočejo $1 vrste zveze komunistov, tak ne gre več naprej. « »človeka je seveda strah, bi prelomile nazaj?« --ZijF » Res me je strah, kadar se■ m, tim pri takšnem razmišU^f^ da bi začasno, kakor se tej0. j,jti če, prišle na oblast sile, kl 0 slučajno niso progresivne^ g slim, da smo tako daleč, /jlje~ bodo stvari že na bližnjih 14 jjjfl' rencah začele lomiti, in m1 $ da bomo v vseh teh težav šli sebe Proti osnutku amandmajev! ^ Svetel primer izredno konkretnega in verjetno za prenekaterega predstavnika vodilnih političnih struktur na čase .vprašuiočega" tona razmišljajn, so ponudili člani osnovne organizacije ZSMS na Srednji jezikovno —družboslovni šoli jons Ziherl" v Skofji.LokT" ^ Na razpravi, 15. marca v prostorih šole, je bilo v nabito polni veliki predavalnici slišati jasna in nedvoumna stališča o osnutku amandmajev zvezne ustave in predvsem željo po aktivnem vključevanju v aktualno družbeno —politično dogaja-Hlg v tisto, za katero vse prevečkrat velja, da organizirana mladina, predvsem osnovne sredine, stojijo ob strani... — Škofjeloški primer, ki ga je za objavo priredil Vine Bešter dokazuje nasprotno! Za začetek bi zapisali, da v dzpravi ne vidimo smisla, kajti govoričenje in papirji ne spremenili sedanjega sta-J • Ker pa razprava zaradi raz-wavfc mora Diti se bomo ^ mi ^Jasnilii 0m«ndma 9 1- Misli nina mo, da družbena last- ni stimulacija za delo. «• .Zakaj »j govorimo o sankci-l*n. če imamo kolektivno odgo-jornost? Mislimo, da je edino J*8"1* individualna odgovornost Na račun družbene lastni-!*e ne smemo ogrožati zasebne ^tnine! 3. Za naš ekonomski sistem le značilno, da interes delavcev ^uspešno delo pada, ker gre Qel rezultatov dela za tiste, ki ni-?? uspešni. Da bi vzpostavili stalnost sistema, velja načelo: »semi tam, kjer je in daj tja, J*r *u. Videti je, da je edina j^spektiva biti nerazvit, kajti v primeru stalno nekaj dobivaš panes je pomoč nerazvitim P1"* nas mišljena kot solidarnost, ^ po slovarju tujk pomeni ne-^delnost, vzajemnost, soglasnost, občutek za skupnost po ge-5a»vsi za nas dolž; enega, eden za vse, pri Pa solidarnost ni moralna rj^znost, ampak nujna obveza, koliko časa še? Citat 5- tocke amandmaja: Oelavci v združenemu delu J?tvariajo rezultate dela z me-sv U P^^vodov dela na trgu in WhL 00 "»enjavo dela.« Kako pri nas sploh govorimo o če ne upoštevamo konkurenčnosti delovnih organizacij J1 dejanske kvalitete dela ter ^°lzvodov? Premalo nagrajuje-°. uspešne delovne organizacija ln hkrati premalo informiranj avnost o njihovi uspešnosti, silimo v povprečnost? ,°- V zvezi s planiranjem in P'ani menimo, da bi bilo potreb-j|0 več kratkoročnih, realnih pla-, °y. ne pa plane zaradi planov, aJti dolgoročnost pomeni ne-l^lizacijo - vse stvari se že sto- krat obrnejo na glavo. 6. Če se kritja nujnih potreb ne da zagotoviti na samoupravni podlagi, zakaj naj bi potem organizacijam združenega dela odvzemali sredstva za kritje leten? So nujne potrebe potem sredstva za kritje primanjkljaja neuspešnih? amandma 10 1. Kako naj se delavec svobodno odloča, če ni poučen o zadevi, o kateri odloča? Zaradi neinfor-miranosti je delavec zmanipuli-ran. O svobodnem združevanju sredstev naj odločajo strokovnjaki! Namesto da govorimo o kolektivni odgovornosti za te odločitve, moramo določati odgovornost posameznim ljudem za posamezne funkcije. Ko strokovnjak sprejme odgovornost, naj se mu da tudi proste roke pri delovanju. Nesmiselno je govoriti o tehnološki enotnosti delovnega procesa, če se izpostavlja pod pritiskom države. To ne omogoča razvoja posameznih republik. Za vključitev v mednarodno delitev dela je potrebno dati svobodo posameznim republikam, avtonomnima pokrajinama, posameznim delovnim organizacijam, da razvijejo tehnološki proces in ustvarijo kvalitetne izdelke. 2. Citat: »Delavci v OZD do dolžni zagotoviti tehnološko enotnost delovnega procesa na vsem območju SFRJ.« Kako lahko delovne organizacije z različno razvito tehnologijo zagotovijo tehnološko enotnost delovnega procesa? Tehnološko se morajo boljše delovne organizacije razvijati naprej, ne pa samo čakati slabše delovne organizacije in skrbeti za njihov razvoj. Pri tem bi se še vprašali, komu v prid so intervencijski zakoni? Je njihov cilj res izvleči Jugoslavijo iz krize ali le ustvarjati povprečnost v gospodarstvu? 3. Mislimo, da je v amandmajih preveč izražen centralizem, premajhna pa je avtonomija republik! 4. Smo proti specifičnim skupnim razvojnim planom: — v družbi se poudarja nerazvitost in vsestranska pomoč nerazvitim, po drugi strani pa hočemo skupno razvojno pot. amandma 12 Se za bojaznijo pred razširit-, vi j o tujega kapitala pri nas skriva bojazen pred razširitvijo tuje ideologije? amandma 14 Plane in programe za delo in razvoj naj oblikujejo strokovnjaki, ki prevzemajo tudi odgovornost za njihovo realizacijo, ne pa vsi delavci določene delovne organizacije. Delavci z dviganjem rok le sprejemajo odgovornost za stvari, o katerih ne vedo ničesar! amandma 15 Citat: »Delovni ljudje in občani svobodno združujejo delo in svoja sredstva v zadruge in druge oblike združevanja... Kadar to zahteva družbeni interes, se lahko z zakonom določajo dejavnosti oziroma zadeve, ki jih ni mogoče opravljati v teh oblikah združevanj a.«Kdo določa, kaj je to družbeni interes? Spet družbeni aparat? amandma 16 Smo za odpravo privilegiranega položaja družbene lastnine! amandma 17 Smo za razširitev dejavnosti, ki se opravljajo s samostojnim osebnim delom brez omejitve števila zaposlenih. Država bo bogatela le, če bo bogat posameznik! amandma 20 Zakaj govorimo o svobodnem delovanju znanstvenih, strokov- nih in tehničnih gibanj, če pa vemo, da smo šele zadnja leta začeli upoštevati delo naših sposobnih strokovnjakov. Zakaj zvonimo po toči, če pa bo veliko število naših izobražencev še naprej ostalo in delovalo v tujini? Nam je preverjanje pravilne ideološke usmerjenosti, zlasti strokovnjakov, na družbenem in humanitarnem področju pomembnejše od njihovih dosežkov? Velikokrat sicer podpiramo dotok znanstvenih dosežkov, vendar šele takrat, ko je že prepozno. amandma 22 Število določenih kandidatov za delegate na listi kandidatov bi ne le praviloma, kot piše v 3. točki tega amandmaja, ampak tudi dejansko moralo biti večje od števila delegatov, ki se voli. Sodelovanja delegatov študentov in dijakov z delovnim organizacijami v zvezi z izobraževanjem do sedaj še nismo zasledili, čeprav bi bilo to sodelovanje potrebno. amandma 23 Smo proti sprejetju 2. točke tega amandmaja, kjer naj bi skupne temelje izobraževalnega in vzgojnega sistema določil zvezni zakon! Mislimo, da bi na tem področju moral biti vsak narod povsem avtonomen.Formulaci-je, kot so »skupni temeljni pogoji izobraževanja, drugi skupni temelji« so ohlapne, nedoločene, vsebinsko nedorečene. Tako jih moramo razumeti v njihovi splošnosti, bolje občosti —»drugi skupni temelji«tako postanejo vsi preostali skupni temelji, ki sploh obstajajo na področju šolstva (vzgoje in izobraževanja), pa niso določeni v tekstu 2. točke. V tem tekstu se (z zveznim zakonom ali z dogovorom med republikami in avtonomnima pokrajinama) določajo kot skupni: vpisni pogoji, osnove za razvrš- čanje poklicev, stopnje izobrazbe in temeljni pogoji za pridobivanje znanja. Ze zgolj ti štirje skupni temelji nam govore vsaj dvoje: 1. temeljni pogoji za pridobivanje znanja (kateri?) so skupni, prav tako tudi vpisni pogoji in 2. skupni so tudi produkti znanja — skupna je razvrstitev poklicev. O tem, kaj je s pridobivanjem, znanja kot takim, ni niti besedice, absurdno pa bi bilo pričakovati, da bo to morda avtonomno. Ob vsem tem nam mora biti jasno, da pred nami ponovno stoji predlog o skupnih jedrih, tokrat ne kot zakon, temveč kot ustavno dopolnilo! Tudi če spregledamo, koliko mnenj je bilo o tem že izrečenih, nam ostaja pomislek: 1.— ali to morda pomeni, da bodo v programih (skupnih!) enako zastopani vsi narodi in narodnosti, tako zgodovinsko kot geografsko, jezikovno, itd? — kaj pomeni ta enakost z za-namskimi kritetiji znanja? 2. — kako sploh lahko oblikujemo »skupna jedra« na področju nečesa takšnega, kot je šola? — ali to pomeni, da bomo na področju družboslovnih ved (filozofija, sociologija) prevladala zgolj ena od šol (in verjetno to ne bo socialni darvinizem ali freudov-ska psihoanaliza, ampak po možnosti kar marksizem (kakšen?)? — ali to splošneje pomeni, da se bo v celi SFRJ z zakonom določil zgolj en pravilen pogled na posamezen problem, je to edini pravilni pogled, mora proučevanje tudi potekati zgolj po tem edinem zveličavnem tiru? Smo tudi proti 5. točki tega amandmaja, ki pravi, da se v primeru neskladja republiškega zakona z zveznim da prednost zveznim zakonom pred republiškimi. Tudi 8. točka tega zakona naj se črta! Po tej točki naj bi javni tožilec imel pravico dajati neposredno nižjemu javnemu tožilcu obvezna navodila za njegovo delo. Nižji javni tožilec je tako lahko le zmanipulirana lutka v rokah višjega javnega tožilca. Druga alternativa govori o neposrednem vmešavanju zveznega javnega tožilca v delo republiškega. Večinoma rabi besedni sklep: določi (kazensko dejanje), izostaja pa vsaj minimalni dodatek: v skladu z zakonom. Ob izostanku le-tega pa so določeni tudi primeri zvezne intervenci-je:nalogi za kazenski program ne vključujejo neargumentacije (zakaj tak pregon - Mladina) ne česarkoli drugega. Drugo alternativo je torej potrebno razumeti kot kršenje suverenosti sodstva republik in avtonomnih po- krajin; 4. točka pa je premalo natančno določena glede izrednih sredstev, da bi se je ne dalo razumeti tudi kot temelj sankcioniranja tistih sodišč, ki ne upoštevajo neposrednih navodil zveznega javnega tožilca. amandma 26 Smo proti enotnim temeljem davčnega sistema, ker praksa dokazuje, da so najbolj obdavčeni tisti, ki najbolj delajo.! amandma 31 Ta amandma zajema vprašanje financiranja JLA. Gre namreč za predlog, da bi v ustavo zapisali, naj bi se delež proračuna, ki je namenjen JLA, oblikoval kot posebni del na način, ki bi ga določal zvezni zakon. To pomeni, da bi s posebnim zveznim zakonom lahko zbrali sredstva za JLA (poleg že obstoječih virov) tudi z davki iz dohodka delovnih organizacij in iz osebnega dohodka. Predlaga se tudi, naj se denar, ki je namenjen vojaškim zadevam, določa za pet let i/naprej. Naša razmišljanja ob vsem tem so sledeča: 1. Glede na sedanjo stopnjo inflacije je predvidevanje petletnih planov nemogoče. 2. Kako lahko v času vsesplošne gospodarske krize namenjamo toliko denarja za JLA, ko delovne organizacije nimajo denarja niti za lastni razvoj? 3. Dosledno obdavčujemo najpomembnejše življenjske dobrine (zdravila, hrana), hkrati pa financiramo velike vojaške projekte (letala). 4. Na veliki zvon obešamo našo neuvrščenost, precejpšen del izvoza pa pokrivamo z izvozom orožja. 5. Predlagani način financiranja bi onemogočil nadzor nad denarjem. Delegati zvezne skupščine ne bi nobene besede več nad financiranjem JLA, saj bi imela JLA, kljub možni zavrnitvi, pravico izterjati denar drugje. 6. Slovenija kot najrazvitejša republika in hkrati tudi bolj razvite delovne organizacije bi bile bolj obdavčene, razbremenile bi slabše razvite, kar pa je lahko neposredni vzrok za manjšo motivacijo do dela. In za konec, če je obramba SFRJ stvar vseh republik in pokrajin, naj bo tudi financiranje breme vseh! Skoraj na vse naslednje amandmaje imamo polno pripomb, vendar se nam zdi nepotrebno nadaljnje izgubljanje časa — smo proti celotnemu predlogu k osnutku amandmajev k ustavi SFRJ! JOŽE KALAN 4m# Za spremembo ustave!? vi Spričo razmer pri nas v Jugosla-imajo prebivalci posa . e7-nih republik in pokrajin razli Vsf nazore. želje ali. potrebe, je *etti razumljivo, da pri glasovanju amen ali dru8 zakon, za en ali drug s0B?ndma ustave ni moK°če doseči vilo zato moramo doseči pra-• «a določeni zakon ali amand-rjj* Ustave velja le na tistem terito-glaJrrŽave' katere predstavniki so aiha v.a,i zanJ- DruK°d zakon a,i c^ndma ni veljaven in prebival-jei like ali pokrajine. Slasn* Ju8°siovane bi veljali le so-t»ih i, sprejeti in od vseh naroden Psčin potrjeni zakoni ali r^dmaji ustave! ^čno 8°' mogoče bolj problema-v«»n , .Pft je, zadržanje naših slo-Ut>ta*)V predstavnikov v zvezni ™ skupščini! sk^Pnje čase smo priča izdajalca^11 obnašanju teh »narodnih« ^iki-P?lkov Slovenije, saj so ne-if»tenT glasovali v škodo narodnih nje Q8a održanja, ko bo glasova- Sj Ustavnih spremembah. Se^st^enski predstavniki v predsobi11, ^ezne republike so bili l°8a » ni pri sestavljanju Predla n Spremembo zvezne ustave, S2£jt;lpri ekonomistih in ne pri »skaij bl°venije predstavniki niso Vensk nasvetov za pravilno — slo-stališče do teh spremeniva FV-j, w dru^08" 80 Jasno izražene že-Ijivihi 1 CePrav celo njim škod-logj£ am&ndmajev. Saj je vendar * °nw'/*a mhče ne more soglašati Mi cJ1^8"!! svoboščin; ki zavirajo sPotjar° °nemogočajo razcvet go-^nska k°t so omejena lastna Pravica na večja gospodar-0tn«ien sloPJa »n obratovalnice. 4Jev n a Velikost kmetijskih pose-^•■^nejeno število zaposlenih v teh obratih. Medtem ko ima Jugoslavija nad en milijon brezposelnih, oblast onemogoča samoinicia-tivo posameznih podjetnežev, da bi organizirali delavnice in obratovalnice večjega obsega, pa četudi z lastnim denarjem. Celo to si privošči, da že organizirane in ustanovljene obrate ovira v svojem delovanju. Kaj je pravzaprav vzrok, oziroma izgovor za spreminjanje ustave? Vsi vemo, kako nemogoče razmere so pri nas za življenje. Draginja, ki ji pravimo inflacija, je šiba, ki tepe vse v tej državi. Vzroki zanjo so v obstoječi ustavi, ki veže ljudem roke, da ne smejo imeti več obdelovalne zemlje, kakor 10 ha, čeprav bi jih en sam kmet z lahkoto obdeloval 100 ha. Za teh sto hektarjev v Jugoslaviji vežejo na zemljo trideset kmetov, v modernih državah pa enega samega. Tako, da pri nas malokateri kmet lahko živi samo od kmetije. Večina zemlje obdelajo zraven vsakdanjega šihta v podjetjih. Obrtniki smejo imeti le nekaj delavcev, tako da se nikomur ne splača organizirati večjega obrata, kjer bi lahko zaposlil delavcev, kolikor bi jih rabil za izdelavo večjih in zahtevnejših strojev. Pa tudi ti, ki imajo obrat, največkrat delajo sami, ali s čim manj ljudmi, ker jim občine ne znajo predpisovati stimulativnih davkov. Z davki onemogočajo razcvet in omejujejo sa-moiniciativo, namesto da bi spodbujali k delu. S takimi predpisi in zakoni iz ljudi delajo lenuhe. Da pa danes dobro živiš in nič ne delaš, pa je v Jugoslaviji v največji modi. Ponekod je lenoba kar folklorna in že mentaliteta taka, da imajo ljudje radi samo udobje, pa čeprav so strgani in lačni. Tako lenuharsko življenje pa da-našna ustava tudi predpisuje in ne samo omogoča. Že 40 let dajemo iz Slovenije več denarja za nerazvite republike in pokrajine, kakor ga imamo za slovenski letni proračun, z namenom, da bi tam postavili fabrike, kjer bi delavci zaslužili vsakdanji kruh, republike pa bi od presežnega denarja imele tudi denar za upravo mest, za zdravstvo in šolstvo! Žal je velik del tega denarja šel v nič, ker so ga porabili za neproduktivne namene: zavožene investicije, zidavo štadionov, cest in dragih upravnih stavb, v marmor oblečenih reprezentativnih stavb in hotelov. Nanovo postavljeni delovni obrati, ki so bili narejeni v sodelovanju z našimi podjetji, so dobili tudi nove najmodernejše stroje, toda te nove tovarne delajo z izgubo, ki jo tudi pokrivajo delavci v Sloveniji, kjer služimo večina s starimi, že odpisanimi stroji. Dobro vemo, da delavci, če so stimulirani, to je, če vedo, za koga in za kakšen zaslužek delajo, tudi radi in pridno delajo. Saj vidimo, kako se vsak pomuja pri »fušu«! Prav zato s(m)o šli v spremembo ustave! Z eno besedo povedano: gre za demokratizacijo ustave! Predlog za spremembo zvezne ustave pa od spredaj opisanih želja in pravil ne vsebuje nobene. Predlagatelj je spreminjanje ustave izrabil, da bi narodom odvzel še te, v ustavi napisane narodne svoboščine! Polastiti se hoče najprej šolstva, sodstva, davkarije in si s tem zagotoviti prevlado srbohrvaščine v vsej državi in monopol nad razdeljevanjem zasluženega narodnega denarja po svojih protekcijskih nazorih. Zanimivo je vedeti, v čem se razhajajo interesi posameznih jugoslovanskih narodov! Stališča, ki jih zastopa Slovenija bi morala biti ideal vsakega naroda na svetu, vsakemu od jugoslovanskih narodov pa še posebej, ker ravno jugoslovanskim narodom zaenkrat ni dano, da se vsak sam prostovoljno izusti o svobodi, samostojnosti, o suverenosti, demokraciji in obliki vladavine, pa tudi ne o uporabi zaslužka lastnih rok! Doseči moramo ureditev, da se vsak narod sam, po lastnih željah organizira v demokratično urejeni državi, da vsak sam skrbi za lasten obstoj brez vmešavanja drugih! Ja, skrb za federacijo že, toda samo po skupnem dogovoru! Federacija — vlada in skupščinske institucije nimajo pravice vtikati se v narodne-republiške upravne zadeve! Tudi pomoč nerazvitim naj poteka po dogovoru med interesentom in ponudnikom! Zavedati se moramo, da se Slovenci moramo bojevati za tiste ideale, ki so večini drugih že priznane! Namreč za gospodarjenje in razpolaganje s svojim zasluženim denarjem, za priznanje narodne in jezikovne enakopravnosti v federaciji in nevmešavanje v notranje narodne zadeve, ki nikogar nič ne veljajo in ne brigajo! Vsak narod naj sam razpolaga z zaslužkom svojih rok! Končno si moramo voliti ustavo, ki nas bo osvobodila dogmatizma. Komunizem je ideologija humanizma, pri nas pa nadomešča diktatorja. Neumnost je, da se opusti dogmatizem le taknat, ko nam teče voda v grlo in le toliko, da gospodarstvo pride do sape, potem pa spet preklopimo na desetletja stare kolesnice. Smo Slovenci, potomci slavnih Vindov-Venetov, na svoji zemlji tri tisoč let. Skozi viharje, vojske, okupacije in kugo smo se pretolkli skrižani z Iliri, Kelti, Rimljani, Goti, Langobardi in Bavarci, imamo končno pod soncem še ta košček zemlje, ki smo jo varovali in ona nas, do današnjega dne, zato imamo prav takšno pravico do svobode, miru in eksistence, kakor naši sosedje, ki so nas že nekdaj in nas še danes zajedajo na vseh štirih straneh neba; nam odrekajo sebi enako veljavo in nas izkoriščajo materialno in posiljujejo z infiltracijo njihove govorice. Med zadnjo vojno smo se odkri-žali italijanskih in nemških zatiralcev z lastno bojevitostjo in srčnostjo in sklenili federativno zvezo z jugoslovanskimi narodi, da bi nevarnost v slogi zmanjšali in se obvarovali pred vsiljivci. S prostovoljno solidarnostjo smo vsa leta dajali pomoč v enaki vrednosti nerazvitim krajem, kakor smo imeli zase, toda na podlagi te pomoči so si dobitniki te pomoči začeli to pomoč lastiti kot neodtujljivo pravico. S spreminjanjem ustave hočejo to pomoč spremeniti v obvezo, ki ne bi bila več v oblasti slovenskega naroda in obenem vsilila tudi svojo neposredno oblast z odločanjem v šolstvu, sodstvu, davkih, delu, denarju in stikih z rojaki v sosednjih državah! Zato je pogoj za normalno funkcioniranje slovenskega samostojnega življenja, da merila in način sožitja v jugoslovanski federaciji določamo sami! Vsakemu od jugoslovanskih narodov naj bo omogočeno, da bo živel po lastnih nazorih tako, kakor si vsak narod voli sam. Vsak sam in noben opričnik naj ne asistira narodovim odločitvam. Tudi pomoč potrebnim bomo dajali, a ne pustimo si pustimo vzeti, kolikor kdo hoče! Čeprav smo v jugoslovanski federaciji najrazvitejša republika, smo med sosedi še vedno najrev- nejša nacija, zato nas zakeij ni brez dna. Program ustavnih sprememb pa naj vsebuje: — enakost vsakega prebivalca pred zakonom ne glede na raso in vero (k njej je šteta tudi komunistična), — nedotakljivost in priznanje lastnine, — neomejena zemljiška posest kmetov, — samostojna upravna regulativa vsake republike in pokrajine z vsemi institucijami! Zvezna federalna uprava ima po dogovoru med republikami samo svete: — za zunanje zadeve in predstavništva v tujini, — svet za obrambo države, — svet za promet in zveze, — svet za bančništvo in denar! Z ozirom na to, da v danih razmerah ni mogoče doseči soglasja za zgoraj opisano spremembo ustave, je edina alternativa ta, da zavrnemo predlagani predlog predsedstva republike in letos dosežemo spremembo slovenske ustave po predlogu društva slovenskih pisateljev in sociološkega društva! Prihodnje leto pa bi brez ihte sestavili predlog nove zvezne ustave, ki bi jo soglasno sestavili tako, da bi ustrezala vsem republikam in pokrajinama! Seveda bi letos formulirale svoje ustave tudi vse druge federalne enote! Zvezna ustava bi vsebovala le tista pooblastila, za katere bi se sporazumele ^vse republike! »Če vojska prevzame oblast, ne bo potrebovala vseh političnih garnitur« Dr. Frane Adam je višji znanstveni svetnik na Inštitutu za sociologijo. Lani je skupaj z dr. Veljkom Rusom izdal knjigo »Moč in nemoč samoupravljanja«. Na Inštitutu se trenutno ukvarja v okviru raziskave »Stil življenja« s politično participacijo. Širši javnosti pa je predvsem znan kot pronicljiv komentator in kritik družbenega življenja. _ »Kako ocenjuješ »politično odju-go«, ki jo nekateri napačno označujejo kot »demokratizacijo«?« Na področju javnega mnenja se je mnogo spremenilo, predvsem to velja za obdobje zadnjih dveh, treh let. Spremembe so se začele okoli leta 1980/81, ko se je izoblikovala zavest, da je Jugoslavija v težki ekonomski in politični krizi. Obstoječa politična struktura je bila potisnjena ob zid, v smislu, da je bila prisiljena narediti korak nazaj in popustiti pod pritiskom zahtev, ki so se pojavile v najrazličnejših medijih. Izoblikoval se je mnenjski ali verbalni pluralizem. Pokazalo se je, da obstoji cela vrsta različnih mnenj in predlogov, med katerimi obstajajo velike razli- ke, toda ta pluralizem je omejen le na izražanje mnenj in predlogov. Politični sistem dokaj uspešno blokira predloge in ideje, ki se pojavljajo v javnosti, kar pomeni, da mnenjski pluralizem nima podaljška v političnem sistemu, da nima politične reprezentance. Zdaj je potrebno razmišljati o tem, da se institucionalizira delno neodvisna javnost in da dobi podaljške v političnem sistemu. »Ali to pomeni zavzemanje za večstrankarski sistem?« To ni nujno. O večstranskar-skem sistemu v socializmu poteka ravno zdaj diskusija v javnosti. Jaz se zavzemam za večpro-gramski sistem, ki pa ga je težko natančneje opredeliti. Mislim, da bi se v okviru SZDL morale izoblikovati začasne ali stalne skupine, ki bi zastopale različne politične programe in ki bi se soočile na političnem prizorišču in bi se lahko povezovale v koalicije in tako sodelovale pri volitvah in imele poslance v skupščini. Tako bi dobili neke vrste opozicijo, kajti vsaka opozicija je zelo važna za vsako oblast. Pred mnogimi stoletji so že ugotovili, da vsaka oblast teži h korupciji in k prekoračitvi svojih pristojnosti, če ne obstojajo mehanizmi, ki bi kontrolirali oblast. Eden takšnih mehanizmov je prav gotovo opozicija, obstajajo pa še drugi npr. pravna država. Opozicija kaže na zlorabljanje moči vlade. »S krizo so se na političnem prizorišču pojavila »alternativna gibanja«. Kako ocenjuješ vpliv, moč in vlogo alternativnih gibanj?« Alternativna gibanja so se pojavila pred 3-4 leti. Njihov nastanek je bil zelo pomemben, saj so odigrala pomembno vlogo na slovenskem političnem prizorišču. Gibanja so izoblikovala nekaj predlogov in so jih skušala spraviti v politični sistem, v sfero odločanja. Tipičen primer je predlog o civilnem služenju vojaškega roka. Predlog je sicer prišel v sfere političnega odločanja, toda le v Sloveniji, kjer je bil blokiran. Druga gibanja so omejena na nekatere partikular-ne zahteve, kar ni nič slabega in te zahteve nočejo politizirati. Toda, ekološko kot mirovno gibanje ne moreta delovati brez poli-tiizacije, brez nje lahko deluje npr. duhovno gibanje in mogoče feministke. Zdaj je v alternativnih gibanjih prišlo do osipa, prišlo je do izčrpanosti. Gibanja so bila pred dilemo ali naj iščejo svoje posebne načine artikulacije svojih interesov ali pa naj po alternativni poti poiščejo vzvode za predstavitev svojih interesov v politiki. Med samimi pripadniki in govorci alternativnih gibanj je prišlo do nasprotovanj, po kateri poti kreniti. Prva varianta, ki pomeni graditi na spontanosti, pomeni vrteti se v začaranem krogu vračanja vedno istega in končno vodi v frustracije, ker nove ideje ne prebijejo kroga, v katerem so nastale. Če se gre v politične sfere, obstaja huda ne- varnost absorbcije teh gibanj (napr. v ZSMS, da o partiji ne govorim). Odločiti bi se morali za neke oblike politične reprezentacije. Ne mislim, da bi se družbena gibanja morala organizirati kot politična stranka. Pri družbenih gibanjih gre za »enotnost«, na osnovi katere naj bi ustvarili podlago za nadaljnje ukrepe. Ni pa jasno, v kateri smeri naj bi potekali politični posegi in reševanje programov. Cel kompleks elementov, ki izhaja iz kosovskega žarišča je povzročil reaktiviranje tradicije, tradicionalnega načina razmišljanja in tradicionalnega načina politične legitimacije. To pa je kaj nevarna zadeva, posebej, če jo primerjano s Slovenijo, kjer je prišlo ravno do nasprotnega procesa, namreč do izginjanja tradicionalnih načinov razmišljanja, le- ske reforme, bodo nekateri deli Jugoslavije obsojeni na gospo-darsko vegetiranje in siromašenje, to bo pa izzvalo socialne proteste, s katerimi bo postavljena pod vprašaj politična legi" timnost, ki je gradila na neki socialni pravičnosti in standardu-Zdaj se takšna legitimnost rusi tudi, če elita ne gre v reforme. Če ne bo šla v reforme bodoJP gubljali legitimnost in možen scenarij je, da oblast prevzame vojska, ki ne bo potrebovala vseh teh političnih garnitur. Tako bi nastopilo stanje albaniza-cije ali romunizacije. družbeno opozicijo, toda tudi ta mora imeti mehanizme koordinacije in načine skupnega nastopanja v javnosti, tudi če politične sfere odmislimo. »Proces politične odjuge je značilen predvsem za Slovenijo, skorajda nasprotni procesi pa potekajo v drugih republikah npr. v Srbiji. Kako ocenjuješ razvoj v teh republikah in kakšne posledice bo imel za odjugo v Sloveniji?« Težko je na hitro oceniti. Prav gotovo gre za zmago bolj avtoritativnega tipa politične elite, ki je izpodrinila neko manj avtoritarno politično elito. Upoštevati moramo, da je tudi prejšnja politična elita delovala podobno in da so razlike dejansko izredno majhne. Izhajati je potrebno iz tega, da je Srbija soočena z drugimi problemi kot Slovenija, te razlike pa so bistvene. Srbija je prvič soočena s problemom Kosova in s problemom gospodarske stagnacije. Slovenija nima nekaj takšnega kot Kosovo in gospodarska stagnacija ni tako izrazita kot v Srbiji. Srbska politična elita mora rešiti ta dva problema in za rešitev rabi neko »enotnost«, kot sami pravijo. Zanimivo pri tem pa je, da nova elita nima nekega političnega programa za rešitev glavnih problemov Srbije, edini program je EDO TORKAR Pametovanja in paberkovanja lil Razlogi za pisanje, razlogi za življenje Verjamem: so stvari, ki jih poznam le jaz in ki jih le jaz lahko zapišem. Niti približno se ne strinjam z Williamon Faulkner-jem, ki je v nekem intervjuju izjavil, da bi pač nekdo drug napisal njegove knjige, če njega ne bi bilo, in da bi tudi Hamleta in Macbetha napisal nekdo drug, če ne bi bilo Shakespeara. Prepričan sem: nihče drug ne bi napisal Krika in besa, če ne bi živel v Faulknerjevem času in prostoru, če ne bi živel njegovega življenja in ne bi dojemal sveta tako kot on. Tudi Hamleta ne bi bilo, Če ne bi bilo Shakespeara, in niti enega mojega odstavka ne bi bilo, če ne bi bilo mene. Pa naj svet traja milijone let, naj se zmeraj novi in novi ljudje porajajo na tem ugaslem ogorku sredi vesoljske praznine, jaz in ti sva zdaj in ne bova ni- koli več. Kar sva storila in kar nisva, nič se ne po ponovilo. In že samo zaradi tega je vredno živeti to življenje. Neponovljivi smo in vse, kar naredimo, vse, kar mislimo in sanjamo, je ne-ponovljeno. In ko izrekam svet, ko oblikujem v besede svoje bitje in žitje, počnem to z zavestjo, da mi bo nekoč (morda čez petdeset let, morda že jutri) prst zamašila usta. Kaj če nekomu, ki se išče v knjigah, manjka ravno moja knjiga, da bi se našel v njej? Kaj še vesolju morda samo še moj glas manjka, da ga ne pogoltne kozmični vrtinec? To morda zveni kot samopoveliče-vanje, je pa le majhno pomagalo, s katerim osmišljujem svoje početje. Ni treba, da si po vsej sili peroprask — a tisto, kar imaš povedati, tisto samotno v tebi, je le treba nekako izkristalizirati iz amorfnosti doživljanja. Bokser naredi to z udarcem, norec s krikom, ženska s telesom, pisec z besedom. Kultura je tortura ». . . Vse to narekuje, da se v občini vsi, ki jih obvezuje ustava in programska izhodišča družbenopolitičnih organizacij, dogovorijo za skupno akcijo, kako bi hitreje uveljavljali vlogo kulture v naši socialistični samoupravni družbi in kako bi hitreje prebujali kulturne potrebe in interese delovnih ljudi in občanov tako z odgovornejšo družbenopolitično aktivnostjo, kakor tudi z bolj organizirano in trajno kulturno ponudbo. . .« Delovno ljudstvo pridno pleše, prepeva, muzicira, pesnikuje, slika; občinstvo vneto ploska, kritiki vneto hvalijo. Kulturne programe prizadevno izpopolnjujemo, čeprav je cekinov zmeraj manj. Po dobro znani in zvo-čeni cesti se peljemo vsi iz barbarske preteklosti lepši in kul-turnejši bodočnosti nasproti. Nesposobni vsakršnega tveganja, vsakršne duhovne avantre se gremo kulturno ljubiteljstvo in vrtičkarstvo, zmeraj bolj navznoter prazni in topi se razvijamo v »vsestransko oblikovane in svobodne osebnosti, ki bodo sposobne kritično presojati dogajanje okoli sebe in ustvarjalno sodelovati v procesih, ki jih sprožajo nadaljni družbeni razvoj, razvoj samoupravnih odnosov in vsesplošni napredek. ..« In v te medene obljube uradnega boga se ves čas meša vrag: »Niž ne bo, nobene svetle prihodnosti, nobenega napredka«, nam prišepetuje, »zgolj životar-jenje od primere do primere, od koncerta do koncerta, od proslave do prostave, počasno umiranje - in smrt. In edina sreča, edina svoboda, ki nam je še dosegljiva: izlijemo postano vodo iz kozarca in si nalijemo čistega vina; vzemimo ta sadež, to žensko, to zlato, veselimo se še kratek čas te mile nedolžnosti bivania v gitimiranja in dojemanja politike in uspehov do nove politične kulture. Tako nastajajo nasprotni procesi. »V javnosti se pojavljajo različni predlogi reševanja krize v Jugoslaviji npr. zadnji je bil Horvatov predlog. Kako ocenjuješ te različne programe in zakaj politična elita ali elite same ne skušajo formulirati programa za reševanje iz krize?« Jugoslovanska politična elita, kot tudi vse republiške (tudi slovenska) elita so ujete, kot je zapisal Pavle Gantar v dvojno legitimacij sko zanko. Po eni strani vlada spoznanje ali vsaj občutek, da so reforme na gospodarskem področju nujno povezane z reformami na političnem področju, kar pa zahteva prerazporeditev politične moči, politični pluralizem itd. To je nujen predpogoj tržnega gospodarstva. Zato so elite ogrožene. Svoj položaj skušajo obdržati, tudi bolj radikalni politiki se obotavljajo, narediti prvi korak k reformi gospodarskega sistema, ker vedo, da bo to imelo za posledico prerazdelitev politične moči. To je prva zanka. Druga zanka je v tem: politična elita ve, če ne bo šla v gospodar- preddverju niča — jutri nas ne bo več.« Mali oglas Slovenski pisatelj, mlajši, perspektiven, preveden v več tujih jezikov išče dopoldansko zaposlitev. Sestavljam križanke, in anagrame, sprejemam naročila za ne-krologe, slavnostne govore, pišem reklame in propagandne tekste za izdelke in storitve, besedila za popevke in domače vite. Pisatelje začetnikom ugodno prodam več osnutkov za novele, romane, drame in radijske igre. Nudim strokovno pomoč pri pisanju ljubezenskih, poslovnih in grozljivih pisem. Sestavljam prošnje, priporočila, reklamacije, prevajam, tipkam, med vašo odsotnostjo skrbim za vaše kanarčke in zlate ribice, varujem otroke, pse in druge domače živali, nosim premog, cepim drva, pomagam v hlevu in na polju, kopljem greznice, jarke, v zimskem času kidam sneg. Cenjene ponudbe pod »Moje delo — vaš uspeh«. Kljub vsemu sem optimist, vidim neke možnosti za prehod g bolj radikalne reforme, posebn zdaj, ko narašča zavest o kr»^ socialističnih držav in ko so Sovjetski zvezi začeli s Per stroj ko. »Ali ne ostaja nevarnost WoWj različnih republiških politi^"' elit, kajti elite imajo različne 0 Ije?« ^ To je zamotano vprašanje. B^jg se lahko med seboj blokirajo, se zdaj že dogaja, kar nam dO**! zujejo procesi ob ustreznih spf membah in ob politiki ZJ5"nj Glavni problem Jugoslavije J odnos med razvitimi in neraZja tirni. Nerazviti težijo k temu, si s pomočjo prerazporeditve n j cionalnega dohodka zagotovi) raz' V13' \ ■ki preživetja. Mehanizem pre delitve pa je v rokah zvezne de, ki naj bi jemala tam, kJerjg. nekaj več in to pravično raz0 i ljevala med nerazvitimi. To }■ problematično, ker so nerazV (J* v večini. Razvita je še edino & | ^ venija, če odmislimo otočke r k vitosti v Hrvaški, Srbiji itd- j L razviti so tako v veliki veC'hg- T razviti pa nimajo skorajda no L ne politične moči. V ustavnih spremembah J6.^!^ sen trend k centralizaciji, j41**^6 prinesla prevlado nerazvitem ^ dela Jugoslavije. To dedjstvo J. premalo prisotno pri ekono stih, ki mislijo »jugoslovansk^s,, kot npr. Horvat. Horvat trdJ-j, h je vprašanje razvitosti-nera^j J J tosti manj važno, kajti glam '*i problem je po njegovem mne .e Sl zaostajanje celotne JugoslavL \ zato pravi Horvat, potrebuje^ ± takšno centralno ekonomsko K\ litiko, ki bo v celotni Jugosla g \\k pospešila gospodarski razvo> .J^ to trditvijo se le deloma s^fc njam. Horvat ne upošteva- K prepad med razvitimi in ne ^ ht vitimi ni tako majhen, da D E t ga dalo premostiti s cent*- jj, n vodeno tržno ekonomsko ko. To dejstvo narekuje °T^g,r^l čno uvajanje tržnega g°sP<^jti'' *j stva v nerazvitih, kot v ^ \ delih Jugoslavije. Ne trdim, ^ i0 nerazvitih delih ni mogoče v \ -j.:__________i___i. če v\ 9 X sti tržnega gospodarstva, ^ qc \ razlike in uporabiti tem uspeli napr. v Turčiji >n čiji. Toda potrebno je upostf, Zl>^ ff strategije za različne poB°^jflB Sloveniji bi lahko uvedi' gospodarstvo skorajda £eZ * t? drugod pa bi potrebovali v S £!!gjll25:aprila 1988 ^Jl^Jskih brodar j 13. STRAN GLAS ev 'aJprej graditev, potlej jadranje v r4 12. aprila - Člani Brodarskega društva v Kranju sami grach- * jadrnice in zadnja leta predvsem deske za jadranje. Graditeljske -{"užitku na kopnem se na vodnih valovih pridružijo športni cilji, f> l»n nekateri zelo uspešno uresničujejo tudi kot tekmovalci. Začetek Brodarskega društva v • 'an]u sega v 1957. leto, ko so se v iW ZQruževali navdušenci ža ve-& s kajaki in kanuji. Po treh 1 Mletjih dela je zanimanje za to javnost zamrlo, vendar sta med-^ oživela jadralni klub in klub [Lri cev ua deskah. Predvsem Cy so sedaj jedro društva, v prem deluje nekaj prek 50 čla- "N.e dale k0t Tr5 naza]smo ime,i tudi ,redsedni?°JČlimo<' Pripoveduje »lovi? drustva Vladimir Ari->iloVeiiKn [azlaga: "Med njimi je tgradni° »*jakašev, ki so zaradi H zalit; , ldrocentrale Mavčiče oje Vg, kanjona Zarice izgubili mstj| s,asko vadišče. Večina je nska J? dejavnost, le še vete-t&tnik ♦ u,pa uspešno vztraja na Sikov •lnovaniih- Malo je tudi m nr . Jadrnic; ta plovila so se-I o« • .ga cel° za samogradite-^Uba Pajo Pa č,ani VVindsurfing Sim • j° Se preJ ukvarjali s kla-kia'i]adranjem na deskah v D ln se zadnja leta vse bolj Fr*nhi° *a^° imenovanemu fun NneiU' t0 Je Jadranju z desko v *teri vetru- Razen tega se ne-Nw^navdušujejo za popularni •%«r "Oard, vijuganje na snegu s Ena u^ko." ^je^ stainin dejavnosti dru-'il.fi sP°dbujanje izgradnje plo-v sedaj poteka tečaj za gra- ditelje jadralnih fun desk, med katerim svetujejo dvema graditeljema na domu, kako nadaljevati z delom. Tudi vse druge tovrstne • deske so si člani doslej izdelali sami. Dvema članoma je v preteklosti uspelo zgraditi po originalnih načrtih tekmovalni jadrnici do 5 metrov velikosti, nekateri pa že dolgo sestavljajo večje plovilo, ki bo morda zajadralo po morju še letos. "Društvo nima denarja za nakup skupne opreme," pojasnjuje sogovornik, "zato je edini izhod samograditeljstvo. Razen tega ta oprema hitro zastari, zato je bolje izdelovati plovila po lastnih željah oziroma potrebah. V preteklosti so razvijali tudi modelarstvo med osnovnošolci. Za svojo ustvarjalnost na tem področju so si prislužili leta 1983 srebrno plaketo Zveze organizacij za tehnično kulturo Jugoslavije." Kianjskj brodarji, med katerimi je več članov i/, drugih gorenjskih občin, namenjajo veliko svojega časa za razna strokovna predavanja, skupne treninge in udeležbo na tekmovanjih. Dve dvočlanski posadki (Arizanovič — Gabron in Vodopivec — Vodopivec) uspešno nastopata z jadrnicama v internacionalnem razredu Fireball in se uvrščata v slovenski oziroma jugoslovanski vrh. Trije njihovi tekmovalci v fun jadranju dosegajo vrhunske rezultate v državnem merilu. Uspehov bi najbrž bilo še več, če bi društvo imelo več denarja za podpiranje dobrih jadralcev. Vožnje na treninge in tekmovanja na l morju so namreč predrage za posameznikov žep. Ob denarni stiski je za brodarje trenutno najbolj pereče vprašanje, kje se bodo sestajali in dogovarjali za delo po rušenju stavb ob kranjski gimnaziji, kjer imajo sedaj svoj društveni prostor. Na srečo so vajeni, da se z graditeljstvom ukvarjajo po domačih dvoriščih in se z zgrajenimi plovili podajajo k morju nabirat športne užitke po lastni iznajdljivosti. Sicer pa niso edini cilj njihove dejavnosti tekmovalni dosežki, ampak obenem*— in predvsem — sprostitev v naravi in razvedrilo v njim mikavni družbi. s. Saje Hj^koDudič bo predaval o Filipinih Vidiš nekaj in hočeš naprej Jj°*» Loka, 12. aprila — Duško Dudič je bil sin? tistm mladih radovednežev, ki v študentih"1 letih med počitnicami ni vzdržal doma. ^°te| je videti Evropo, pa Bližnji vzhod in še j arsikaj. Eden od izletov v Sirijo pa je odločil, činT n°tel P°gledati, kako je drugje po svetu, stal d'*e od evropske civilizacije. Tako je po-J?,, Popotnik, letošnjo zimo pa se je vrnil s TO,,etne poti po Aziji. Praviš, da si s svojega zadnjega potovanja prinesel več kot 2500 fotografij, da pa boš na prvih predavanjih predstavil le Filipine. "Za predstavitev Filipinov sem se odločil zato, ker je o Mihkro-u tamkajš-s'kaj reS rnoM°'-'e Povedati in pokazati mar- je 2J 2animivega. Ce omenim tropsko bujno rast-sade^8rornriim številom najrazličnejših tropskih "Sam sem začel s krajšimi, nekajtedenskimi izleti, ki so bili dobra priprava na večmesečne poti. Potoval sem na avtoštop, z vlaki, z avtobusi. Seveda je marsikatera nevarnost na poti, saj ponekod razgrajajo nočne bande, ki oropajo šoferja in seveda tudi tistega, ki se pelje z njim, še posebno, če je tujec. Kajti tujci smo v očeh domačinov na primer v Turčiji, vedno bogataši. "Zanimive" so tudi poti z vlakom po Aziji, ki se po zanemarjenosti in prenatrpanosti še zdaleč ne morejo primerjati z našimi, kajti tamkajšnji ljudje potujejo le enkrat ali dvakrat v življenju in takrat s seboj peljejo vso družino, številne sorodnike, domače in udomačene živali. Pljuvanje, čiščenje nosu v "prostem alpskem slogu" in podobno pa je tdi običajno. Včasih si po nekaj urah na takem vlaku že pošteno utrujen, vendar pa je po drugi strani vsaka taka pot zanimiva. Tako spoznaš življenje ljudi." Duško Dudič pripravlja v Skofji Loki predavanje o Filipinih v torek, 19. aprila, ob 20. uri v Loškem odru na Spodnjem trgu. predprodaja vstopnic je v agenciji Kompas v škofjeloški Nami. Na vprašanja o svojih poteh pa bo odgovarjal na radiu Žiri v nedeljo, 17. aprila, ob 10. do 11. ure. ---------• i "—-■—•■i r"~r**"j~' ——, tl*tli ' ramrjutane in številnih drugih pa morda zHčriZe-° zanimiv način življenja, številna najra-k0v prevozna sredstva, je to le nekaj vzro-rije„ °'eg tega pa je bil to zaključek mojega zad-ten a Potovanja in navadno si po utrujajočih poli) Seaa izberem zadnji kotiček, tam zberem vtise s pr }udi odpočijem za vrnitev domov. Seveda pa ^ojih VanJ' o Filipinih ne bo konec predavanj o ^aže p.oten- saJ se že pripravljam, da jeseni po- rn še številne druge zanimive države." Ustava^adn° se mladi, ki hočejo pogledati svet, Ha v X?' ko pomislijo na negotove poti po svetu, t>a ka stroške, na številne nevarnosti. Drugi Potujete in vas nihče ne more ustaviti. od ananasov, banan, papaje, duriana, Potoval si po Pakistanu, Nepalu, Tajski, Maleziji, Kitajski, Tibetu in še marsikje. O mnogih poteh si že pisal reportaže v revijah, zanimive eksotične reportaže v Avto magazinu. Kakšni pa so načrti? "Seveda sme videl mnoge dežele in vsaka je po svoje zanimiva. Indija je na primer dežela, ki vedno znova vleče, kjer je življenje tako pestro, da vedno vidiš kaj novega. Pakistan je na primer fantastičen zaradi spoznavanja življenja domačinov, ki uspejo preživeti v skoraj nemogočih razmerah, kar pa se tiče enkratne tropske narave pa SO posebnost Filipini. Seveda sern o mnogih poteh že imel objavljene reportaže, potopise v časopisih in tudi predavanj. Zanima me fotografija in na koncu vsake poti že nova pot. Zato bom še potoval in mislim tudi na pisanje knjige." V. Stanovnik Foto: (J. Sinik Jože Eljon petkov p©rtret Zadovoljen je ugotavljal, da je bil minuli petek odziv na krvodajalsko akcijo na Primsko-vem pri Kranju precej boljši kot lani. Se bolj srečen je bil, ko je bila potem v soboto popoldne tako rekoč do zadnjega kotička polna dvorana zadružnega doma na Primskovem na srečanju upokojencev in ostarelih krajanov iz krajevne skupnosti. In v takšnem prijetnem razpoloženju sva se pogovarjala ta teden v ponedeljek, prav na njegovo 49. rojstni dan, in sicer o tem, kar mu pomeni veselje, delo in ves prosti čas. Jože Eljon, doma s Primskovega, iz družine, kjer je bilo pet otrok, že kar kakšnih deset let dela v organizaciji Rdečega križa. Na Primskovem je predsednik že deveto leto in ko je bil lani jeseni izvoljen za predsednika občinske organizacije Rdečega križa v Kranju, so se v organizaciji oziroma v odboru na Primskovem šele potem strinjali, da lahko prevzame to dolžnost, ko je prišla potrditev, da bo še naprej predsednik tudi na Primskovem. Pravi, da ima čudovit odbor, da pri njih vsak dogovor pomeni obvezo, vsaka obveza pa je potem tudi uresničena. Tako je bilo tudi ob zadnjem srečanju upokojencev in ostarelih krajanov. Nič koliko čestitk in pohval sta dobila Jože in odbor. Ce ne bi bilo Jožeta, tega ne bi zmogli in naredili, pravijo člani odbora. Sam pa v svoji zavzetosti in želji, da starejši ljudje ne bi bili zgolj in samo osamljeni ne pozabi še posebej poudariti, da je uspelo srečanje zasluga vseh, ki so se zavzeli, da srečanje bo in da uspe in da mednje sodi tudi veliko razumevanje odgovornih v delovni organizaciji Petrol, kjer je že skoraj 20 let zaposlen, in da velja zahvala tudi sredstvom javnega obveščanja, kot so radio, televizija in tisk. Rad ima stare ljudi, saj, kot pravi, bo vesel, če bo tudi sam enkrat deležen takšne pozornosti. Sovraži polovičarstvo in tarnanje. Ko je začel delati v organizaciji Rdečega križa, je sklenil, da bo pri tem delu cel človek. Zato je pustil delo v nogometnem klubu; čeprav je imel nogomet tudi vedno rad. Ce kaj, potem ga najbolj moti opravičevanje o preobremenjenosti zaradi funkcij. Vsak ima toliko funkcij, kolikor jih (rad) sprejme, opravlja največkrat dobro samo eno. In odveč je tarnanje, da ni denarja, da se ne da. Nikdar še nismo ugotavljali, da je denarja preveč, prej bi lahko rekel, da še zdaleč danes ni tako hudo, da bi lahko zgolj in samo tarnali. Zadovoljen nad sobotnim srečanjem na Primskovem pa hkrati ugotavlja, da je letošnji uspeh velika obveza za naslednje leto. Zato bodo o šestem srečanju začeli razmišljati že zdaj. A. Žalar 40 let Doma oskrbovancev v Preddvoru Turn postaja drugi dom Preddvor, aprila — Preddvorski dom ostarelih se še vedno ni docela znebil zloglasnega slovesa, ki se ga je držal dolga leta. Zlovešči Turn je v zavesti starejših ljudi, ki se odločijo jesen življenja prebiti v domu upokojencev, živel kot poslednja postaja pred smrtjo. Današnji živahni utrip in vrvenje vsakdanjika v prisojnih Potočah pa postavljata na laž prepričanje o otopelem in vdanem čakanju na smrt. Turnograjski zidovi imajo dandanašnji vsebino, ki starost dela prijetno in smiselno. Preddvorski Turn s pred 12 leti dozidanim novim delom v sončnem dnevu razgleduje daleč po okolici. Letos minevajo štiri desetletja, kar je v njem dom starostnikov. Skromne razmere, v katerih so začeli s to dejavnostjo, ko je med grajskimi zidovi stalo 40 skromnih postelj in je bila na dvorišču ena sama vodna pipa, so ga za prihodnja desetletja zaznamovali kot hiralnico. Stari grad so vsa leta obnavljali, da bi bile življenjske razmere starih ljudi v njem vredne človeka, vendar dom šele zadnja leta spet pridobiva svoje dobro ime. Ker se stara stavba z le 60 ležišči pred poldrugim desetletjem ni več splačala, so začeli zidati novo. Ko je ob častitljivem starcu Turnu zrastel gizdavi novi "hotel", sta soseda lahko sprejela 130 gostov. Standard je bil že tedaj neprimerno boljši, zadnjih pet let, kar zavestno vlagajo v kvalitetnejše življenje starejših, pa postaja že kar zavidljiv. V starem gradu, kjer prebivajo v glavnem bolni in nepokretni, je tako kot v solidni bolnišnici, novega pa so dopolnili s prijetnimi prostori za delovno in fizioterapijo, ambulanto, delavnico... 150 oskrbovancem, kolikor jih povprečno dnevno živi v preddvor-skem domu, življenje teče polno in razgibano. Čeprav tudi za ta dom velja, da ga vse bolj polnijo bolni in onemogli in da so aktivni in zdravi starostniki v manjšini, skušajo obojim vliti občutek, da so še vedno koristni, ne pa v breme sebi in drugim. Pridnim nikoli ne zmanjka zasposlitve: delovna tera-pevtka Irma Rehberger jih zbira pri ročnih delih. Iz spretnih rok prihajajo okrasni in uporabni predmeti, od tapiserij, pletenin, žebljank, semenk, lični gorenjski kozolci in podobnih spominkov. V mizarski delavnici, kjer delo lajšata tudi dva stroja, nastajajo na-miznoteniški loparji, občasno pa starostniki opravljajo tudi kooperantska dela za delovne organizacije in zasebnike. Spet druge zaposlijo pri hišnih opravilih, v pral- nici in šivalnici, in tretje na vrtu. Nekatere, bolj vajene duhovnih aktivnosti, pritegujeta knjiga m glasba, medtem ko so nekateri še vedno dovolj gibčni za balinanje ali biljard, kjer se vrstijo tudi številna tekmovanja z nagradami in odlikovanji. Vsem dobrodošli so izleti. Odkar se preddvorski dom ukvarja tudi z vrtom in hlevom (najbolj po zaslugi podjetnega direktorja Petra Starca, ki mu ne zmanjka idej), imajo svoje veselje tudi tisti oskrbovanci, ki so v aktivnem delu kmetovali. Na vrtu. ki se razteza pod gradom, tako pridelajo veliko zelenjave za domačo kuhinjo. Zaživela pa je tudi prireja svinj, tako da se na zimo kot že lani znova obetajo koline. Jesen življenja ima v preddvor-skem domu nedvomno več sončnih kot turobnih dni, nakar kažejo vedri obrazi in zaposlene roke starostnikov, ki ta čas hitijo, da bi čimprej dokončali izdelke za razstavo ob jubileju. D z 2lebir ^zni svet rekel da, finančni botri še ne Po zadružno posestvo v Strahinju postala šolska učna delavnica? •*nU3 [l^v ^aPr'la — Vsaka srednja šola mora imeti za praktični pouk jNUcj ,i ltl. oo'je opremljene učne delavnice. Medtem ko imajo Ikt ml "Z010* syojo tkalnico, predilnico, šivalnico, je učencem I j° Pose^ .ske in kmetijske šole v Cirčah učna delavnica kme-ijjja p| zbjVo jn mlekarna. Kmetijski del šole se prav zdaj potegu-kj?* de|av ."""žno posestvo v Strahinju pri Naklem postala šolska En '*Pol lC't' k' zaživela kot vzorna družinska kmetija. S tem let'h tUt'' osnovn' pogoj /u trajno verifikacijo, ki je bila v vljeno. zaradi želje Ljubljančanov po lastni kmetijski šoli že IV že "a °a kocko. ter^SrkmOV,iGnt?m dveletnem iP>rn Lt?f'jstva imajo učenci Lh>t£tn,ku Sest in v drugem metno prikladno tudi za učence z ljubljanskega konca. Posestvo nameravamo urediti kot v/.orno družinsko kmetijo z gospodarjema, mladim zakonskim parom, ki bi se vrasla na posestvu, bdela nad njim in učenci na praksi. Po načrtu bi letos posestvo prevzeli, naslednja leta pa obnovili oziroma dogradili objekte. Ob starem hlevu bi posta- Praktičnega pouki 'etnem programu i na tri »ikih, štiriletnem eh i \n p° šest ur v nasled c ietr>i" spremembami, k>>&fovnasiednjih" so !n- z£^H° leto P° tri ur(> ti'H *la ražp!!.Za. dveletno in tnlet ur praktičnega zeVa ^kk^ p< Sav'čhi v POSestvu razum 1 j iva «Ha. 5yiva tudi s t,, plati. •astnem šolskem kJSk "C1 opravljajo prakti-*rJ>ih il bornih zasebnih N' >iskL*etliah na °*J«n de-°br«tih ^nekaterih družbe-»VZ.K Gorenjske," je dejal ravnatelj Srednje mlekarske in kmetijske šole Štefan Oštir. "Ce posestva v Strahinju ne dobimo za najem niso preveč ogreti, ker dva gospodarja nikoli nista dobra bomo pač obsojeni na gostovanji' še naprej, pa tudi sicer ne bi radi pretrgali niti sodelovanja; za naše učence, ki so večinoma kmečki otroci, je dobro, da primerjajo VZOmo kmetijo /. domačo in jo nato skušajo podobno urediti." "Za trajno verifikacijo šole je posestvo Temeljne zadružne organizacije Naklo v Strahinju enkratna priložnost, ki je ne smemo izpustiti iz rok," jo nadulcjvul Štefan OStri. "Je primerno veliko, /. delom gozda, zemlja je tlobra, leži nekako sredi Gorenjske in je pro- Šola v Cirčah nadaljuje tradicijo znane poljske kmetijske šole. ki je delovala od 1939. do 1907. leta in imela v Poljčah tudi svoje posestvo. Do leta 1981, ko so gorenjski kmetijci uresničili zahtevo po ponovni uvedbi izobraževanja za to stroko, so se redki mladi Gorenjci odločali za kmetijsko šolo na Grmu, v Šentjurju ali Mati" boru. Do leta 1984 je vpis v kranjsko šolo stalno naraščal, potem pa je začel upadati zaradi zmanjšanega obsega naložb v kmetijstvo in drugih težav, ki panogo spravljaj«) v vse slabši polo/aj. Trenutno imajo v kmetijski šoli v Cirčah močan oddelek mladine, medtem ko je 24 odraslih prav pred kratkim končalo prvi letnik. vili hlev za vse kategorije goveje živine in nekaj ovac. stari hlev pa preuredili za šolske namene, delavnice in specialne učilnice za strojništvo, mizarstvo, gospodinjstvo, bivalne prostore /a učence, ki bodo na praktičnem pouku ua posestvu." Šolsko posestvo bi na ta način postopoma /raslo v središče kmetijskega i/.obra/ev anja /a alpski m predalpski dol Slovenijo /a mladi no in odraslo, na njem bi stažirali absolventi Iiiotehniške f.ikultolo. ob sodelovanju strokov lijakov Biotehniško fakultete. Kmetijsko i;a inštituta Slovenije. Semenarno m drugih organizacij pa bi pose stvo lahko postalo tudi pomembno razvojno raziskovalno mesto Zadružni svet Temeljno zadružno organizacijo \aklo soglaša, da posestvo dobi šola. /.daj šola počasi [Milni finančno vrečo, v katero mora nabrati 2(i0 milijonov dinar jev . kolikor so vredni neodpisani gradbeni objekti in oprema tuj renjski dolož bi bil 130 milijonov dinarjev, ravno (oljki* bi po ključu števila učencev v šoli dobili še . ljubljanske:;.! konca oziroma t/, re publiko. Direktor Temeljno /.adru/nO or !;ani.\acijo \aklo Valentin Cankar je povedal, da mlečna proi.v odnja na posesiv u v Siralunjii ni akn inulativna, zato tudi ni denarja /a obnovo slUVb m nove siioje. \iti sam niti člani .aih u.'-iu,:;a sveta, med katerimi so očetje učencev kmetijske šolo. no nasprotujejo prizadevanjem .a prodajo posestva v šolsko roko. Meni pa. da bi tudi trajni najemni odnos no bil na odmot. O prenosu lasmino se dru/ni svet še ni t.rokoL "Posestvo v Strahinju ima okrog 50 hektarov obdelovalne zemlje, na kateri zdaj kolobarimo pšenico, oljno ogrščico. silazno koruzo, največ pa je travnikov. Gozda je približno dvajset hektarov. V hlev je bilo konec leta t>8 krav svetloli-saste pasme. 25 brejih telio in 77 mlade živine. Zaposlenih je osem ljudi, ki ne bi smeli ostali na cesti. Nekaj jih bomo obdržali v zadrugi, nekatere ho tudi šola še rabila na posestvu." Na prvi pogled so .di. da posebnih .adivkov ni. m da bo nedono sni' posestvo v Strahinju lahko prošlo pod streho Sredine mlekar ske m kmetijsko šolo v v. uč.ih Za druga bi se s tem znebila skrbi (kot verno', ima posestvo samo še TOK v PoljčahV šola pa pridobila lozko pričakovane učne delavnico 11. .lolov čan uredništvo tel. 21860 'Esss^jgiEncajmS 14. stran Petek, 15. aprila 1988 Začela se je kolesarska sezona Kolesarji Save z visokimi cilji Kranj, 13. aprila — Že po tradiciji se v Jugoslaviji kolesarska sezona začne v Poreču, kjer kolesarji vadijo in tu so prve dirke za pokal Poreške riviere. Na prvih zimskih in pomladanskih pripravah v Poreču so tudi kolesarji Save iz Kranja. Kakšne načrte imajo za letošnjo sezono, sta povedala glavni trener Bojan Udovič in trener mladincev Matjaž Zevnik. Jugoslovanski kolesarji so Dokazali svoje sposobnosti že na mednarodnih dirkah v Avstriji, Franciji in Italiji. Med njimi so tekmovali tudi člani in mladinci Save iz Kranja. Kot sta nam povedala oba trenerja, glavni in mladinski, imajo za letošnjo sezono dobro zastavljene cilje. Bojan Udovič, glavni trener: »Sezona se je začela v Poreču. Bilo je že tudi nekaj enodnevnih dirk v Avstriji, Franciji in Italiji, kjer so nastopili Savčani kot reprezentanca. Vozili so Polanc, Pagon, Žumer, Ječnik, Ga-lof in Ahačič. Od članov ni nastopil le Tajh-majster, medtem ko je Janez Lampič presedlal med kolesarje Roga iz Ljubljane. Priprave smo začeli v Poreču po določenih načrtih. Na vseh dosedanjih dirkah je bil v ospredju Marko Polanc, ki si hoče z uspehi spet pridobiti mesto v reprezentanci. Tega je izgubil zaradi naših birokratskih poti lani po svetovnem prvenstvu v Avstriji. Gladko so ga črtali iz reprezentance. Odkritje letošnje sezone je Benjamim Žumer, ki obeta, da bo dober kolesar. Aleš Pagon in Tajhmajster ostajata olimpijska kandidata. Čudim se, da zvezni kapetan Cvitko Bilič v nobeno reprezentanco ni vključil Boruta Ječnika in Aleša Galofa, ki sta bila steber mladinske reprezentance. Cilji članske vrste so znani: čimboljše uvrstitve na domačih in mednarodnih dirkah.« Matjaž Zevnik, poklicni trener kolesarjev pri ZTKO Kranj: »Po Bojanu Udoviču sem prevzel izbor obetajočih mladincev: od mlajših do starejših. Prej sem bil pomočnik Bojana, ki je treniral mladinsko vrsto. V selekciji starejših mladincev imam: Cvijetičani-na, Tadeja Žumra, Sovinca, Sajovca, Ber-toncelja, Drinovca, Petermana, Muhmutovi-ča, ki sta prišla iz vrst Bleda in mlajše mladince. To so: Pilar, Krišelj, Poljanec, Komar in Pire. Enako kot člani so tudi mladinci imeli priprave po naprej določenih načrtih. Za to sezono so vadili in nabirali kilometre v Poreču. Glavni poudarek priprav je bil pridobivanje tehnike vožnje in ravnanje s kolesi. S starejšimi mladinci smo trenirali tudi med vikendi v Poreču in se udeleževali članskih dirk. Na teh dirkah je največ pokazal Braco Cvijetičanin, ki je tudi kandidat za mladinsko reprezentanco. Glavni cilj mladincev je, da na cestnih dirkah in dirkah na stezi dosežejo čim boljše uvrstitve.« D. Humer Pionirski košarkarski festival za pokal Šumi Gorenjke dobile finale Kranj, 13. aprila — Hrastnik je gostil štiri najboljše ekipe ko-šarkaric v kategoriji starejših pionirk na letošnjem dvaindvajsetem republiškem festivalu za pokal Šumi. V tem finalnem nastopu so nastopile košarkarice Domžale Kamnik, Ljubljana Bežigrad, Sava Commerce Odeja Gorenjska in Zasavje. Za ekipo starejših pionirk Gorenjske so igrale mlade košarkarice Odeje iz Škofje Loke in Sava Commerce iz. Kranja, ki so v boju za prvo mesto visoko premagale ekipo Domžal Kamnika. Igrale so: Žnidar, Kržišnik, Mohorič, Frakel, Cegnar, Luskovec, Troha, Čermožnik, Podrekar, Omejc, Gerbajs, Brlič. Za najboljšo igralko je bila izbrana Mateja Kržišnik, ki je bila z 42 koši tudi najboljša stelka turnirja. Igrala je za ekipo Sava Commerce Odeja Gorenjska. Izidi — polfinale — Zasavje : Domžale Kamnik 32 : 34 (8 : 22), Sava Commerce Odeja Gorenjska : Ljubljana Bežigrad 45 : 42 (28 : 20), za tretje mesto — Ljubljana Bežigrad : Zasavje 82 : 21 (45 : 10), za prvo mesto — Sava Commerce Odeja Gorenjska : Domžale Kamnik 77 : 47 (26 : 27). D. H. V torek v Tržiču Memorial Boruta Berganta Tržič, 13. aprila — V torek, 19. aprila, ob 16. uri bo v Tržiču začetek III. memoriala Boruta Berganta, ki se je smrtno ponesrečil med plezanjem v Himalaji. Pokrovitelj tekmovanja bo prvič Gorenjski glas iz Kranja. Tekmovanje bo obsegalo: članski tek dveh kategorij (do in nad 35 let) na 10 kilometrov, tek članic do in nad 30 let na 5 kilometrov, tek mladincev na tri kilometre in tek mladink na 1500 metrov. V tekmovanje bo vključen tudi tek štafet osnovnih šol 3 krat 1000 in 3 krat 600 metrov. Slovesna otvoritev tekmovanja bo ob 15,45 glavni, članski tek pa bo predvidoma na sporedu ob 17,30. Pred tem bodo starti v ostalih kategorijah. Organizatorji pripravljajo za najboljše častna priznanja, za najhitrejšega na najdaljši progi poseben pokal in praktične nagrade. Vsak tekač bo dobil spominsko značko, prijave pa bodo sprejemali še v torek do 12. ure na TKS Tržič, Bračičeva 4 ali po telefonu 50-342. Pri-javnine ni. Garderobe bodo v gasilskem domu, dvig startnih številk pa bo v stolpnici blizu starta. J. K. V Škof j i Loki Tek in pohod po poteh spominov NOV Škofja Loka, 9. aprila — Zveza telesnokulturnih organizacij družbenopolitične organizacije in Partizanova sekcija za teke o ja Loka prirejajo v nedeljo, 17. aprila ob 10. uri s startom na n 8 metnem igrišču vojašnice v Groharjevem naselju tek po poteh PJj_ minov NOV. Proga bo dolga 15 kilometrov in bo potekala od voja ce do Moškrina in naprej na Križno goro, kjer bo 716 metrov vis ^ tudi glavna okrepčevalnica. Proga se nato obrne proti Crngrob nazaj do cilja, ki bo v vojašnici. Proga je zahtevnejša in ji bodo le dobro pripravljeni tekmovalci. Razdeljeni bodo v štiri s*81*08^ skupine: dve ženski in dve moški. Ženske v do in nad 30 let, nio pa v do in nad 40 let. Organizatorji vabijo na tek tudi starejše pi° ^ je in pionirke, letnik 1971 do 1974 in mlajše pionirje in pioni^fv^ tnik 1975 in mlajše. Proga bo zanje dolga tri kilometre. Prijave p sprejemali eno uro pred startom. Za odrasle je startnina 1000 di jev, pionirji in mladinci do 18 let pa ne plačajo startnine. . ^ Poskrbljeno bo tudi za tiste, ki radi hodijo. Zanje bo organiz* po tekaški progi pohod po poteh spominov NOV. Pohodniki d g startali med 8. in 10. uro. Udeleženci bodo dobili na startu kupon,^ katerim se bodo izkazali na cilju in prejeli priponko. Pohod je za larje tudi priložnost pridobiti športno značko. Pohod in tek bosta ganizirana v vsakem vremenu. , ^ar M. Kalani Letna konferenca VK Triglav iz Kranja Želijo v prvo ligo Kranj, 13. aprila — Na redni letni konferenci so zborovali vaterpolisti Triglava iz Kranja. Glavni podpornik tega kluba je Ikos iz Kranja. Znane so uvrstitve članskega moštva v lanski sezoni. V drugi zvezni ligi so bili drugi. Prvak je bila Opatija. Člansko moštvo je osvojilo tudi vse republiške naslove. Na mednarodni sceni so dobro igrali na turnirjih na Madžarskem in na Nizozemskem. Na Madžarskem so bili na močnem mednarodnem turnirju prvi. Trener moštva bo tudi v letošnji sezoni Zagrebčan Mladen Kuštrak. V letošnji sezoni ima na skrbi spet mlado člansko moštvo, kjer igrajo in se kalijo mladinci in najboljši kadeti. Sicer je klub zapustil Dru-žeič, ki je odšel nazaj v Zagreb. Iz Zagreba je prišel nov igralec: Merinič. Ostal je tudi Jambrovič. Stanešič je odšel nazaj v Koper. Iz članskega moštva so v JLA odšli Koder, Čadež in Grabeč, vrnil se je Marko Brinovec. Cilj članskega moštva je, da bi bili prvaki druge zvezne lige. Če jim bo to uspelo, bodo igrali v prvi A zvezni ligi, če pa jim ne uspe, bodo v jesenski sezoni 1988-89 igrali v novi B prvi zvezni ligi. Trener pionirjev in kadetov je Rado Čermelj, medtem ko je Tomo Balderman predsednik strokovnega sveta. Rado Čermelj vodi tudi pionirsko vaterpolsko šolo. Njegov cilj je, da pridobi čimveč pionirjev. Načrt za pionirje je mesto med prvimi v Sloveniji in s tem imajo tudi z ekipo kadetov lepe možnosti, da svoje sposobnosti pokažejo tudi v zveznih tekmovanjih. Po besedah predsednika kluba Iztoka Kra.šovca sklepamo, da je v izvršnem odboru kluba preveč tistih, ki jih ni niti na seje, kaj da bi še več pomagali klubu. Še večja pozornost bo usmerjena v sodelovanju s starši pionirjev, kadetov in mladincev. Zahvaljujejo se za pomoč Ikosu in upajo, da jim bodo še naprej v pomoč, kakor tudi kranjski ZTKO in TKS. Skušali pa bodo po svojih močeh iskati sredstva tudi drugje. Največja želja je, da bi čimprej začeli z izgradnjo novega zimskega pokritega bazena. To ni želja samo va-terpolistov, temveč tudi plavalcev in navdušenih kopalcev, pa delovnih organizacij, ki so združevala sredstva za bazen. ,-- _.. t D. Humer ureja JOŽE KOSNJEK Mihov Smuk Prvak Partizan, Marjanu Podržaju štirje naslovi Kranjska gora, 11. aprila — Kranjska gora ohranja spomin na Miho Ariha, predvojnega planinca, alpinista, smučarja in padlega partizana z vsakoletnim smučarskim tekmovanjem Vršič—Mihov dom. Miha Arih je bil tesni sodelavec Ivana Krivca že od leta 1941, partizan pa je bil od leta 1943. Leta 1944 ga je med prehranjevalno akcijo zverinsko ubil sovaščan v Podkorenu. Nemci so ga skupaj z Ivanom Krivcem in Justinom Uršičem skrivaj zagrebli v Malem Tamarju, po vojni pa so bili vsi trije prekopani na dostojno mesto. Letošnje tekmovanje v organizaciji Planinskega in Smučarskega društva in pod pokroviteljstvom kranjskogorske borčevske organizacije je bilo v slabem vremenu: na startu snežni metež, na cilju pa dež. Slovesen zaključek pa je bil v soncu. Zmagovalcem so podelili kolajne, plakete s Titovim likom in knjige. Zmagali so Jana Košir med cicibankami, Darja Zadnikar med mladinkami, Andrej Kun-stelj med pionirji, Grega Gosar med mladinci, Andrej Gosar med člani I, Janez Kunstelj med člani II, Šekli Janko, dr. Miomir Krstič in iLado Kočevar pa so bili najboljši med veterani. J. K. Triglav peti Kranj, 13. aprila — Mali zimski bazen Vračar v Beogradu je dva dni gostil najboljše plavalne ekipe Jugoslavije, ki so imeli absolutno ekipno državno prvenstvo za zimsko sezono. Ker PK Ljubljana zaradi denarnih težav ni nastopila, je vstopil PK Proleter iz Zrenjanina. Doseženi so bili trije državni rekordi za mladince in starejše pionirje. Naslov državnega prvaka so osvojili plavalci in plavalke Partizana iz Beograda, ki so bili boljši od reškega Primorja, medtem ko so Triglavani osvojili peto mesto. Od Kranjčanov je največje breme padlo na Darjana Petriča. Darjan Petrič je zmagal na 400 in 1500 m kravi in 400 m mešano, bil drugi na 200 m kravi in 200 m mešano ter tretji na 200 m delfin. Marenčič je bil drugi na 400 m kravi, na 800 m kravi pa je bila Jamnikova tretja. Ekipni vrstni red — 1. Partizan (Beograd) 42.337, 2. Primorje (Reka) 42.181, 3. Jadran Ko-teks (Split) 40.373, 4. Mladost Ina Oki (Zagreb) 39.310, 5. Triglav (Kranj) 38.132, 6. Proleter (Zrenjanin) 34.627. D. H. OD TEKME DO TEKME Zarica in Sava vodita — V kranjski članski nogometni ligi so odigrali 14. in 15. kolo. V 14. kolu so igrali Hrastje : Primskovo 0 : 4, Kokrica : Trboje 2 : 2, Grintavec : Visoko 0 : 3, Preddvor : Velesovo 9 : 1, Sava : Podgorje 7 : 0 in Podbrezje : Mavčiče 0 : 2, 15. kolo: Mavčiče : Sava 0 : 1, Podgorje : Preddvor 0 : 7, Velesovo : Hrastje 3 : 1, Primskovo : Grintavec 6:1, Visoko : Kokrica 6:1, Trboje : Zarica 1 : 2 (prekinjeno). Zarica ima 24 točk, Sava 24, Primskovo 23, Kokrica 22 itd. - S. V. Zmaga Ramovša — TVD Partizan Škofja Loka je priredil v soboto v športni dvorani Poden gorenjsko namiznoteniško prvenstvo za posameznike. Nastopili so vsi najboljši igralci v gorenjski namiznoteni-ški ligi. V finalu je Ramovš (Sava) premagal Korenjaka iz Gumarja. Tretji je bil Bec (Gumar), četrti Buh (Jesenice), od petega do osmega mesta pa so se zvrstili Zore (Jesenice), Starman (Kondor-LTH), Rant (Kondor-LTH) in Svoljšak (Kondor-LTH). - J. S. Številna praznična tekmovanja Tržič, 12. aprila — Tržiški sindikat pripravlja praznična tekmovanja v kegljanju, streljanju, balinanju, namiznem tenisu in šahu ter obenem obvešča, da bodo vsa tekmovanja že upoštevana v točkovanju za nov ciklus delavskih športnih iger. Prva tekmovanja bodo na sporedu že prihodnji teden. V ponedeljek, 18. aprila se bo začelo kegljaško tekmovanje in bo trajalo do 21. aprila, vsak dan med pol četrto in deveto uro. Sodelujejo moške in ženske ekipe. Prijave sprejema Drago Koder v BPT, telefon 50-571, ki bo dal natančnejša pojasnila o času tekmovanja posamezne ekipe. V ponedeljek se bo začel na balinišču na Ravnah ob 16. uri tudi turnir dvojic. Prijave sprejema TKS Tržič še v ponedeljek, do 14. ure. V sredo, 20. aprila bo v bifeju Slovenija hitropotezni turnir za člane osnovnih organizacij sindikata. Začel se bo ob 17. uri, prijave pa bodo sprejemali pred začetkom igranja. V četrtek, 21. aprila med 12. in 18. uro bo na strelišču na Cimpru strelsko tekmovanje za moške z vojaško puško in za ženske s polavtomatsko ali malokalibrsko puško. Prijave pred tekmovanjem. V soboto, 23. aprila, ob 8. uri pa bo v telovadnici v Križah namiz-noteniški turnir. Prijave sprejemajo do 22. aprila do 14. ure v pisarni TKS. Razglasitev rezultatov bo 1. maja na proslavi na Brezjah. J. Kikel Bohinjci, vabljeni na udarniško Bohinj, 16. aprila — Organizacijski komite tekaških prireditev za svetovni pokal poziva Bohinjce, predvsem pa člane organizacijskega komiteja, prireditvenega odbora in ostale sodelavce na delovno akcijo na tekaški progi na Dobravi v Bohinjski Bistrici. Na progi je potrebno pobrati kamenje in druge odpadke ter zravnati zemljo. Delovna akcija se ho začela jutri, 16. aprila, ob 7. uri. Zborno mesto je stadion za Becom. Vsak naj prinese s seboj lopato, grablje, kramp in vedro. _ J. K. Šenčur, 13. aprila — Lokostrelski klub Šenčur je bil organizator osmega državnega prvenstva lokostrelcev v disciplini flight in clout. V deževnem vremenu je nastopilo osemintride-set lokostrelcev iz sedmih jugoslovanskih klubov. Kljub temu da je bilo vreme deževno in mrzlo, so bili doseženi kar štirje novi državni rekordi, junak tega prvenstva pa je bil Marjan Podržaj iz LK Šenčur, ki je osvojil štiri državne naslove. Rezultati — člani do 40 let —' flight — 1. Jerkovič (Šenčur) 276,4 m nov državni rekord, 2. Ves st. (Mengeš) 242,2, 3. M. Podržaj (Šenčur) 238,1; do 50 let -1. Rosa (Ankaran) 291, 2. Natlačen (Postojna) 282,2, 3. Jerkovič (Šenčur) 266,7; članice do 40 let - I. I. Rosa (Ankaran) 247, 2. Ksenija Podržaj (Šenčur) 229,8, 3. V. Natlačen (Postojna) 213,6; mladinci: — 1. Batistič (Šenčur) 245, 2. Ves 242,2, 3. Vuga (oba Postojna) 229; compound — člani - 1. M. Podržaj 374, 2. Žumer (oba Šenčur) 338,10, 3. Kavka (Mengeš) 320,5; člani flight loki - 1. M. Podržaj (Šenčur) 352 nov državni rekord), 2. Rot>a (Ankaran) 314,3, 3. S. Natlačen (Postojna) 305; clout - članice - turnirski loki - 1. K. Podržaj (Šenčur) 101, 2. Tomazin (Jesenice) 100; mladinci — turnir lok - 1. Vuga (Mengeš) 113, 2. S. i V- Natlačen (Postojna) 116, * r Rosa (Mengeš) 114; člani compound instinktivno "7 Stanovnik 112 nov državni kord, 2. Krašovec 104, 3. 1. rc- "ŠkrlJ (vsi Lukovica) 93 krogov;; čl*j£ — compound prosto — L *** oV držaj (Šenčur) 150 krogov n državni rekord), 2. Škofic (»J-geš) 131, 3. Mrak (Šenčur) »»jj Večer s športnik1 bo 10. maja Kranj, 14. aprila - cionalna prireditev Najbolj športnik Gorenjske, ki Je L. načrtovana 1. aprila na Je ^ nicah, pa je morala ?®"j?S| odsotnosti večine najboljs športnikov odpasti, bo sed nepreklicno 10. maja v dy01? ni gledališča Toneta Čufarj na Jesenicah. Prireditev or ganizirata Gorenjski glaS 11 ZTKO Jesenice. Pridejo najboljši, z Bojanom KrlZ-jem na čelu, s katerim s"1* se pogovarjali takoj po vT. tvi s turneje na Škotskem > v Španiji (tja so odšli nek*^ ri naši najboljši smučarji) j je svojo udeležbo že Pot t! O prireditvi vas bomo spr° no obveščali. . ,/ i Vabila, obvestila V nedeljo Cilkin pokal na Krvavcu — V nedeljo, 17. apr'' la, ob 10. uri bo na Krvavcu tekmovanje v veleslalomu za Cd" kin pokal. Prijaviti se bo mogoče na dan tekmovanja od P° devetih do desetih v klubskih prostorih Alpskega smučarske* ga kluba Triglav na Krvavcu ali neposredno na startu. — Tržiški smučar* ki dan na Zelenici — SK Tržič organizi' ra v nedeljo, ob 10. uri na Zelenici cicibanov veleslalom i& mlade smučarje od 1. do 3. razreda. Najboljši bodo vključeni v klub. Za cicibansko tekmo bo še veleslalom za člane smučarskega kluba, sodelavce in pomočnike v okviru smučarskega dneva kluba. Organiziran bo poseben prevoz. Avtobus bo op 7,45 odpeljal izpred kriške osnovne šole in se ustavil na tržiški avtobusni postaji in okrog 8. ure še na avtocesti v Bistrici-- J. Kikel Alpinistično predavanje Joža Rozmana — Mladina iz Loma prireja v nedeljo, ob 19. uri v domu družbenih organizacij v Lomu predavanje tržiškega alpinista Joža Rozmana. Prikazan bo tudi film o alpinističnem smučanju Jezerjana Luka Karničarja. — J. Kikel V Tržiču turnir v malem nogometu — Nogometni kij1" Tržič pripravlja veliki turnir v malem nogometu, ki bo v nedeljo, ob 8. uri na igrišču pri osnovni šoli heroja Bračiča v Bistr, ci. Prijave bodo sprejemali pred začetkom turnirja. Prijavni na znaša 30.000 dinarjev. Najboljši bodo prejeli pokale ip praktične nagrade. — J. Kikel . ■ Rokometni spored — V ženski republiški rokometni li» bo jutri, ob 17,30 v športni dvorani Poden v Škofji Loki gorenj ski derbi med Alplesom in Kranjem-Dupljami. Ob 19. uri P bo tekma moške lige Termopol : Sevnica. V II. moški lis"'. J£j jutri, ob 19. uri derbi Peko-Preddvor. V mladinski republis* ligi center bodo igrali Kamnik : Alples jutri, ob 17. uri in ?e\. : Dinos Slovan I jutri, ob 17,30. V nedeljo ob 10. uri bosta te* mi Besnica : Dinos Slovan II in Preddvor : Prule. Mladinke v? do igrale jutri, ob 16,30 Alples : Krim v Železnikih, ob 16,30 ko : Ratitovec in ob 18,30 Polje : Duplje, Kranjčanke Pa nv tekmujejo več. Jutri, ob 9. uri pa bo pri Jenkovi osnovni šoli Kranju drugi turnir za starejše pionirke, starejši pionirji P bodo igrali pri osnovni šoli v Stražišču. — J. Kuhar j Nogometni spored — Triglav, ki je v nedeljo premag doma konkurenta z dna lestvice Izolo z 2 : 1 (strelca Juršič . Gros), igra v nedeljo v Ljubljani s Teol Slovanom. Jesenic** igrajo v nedeljo, ob 16,30 doma z vodilnimi Medvodami, Na k pa gostuje že jutri v Ljubljani pri Svobodi. Mladinci Sa . igrajo v nedeljo, ob 10. uri v Stražišču z Ljubljano. V kranJs j občinski ligi igrajo člani v soboto, ob 17. uri in sicer Zafic . Visoko, Kokrica : Primskovo, Grintavec : Velesovo, PreddvO Mavčiče, Sava : Podbrezje in ob 15,15 Podgorje : Hrastje p deti igrajo jutri, ob 10. uri in sicer Bohinj : Naklo, Jeseni^' Britof, Triglav : Primskovo in Sava : Visoko. Pionirji igraj°'rr tri, ob 15,15 in sicer Naklo : Sava, Mavčiče : Preddvor in z* ca : Kokrica, mladinci pa igrajo v nedeljo, ob 9,30 in sicer hu krica : naklo, Mavčiče : Visoko in Primskovo : Trboje. - K. ČSfo 15. aprila 1988 član^'00 'ahko P°s'u^ate v sredo, 20. aprila, od 16. do 19. ure na valovih Radia Žiri. Gostje oddaje bodo GLAS ica lestvica: Lestvico ureja Nataša Bešter • Majda Arh - Ne glejte fantje za menoj • Andreja Makoter in Don Juan - Govorijo, da bo !?ru9i prstan dal J Big Ben - Adijo Špela 2i"kant^an ^rnode ~ Zapoj še pesem zame, stari mu-5- Ten -6. Gu, Zbogom, mala Sam po par Na glavo si klobuk bom dal 7 . gu - Sam po parku Bazar - 8. Don Juan - O vem, da njena mati joče 9. Agropop - Ne verjemi 10. Nace Junkar - Daleč od doma Novi predlog - Veter - Bela snežinka Tuja lestvica: George Michael — Father Figure Francesco Napoli - Bala, bala Pet Shop Boys — Teli me again Cliff Ricnard — Some people Nana Mouschouri — La moure en heritage 6. Diana Ross - Teli me again 7. Madonna — Over and over 8. Blue svstem — Gangster love 9. Judy Baucher — Can't stav with you tonight 10. Los Lobos - La Bamba Novi predlog: Rick Astley - When I fall in love Glasovnico izrežite in jo v šestih dneh pošljite na naslov: Radio Žiri, Trg osvoboditve 1, 64226 Žiri. Danes je izžrebana Majda Ceferin, Potok 18, 64228 Železniki, ki bo dobila kaseto. Prihodnjič nove nagrade. Poleg kasete bo izžrebanec lahko koristil storitve v Salonu Meta v Škofji Loki! Pusti soncu v srce Skupina Pop design se vedno bolj uveljavlja in postaja znana po svoji prvi kaseti. Veliki promocijski koncert v Ribnici na Dolenjskem. Skupina Pop design obstaja tri leta: fantje so se prvič predstavili v Pop delavnici 86 s pesmijo Čas za sladoled. Bili so uspešni, začeli so še bolj delati in trud ni bil zaman Pred kratkim so pri založbi kaset RTV Ljubljana izdali svojo prvo kaseto, ki se dobro prodaja. • Ali je bilo težko priti do prve kasete? "Takole je bilo," pravijo fantje, "ko smo imeli že nekaj dobrih posnetkov, smo začeli razmišljati, da bi jih izdali na kaseti, toda morali smo poskrbeti še za nekaj novih skladb. Pri tem nam je ogromno pomagal Go-razd Rakovec. Trajalo je približno pol leta. Video reklamo za televizijo smo izdelali sami med malčki v škofjeloškem vrtcu. Večinoma smo sami financirali tudi plakate, nalepke, priponke..." • Kaseti ste dali naslov Pusti soncu v srce. "To je naslovna skladba kasete, ki je priredba nemške evrovi-zijske uspešnice v izvedbi skupine Weend. Vendar pa je na kaseti še nekaj prijetnih pesmic: Nadja, Obriši šminko in ne joči več, Rdeč balon, Kmečka pesem in pa seveda Lena, k: je bila tudi na lestvici STOP POPS 20." • Kako je s promocijskimi koncerti? "Zelo veliko igramo po plesih. Veliki promocijski koncert pripravljamo 15. aprila v Ribnici na Dolenjskem. Naši gostje bodo DON JUAN, Randez-Vous, ansambel Franca Miheliča, napo-^ vedovalec bo Marjan Kralj, sodelovali bodo tudi igralka Polona Vetrih, Barbara Jerman, nastopila bo plesna skupina, obeta se tudi modna revija." • Najbrž dobite kar veliko 'pošte. Odgovarjate na pisma? "Pošte dobimo precej, posebno zdaj, ko je izšla kaseta. Odgovorimo na vsako pismo in priložimo fotografijo, zato ker menimo, da so tisti, ki nam pišejo, naši prijatelji, ki nas tudi radi poslušajo. Še naprej se bomo potrudili in odpisali vsakomur, ki nam bo pisal na naslov: Damjan Tomažin, Predoslje 154, Kranj. Nataša Bešter stopnice prodaja Kompas Bled Ansambel Štajerskih 7 Tudi lotrso ~____:_:-_»,_-,.:,...:_._._- r,. , ...... # Se u °-' 'et°s organizira Alpski kvintet na Bledu aipski večer, na katerem 2a ..°d° predstavili številni kvalitetni narodnozabavni ansambli. Za organi-l^j '|° Prireditve skrbita prireditelj Stane Knific in vodja ansambla Alpski Pra? **°*e slonic, ki bosta poskrbela, da bo 14. maja na Bledu zares ljubiteljev dobre narodnozabavne glasbe. fQ?^0krovitelji prireditve so: Peko Tržič, Elektrotehna Ljubljana, Emona &oh ^'ODUS Ljubljana, Astra Blagovnica Kranj, Kmetijska zadruga Brda ^ J|0V0, Radio Ljubljana, Modrina Kranj, Solton, Kompas Bled in Gorenjci Predprodaja vstopnic bo od 25. aprila dalje v poslovalnici Kompasa na M™> telefon 77-235 in 77-245. Ansambel Mihe Dovžana v svojih 29 letih delovanja je an-JJbel Mihe Dovžana posnel 41 £°sč in kaset, samostojno ali pa z di iftrom- 00 tem Pa še 14 malih K Redno nastopa v oddajah 0dHla Liubl)ana' snema televizijske v* 'e* gostuje na koncertih po eJ domovini, znan pa je tudi med asirn, izseljenci po svetu. t * besedili skladb smo imeli siri D° roko in za več kot 350 to i Probili res kvalitetne avle. Mnogo besedil nam je v za- vuku "apiSSla Svetlana Makaro-'s tudi Lev Svetek je včasih kaj npe9a napisal, zadnje čase pa 9ni besedila pišeta Ivan Sivec in jpr Ansambel Štajerskih 7 je nastal spomladi leta 1985. Sestavljajo ga glasbeniki iz Slovenskih Konjic, Maribora in Ptuja, torej so sami Štajerci. Zadnje leto in pol igra v nespremenjeni zasedbi, sestavljajo pa ga Branimir Klevže, trobenta, vokal, Zlatko Magdič, bobni, Boris Pokom, kitara, vokal, Samo Pokom, bas kitara, bariton, vokal, Boris Ro-šker, harmonika, klaviature, trombon, Rudi Šantl, vokalni solist in Janez Zavec, klarinet, saksofon. V treh letih svojega delovanja je ansambel veliko nastopal po vsej Sloveniji in v tujini in dosegel lepe uspehe na različnih festivalih na- rodnozabavne in zabavne glasbe po Sloveniji. Osvojili so prvo nagrado Občinstva na Veseli jeseni 85, na Šte-verjanu 87, na Ptuju 87, ponašajo se s hitom leta na Lojtrci domačih 86. Razen tega so dobili prvo nagrado za izvedbo na Števerjanu 86, prvo nagrado za melodijo na Števerjanu 87, prvo nagrado strokovne žirije na Ruju 87. Trikrat so osvojili zlatega Orfeja na Ptuju 85, 86, 87. V tem času so izdali prvo kaseto pri Založbi kaset in plošč RTV Ljubljana z naslovom Za Janeze in Micke. Njihova nova kaseta pa bo izšla predvidoma jeseni letos. Sodelujte v nagradnem žrebanju! Tudi tokrat objavljamo kupon, ki ga z odgovorom pošljite do srede, 20. aprila, na naslov: uredništvo Gorenjskega glasa, Moše Pijadeja 1, 64000 Kranj. Naše vprašanje se glasi: Napišite naslov vsaj ene skladbe, po kateri je znan ansambel Mihe Dovžana. Pravilne odgovore bomo žrebali, srečnim izžrebancem pa poslali po dve vstopnici za Alpski večer 88 na Bledu. Anssmbei Mihe Dovžana Nagradna križanka Marjan Stare, nekaj pesmi pa so napisali tudi drugi. Skladbe komponiram sam, nekaj uspešnic je zložil brat Ive. Pri aranžmajih veliko pomaga Vilko Avsenik, producent pri Helidonu, ki hodi večkrat na naše vaje in tako pili naš ansambel," pravi Miha Dovžan. Prvo kaseto in ploščo je Miha Dovžan izdal z znanim harmonikarjem Vitalom Ahačičem ob 70 —letnici bariterv.Sta Toneta Kozlevčar-jS, k! jS 0b njun; špremlj«;': pe! ljuske pesmi, drugo kaseto pa ie izdal z operno pevko Zlato Ognjanovič. Miha Dovžan zadnje čase vse bolj sodeluje tudi pri zabavni glasbi: najprej se je odzval sodelovanju z duom Kora, kjer so s Koroško pesmijo nastopli na Veseli jeseni 86 v Mariboru, zven citer je prispeval tudi skupini Rendez Vous pri skladbi Zelena je moja dolina, zadnje čase pa odlično sodeluje z Marjanom Smodetom pri skladbah Stara domačija in Materine solze. Pravi, da rad dela z mladimi glasbeniki, ker so poirii nCV.'* .'£)?). Ime in priimek: (£p^J KUPON ŠT. (^^^) ALPSKI VEČER Moj naslov: BLED '88 Naslov skladbe Mihe Dovžana Kri?re-"šnJe križanke: substanca, ugankarstvo, Daka, ra, los, aneks voal, Andrei h t[nM, v' rea'tok- Stanka, Linda, ig ' r^ona ------v"' *-*""»■ Kanja, Ivi, Pakra, Eneida, meceni, al, pt, žaba, ra- «e, ant, cui, ilova, tredka, rob, kometu, Lai, roka, Seidel, anakolut, kk, ni, Ma- Naša Klavdija je izžrebala naslednje reševalce: 1. nagrada: Marija Marzinjak, Češnjevek 2, Cerklje; 2. nagrada: Ivan Križaj, Groharjevo naselje 68, Škofja Loka in tri tretje nagrade: Helena Hvalica, Cankarjeva 13, Tržič; Jože Ješe, Gradnikova 7/a Radovljica in Samo Ošabnik, Bertoncljeva 9, Kranj. Za današnjo križanko razpisujemo naslednje nagrade: 1. nagrada: 8.000 dinarjev 2. nagrada: 6.000 dinarjev in tri tretje nagrade po 3.000 dinarjev Rešitve pošljite do srede, 20. aprila, na naslov: uredništvo Gorenjskega glasa, Moše Pijadeja 1, 64000 Kranj (za nagradno križanko) /O ljubljanska bankai ^EDITIRANJE OBČANOV ZA DOLOČENE NAMENE L|| *iru Prizadevanj za širitev kreditne ponudbe je VUw i me'j"a banka Gorenjske sprejela dopolnjen pra-kreditih občanov za določene namene. inav^0c*la9i lastne udeležbe, namenskega varčevanja dinarskih sredstev ^aje f DVe dinarskih sredstev ali dinarske protivrednosti prodanih deviz Edn-,~Temeljna banka Gorenjske po dopolnjenem pravilniku kredite - n5 n*e namene: " Dr sta"n stanovanj ali stanovajskih hiš - natnovo ali adaptacijo starih stanovanj ali stanovanjskih hiš "*" Ur UP .materialov in naprav za varčevanje z energijo nakJan^ cestne infrastrukture pri stanovanjskih objektih - n.akP :n gradnjo manjših hidroelektrarn *" stro*i? in 9radnJ0 garaže trično • Prikliucka in prispevkov za priključitev na telefonsko, elck-QfrtrAj-;eplinsko' toplotno, vodovodne, kanalizacijsko in kabelsko TV - r?autavitev televizijske antene "* Pla?P hišnega računalnika - tiak invalidskih pripomočkov ter storitev rehabilitacije " Plarvf avt°mobila, ki služi kot invalidski pripomoček -- pQ^"° stroškov zdravstvene rekreacije v zdraviliščih nak„avil0 avtomobilov in kmetijskih strojev UP starih avtomobilov od pooblaščenih prodajalcev *<• naj>, P nagrobnih kamnov ter ureditev grobov in grobnic - Dor= °Preme za novorojenčke - pXaVnav° stroskov ob smrti - piaaYnav? stroškov zdravstvenih in zobozdravstvenih uslug < niaA'i vPisnine in stroškov izrednega izobraževanja *■ Da? ° zavar°valnine - pla? ° °dškodnine tretji osebi ** Uvo dednih deležev in deležev po prekinitvi zakonske zveze - Odn daJatVe na uvoz **tne aiavo Posledic, nastalih na nepremičninah zaradi požara, elemen-^■^Lz** druge nesreče. fe^*^**16 informacije in pogoje za najemanje kreditov *te*1a je naravna osvežilna pijača izdelana iz pinjenca in soka ^ARACUJE in MARELICE. PINKO je namenjen mladim od prvega do potega leta, športnikom, otrokom in tudi vam, ki ste obremenjeni z sakdanjimi skrbmi in napetostmi. j^J^fRO vas bo poživil, saj lecitin, ki ga vsebuje v izobilju ter živčni ovi-ne ^ vitamini A- C) D- E- K in karotin, blagodejno vplivajo na £eljakovim sistem in imajo celo zdravilen učinek. — osvežite se z naravno mlečno — sadno pijačo in storite eKaj za svoje zdravje lekdtna MERCATOR KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE KRANJ ZAHVALA Po dolgi in težki bolezni nas je v 88. letu starosti zapustila draga mama, stara mama, prababica, teta in tašča FRANČIŠKA PLEŠA Štembalova mama iz Struževega Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, KS, prijateljem, znancem, DO Teksti-lindus, Engineering in zdravstvenemu osebju za podarjeno cvetje in izrečena sožalja. Hvala g. župniku za lepe poslovilne besede in opravljen pogrebni obred ter pevcem iz Naklega za lepo zapete žalostinke. Posebna zahvala velja tudi vsem tistim, ki ste jo ob njeni dolgi bolezni obiskovali na njenem domu in hvala vsem, ki ste jo tako številno pospremili na njeni zadnji poti. VSI NJENI ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in brata ANTONA OBEDA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno so-žalje, podarjeno cvetje in pomoč ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala organizaciji ZB in govorniku za poslovilne besede, pevcem za zapete žalostinke ter g. župniku za opravljen pogrebni obred. Žalujoči: žena Jožefa, sinova Tone in Franci z družinama, sestri Katarina in Milka ter ostalo sorodstvo Kokrica, 8. aprila 1988 ^SmS&MESGLAS 18. STRAN / MALI OGLASI, OGLASI Petek, 15. aprila 1988 MALI OGLASI t«*.:27 960 cesta J1A16 sprejemanje: vsak dan od 7. do 13. ure torek od 7. do 16. ure sobota prosto APARATI STROJI Prodam skoraj nov enobrazdni PLUG za traktor t.v. 30 konj. moči. Franci Po-klukar, Sp. Gorje 124, Zgornje Gorje _5341 Ugodno prodam pralni STROJ ei niš. Tel: 68-185, od 10. do 14. ure 5404 Prodam novo nerabljeno SKRINJO Ith 300 litrsko, 15 odstotkov ceneje. Tel.: 62-895_5410 VIDEOREKORDER prodam. Tel.: 28-861, int. 25-64, od 9. do 14. ure 5419 VHS VIDEOREKORDER z deklaracijo, prodam. Tel.: 22-378_5420 TRAKTOR štore 504, prodam. Milena Langerholc, Pevno 7, Škofja Loka 5425 Poceni prodam pralni STROJ gorenje in trajnožarečo PEČ emo 5. Ana Me-šič, Trojarjeva 20, Stražišče 5433 Ugodno prodam MOTOR za čoln to-mos 4,8, kratka os in motorno ŽAGO sax dolmar, meč 45. Tel.: 62-727 5438 Prodam STROJ za izdelavo cementnih izdelkov, 6 različnih vzorcev ter betonski MEŠALEC 250 litrov, rabljen. Marjan Markič, Sp. Duplje 103 5441 Prodam zgrabljalnik VZ 280 in hlevski gnoj. Gorice 11, Golnik 5451 Prodam črno-beli TV in nove GEDO- RE. Tel.: 28-159_5455 Prodam barvi TV iskra, star tri leta, da-linjsko vodenje, ekran 56. Kokalj, Srednja vas 4, Golnik, tel.: 46-039, po 20. uri 5464 Prodam KULTIVATOR muta gorenje, 2 frezo ter kosilni greben komplet nerabljen v garanciji. Pungeršek, Sr. Bela 32, Preddvor 5489 Prodam črno-beli TV z daljinskim upravljanjem, star dve leti. Rudi Vav-potič, Krnica 68/a, Zg. Gorje 5490 Prodam KOSILNICO moto benasi, primerno za hribovit teren, ter frezo za sneg za traktor t.v. 30 konj. sil ali močnejšega. Janko Šturm, Dražgoše 14, Železniki, tel.: 66-837_ 5497 Prodam pralni STROJ gorenje. Tel.: 33-380, popoldan_5519 Enoosno traktorsko PRIKOLICO 1500 kg in kiper, poceni prodam. Tel.: (061) 832-954_5527 Barvno TV grunding, ekran 63, rabljena, prodam za 50 SM. Kuralt, Reteče 34/a, Škofja Loka_5537 Prodam avstrijski OBRAČALNIK pri-ključen kosilnici MOTU in varnostni lok s streho za traktor torpedo. Tel.: (061)612 653_ 5547 Ugodno prodam nov OBRAČALNIK na 4 vrtavke in bočno KOSILNICO. Rete-če 20, Škofja Loka_5553 Prodam tračno ŽAGO za razrez hlodovine. Tel: 64-132 5564 Prodam barvni TV schaub lorenz, ekran 51 cm. Tel.: 82-956_5569 Prodam TRAKTOR agria s priključki-škropilnico in kosilnico za kultivator Honda, FIČKA, vozen, neregistriran. Franc Kocjan, Kovor 102 5606 Prodam STROJA za kopiranje načrtov, tip Heliocombi 2200 in gorenje K 102. Tel.: (061) 318-550, od 7 do 15. ure _5627 Prodam malo rabljeno bočno KOSILNICO za traktor ursus C 335. Prosen, Strahinj 10, Naklo, tel.: 47-093 5666 Prodam barvni grundig, star 7 let, z daljinskim upravljanje, cena po dogovoru. Anto Jurkič, Bivša vojašnica 14 (blizu vrtca), Križe 5667 CIRKULAR s koritom in delovno mirzo za žaganje drva. Ogled popoldan. Gantar, Cegelnica 20 5673 Prodam nov STOLP. Tel.: 36-357 5680 Prodam črno-beli TV ei niš. Pokopali ška 28, Kokrica_5683 Ugodno prodam ELEKTROMOTOR 5,5 KW, nov Tel.: (061)627-119 5690 DEŽURNI VETERINARJI HI-FI 2 x 40 W nov in deklariran, pro-damza 78 SM. Tel: 28-436_5712 Prodam rabljeni barvni TELEVIZOR gorenje. Klemenčič, Ješetova 17/c, Kranj_ 5719 Stereo glasbeni CENTER FISHER MC 720, audio komponentni sistem s 5 stopenjskim equalizerjem in zvočniki SME 2 x 40 W. Zdravko Sajevic, Pre-doslje115/a 5720 Prodam barvni TELEVIZOR riz grand color. Tel: 37-613 5730 Zelo ugodno prodam TRAKTOR zetor 6245, pogon na vsa kolesa z dodatno opremo. Tel.: 64-086 5742 Zelo ugodno prodam TRAKTOR deutz tip 75/a special, pogon na vsa kolesa z dodatno opremo. Tel.: 64-248 5743 STRUŽNICO fischer fi 450 x 1000, pro-dam. Tel.: 77-091, popoldan 5752 Prodam manjšo KOSILNICO BCS, pri-merno za hribovit teren in hrastove PLOHE. Tone Žakelj, Poljanska c. 20/a, Škofja Loka 5759 Prodam starejšo nemško masivno mizarsko KOMBINIRKO 60 cm 5 operacij, frezar s cirkularjem in vrtalnikom ter tračno žago 70. Gašperlin, Zupanova ul. 14, Šenčur 5762 Prodam prenosni črno-beli TV, star eno leto. Ovček, C. talcev 7/b, Koroška Bela_5772 Prodam barvni TV grundig, ekran 66 cm, daljinski za 85 SM. Tel.: 74-166, popoldan 5783 Prodam TRAKTOR IMP 539. Stojko Kristančič, Vipože 94, Dobrovo (Gor. brda), tel.. (065) 55-176, zvečer 5786 GRADBENI MATERIAL 6 kosov schiedl DIMNIKA 0 16 cm z zračnikom, ugodno prodam. Tel.: 23-841_ Poceni prodam hrastove DESKE, 30 in 50 mm. Tenetiše 33, Golnik. Prodam 7 m3 LESA za ostrešje, dolži-ne 8 m. Tel.: 35-438 Prodam zastekljena okenska krila. Tel.: 47-605_5338 Prodam betonski MEŠALEC. Tel.: 60-743, v soboto dopoldan 5405 Prodam 19 kvad. m keramičnih PLOŠČIC. Tel: 40-048, popoldan 5436 Prodam MIVKO. Tel.: 43-010 5453 Prodam hrastove in smrekove PLOHE. Mavčiče 25, tel.: 40-276 5456 Prodam suhe borove in hrastove PLOHE 5 cm ter kostanjeve 3,5 cm. Valja-vec. Žablje 1, Golnik 5468 Prodam NAPUŠČ fabjon. Tel.: 64-207, zvečer 5495 Prodam tri tone betonskega ŽELEZA fi 10, 10 do 15 odstotkov ceneje. Ruže-vič, Alojza Travna 23, Jesenice Javor-rnk_5552 Prodam 2 m smrekovih DESK, debeline 25 mm in 50 mm. Pogačnik, Pšev-ska 3, Kranj_5617 Zaradi rušenja hiše prodam 9 OKEN, kmečko peč in dobro ohranjen strešni zidak kikinda - cca 1600 kosov. Cena po dogovoru. Tel.: 27-062 5620 Ugodno prodam 8500 kosov bele fa- sadne OPEKE Tel: 33-605_5663 Prodam električni podzemni KABEL PP 41 4 x 35 kvadrat aluminij, 66 m. Tel.: 38-925_5664 Ugodno prodam tri leta stara VRATA dim. 70 x 200 cm. Ivica Gracelj, Ljubljanska 29/a, Bled 5676 Prodam železno konstrukcijo montažno iz oderskih cevi, krito z valovitka-mi, 6,50 x 3,5o m. Slatna 2, Begunje, ogled sobota, nedelja ali tel.: 73-809 ' _5681 Ceneje prodam 800 kosov nove strešne OPEKE model rajgelj vinko. Dolar, Rodine 32/a 5703 Prodam gradbeno DVIGALO. Tel.: 66 131_5711 Prodam bakrene PLOŠČE za žlebove Zupanec, Retljeva 10, Čirče 5735 Prodam malo rabljeno zastekljeno OKNO 120 x 80 za 60 000. Tel : 74-462 _5749 Prodam smrekove in borove hlode. Tel.. 47-781, dopoldan int. 49 5756 Ugodno prodam rabljena OKNA z ro-leto. Tenetiše 19_5781 Sončni KOLEKTOR za 20 SM in HLA-DILNIK 85 litrski za 12 SM, prodamo. Tel: 47-718,47-033 5798 OD 15.4. DO 22.4. Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske - Kranj, Iva Slavca 1, obvešča živinorejce na Gorenjskem, da sprejema naročila za vse veterinarske storitve vsak dan od 6. ure zjutraj do 22. ure zvečer na zavodu v Kranju oz. po telefonu št. 22-781 ali 25-779. Naročila za veterinarske storitve oddajte do 8. ure zjutraj, za nujne obiske pa lahko ves dan. Naročila v času nočnega dežurstva — od 22. ure zvečer do 6. ure zjutraj — pa sprejemajo: ZA OBČINO KRANJ: LIKOSAR dipl. vet. Dušan, Visoko 45/a, Šenčur, tel.: 43-150 za občino Škofja loka: KRIŽNAR dipl. vet. Miro, Godešič 134, Sk. Loka, tel.: 62-130 ZA OBČINO RADOVLJICA IN JESENICE: PAVLIC dipl. vet. Franc, Zasip, Stagne 24, tel.: 77-639 ZA OBČINO TRŽIČ: SAJOVIC dipl. vet. Borut, Naklo, V. Rejca 1, tel.: 47-063 ali 79-055 RAZNO PRODAM Prodam 1500 kg semenskega KROMPIRJA igor, druga množitev. Spodnje Duplje 67_ Prodam TRAKTOR massev ferguson — starejši letnik, hlevski GNOJ in otroški športni VOZIČEK za dvojčke (avtosedeža). Gorice 7, Golnik_ Prodam ŠKROPILNICO STIH L SG 17. Niko Vidič, Štefetova 9, Šenčur, tel.: 41-078_ Ugodno prodam dekliško obleko za prvo obhajilo. Tel": 36-270__5406 Prodam dekliško OBELKO za obhajilo. Sp. Besnica 129 5407 Prodam novo OMARICO z roleto 100 x 140 cm in DROBILEC za koruzo. Tel.: 47-362_5413 Prodam plemenske OVCE, punte dolžina po naročilu in deske 2,5 in 5 cm. Bešter, Rovte 11, Podnart_5414 Prodam OVCE ter kombi Z 850, neregistriran. Kersnik, Leše, Tržič, tel.: 51 -087_5421 SEME od buč velikank (bundeve) težke preko 100 kg bele in rumene, lahko kupite vsak dan na cesti 1. maja 4 v Kranju. Tel.: 34-979_5440 Zelo ugodno prodam dobro ohranjen otroški športni VOZIČEK in hojico s stolčkom. Tel.: 25-990, od 16. do 20. ure 5449 Prodam SENO. Tel.: 40-593 5450 Prodam ŠOTOR krk za 4 osebe. Nahti-gal,Voglje 112, tel.:49-094_5470 Prodam OTAVO. Globočnik, Zg. Otok 9, Radovljica, tel.: 79-950 5478 Prodam komplet kozolec s štirimi stebri. Tel.: 66-880_5500 Zelo ugodno prodam novo krzneno JAKNO volk, št. 40. Tel.: 74-509 5501 Prodam vratna krila, zamrzovalno ski-njo LTH 380 litrsko, oddam avtogeno varjenje. Britof 147, tel.: 36-180 5507 Prodam KOLO BMX in hladilna omara v garanciji. Tel: 33-620 5512 Prodam SENO, 500 kg. Frančiška Baj-želj, Sp. Duplje 53 5514 Prodam novo obleko za fanta visoke in vitke postave (za birmanca ali maturanta) in dva ženska kostima za majhno postavo. Tel.: 26-486 5516 Prodam osebni avto FORD FIESTA, letnik 1978, KRAVO po teletu ali telico in SENO. Tel.: 80-746_5518 Prodam dekliško obhajilno OBLEKO. Tel.. 28-648_5522 Prodam vikend BRUNARICO 6x5 brez zemlje. Ogled možen na parceli in R 4 odlično ohranjen, starejši letnik ter več rezervnih delov za R 4. Cveto Bečan, Zvriče 36, Tržič 5524 Prodam semenski KROMPIR dizere. Petrič, Trata 1, tel.: 42-431_5526 Prodam Z 101, letnik 1978 in dekliško obhajilno obleko Tel: 64-157 5530 BOUTIOUE MAJDA KREK Tomšičeva 23, Kranj (vhod pod velbom za gostilno Stari Mavr) Krila, bluze, hlače in obleke, tudi za nosečnice. Zelo ugodne cene -pridite - prepričajte se Odprto od 8 do 12 in od 14 do 19 ure, ob sobotah od 9 do 12. ure S tem oglasom dobite 10% popusta! Prodam GOLF diesel, letnik 1985, SRF in čoln maistral 9 z motorjem. Poga-čar, Posavec 27 5536 Prodam SENO, rotacijsko kosilnico sella 165 cm in betonsko železo fi 14 mm. Debeljak Milan, Podbrezje 150, tel.: 70-069_5538 Prodam semenski KROMPIR rezi in 8 kub, m mivke. Tel.: 49-025_5540 Prodam še nerabljeno litoželezno KAD 160 cm. Tel.: 51-169, od 15. ure dalje _5541 Prodam CISTERNO za gnojevko 1700 litrov. Tel. 64-313_5549 Prodam semenski KROMPIR igor. Kalan, Okroglo 11 5550 Prodam.stoječe LESTVE, ročne vozičke z derco ali "lojtrcam. Zg. Bitnje 43 _5561 Prodam novo diatonično HARMONI KO KAPŠ C,F,B. Tel.: 50-859, od 20. do 21. ure 5565 Prodam tovorno prikolico, kovinsko s pokrovom za 25 SM. Tel : 82-049, od 13. do 15. ure in od 18. ure dalje 5570 Knjižno zbirko NAŠA BESEDA - nova, prodam za 30 SM Naslov v oglasnem oddelku 5575 Prodam črno-bel TV gorenje, bojler 80 litrski, ostanek materiala od centralne in otroško kolo za 7 let. Bavdkova 5, Stražišče 5576 Prodam SENO llovka 2 5583 Prodam semenski KROMPIR krostar za seme ali za krmo Praprotna polica 24_5586 DODATNI LOK TERENSKI ODBIJAČ za Lado-NIVO, nov, cena 300 000 din, prodam. Tone Rotar, Maistrova 1, Ra dovljica, tel: 75 822 5601 KOLESARSKI SEJEM PRED STAVBO BIVŠE ODEJE V PETEK, 15. APRILA, POPOLDAN IN V SOBOTO, 16. APRILA, DOPOLDAN prodaja novih koles in opreme za kolesarjenje ___ licitacija najdenih koles za petek, 15. APRILA, OB 17. URI _ možnost prodaje rabljenih koles ugoden nakup oblačil, živil gostinska ponudba V PRIMERU SLABEGA VREMENA SE SEJEM PRESTAVI NA KASNEJšT TERMIN. VELEBLAGOVNICA nama ŠKOFJA LOKA Prodam BIKCA starega 8 tednov in krompir Jana in igor. Lap, Nasovče št. 3, Komenda 5531 Ugodno prodam mešana DRVA in rajklne za peč. Bašelj 16, Preddvor, tel.: 45-329_5603 Prodam zložljiv otroški športni voziček - PEG. Tel.: 37-126_5607 Prodam dekliško obhajilno OBLEKO. Tel: 47-179 5609 Prodam SENO. Trstenik 15 5623 Prodam SENO in OTAVO. Godešič 75 _5625 Prodam temno rjav globok otroški VO-ZIČEK. Tel: 46-096_5634 Športno KOLO maraton luxus, izredno ohranjen ugodno prodam. Tel.: 34-752 _5645 Prodam brako PRIKOLICO in tomos avtomatik. Jože Zupan, Podbrezje 121, Duplje 5653 Prodam SENO. Jože Kuralt, Zg. Seni ca 4/a, Medvode 5662 Prodam JADRNICO razreda optimist. Tel.: 51-487 _5670 Ugodno prodam ČEBELJNJAK in pob-jon 11 in 12 cm, tri rabljena OKNA 140 x 170. Zlato Kos, Poljane 42, Poljane _ 5671 Prodam domaČe KOKOŠI in kupim stebre za kozolec Tel: 45-738 5675 Prodam rabljeno betonsko strešno OPEKO folc in ročni pletilni STROJ. Pavlic, Zupanova 7, Šenčur 5686 Prodam barvni TV gorenje za 25 SM ter moško in žensko KOLO. Medveš-ček, Mencingerjeva 3, Kranj 5692 Prodam mešana DRVA in jelše, TELICO brejo 9 mesecev in drobni krompir Dorfarje 21, Žabnica 5696 Prodam kombinirani otroški VOZIČEK liberta, star tri mesece, cena 17 SM. Predoslje 174, Kranj 5701 Prodam smenski KROMPIR igor. Praprotna polica 4, Cerklje, tel.: 42-436 _5704 Prodam rabljeno strešno OPEKO bo brovec, pralni STROJ ei niš in trajno žarečo peč. Viharnik, Jezerska c. 35, Kranj, od 15. do 20. ure 5706 Prodam SENO. Janez Demšar, Log 29, Škofja Loka 5715 Elegijske citre prodam. Tel.: 50-518 _■_5717 KOŠEK za dojenčka, prodam. Tel.: 33-921 _ 5718 Prodam kvalitetno SENO. Kozjek, tel.: 79-614_5753 Prodam 13 prostorskih m suhih kostanjevih DRV. Frančiška Kalan, Zalog 10 pri Goricah, tel.: 46-138 5766 Prodam črno motoristično JAKNO št. 46 (17 SM), tank torbo (2 SM) in dele za TS 250 Slapar, Sebenje 43, Križe _ 5768 Prodam globok otroški VOZIČEK tribu na in iščemo dva zidarja za izdelavo fasade. Tel.: 38-922__5769 Prodam obhajilno dolgo obleko. Tel.: 39-241_5772 Prodam DIANO, letnik 1981 ter 3 kubike fasadnega PESKA, krem barve. Se nično 17, Tržič 5782 Prodam brejo KOZO in centralno Vrečkovo peč. Hrastje 18, tel.: 38-858 _5787 Prodam večjo količino SENA. Roman Gartner, Zg Sorica 52 5800 STAN. OPREMA Mizarski PONK, nov, prodam. Tel.: 69-548 ali 69 549_5354 Prodam namizni kombinirani levi (rostfrei) ŠTEDILNIK, dolžina 150 cm. Prebačevo 62, Kranj, tel : 39-690 5428 Prodam eno leto staro SPALNICO in KOŽO ameriškega bizona. Tel.: 61 049 __5480 Ugodno prodam starejšo SPALNICO z omaro. Ogled možen v nedeljo 17. aprila dopoldan. Memič, Ješetova 29/a, tel : 25-075_5481 Vrata za tuš kabino, širine 80 cm, no va, prodam Tel: 74-355 5494 Malo rabljeno SPALNICO maja in skoraj nov 135 litrski hladilnik gorenje, prodam. Stane Lužnik, Zabreznica 38, tel.: 80-661 _ 5544 Prodam SEDEŽNO GARNITURO, cena 25 SM in pomivalni STROJ za 7 SM. Tel: 34 734 5546 Prodam garderobni regal, 4 m. Kalan, V. Vlahoviča 4, Kranj 5548 Hladilno SKRINJO 300 litrov, zelo ugodno prodam. Tel: 75-424 5559 Prodam nov TAPISON, drap barve, 25 kvad. m in nov ŠTEDILNIK na trdo go-rivo gorenje. Ahačič, Sr. Bitnje 57 5626 Prodam otroško POSTELJICO rjave barve z jogijem. Cena 140.000 din. Tel.: 38-948_5629 20 odstotkov ceneje prodam novo zamrzovalno OMARO gorenje 240 litrov. Tel: 51-224 5630 Prodam TUŠ KABINO, novo, nerablje-no kolpasan. Tel.: 69-580 5632 Dva skoraj nova FOTELJA, ugodno prodam. Tel: 41-103 5640 PEČ" za centralno 20 S, rabljeno dve leti, prodam za 250.000 din. Vavpotič, Vojkova 2, Lesce 5649 Prodam 80 litrski električni BOJLER, ugodno. Tel.: 77-717_5657 Prodam novo zamrzovalno 500 litrsko KAD. Papler, Žirovnica 52 5668 Prodam pralni STROJ gorenje in BOJLER 80 litrski. Ogled od 16. do 18. ure. Miklošič, Frankovo nas. 171, Škofja Loka 5699 Ugodno prodam sedežno garnituro brest-mojca in motorno kolo APN 6. Tel.: 33-012_5731 Prodam ŠTEDILNIK gorenje ( 4 elek). Gubane, Trg svobode 11, Tržič 5754 Prodam kombinirano PEČ braum za kopalnico. Poženik 7, Cerklje 5770 STANOVANJA Stanovanje s telefonom vzamem v na jem. Šifra: CENA PO DOGOVORU _^_5295 Iščem sobo ali manjše stanovanje. Šifra: PREDPLAČILO V DEVIZAH 5381 Poštar pismonoša iz Kranja išče sobo v mestu. Tel: 34-293 5382 Trisobno družbeno STANOVANJE 74 kvad. m v Železnikih zamenjam za enako v Škofji Loki. Šifra: ZAMENJAVA 5430 Ugodno VANJE v Hodam dvosobno STANO »kofji Loki. Tel.: 62 021 5443 Prodam enosobno stanovanje v Bistrici pri Tržiču. Klicati po 19. uri tel.: 51-915 5447 Enosobno komfortno opremljeno STANOVANJE v Kranju, prodam. Tel : 38 597, zvečer 5473 Mlad par brez otrok išče GARSONJE RO ali manjše stanovanje v najem v Škofji Loki, možnost predplačila. Tel.: (064) 68-178_ 5503 Najamem trisobno STANOVANJE ali starejšo hišo z možnostjo odkupa, na relaciji Radovljica-Kranj Tel.: 83 679 _5535 Pravnik išče neopremljeno sobo v Kra-nju ali okolici. Tel.: 26-607, zvečer 5539 Prodam ali oddam GARSONJERO. Šifra: JUNIJ_._5560 Tričlanska družina išče stanovanje v okolici Kranja. Tel.: 35-743, nudimo predplačilo 5584 Enosobno družbeno stanovanje, centralna kurjava in v pritličju, zamenjam za večje Tel.: 33 102, dopoldan 5588 Iščem garsonjero ali sobo na relaciji Kranj-Ljubljana. Šifra: MIREN GORE NEC_5608 Mlad LTH ajevec išče sobo, kjer koli v Škofji Loki ali okolici za 6 mesecev Lahko tudi kot sostanovalec. Tel.: 62-550 _ 5621 Menjam dvosobno STANOVANJE s kabinetom 70 kvad. m, centralno ogrevano in toplo vodo, za večje stanova nje brez centralnega ogrevanja. Tel.: 33-678_5636 Mlad zakonski par vzame v najem ( 1 leto ali 2) garsonjero ali enosobno stanovanje. Šifra: ENOLETNO PREDPLAČILO 5791 POSESTI Prodam GOZD 1550 kvad. m. Rajko Gašperlin, Šutna 88, Žabnica 5508 Prodam PARCELO 70 arov v Lešah Tel.: 80-477_5509 Prodam HIŠO na obali v Portorožu. Tel.: (066) 74 500_5581 HIŠO v bližini Jesenic, z odlično loka-cijo, prodam. Tel.: (061) 212 223 5775 VOZILA Ugodno prodam RENAULT 18, kovinske barve, letnik 1983. Tončna Kflrn' Zg. Bitnje 197 (pri gasilskem dj>mu[_^ Prodam GOLF, letnik 1979, garaž''*1 in dobro ohranjen, 89 tisoč kilometro Tel.: 60-133, od 13. ure naprej.___^ Prodam FIAT 750 lux, letnik 1976, registriran. Tel.: 23-913___^ Poceni prodam ZASTAVO 101, l<»tn,k 1979, registrirana do 15.9. 1988. Pf3-protnik, Loka 8, Tržič Prodam GOLF JGL 12/81, lepo vzdrže-van. Tel.: 61-025_ Prodam AUDI 100 S, letnik 1977Jjgjj ton Horvat, Deteljica 1, Tržič___£T--Prodam LADO 1500 LS, letnik 1978, registriran do decembra. Vine Demsa • Frankovo 46, Škofja Loka__- Ugodno prodam R 4. Roškar, Zlatei P°' Ije 3, Kranj___5j*2 Prodam BT 50 tomos, nov. Tone Zavrl, Zali rovtf 7, Tržič_ Ugodno prodam R 4, letnik 1970, registriran, vozen. Milivoj Petreš, Kidnce- va 53, Kranj, soba 10_'. |.;, Eff? Prodam VW, letnik 1972, dobro ohranjen. Tel.: 83-542__5^2 Prodam Z 750 CL, letnik 1978, vozen- Tel.: 70-287______J^- Prodam Z 101, letnik 1974, dobro ohranjen. Tel.: 81-757, od 8. do 12. ure'J od 16. do 19. ure_^Jj4J» Prodam TAM 125 T, letnik 1976, motor generalno obnovljen z vsemi agrega^-Dokumentacija o popravilu Tomšičeva 70/c, Jesenice DuŠa5^2 Prodam GOLF, Tetnik 1978 december- Tel: 27-200_^J44* Prodam dobro ohranjen CITROEN Kft RAVAN GS. Senično 19, Tržič <_JSJ3S Prodam APN 6, letnik 1987. Teji 83-201__J^? Z 750, letnik 1979, v voznem stanju, neregistriran. Tel.: 88-586, od 17. ure d? Ije__J*£ Prodam FIAT 126 P, letnik 1982, *a' ramboliran levi sprednji blatnik. J*8Sj tova 24/a, Stražišče Prodam Z 101 C, letnik 1981, prevoz?. nih 53 000 km. Tel: 62 141 _Jg< Prodam Z 101, letnik 1981. Franc M"* ner, Groharjevo nas. 12, Škofja Lo^go Prodam R 4, letnik 1984, za 350"S^ Drago Tarman, Kumerdejeva 16, ^Jjj^ 5463 86 Prodam Z 750, letnik 1976 Hrastje 126/a, Kranj Prodam dobro ohranjenega OOLfjkj letnik 1979, registriran do marca 1^3 in PONY EKSPRES, dobro ohranjen-Klemenčič, Ješetova 4/e, Kranj Strg žišče Prodam Z 750, letnik 1977, cena SM. Ogled popoldan. C. na Okrog'" ; Naklo_ 8j5 OPEL REKORD 20 S, prodam."Žlro^1, ca 101/b, tel.: 80-552_^J>f°, Prodam karambolirano Z 101 za relfL vne dele ali obnovo. Tel.: P°P0i^72 44 630, dopoldan 33-069__ Prodam Z 101, letnik 1979, dobro ohf84 njen Tel: 66-996, popoldan Prodam CITROEN GS 1,3, letnik W&\ za 3,5 M Tel: 74 560 _JS> --"--7 75"' Poceni prodam karambolirano i- lahko tudi za dele. Tel.. 42-954__J*^ Prodam dirkalno KOLO pinarel'<> opremo campagnolio in kolesar opremo Mladen Košir, Belca 8, strana JJ^"" Ugodno prodam generalno orjn0^ra-no SIMCO 1000, letnik 1978, reg'|*r'fj8 na do 20. marca 1989. Pevno 7, SKofli Loka, tel.: 61-642, dopoldan R 4 GTL, letnik 1985, prodam 80-259 ._~__ Prodam Z 750, letnik 1973 in P^gfl EKSPRES. Rakovica 9, Besnica^J?^ Prodam Z 101, letnik 1979. Ogled v«^ dan. Drago Vrhovac, Gorenjska^j Radovljica --"ažfr Prodam odlično DIANO, letnik ^3 Tel: 44 645 _J£o Prodam R 4 GTL, 1982 Tel: 50-137 letnik Prodam ŠPORTNO ŠKODO - r.|. CUPPE, letnik 1978, 41.000 km J# 70-420 Predam LADQ 12™> i«t„ik iq«7 Tpi 26-648 ........---- —- 5499 S^ViŠČri1 RE, letnik 1986 in R Štiri n, k 198J "dodatno opremljen ter kovič9^6.750-16' mal° zbijene. Ku-~-l!£^!fa_hinj 95, tel.: 47-129 5505 ffilŠČORT, letnik 1981 december, ArnV? ♦ ,' £redno ohranJen, prodam. *rnez.tel.:47-175, int. 33 dopoldan p----_ 5506 sSJr 2Ji?1 comfort< letnik 1982 ane Bevk- Tominčeva 31, Stražišče pT-p——____5513 I98l8£.dxb-? ohranieno Z 101, letnik 3B1 Potočnik, Pajerjeva 9, Šenčur 5515 JS0'f° S. letnik 1986, odlično ohra-n'er>. Prodam. Tel.: 28-245, popoldan r—------5517 mH^fl101'letnik 1976- re9j- ^^ebruarja 1989. Pogačnik, stani?m kararr>boliran R 4 v nevoznem lio r^'o0tLled m°90č v soboto in nede-' '00 8 do 12. ure v Struževem 3/a p—--___5521 iorS^000 120 <-. 'etnik 1981, pgOfanJel.: 37-383, po 11. uri 5523 iffi*? °Premljen JUGO 45/a, letnik dan P°dbrezje 86, tel.: 70-151, popol- =-iL_______5525 68 "?odno ceno prodam MOTOR APN anranjen, kot nov. Fajfar Tomaž, »..T"""Jen, KOt I ggg2!gj»: Kranj 5528 letn^ifTo2 101' registriran do februarja, Tuh * ' cena DO dogovoru. Nada 9 Bled'0' SnaC bar Uni0n' LJub,ianska ^odam MOTOR APN 4 za 35 SM. Na-2Il£^p^rnik38_5533 rodam MOTOR APN 4 in čelado no-;f^Pavlin Emil, Križe 23/a 5542 fata in razne dele za LADO 1200, pro- Sjjel.: 45-291 _555JI Prodam KADETA SITY, letnik 1978. ««ne Zupančič, Koroška c. 8, Jeseni- ~!_____5554 ^odam JUGO 45 L, star 20 mesecev, Roženih 16.000 in JAWO 350, letnik ,5HU Ogled popoldan. Golnik 6, Ivo r-—_______5555 Prodam motorno KOLO APN 6 v ga-■ancij, ln moško športno KOLO (ama- !!0jelli74-452 _ 5557 Prodam Z 101, oktober 1982. Maistro-Ilg^Radovljica, tel.: 75-029 5558 fiPjarr^R 5. Tel.: 47-535_5562 2 850, letnik 1981, prodam. Čirče 29, £!H____5563 toi0d-m Z 750 sc- letnik 1979 Tušek, I?!_J^120_5566 Ugodno prodam R 4, letnik 1978, regi-wran do aprila 1989. Valjavec, Kovor 52^Tržie_ 5567 Prori^ ^a nov' 'zvozn' model, takoj 2fi oo-J11 Cena maloprodajna. Tel.: ~^i____5568 2^am Z c 1300- letnik 1982 Tel : ~^jfj, popoldan_ 5572 ^odam MZ 250 ETZ, letnik 1982, do-Zfjgoopremljen. Tel.: 79-783 5573 ['[odam R 18 TU, letnik 1984 decem-KJJSPO ohranjen, prevoženih 85.000 8 ]2000 DM in motorno žago 45, novo Pina, 10 odstotkov ceneje. Božo Da i!5jGolnik 46 Proda 5577 iKt im karambolirano KATRCO za 25 r^1 Tel: 38-401 5578 5579 fiSdgjgAPN 6. Tel.: 45-606 f?c®ni prodam Z 101. Zorman, Gorica J____a_iovlJKa_5580 P letnik 1981, lepo ohranjen, z do-Icm avtoradiom in zvočniki, 70.000 Prodam za 790 SM. Tel.: 51-935 s--—___5582 n°t&m 2 101 • letnik 1981 mediteran, £WW0 km. Kokalj, Tupaliče 48, Pred-g^Pl^tet: 45-484, po 15. uri 5585 1985° prodam 0PEL KADET, letnik 34 lor" menJam za cenejši avto. Tel.: jK*___5587 75°?oam JUG0 45> letnik 1983 Tel : -^L___M>o 15. uri 5589 ?£EL KADETT, letnik 1968, obnovljen, 9'striran do aprila 1989, prodam. Se p^l36jCriže_ 5591 lin?8"1 osebni avto JUGO 45, letnik ■il81 Tel: 82 951 5593 °dam GOLF, letnik 1980, registriran H? mama 1989 cena 55 M Te| . 5594 7a ,marca 79-747 So°fdarn 126 P, letnik 1980, registriran 36, tel r"arLl!989 Kodrič' z8 Besnica 40 684 5595 le^ novec, 5596 tnikdam F°RD ESC0RT- starejš StraKCena P° dogovoru Drine gll^noO, Naklo 36/dam GOLFA, letnik 1980. Krnica S^_fj__Gorje_5597 zlVr™, JUG0 55/AGV, star 7 mese pp^iS_455_5598 VESPO P-200 E, letnik 1985. rr^lVtel,: 27-209_5600 vo?enn° Dr°dam C-REKORD (cupe), Tržit nere8istriran Perne, Lom 22, pp——-—____5605 I98?am osebni avto LADA 1500, letnik j, • Jože Repinc, Mevkuš 4, Zg. Gor Šj^rp-—___56JM kH r5>x120 L- letnik 1988/8- 20.000 ?4-4l7 ' 770 SM' Prodam. Tel.: n-^jyjo 126 P. Tel: 36-738 5613 •tEfu pr.°dam R 18 TU, prva regi Urjoc'W julij 1985 Tel.: 78-406, po 15. —---_5614 PoPolril 126 P P° delih Tel.: 61-487, i^-^L_______5615 oh?dam GOLF JGL, letnik 1981. dobro škofii*!" , ,vanka Porenta, Trata 15, PTo^i^.,._5628 •^vJJTLPS1^' letnik 1981. Gorenje- p7odar^anj 5631 novjar? 2 1°1. letnik 1980. Rado Mila-p^-^Hgarjeva 14, Lesce 5633 75-907m FlAT 750' 'etnik 1983. Tel.: --^Po_16^uri 5635 Prodam UNO 55 S in nnnojno onremo za dnevno sobo, spalnico in otroško sobo. Tel: 44-514_5616 Prodam VvV 1200, letnik 1975. Tel.: 37-081_ 5619 Ugodno prodam Z 101 mediteran. Tel.: 25-571, dopoldan, 35-557, popoldan _ 5622 Prodam SUBARU, lepo ohranjen, po ugodni ceni. Vidic, Na Trati 16, Lesce _5624 MINI MORIŠ 850, letnik 19777dobro ohranjen, prodam. Tel.: 23-010, popoldan 5637 Prodam OPEL KADET \2, letnik 1980. Adergas 24, Cerklje_5638 GOLF JGL-D, september 1983, dodat-no opremljen, ugodno prodam. Tel.: 79-581_5643 Prodam R 18, letnik 1982. Tel.: 28-361 _5644 Prodam JAVVO 350, letnik 1978, za 80 SM. Tel: 64-106, popoldan 5647 Prodam ANCILLOTTI 50 kub. cm cross. Šutna 69, Žabnica, tel.: 44-581 _5648 MOPED 14 M, ugodno prodam. Re-pinc Edi, Križe 91_5651 Prodam BMW 2002, letnik 1974, dobro ohranjen. Tel.: 51 -336 5652 Prodam LADO 1200, letnik 1973, DIA-NO 6, letnik 1977 in pločevino za spo-nji del vrat ter dno prtljažnika za DIANO 6. Kržišnik, Šutna 3, Žabnica, tel.: 44-597_5654 Prodam APN 6, star 11 mesecev. Okroglo 1, Naklo, tel.: 47-707 5655 Prodam osebni avto FIAT regatta 70, letnik 1984. Tel.: 50-521 ali Zdenko Guzzi, Slap 19, Tržič 5656 Prodam Z 750 SE, letnik 1981, dobro ohranjen, cena 150 SM. Zalog 16, Cerklje_5658 Prodam VW 1200 J, letnik 1976, obnovljena pločevina. Tel.: 74-976, po 15. un_5659 Prodam WV 1200, letnik 1975. Niko Če-mažar. Potok 7, Železniki, tel.: 66-808 _5660 OPEL ASCONO 1600 D, staro 4 leta, 32.000 km, prodam ali zamenjam za manjše vozilo. Tel.: 25-503 5661 Prodam odlično ohranjeno Z 101 com-fort, letnik 1982 marec. Niko Bijelič, Proletrska 11, Tržič 5665 Prodam Z 101, letnik 1982, 28.000 km , cena 410 SM. Milašinovič Mile, Škofjeloška 19, Medvode 5669 Z 101 GTL, letnik 1984, registriran do aprila 1989, prodam za 6 M. Androma-ko, Sp. Besnica 68, ogled po 16. uri _5672 Prodam Z 750 S, letnik 1977, zadnja desna vrata za R 4 GTL, ter žensko kolo maraton luxsus na 10 prestav. Tel.: 24 415 5674 Z 750, letnik 1978, ugodno prodam. Tel: 68-718_5677 Novi JUGO 55 AX, prodam. Zoran Petrovič, Planina 4, Kranj 5678 Prodam JUGO 45, letnik 1986. Zasavska 49/b, Kranj Orehek_5679 Prodam GOLF diesel, letnik 1984. Tel.: 79-892, popoldan 5682 Prodam Z 101, letnik 1974, obnovljeno in z novim motorjem, letnik 1983. Pavlic, Zupanova 7, Šenčur 5685 Prodam menjalnik za Z 101 in Z 750 in moped T 12. Edo Povalej, Loka 96, Trži^_5687 PEUGEOT 305. letnik 1979, prodam. Tel.: 83-834_5689 Prodam Z 101, letnik 1976, registrirano celo leto. delno na kredit. Žiganja vas 32, Tržič_5691 Z 126, letnik 1985 avgust, prodam. Okroglo 14. Naklo 5693 JUGO 45, letnik 1986, prodam. Tacer, Hrastje 208_5695 Prodam 126 P, celega ali po delih. Tončka Mulej, Podhom 57, Vintgar 5702 TOMOS ATX 50 in elan T 310 s prikoli-co, prodam. Brane, Golnik 55 5707 Ugodno prodam dobro ohranjeno, obnovljeno Z 101, letnik 1976. Eva Simo-novič, Zg. Bitnje 54, tel.: 24-551,int. 24 14. dopoldan_5710 BMW 2002, letnik 1974, registriran celo leto, prodam ali menjam za manjše vozilo in Z 101, po delih Tel.: 78-407 _5713 Prodam Z 101 celo ali po delih, motor brezhiben, platišča z novimi gumami, stekla, luči itd. Snedic. Kranjska c. 2, Šenčur_5721 Prodam R 4, letnik 1986, cena 6,5 M. Tel.: 24-435_5722 Prodam dobro ohranjeno CROSS KOLO. Svetina. Rečiška 1, Bled, tel. 77-022_5723 Prodam ŠKODO 105 S, letnik 1978, zelo ugodno, garažirana. Tel.: 60-681, dopoldan, 60-587 popoldan, Krvina, Frankovo nas. 72, Škofja Loka 5725 Prodam R 4, letnik 1975. Tel.: 82 746 __5726 Prodam FIAT 132 2000. letnik 1979. Tel: 81-022 _5729 Prodam CITROEN GS super, letnik 1980, v dobrem stanju. Tel.: 37-121 _5732 FIČKO, lepo ohranjen, letnik 1984, čaka na kupca za 330 SM, prevoženih 30.000 Tel : 33-369_5733 Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1985, 30.000 km. Hribar, Vidmarjeva 2/a, Kranj_5734 Prodam novo dirkalno KOLO rog su-per št 62. Tel: 42-695_5737 Prodam VvV 1200, letnik 1976 Tel.: 33-279 __5740 Prodam Z 750 SE, letnik 1980, prevoze nih 56.000 km in platišča za GOLF. Tel.: 73-313_5741 Prodam VW, letnik 1970, registriran do 15. marca 1989, cena po dogovoru. Franjo Želežnjak, C. 31. div. 91, Žiri 5744 Prodam Z 750, letnik 1978 Žnidar, Zg. Brnik 101 5745 DIANO, letnik 1979, vzdrževano, prodam. Tei.: 61-605_ vi$5 Ugodno prodam Z 101, letnik 1979. Tel: 34-913_5747 Prodam MZ 250 TS, dodatno oprem-Ijen. Panjan Bojan, Britof 101 5748 Prodam Z 101 GTL 55, letnik oktober 1983. L. Hrovata 5, stanovanje 41, Planina 2 5751 Prodam neregistriran FIAT 850 in rezervne dele. Jože Bonča, Moše 17, Smlednik_5755 Prodam dobro ohranjen CROSS MOTOR SUZUKI 125 ccm, 1984, s carinsko deklaracijo. Simon Markelj, Ljub-no 19, tel.: 70-055_5757 Prodam LADO 1300 S, letnik 1986. Tel.: 23-867 ali 51-733_5761 Prodam LADO 1200 karavan. Ščekič Vukašin, Trg Prešerndove brigade 1, Kranj, tel.: 36-326_5763 Z 101, letnik 1982, ohranjen, ugodno prodam. Zupan, tel.: 39-721_5764 Prodam GOLF JGL, letnik oktober 1982, prvi lastnik. Tel.: 28-728, popoldan 5765 Prodam Z 101 GTL 55/5. letnik 1983/11, 37.000 km. Tel.: 33-621 5774. Prodam GOLFA, letnik 1982. 37-430, od 14. do 17. ure Tel.: 5776 Prodam MOTOR APN 4. Tel.: 83-355 ._5777 Ugodno prodam nov motor APN 6 ter dva nova kolesa, ženski navadni in fantovski športni 5 prestav. Kuč, Bene-dikova 12, Stražišče 5778 Prodam dobro ohranjen garažiran R 4 GTL, letnik 1981, 80.000 km, registriran do 15. septembra 1988 za 330 SM. Tel: 40-333__5779 Prodam Z 128, prevoženih 20.000 km, staro 20 mesecev. Zaletel, J. Gabrov-ška 19, Kranj, tel.: 37-309_5785 Prodam JUGO 45/a, letnik 1986, rdeče barve. Tel.: 39-018_5788 R 14, letnik 1979, 42.000 km, zelo do-bro ohranjen, garažiran, pozimi nevozen, ugodno prodam. Ogled vsak dan. Vrba 11, Žirovnica 5789 Prodam JUGO 45, letnik 1984, cena 470 SM. Tel: 33-910_5790 Prodam JAVVO 350. Tel.: 51 -672 5792 Prodam TAM 110 T 10, aluminijasti ka-son, 5 m dolg, letnik 1976. Janez Re-bolj. C. na Klanec 4. tel.: 24-201 5793 Prodam JUGO 45, star tri leta. Tel.: 79-556_5794 Prodam Z 128, letnik 1984. C. na Kla-nec 36, Kranj_5795 VISO club, letnik 1982, registrirano do februarja 1983, prodam. Cebulj, Moša Pijade 15, tel.:27-628_5291 BMW 318 I, letnik 1985 september, prodam. Janez Oman, Lipica 6, Škofja Loka 5377 ZAPOSLITVE če želiš postati zastopnik za artikel, ki sodi v vsako slovensko družino se javi! Šifra: MLADINA_5130 Resni osebi nudimo honorarno delo za pridobivanje naročnikov Enciklopedije Slovenije. Delo med vikendi in ob prostem času. Šifra: LASTEN PREVOZ _5178 Iščemo zastopnike za prodajo kozme tike. Šifra: TUDI VIKENDI_5194 V redno delovno razmerje sprejmemo KV ali priučeno kuharico. Tel.: 26-960 _5408 Zaposlim samostojnega AVTOKLE-PARJA, možnost stanovanja. AVTO-KLEPARSTVO Košir, Hotemaže 67 _5416 Želite sodelovati pri novem načinu po-nudbe in s s tem dobro zaslužiti. Prevoz zaželjen. Tel.: 33-902, popoldan __ 5457 Zaposlim delavca v izmenskem delu pri predelavi plastike v Škofji Loki. Ši- fra: VESTEN_5487 Sprejmem vsa zidarska dela. Šifra: PONUDBA_ 5574 Čaka vas prijetno presenečenje. Kul-turna ustanova ( ni založba ali družba) postavlja kot pogoj za sklenitev odlično plačanega akviziterskega dela vaš prosti čas ob vikendih in osebno urejenost. Zaradi velikega zanimanja kupcev in omejenega števila potnikov, pohitite s prijavami. Šifra: DELO BREZ KOVČKA__5590 Kava bar "LIPA" v Kranju, Staneta Ža garja 19/a, takoj zaposli enega delavca za nedoločen čas in enega delavca za honorarno delo. Informacije v lokalu po 17 uri 5592 Iščem honorarno delo, lahko pospravljanje prostorov Tel : 39-113 5767 Zaposlimo pridno delavko za šesta vijanje elektromehanskih delov po možnosti z znanjem spajkanja. Tel.: 46-259 5780 ŽIVALI Prodam rjave JARKICE, stare 8 ted-nov Helena Dobre, Loka 4, Tržič 5278 Rjave JARKICE in 20-80 kg težke PRAŠIČKE, prodam Stanovnik, Log 9, Škofja Loka_ 5292 V maju in juniju bom prodajal rjave in grahaste JARKICE. Sprejemam pismena naročila. Stanovnik, Log 9, Škofja Loka 5293 Prodam KRAVO, drugič breja Ogled popoldan Hafner, Grenc 3, Škofja Lo ka__5322 Prodam PRAŠIČE bekone, 30 do 40 kg težke. Zg Brnik 28 5331 zame-5384 Prodam TELICO do 230 kg ali njam za bika. Tel.: 68-677 Prodam več črno belih BIKCEV ska c. 92/a Jezer 5411 Prodam tri PUJSKE po 28 kg Mežnarec, Selo 22, Žirovnica težke. 5412 Prodam več 20-25 kg težkih PUJSKOV. Gregorc, Sp. Veterno 3, Tržič _5418 Prodam dva BIKCA simentalca. Suha 33, Kranj_ 5422 Prodam PUJSKE 20-35 kg in FIAT 125 special za 150 SM. Blaženka Jesih, Finžgarjeva 9, Jesenice_ 5424 Prodam mlado KOZO z mladiči. Naklo, tel.: 47-367_5432 Prodam dva TELETA, stara en teden, bikec in telička. Tenetiše 1, Golnik _5452 Prodam KRAVO tik pred telitvijo ali po izbiri. Selo 32, Žirovnica, tel.: 80-590 _5466 Prodam TELIČKO, staro en teden, si-mentalko. Franc Zupan, Praprotna po-lica 29, Cerklje_5469 Prodam KRAVO s četrtim teletom. Vo-povlje 7, Cerklje 5477 Prodam KRAVO, ki bo v kratkem drugič teletila. Jagodic, Lenart 2, Cerklje __5491 Prodam brejo TELICO simentalko z dobrim poreklom in hlevski GNOJ. Jo-že Kveder, Visoko 31, Šenčur 5529 Zamenjam ali prodam tri mesece staro teličko simentalko za 8 tednov starega bikca simentalca. Ladje 21, Medvode 5534 AKVARIJ 160 litrov, komplet z ribami prodam, cena 25 SM. Zg. Gorje 73, tel.: 75-540_5543 Prodam 7 tednov starega BIKCA. Voklo 32, Šenčur 5545 Prodam JARKICE, dobre nesnice. Ljubljanska 22, Radovljica 5556 JARKICE - rjave, dva meseca stare, prodam. Viljem Zore, Zg. Pirniče 116, Medvode 5610 Prodam TELETA. Zalog 46, tel.. 42-665 _ 5618 Prodam teden dni staro TELIČKO si-mentalko. Podbrezje 55, Duplje 5641 Prodam TELIČKO staro 5 dni. Tel.: 50-442, po 19. uri_5684 Prodam KRAVO simentalko in frizijko ali menjam za mladega bikca ter 1000 kg SENA. Lahovče 77, tel: 42-498, zvečer^_5697 20. aprila bom začela prodajati dva meseca stare JARKICE. Cegelnica 1, Naklo, tel.:47-226_5698 Oddam eno leto starega PSA, križanec med foxterierjem in malim šnau-cerjem. Zupanova 5, Šenčur 5700 Prodam 8 mesecev brejo TELICO simentalko. Kern, Pšata 2, Cerklje 5705 JARKICE rjave tri mesece stare, prodam. Zgoša 47/a, Begunje 5709 Prodam KOKOŠI nesnice, stare eno leto za zakol ali nadaljno rejo. Zadraga 18, Duplje_5714 Prodam 8 mesecev staro TELICO za pleme ali zakol. Jeraša, tel.: 65-279 _5728 Prodam BIKCA simentalca, starega 6 tednov in krompir igor. Sebenje 38, Tr-žič_5736 TELIČKA, starega teden dni, prodam. Bilban, Vodice ob Hribu 13, Vodice _5738 Prodam BIKCA, starega tri mesece. Nasovče 10, Komenda 5758 Prodam 8 tednov stare pujske. Hribar, Šobčeva 14, Lesce, tel.: 74-013 5760 Prodam rjave JARKICE. Grašič, Zadru-žna 10, Kranj_5784 Prodam PUJSKE, težke 30 kg in manjše. Sp. Brnik 60 5799 KUPIM Kupim MOTOR za BMW 1600. Zoran Vrhovnik, Mlaka, Štefetova 15 5426 Kupim MOTOR za FIAT 1300 ali 125. Tel.: 50-312_5434 Kranjska gora Podkoren - podstrešje ali klet za počitniško stanovanje, ku-pim. Tel: (061) 575-545_5639 Kupim sprednjo premo za NSU 1200. Tel.: 74-286_5646 Kupim turistični KANU. Tel.: 38-504 _5688 Kupim TELETA simentalca do 10 dni. Tel.: 73-121_5708 Kupim manjšo PARCELO na Gorenjskem do 400 kvad. m. Tel.: 26-076 5724 Kupim otroški kombiniran VOZIČEK Tel: 83-956 5727 NAJDENO Ponija (kobilo) ujahan, star tri leta, z opremo prodam Naslov v ogl. oddelku 5417 V trgovini Pri Petričku se je našel zlat uhan! 5716 PRIREDITVE "Iniciativni odbor RADIESTEZIJSKE-GA DRUŠTVA GORENJSKE- v ustanavljanju VABI v nadaljevalni tečaj ra diestezije, bioenergetike - detekcija, ki ga bo vodila Mirela Mahne v sodelovanju z zdravnikom. Tečaj bo v soboto, dne 16.4. in v nedeljo, 17 4. 1988 s pričetkom ob 9. uri v dvorani Gasilskega doma Kranj-Oldhamska c. 4, Kranj. Prijavite se lahko na tel.: 79-803, po 17. uri 5599 POZNANSTVA Osamljen upokojenec išče osamljeno žensko za družbo. Hrana in stanovanje brezplačno. Naslov v ogl. oddelku 5650 OBVESTILA MONTIRAM stavbno pohištvo, lesene obloge in stanovanjsko opremo. Tel.: (064) 46-032, po 20. uri 4931 P0?P.AYL!.A.M vrtne kosilnice in mo-tokultivatorje! Kokrica, c. na Rupo 20, tel.:24-433_5571 ROLETARSTVO NOGRAŠEK, Milje 13, 64208 Šenčur - Obveščam cenjene stranke, da sprejemam naročila za vse vrste rolet: -lesene, plastične, aluminijaste -žaiuzije v vseh širinah in barvah -lamelne zavese TEL: (061) 50-720 _5062 Izdelujem INSTALACIJE centralnih kurjav in CISTERNE. Tel.. 79-820 5396 ZA VODOINSTALACIJE (raznovrstne) kličite tel.:28-427_5431 Obrtnik-zidar sprejme vsa zidarska de-la. Tel.: 47-384, Naklo_5482 Zidarska skupina sprejme vsa zidarska dela. Tel: 37-295_5483 SVEŽA JAJCA, zaradj nanovo začete proizvodnje, po ceni od 100 do 140 din, lahko dobite vsak dan v Naklem pri Pavlin, Temniška 19 (prej Pivka) 5485 Acrrm rk Iščem skupino za graditev hleva. Tel.: 65-078_5510 Podpisani Franc Poličar iz Radovljice, Cankarjeva 2, preklicujem žaljivke, izrečene Mariji Ficko iz Radovljice, Cankarjeva 2 in se ji zahvaljujem, ker je odstopila od tožbe. 5511 Instruiram angleščino za srednje in osnovne šole in pomagam tudi pri drugih predmetih. Tel.: 28-753 5694 Prodam nove AŽ PANJE na 10 satov in gajbice. Tupaliče 59, Preddvor 5739 Iščem varstvo v okolici Radovljice za dve in pol letnega in enoletnega fantka na vašem ali našem domu za tri mesece. Tel.: 74-447 5750 Prodam GARAŽO na Planini pri Trgov-ski šoli. Tel: 37-649, po 14J30 uri 5773 Prodam prvoobhajilno OBLEKO za deklico. Ogris, Adergas 47 5796 Kratka bolezen nam je iztrgala drago in ljubljeno mamo, staro mamo, in sestro VIKTORIJO ROGAČ roj. Gantar Na zadnjo pot jo bomo spremili v petek, 15. aprila, ob 15.00 uri na pokopališču Zg. Bitnje pri Kranju. Žalujoči: sin Marjan z družino, brat Pavle z družino in drugo sorodstvo Kranj, Žiri, 14. aprila 1988 ZAHVALA O, saj vem to, da počasi, le še skrita je v tišine, gori sveča bolečine... (Gradnik) 13. aprila je minilo peto leto, odkar je odšel od nas naš ljubljeni KRSTO TOMAŠEVIČ Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu in obiskujete njegov zadnji dom. VSI NJEGOVI Železniki, 1988 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, prababice, tete in tašče MARJETE PESJAK Jurčkove mame iz Kontnega se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, dobrim sosedom iz Kontnega, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih dneh stali ob strani, nam pomagali in sočustvovali z nami. Lepa hvala za podarjene vence in cvetje. Velika zahvala dr. Leopoldu Zoniku z Bleda za požrtvovalno dolgoletno zdravljenje, pevcem bratov Zupan za prelepo petje in župnikoma iz Ribnega in Jesenic za lepo opravljen pogrebni obred. Lepa hvala zastavonošam in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Še enkrat vsem in vsakemu posebej lepa hvala. - Žalujoči: hčerke Štefka, Anica, Francka in Marica z družinami in vsi njeni Koritno, Radovljica, Beljak, Melbourne, Vošče, Kranj, Ljubljana, 11. aprila 1988 V 80. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in tast JOŽE ZUPANČIČ šolski upravitelj v pokoju Od njega se bomo poslovili v petek, 15. aprila 1988, ob 16. uri v Lipici pri Škofji Loki. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Reteče, 13. aprila 1988 mali oglasi tel. 27960 S konkurenco do boljšega dela Avto šola tudi pri delavski univerzi Kranj, 13. aprila — Pri Delavski univerzi Tomo Brejc v Kranju so že kupili tri avtomobile in kmalu nameravajo uvesti avto šolo, kar naj bi vsaj malce skrajšalo vrste čakajočih na šoferski izpit, vneslo pa seveda tudi konkurenco, ki naj bi pripomogla k boljšemu delu drugih avto šol v Kranju. Kranjski izvršni svet je v sredo obravnaval poročilo o ukrepih za skrajšanje čakalne dobe v avto šolah, ki ga je zahteval 2. marca letos. V Kranju je namreč izredno dolga, skoraj leto dni mine,'če nekdo želi napraviti vozniški izpit. Na delovnem sestanku, ki ga je pripravil in sklical občinski sekretariat za notranje zadeve za vse, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo, so kritično, tudi samokritično spregovorili o nakopičenih proble- mih. Dovolj jasno je to napisano tudi v poročilu, ki ga je s predlaganimi nalogami vred sprejel izvršni svet. Iz poročila je moč razbrati, da so se potrdile kritike o monopolnem položaju avto šole pri AMD Kranj, ki jih je kot kaže uspaval, saj imajo vozila slabo izkoriščena. Zelo malo kranjskih inštruktorjev pa to delo opravlja poklicno, le 13 izmed 67-tih, kolikor jih poučuje na območju Izpitnega centra Kranj. Kar 25 in- štruktorjev pa se s tem delom ne ukvarja več. Zdravo konkurenco bo vnesla nova avto šola, ki jo bosta kmalu ustanovila Delavska univerza Kranj in Zveza šoferjev in avto-mehanikov Kranj. Med sprejetimi nalogami pa je tudi določitev poligona za poučevanje prvih učnih ur praktične vožnje na manj prometnih in zahtevnih cestah in obravnavanje teh ur kot poligonske, bo skrajšalo čakanje. S pomočjo ankete pa bodo preverili, koliko kandidatov bi lahko izpit opravilo v dopoldanskem času, saj nameravajo uvesti tudi to, da bi skrajšali čakalne vrste. M. V. Povprečje lahko marsikaj prikrije, pa vendar. Šolstvo in zdravstvo v rahli prednosti Škofja Loka, 14. aprila — Republiško primerjalno analizo med plačami v gospodarstvu in negospodarstvu od leta 1979, ki velja za dosežek največje usklajenosti, do leta 1987, so v loški občini dopolnili z nekaterimi domačimi podatki. Med drugim so ugotovili, da so plače v škofjeloškem negospodarstvu med slovenskimi občinami vsa ta leta nad mestom, ki ga v Sloveniji dosega njihovo gospodarstvo. V okviru negospodarstva to še posebej velja za izobraževanje, medtem ko je zdravstvo bistveno poskočilo šele lani, ko se je s predlanskega 22. mesta zavihtelo na š°sto mesto. V šolstvu kroje učiteljske plače predvsem normativi pedagoškega dela. Medtem ko v srednji družboslovno — jezikovni šoli učitelj mora izpolniti obvezne ure v razredu, čeprav neodvisno od njega odpadejo, na primer, zaradi športnega, kulturnega dne, praznika, jih "prinesti noter", kaže, da v osnovnih šolah niso tako strogi. Družbena pravobranilka samoupravljanja škofjeloške občine je iz ene osnovnih šol dobila vprašanje, ali terminski plan lahko načrtujejo tako, da bi bil praznik delovni dan, čeprav takrat ne nameravajo imeti niti pouka, niti proslave, pohoda, športnega dne... A podkrepimo ugotovitve še z nekaterimi številkami. Škofjeloško gospodarstvo je bilo 1979. leta s plačami na 18. mestu med slovenskimi občinami, leta 1983 na 24. mestu, 1986. leta na 23. in lani na zelo dobrem 16. mestu. Negospodarstvo je z začetnega šestega mesta 1983. leta preskočilo na osmo mesto, predlani spet zdrsnilo na 16. mesto in lani osvojilo kar šesto mesto. Izobraževanje dosega na primerjalni lestvici navedenih štirih let tretje, osmo, 13. in šesto mesto, zdravstvo pa dvakrat 20., 22. in šesto mesto. Povprečje lahko marsikaj prikrije, osvojeno mesto ne pomeni vselej tudi dobrega rezultata (plače), pa vendar je očitno, da škofjeloško negospodarstvo prehiteva gospodarstvo predvsem na račun šolstva in zdravstva, ki sta v rahlo privilegiranem položaju. Temeljitejšo in konkretnejšo analizo primerjave plač v škofjeloškem gospodarstvu in negospodarstvo v minulem letu (po organizacijah, številu zaposlenih, izplačanih zneskih in nekaterih drugih kazalcih), podobno lanski analizi, bodo pripravili v Zavodu za družbeni razvoj. Lanska, ki je pokazala boljšo usklajenost, kot so trdili zlasti v osnovnih šolah, je marsikoga presenetila in utišala. Zato lahko še s toliko večjim zanimanjem pričakujemo novo analizo. H. Jelovčan V Železnikih že grade ——""»putu.': *ww im i Škofja Loka, 10. aprila — Med centralnimi osnovnimi šolami v škofjeloški občini ima najslabše pogoje vsekakor šola Prešernove brigade v Železnikih, ki kot zadnja iz tako imenovanega referendumskega programa gradnje in obno- ve šolskih objektov, končanega v prejšnji petletki, ni več utegnila priti na vrsto. Denar se je zdaj le našel iz posebnega sporazuma s podjetji, iz prispevka občinske cestne-komu-nalne skupnosti in iz združene amortizacije šol. Vendar pa ga ne bo dovolj za celotno gradnjo oziroma obnovo hkrati. Za letos, do začetka novega šolskega leta, je predviden le prizidek oziroma večnamenski prostor z jedilnico in toplotno postajo, ki pa prenatrpanih učilnic ne bo razbremenil. Zdaj imajo v šoli v Železnikih na razredni stopnji troiz-menski pouk. Ne poznajo specializiranih učilnic, kabinetov, laboratorija, telovadnica je vse dneve polno zasedena, priprave na šolo imajo kar na prostranem hodniku, da o neredu v premajhnih garderobah niti ne govorimo. V šoli pravijo, da bi po izgradnji večnamenskega prostora morali takoj nadaljevati z drugo etapo, saj bi prekinitev lahko ogrozila oziroma odmaknila tako težko pričakovani cilj: dovolj učilnic za vse otroke. H Jeiovčan Foto: G. Šinik Bo vodstvo pokleknilo? Posamezne misli, ki so se nam porodile ob prebiranju gradiva, za bližnjo sejo konference ZKS, smo preoblikovali v vprašanja namenjena tokratnim sogovornikom. Kaj menite o trenutnem političnem dogajanju, kako vidite pri tem vlogo ZK? Drago Chvatal: "Vsi smo za Jugoslavijo, vendar takšno, kjer bodo posamezne republike veliko bolj samostojne. Naše vodstvo s Stanovnikom in Kučanom na čelu mora zdržati! V zvezi z "napadi" na JLA velja reči, da so mladi upravičeno razburjeni, konec koncev so oni tisti, ki bodo živeli leta 2000. Čas, ki je predviden za ustavne spremembe, je odločno prekratek; ob tem mimogrede, sprejem skupnih izobraževalnih jeder bi pomenil poraz jugoslovanske politike in narodov. Velja si zapomniti — vsak dober Slovenec je hkrati dober Jugoslovan." Alojz Renčelj: "ZK se mora umakniti s področja gospodarskega odločanja. Potrebno je prebrati Kavčičeve spomine, v katerih je zgodaj predvidel, kaj se bo zgodilo. Ni nujno, da je ravno ZK tista pisana avantgarda. Pustimo trgu svojo pot in ne indo-krtinirajmo ekonomije. Razčistimo, kaj in kako z družbeno lastnino in izpostavimo neposredno odgovornost. Sicer pa imam temeljni občutek, da bo slovensko vodstvo zopet pokleknilo pred Beogradom." Brane Grims: "Jugoslavija počasi, a očitno zanesljivo drsi navzdol. Sredstva dobrih tovarn, ki jih imamo po celi državi, se vse preveč prepletajo z zgubaši. Kar pa se tiče partije, mislim, da se bo slovenska ZK morala odločiti -kdo ji daje legitimnost, slovenski narod ali zvezna vlada?" Marjeta Jurančič: "Kot študentka na lastni koži občutim ta naš socializem in povem vam, da nisem prav nič zadovoljna. Ne vem, če o besedi standard sploh lahko še govorimo. Vedo naši vrli politiki, kaj se resnično dogaja s proklamiranim delavskim razredom? Kje so tu zastopani interesi širokih množic - pojmi, ki so jih polne predavalnice?" Vine Bešter Foto: G. Šinik Upokojenci, sodelujte v razstavi Preddvor, aprila — Dom starejših Albina Drolca v Preddvoru letos praznuje 40-letnico, ki jo z raznimi dejavnostmi nameravajo slaviti od maja do septembra. Prva bo razstava izdelkov, ki jih pri delovni terapiji ustvarijo domači oskrbovanci. Že maja bo na ogled v domu, zatem pojde tudi v krajevno skupnost Preddvor in v avlo kranjske skupščine. Da bo razstava še zanimivejša, bi jo radi dopolnili tudi z izdelki upokojencev, ki ne žive v domu, a se doma ukvarjajo z izdelovanjem zanimivih, uporabnih, estetskih predmetov, pa jih doslej še niso uspeli nikjer razstaviti. Vse te vabijo, da se oglasijo v preddvorskem domu starostnikov in prinesejo svoje izdelke. Sprejemali jih bodo do 20. aprila. Kdor pa želi o tem izvedeti kaj več, lahko pokliče na telefonsko številko 45-015 v ponedeljek, sredo ali petek, od 9. do 11. ure. Izlet upokojencev na Krk Kranj, 15. aprila — Društvo upokojencev iz Kranja pripravlja že tretji izlet v tem letu. V četrtek, 21. aprila, se bodo odpravili na Krk. Ob 7. uri zjutraj bodo krenili izpred Kina Center v Kranju, nato pa jih bo pot peljala mimo Ljubljane in Postojne do Reke, kjer si bodo ogledali pristanišče. Mimo Kraljevice pojdejo nato do Titovega mostu in čezenj na Krk, kjer bodo videli Omišelj, Malinsko in mesto Krk. Vrnili se bodo popoldne. Vsi, ki bi se radi udeležili izleta, naj pohitijo s prijavo v pisarni društva upokojencev na Tomšičevi 4, kjer se lahko oglasijo vsak ponedeljek, sredo in petek dopoldne. GLASOVA PREJA V petek, 22. aprila, ob 19. uri v restavraciji hotela Creina v Kranju misli na temo 27. APRIL IN SODOBNI ČAS bosta prcdevala Janez Stanovnik in Viktor Žakelj Če vas zanima, kaj bosta povedala, če bi radi sami kaj povedali ali vprašali, javite udeležbo na številko 21-860 (tajništvo Gorenjskega glasa) Obljubljamo, da boste uživali ob iskrivem pogovoru slovenskih razumnikov in skrbni postrežbi v restavraciji Uredništvo Gorenjskega glasa Pravna svetovalnica v sindikatu Po nasvet tudi za stavko Kranj, aprila — Na pravno svetovalnico pri kranjskem občinskem sindikatu se zateka vse več delavcev. Učinkovitost pri reševanju sporov med delavci in delovnimi organizacijami zbuja zaupanje in opravičuje sredstva, ki jih delavci vlagajo vanje s sindikalno članarino. Pravna pomoč je ena najbolj neposrednih oblik pomoči, ki jo od občinskih sindikalnih organizacij dobe delavci v tovarnah. Financira pa se iz tistega dela sindikalne članarine, ki gre iz tovarn občinskim in republiškim sindikatom. Izkušnje kranjske pravne svetovalnice dokazujejo, da je ta denar pametno naložen. Delavci iz Kranja in Tržiča vedo, di se lahko obrnejo na ta "naslov", če se jim bo v tovarni dogodila krivica. Lani je imela svetovalnica 446 obiskov največ delavcev iz delovnih organizacij, takoj za njimi pa so pravne pomoči najbolj potrebni upokojenci in zaposleni pri zasebnikih. Obravnavani primeri dokazujejo, da se vse več nezakonitosti dogaja pri os- novnih pravičan iz aelovnega razmerja, saj je v zvezi z njimi iskalo pravico kar polovica vseh klientov. Prenehanje delovnega razmerja, kršitev delovnih obveznosti in nespoštovanje družbenih dogovorov in samoupravnih aktov največkrat izzovejo spore med delavci na eni in delovno organizacijo na drugi strani. Drugi najpogostejši vzrok so plače, medtem ko je primerov v zvezi z nadomestili za invalidnost ali v zvezi s spremenjeno delaz-možnostjo obravnavanih manj, kar pa najbrž ne pomeni, da v zvezi s tem ni nezakonitega ravnanja. Lani so prvikrat iskali pravno pomoč tudi stavkajoči delavci, pa ne le zaradi bojazni, da jih bodo spričo odgovornosti za štrajk disciplinsko kaznovali ali celo odpustili. Iskali so tudi nasvete, kako sploh organizirati stavko. V luči kasnejših dogodkov, ko se je sindikat pogumne-jo opredelil do stavke in izdelal celo stavkovna pravila, ti primeri nimajo več tolikšnega pomena. Preden pa je bilo to jasno, so bili delavci nedvomno v precepu, kako ravnati. Pravna posvetovalnica je enega stavkajočih delavcev tudi zastopala na sodišču združenega dela. Kako se je razpletel ta primer, nam sicer ni znano, večina primerov pa se za delavce uspešno konča, pa naj dožive poprejšnjo poravnavo ali pa se znajdejo pred sodiščem. Prav je, da delavec ne bije več jalovih bojev z delovno organizacijo, kadar mu le —ta krati pravico, in da ima na svoji strani strokovno utemeljene argumente. V morebitem konfliktu z močnejšim nasprotnikom ima tako več možnosti. D. Z. Žlebir Strela zanetila ogenj /irovski vrh, 13. aprila — Med nevihto je strela udarila v sto let star kozolec dvojnik, pokrit s slamo, poleg domačije Micke Mlakar na Žirovskem vrhu. Ogenj je uničil kozolec in drva, ki so bila naložena poleg, leseno domačijo pa so domači gasilci uspeli obvarovati. Gmotna škoda znaša okoli tri milijone. D Ž. Naboji in bomba v ruševinah Kranj. 13. aprila - Pri PM\ kol»c ranju stare stavbe na Cesti - g 5 v Kranju so našli večjo ^°^(f no nabojev in delov orožja- ^ tehnik iz kranjske gasilske "".^g-valne službe je iz ruševin o**^ sel kakih 150 kilogramov jev in bombo italijanske »z ve, imenovano »paradajzan ^ Nevarni material so odpelj8^ ga na varnem kraju uničil1 Praznik železničarjev Festivalni dvorani v WJjj bljani, pa bodo podelil j tu priznanja za najbolje u^ Praznik železničarjev, 15. april, bodo slovenski železničarji danes proslavili s tradicionalno osrednjo prireditvijo ob 14. uri na Zaloški cesti v Ljubljani. Prav tako bodo danes 304 delavcem Železniškega gospodarstva podelili zlate značke za 30-letno delo. Na svečanosti, ki bo dopoldne v jene železniške Posta-ig Priznanja bodo letos dob1 postaje Šentilj, Koper Maribor. Železniškemu # , spodarstvu pa bodo pcd^ Veliko plaketo SFRJ obo^ ženih sil. ^