St. 3.	Ljubljana, 1. svečana 1892.	XXXII. leto.
Vsebina: J. Ravnikar — Litija: Jan Amos Komenski. — Prof. Fr. Orožen: O zemljepisnem pouku. — J. Mam : Knjiga Slovenska. — Listek. Naši dopisi: Iz Ljubljane. — Iz Ambrusa. — Iz ljubljanske okolice. — S Krasa. Društveni vestnik. — Vestnik. — Uradni razpisi učiteljskih služeb. — Listnica uredništva.
Andrej Žumer,
nadučitelj in c. kr. okrajni šolski nadzornik.
Jan Amos
(V spomin
»Slavrne slavne slavu Slavuv slavnych!«
Jan Kolar.
'Jjjetos dne 28. sušca se izpolni 300 let, odkar se je porodil jeden največjih pedagogov vseh časov in vseh narodov. Učitelji slovenski smo dolžni, da se ob 300 letnici rojstva J a n a A m osa K o m e n-skega vsaj nekoliko spominjamo ter mu v „Učiteljskem Tovarišu'' postavimo nial spomenik.
Od nekdaj že so vsi naobraženi narodi častili in proslavljali one može, ki so po svojih duševnih močeh delovali in žrtvovali se za blaginjo in napredek svojega ljudstva, kazoč mu pota, po katerih mu je moč dospeti do boljše ter srečnejše bodočnosti. Tako n. pr. so stari Grki slavili modrega zakonodajca Solona; Lahi časte svojega prvega umetnika, slikarja Rafaela, v novejšem času pa tudi rodoljuba
Komenski.
tristoletnice.)
Garibaldija; Švicar s ponosom imenuje osvoboditelja Telia; Anglež obožava svojega največjega pesnika Shakespearea; naši južni bratje Hrvati čislajo visoko bra-nitelja svojih pravic Šubica in F ran kopan a; severni bratje Cehi spoštujejo Po-djebrada; Američanje imajo v čislih svojega Washingtona i. t. d. i. t. d. Cim bolje narodi spoznavajo izvrstnost in vrline takih osob, tem više jih proslavljajo in tem srčneje se jih spominjajo. Sleharni narod ima nekaj slavnih mož, ta več, oni manj; veče število najdemo tam, kjer vlada svoboda duha, manj ali pa prav nobenega ni v tistem ljudstvu, ki je okovan v večno robstvo močnejših, silnejših narodov.
Slovanski narodi imajo obilico mož, ki so se vzlasti v najnovejši dobi stekli v vseh strokah vede in umeteljnosti za raz-voj in napredek človeškega uma nepre-
cenljivih zaslug. Toda v tem pogledu tudi nismo zaostajali v minolih stoletjih, kakor nam kaže v 17. stoletji živeči Jan A m os K o m e n s k i, ta najsvetlejša zvezda med pedagogi vseh časov in narodov, eegar spomin slavimo letos ob 300 letnici njegovega rojstva.
* ♦ *
Jan Amos Komenski se je porodil 28. sušca 1. 1592. ne daleč od Ogerskega Broda na južno-vzhodnem Moravskem. Kazni ži-votopisci slavnega Komenskega imenujejo Komno, Nivnice in Ogerski Brod za njegov rojstveni kraj. Med mestom Brod in med trgom Nivnice, ki je od prvega kako dobro uro v stran, stoji več mlinov; iz pisem je razvidno, da so nekateri teh mlinov že na tem mestu bili v 16. stoletji. Iz dvojnega vzroka namreč: ker je bil Komenski mlinarjev sin in ker nekateri navajajo Nivnice, drugi pak Ogerski Brod za njegov rojstveni kraj, sme se po tem takem sklepati, da je bil Komenski porojen v jednem teh mlinov.
Iz tri ure oddaljene vasi Komna se je preselil v one kraje kak prednik znanega pedagoga, ki se je zavoljo tega imenoval Komenski, kajti v 17. stoletji na Češkem in Moravskem ni bilo več v navadi imenovati se po rojstvenem kraju brez rodbinskega imena. Pripomniti še moramo, da je v vasi Suha Loz — dve uri od Ogerskega Broda — živel pred 20 leti mlinar z imenom Komenski.
Roditelji Komenskega so spadali k tako zvani „bratrski jednoti" (bratovski cerkvi, ki se je prištevala v tedanjih razmerah protestantizmu).
Mali Amos, izgubivši svoje roditelje že v nežni mladosti, je bil od svojih brezvestnih varuhov tako zapuščen in zanemarjen, da je jel stoprav 16 let star obiskovati latinske šole. Sicer so sorodniki siroto Amosa poprej dali rokodelstva učit, toda mladi Komenski se nikakor ni mogel s tem poklicem sprijazniti, marsikaj je pričel, a kmalu zopet popustil. Že v svoji
nežni mladosti je izkusil trpkost usode, ki ga je premetavala vse njegovo življenje, kakor barko po viharnem morji. Sam o sebi piše: „Zanemarjenost pri pouku je bila pri meni tolikšna, da sem začel že zgodaj v sebi čutiti usmiljenje in pomilovanje do druzih". Vkljul) vsem pomanjkljivostim tedanjih šol, o kojih se je pozneje v svojih spisih cesto pritoževal, priučil se je v kratkem času vsega potrebnega ter je zamujeno kmalu nadomestil.
Dovršivši latinske šole, odloči se za duhovski stan ter se v ta namen poda na protestanske bogoslovske šole v Herborn na Nasavskem, pozneje ga vidimo na vseučilišči v Heidelbergu, v katerih krajih se je posebno marljivo pečal z bogoslovnimi vednostimi. Od tod se je podal na potovanje na Nizozemsko. Vrnivši se čez Amsterdam zopet v Heidelberg, nevarno zboli -• in 1. 1614. pride v zlato Prago, nekaj, da bi se okrepčal, nekaj zavoljo tega, ker mu je zmanjkalo denarjev, da bi bil ostal še dalje v Heidelbergu.
Vrnivši se proti koncu leta 1624. v svojo domovino, prevzame voditeljstvo bratovske šole v Prerovu, ker je bil še premlad, da bi ga bili posvetili v duhovnika. Češki mecenat, tedanji moravski poglavar Karol pl. Žerotin, ki je Komenskega poklical na šolo v Prerov, imel je kot udani privrženec čeških bratov povsod na svojih velicih posestvih po Moravskem in Češkem, ki je bil patron šol, taiste nastavljene kot učitelje, duhovnike in tudi kot uradnike ter jim je bil ob jednem velik dobrotnik in zaščitnik.
V Prerovu že je jel Komenski polagoma vpeljavati novi način poučevanja, ki ga je iznašel po svojem lastnem premišljevanji, namreč: poučevanje v re-alijah in nazorni pouk; on je tedaj utemeljitelj realističnega in nazornega poučevanja. Spolnivši 24. leto so ga posvetili duhovnikom, ki je deloval dve leti pri bratovski cerkvi; toda ta služba mu ni bila nič kaj všeč, zato sklene stopiti zopet v učiteljsko službo.
L. 1618. ga pokličejo v Fulnek na severno Moravsko, kjer je bila najstarejša in tudi najznamenitejša cerkev čeških bratov — nekako središče. Tu postane šolski voditelj ter prične z neutrudljivo pridnostjo svoje didaktične študije, tu je preživel najsrečnejše dni svojega trudapolnega življenja , kajti tu je užival zakonsko srečo in splošno spoštovanje stanovnikov. Le škoda, da je ta sreča njegova trajala le malo časa. Takrat namreč se je začela nesrečna tridesetletna vojska z vso svojo grozo na največjo nesrečo in pogin češko-slovanskega naroda. Po nesrečni bitvi na Beli Gori dne 8. listopada 1620. 1. se je odločila žalostna usoda čeških dežela; češka vojska pod slabim vodstvom je bila uničena ; Moravani so padli do zadnjega moža, ker se niso marali umakniti.
Nato se prične strašno preganjanje češkega naroda. Tudi Komenski je moral zapustiti svoj dom v Fulneku in pobegniti pred špansko vojsko 1. 1621. V sled teh napetih in premenjenih političnih razmer je slavni pedagog moral od 1. 1622—1628 le na skrivnem delovati. Sovražnik je po-končaval vsa mesta, kjer je našel bra-tovske cerkve; tako je tudi Fulnek upe-pelil. Pri tem požaru je Komenski izgubil vse svoje premoženje in vse rokopise, ki jih je kot mlad učitelj spisal. Odtod se začenja njegovo žalostno, nesrečno življenje, polno nadlog in bojev.
V teh žalostnih letih, ki jih je Komenski preživel deloma na posestvih gospoda Dragotina pl. Zerotinskega, deloma pri gospodu Juriju Sadouskemu na Sloupnem v krkonoških gorah, pečal se je največ z didaktičnimi vednostimi ter je spisal tudi mnogo versko-filozofičnih knjig, s kterimi bi se tolažili njegovi soverniki. Med temi tolažljivimi spisi, ki jih prištevamo k njegovim najboljšim sestavkom v češkem jeziku, je najvažnejši po vsebini in obliki, ki spada med najdražje bisere češkega slovstva „L ab y r in t sveta a raj sr d ce" (Labirint sveta in raj srca), poklonivši ga dne 13. grudna 1623. 1. svojemu dobrot- !
niku, varuhu in res plemenitemu gospodu Dragotinu pl. Zerotinu, moravskemu poglavarju. Komenski riše v tem delu z jedrnato besedo in primerno bistroumnostjo nečimernost stvarij tega sveta, kazoč, da more Bog sam človeškemu srcu podeliti miru in pokoja. Zgodovinar Gindelv trdi, „da bi bilo to delo tudi svetniku v čast". V tem času mu umrjo soproga in dva otroka. Vsled tega je ves potrt iskal tolažbe v premišljevanji o božji previdnosti in v delu. V ta namen spiše že omenjeni spis in „pod Klop o t y" (o nadlogah).
L. 1624. je vlada Dragotinu Zerotin-skemu zagrozila, da ne sme več vzdrža-vati čeških bratov na svojih posestvih. Večina bratskih duhovnikov je torej morala svojega varuha zapustiti ter se skrivati po gozdih in votlinah v Krkonoših na šle-skih mejah; povsod so jili preganjali in kaznovali po tako zvanem „krvavem sou-du" (krvava sodba). V vrsti pregnancev je bil tudi naš Komenski, bivajoč nekaj časa na gradeh Jurija Sadouskega iz Sloupa. Med tem časom spiše drugo alegorijo naboženske vsebine v češkem jeziku „Hlu-bina bezpečnosti" (Globina varnosti), v kateri razlaga, da je človek pod brambo božje previdnosti varen.
L. 1628. izide zakon, vsled katerega se je zabičilo protestantom in češkim bratom, ali sprejeti katoliško vero, ali pa ostaviti deželo. Po tem takem zapustita češko deželo tudi oba varuha Komenskega, Dra-gotin Zerotinski in Jurij Sadouski. Nad 30.000 rodbin zapusti meseca prosinca v najhujši zimi, med njimi tudi Komenski svojo jim ljubo in drago domovino. Pri-šedši na mejo Ceske, pokleknejo vsi; med tem, ko je Komenski molil glasno, naj bi Bog deželo češko blagoslovil in ohranil' slišal se je glasen jok in stok v vsem društvu.
Komenski na to pride s svojimi tovariši v Lešno (Lisa) na Poljskem, kjer je bratovska cerkev že cvetela 90 let popred, namreč od leta 1547. Grof Rafael Lešenski sprejme češke pregnance jako prijazno.
Tukaj se Komenski poprime pridno delovanja na pedagogičnem slovstvenem polji, kjer kmalu prevzame voditeljstvo gimnazije, za ktero je tudi pozneje na vso moč skrbel, ko je postal nadzornik za vse raztresene svoje češke in moravske brate. Zaslovel je tako, da so vsi prvaki svoje sinove pošiljali v šolo v Lešno, da bi jih vzgojeval Komenski. Tu spiše „matrini on i um šole materinske", potem „Občansko ali narodno šolo, razde 1 j e n o n a 6 let" — in „D i d a k t i k o", izvirno v češkem jeziku; kajti, akoravno je bil kosmopolit, skrbel je vender v prvi vrsti za svoj narod češki. Vzgoja mladine češkega naroda dozdevala se mu je kot najboljše sredstvo povzdigniti zopet narod češki, ki je po belogorski bitki padel pod grozni jarem svojih sovražnikov. „Didaktika" pa je ostala samo v rokopisu. Kasneje jo je Komenski predelal na latinski jezik, ki je prišla na svetlo tiskana v Amsterdamu 1. 1657. pod naslovom „Didáctica magna" (velika didaktika). Cesko didaktiko, ki jo je izdala Matica češka v Pragi, našel je 1. 1841. prof. Pur-kvné v arhivu protestanske cerkve v Lešnu; prepisana je od tuje roke, toda pod nadzorstvom Komenskega samega, ker se v tem rokopisu nahajajo dostavki in popravki,
katere je Komenski napravil sam z lastno roko.*) —
Imeniten je Komenskega „načrt o p re o s t roj e n j i čeških šol". Po tem načrtu slavni pedagog razdeljuje vse šole na čvetero: a) šole materinske, b) ob-činske ali narodne, c) latinske ali gimnazije in d) visoke (vseučilišča).
„Prva ali materinska šola je domača hiša, v kateri ostane otrok do 6. leta; prva vzgojiteljica mu je mati, ona je pestunja, oče ; v tej šoli se mora otrok naučiti materinega jezika, lepega obnašanja, ubogati brez kazni in brez jeze roditeljev. V sleharni hiši naj bi roditelji imeli knjižico: „Informatorium šole materinske" (preveden tudi na slovenski jezik v „Slov. Učitelju" iz češkega izvirnika); v tej knjižici najdejo roditelji vse, kar je potrebnega k vzgoji otrok. Da bi se to zgodilo, naj jih nadzorujejo šolski predstojniki". (Dalje pr.) J. Ravnikar — Litija.
*) Komenskega'»Didaktika« je za učitelje posebne važnosti, kajti njena vsebina je jako zanimiva in pravila, ki jih v njej navaja Komenski glede vzgoje mladine, so za denašnje čase še vedno ravno tako veljavna, kakor pred dvema stoletjema. Radi tega sem se odločil v »Učiteljskem Tovariši« v spomin 3001et-nice rojstva slovečega pedagoga priobčevati vso »Didaktiko«, ki pozneje izide v posebnih odtiskih, da Slovenci na ta način pridemo do svetovno - slavne knjige »Komenskega Didaktike«.	I'is.
O zemljepisnem pouku.
3. Letni časi.
Učilo: Zemeljsko oblo z nagnjeno osjo in sveča ali svetilnica.
Postavimo mizo tako, da učenci dobro vidijo na njo ter narišimo na mizi zemeljsko drago kot krog (zemeljska draga je sicer pakrog ali elipsa, ki se pa ne loči mnogo od kroga). Delimo krog v štiri jed-nake dele, katere zaznamenujemo s prvim dnem letnih časov. V krogovo središče postavimo svečo ali svetilnico, ki nam predočuje solnce. Luč mora biti v jednaki višini s središčem zemeljskega obla, in ze-
meljskega obla os nagnjena proti zemeljski dragi v kotu 661/2°.
Postavimo sedaj zemeljsko oblo v znamenje 21. sušca tako, da gre meja med razsvetljeno in temno poloblo ravno skozi oba tečaja. Razsvetljena sta oba tečaja in polovica vsakega vzporednika. Dan in noč sta torej na vsi zemlji jednaka in tedaj je pomladansko jednakonočje.
V znamenji 21. rožnika se postavi zemeljsko oblo tako, da je severna polobla nagnjena proti sveči ali svetilnici. Lahko je pokazati, da je na severni polobli

pri vzporednikih več nego polovica razsvetljena. Cim severneje so vzporedniki, tem večji del njih kroga je razsvetljen. V naših krajih so vzporedniki razsvetljeni do dveh tretjin svojega kroga. Mi imamo poletje.
Dne 23. kimovca stoji zemeljsko oblo zopet tako, da gre meja razsvetljene polovice skozi oba tečaja. V jesenskem jed-nakonočji sta zopet razsvetljena oba tečaja in polovica vsakega vzporednika.
Postavimo še zemeljsko oblo v znamenji» 21. grudna tako, da je južna polobla bliže sveči ali svetilnici, severna polobla pa od nje bolj oddaljena. Severni tečaj in vsi vzporedniki od severnega tečaja do severnega tečajnika so v temi, drugi vzporedniki na severni polobli so pa z večjim delom svojega kroga v temi. V naših krajih stoje vzporedniki do dveh tretjin svojega kroga v temi. Pri nas se začenja zima, na južni polobli pa poletje.
Posamezni letni časi se tudi dajo razlagati pri oknu v solnčnem svitu, kar bode ugajalo, ako hočemo predočevati samo jeden letni čas. Tu bode umestno opozarjati na dnevne razmere različnih vzporednikov. Da pa dobijo učenci pravi pojem o vseh letnih časih in o zemeljski dragi, treba še potem razlagati letne čase po prej navedenem načinu.
Dnevno in. letno gibanje zemlje je nekako slično „vrtalki". Spustimo li vrtalko na mizo ali na tla, tedaj se ne bode samo sukala krog sebe, ampak se tudi pomikala. Tudi kolesa pri vozu se ne sučejo samo krog osi, ampak se tudi premičejo.
4. Lunine premembe.
Učilo: Zemeljsko oblo. S tem je v zvezi manjša lunina krogla, katera je tako pritrjena na držalu od žice, da se da sukati. —
Kakor nam predočuje zemeljsko oblo našo zemljo, tako nadomestuje manjša krogla luno. Opozarjati treba učence, da kaže luna naši zemlji vedno jedno in tisto polovico. Vzemimo n. pr. dva učenca, ka-
terih jeden stoji, drugi pa hodi jedenkrat krog svojega součenca ter mu kaže vedno jedno in tisto stran. Pri svoji hoji krog součenca se je jedenkrat tudi zasukal krog sebe. Tako se tudi luna pri svojem gibanji krog zemlje v jednem (sideričnem) meseci zasuče jedenkrat krog svoje osi.
V lažje razumevanje luninih premem!» preoblecimo od solnca neobsijano lunino polovico z votlo polkroglo od proževine ali kavčuka ali pa pobarvajmo temno polovico s črno barvo. Svetlobarvana polovica lunine krogle mora vedno biti obrnjena proti solncu ali proti luči, katera nam predočuje solnce.
Jeden četrtnik ali 90° oddaljeno stoji lunina krogla na levi od zemeljskega obla ter kaže nam na zemlji polovico od solnca razsvetljene lunine strani. Tu je prvi krajec in mi vidimo luno od poldneva do polnoči.
Zopet za četrtnik oddaljeno kaže luna vso razsvetljeno polovico temni ali nočni strani zemeljskega obla. Mi imamo š č e p, kateri sveti vso noč. Lunino kroglo je treba tako postaviti, da ji ne zakriva zemeljsko oblo solnca ali luči.
Stoji li lunina krogla prvemu krajcu nasproti ravno na desni zemeljskega obla, tedaj kaže zopet samo polovico svoje razsvetljene strani, toda v drugi obliki nego pri prvem krajci. To je zadnji krajec, kateri sveti od polnoči do poldneva.
Posebno je treba opozarjati učence, kedaj nam sveti luna v posameznih pre-membah in kako obliko ima za nas v posameznih slučajih.
5. M r k n e n j e solnca in lune.
Učilo: Zemeljsko oblo z lunino kroglo.
Lahko se razvidi, da mrkne solnce samo v mlaji, luna pa more mrkniti samo v ščepu. Ker pa preseče lunin pot zemeljsko drago v naklonskem kotu, kateri meri 5° 8', ne mrkne pri vsakem mlaji solnce, a tudi luna ne pri vsakem ščepu. Mrk-nenje solnca ali lune je samo mogoče, ako stoje solnce, luna in zemlja v jedni in
tisti ravnini ali vsaj približno tako. To se pa dogaja le redkokedaj.
Brez težav se torej da razlagati mrk-nenje solnca in lune. Lahko bodo tudi učenci uvideli, zakaj se mrknenje solnca vidi samo na razmerno majhnem delu naše zemlje. Mrknenje lune se pa vidi hkratu in v jednakem obsegu na vsi polobli, katera je obrnjena proti luni.
6. Razlika v času med p o s a m e z-n imi k raj i.
Učilo: Zemeljsko oblo in zemljevid cesarstva.
Solnce vzhaja vsakemu od nas za jedno stopinjo bolj zahodno ležečemu kraju za štiri minute pozneje, a za jedno stopinjo bolj vzhodno od nas ležečemu kraju za štiri minute prej nego nam. Treba je torej le prešteti za koliko stopinj je kak kraj zahodno ali vzhodno od nas, da poznamo čas dotičnega kraja.
N. pr. ako imamo v Ljubljani poldne, manjka v mestu Feldkirch na Predarlskem približno še 20 minut (4 X 5) do poldneva, ker leži to mesto malo ne 5° zahodno od Ljubljane. V Cernovicah pa imajo tedaj že 48 minut (4 X 12) čez poldne, ker so Cernovice skoraj 12° vzhodno od Ljubljane.
T. Dnevni in letni časi pri naših vštričnikih, protidomcih in proti n o ž c i h.
Učilo: Zemeljsko oblo z nagnjeno osjo. Oblo se postavi pri solnčnem svitu k oknu.
Ko so učenci dobro razumeli letne čase v naših krajih, opozarjali jih bodemo tudi na dnevne in letne čase vštričnikov, pro-tidomcev in protinožcev.
Učencem se bode čudno zdelo, kako morejo na nasprotni strani naše zemlje
1 stanovati ljudje, ne da bi padli z zemlje. Tudi to se lahko razjasnuje. Pomočimo pero v vodo. Potegnemo li pero iz vode, pade tedaj kaplja s peresa. Spustimo pa kapljo n. pr. na zemeljsko oblo, tedaj se bodemo uverili, da se kaplja obdrži na večjih predmetih, z manjših pa pade na tla. Mala telesa se prijemajo velikih ali velika telesa potegujejo na se mala telesa. Tudi prah se drži zemeljskega obla in človek v primeri k velikosti naše zemlje tudi ni več nego prašno zrnce.
Ker so naši vštričniki, protidomci in protinožci vsi na morji, mislimo si kot take ljudi na kaki ladiji. Ljubljanski vštričniki so v Velikem morji zahodno od se-veroameriškega mesta Portland; protidomci so v Atlantiškem morji jugozahodno od Capetown (Capstadt), protinožci pa jugovzhodno od Nove Zelandije. Vse te točke se zaznamenujejo s kredo ali z žrebljič-kom ter se potem lahko predočujejo dnevni in letni časi teh krajev in se primerjajo z istodobnimi dnevnimi in letnimi časi naših krajev.
Vsi ti pojavi in naloge se lahko rešijo z navedenimi pripomočki. Na montiranem zemeljskem oblu se da rešiti še več drugih nalog. Za ljudske šole pa bode popolnoma zadostovalo do sedaj povedano. Poglavitno je, da učenci dobro razumejo vse te pojave iz zvezdoznanskega zemljepisa.
V dodatku slede zemljevidih obriski petero zemljin. Ti obriski služijo v ponavljanje tvarine in v primerjevanje zemljin glede velikosti in drugih značilnih po-sebnostij. Zemljevidna obriska Evrope in Avstralije sta risana v merilu 1:50,000.000, Afrika, Azija in Amerika pa v merilu 1 : 100,000.000.	Prof. F. Orožen.
Knjiga Slovenska
v
XIX. veku.
*
Da mene bil uinel bi, Nobeden ni bil tak, En sam le me umel je: Učitelj Martin j a k.
Matija Valjavec Kračmanov
r. 17. febr. 1831 v Predvoru, dovršil nor-malko v Kranju, gimnazijo v Ljubljani 1. 1851, preskušnjo za srednje šole na Dunaju, postal gimnazijski učitelj 1. 1856 v Varaždinu, 1. 1876 profesor v Zagrebu, dopisujoč potem pravi član jugoslavenske akademije, umirovljen 1. 1891, živi pre-marljiva književna bučela Kranjska v Zagrebu na Hrvaškem.
Novice 1. 1848 kažejo na 5. strani pesem „Seničica", o kateri vredništvo pravi: „S pričijočo pesmico vpeljemo pervikrat veliko obetavniga mladenča na slovenski parnas. Matija Valjavec je ime mladiga pesnika, učenca visoko čast. g. Martinaka v šesti šoli v Ljubljani, od kteriga imamo — kakor pričijoča pesmica spričuje, pri kteri nismo ne čerke popravili — v prihodnje veliko lepih pesniških del pričakovati. — Drugo pot bomo iz Valjavcoviga dnevopisa (Tagebuch), ki ga je v preteklih velieih šolskih praznikih doma spisal, en sostavek v prozi bravcam za poskušnjo podali . . Prof. Martinak imajo namreč posnemanja vredno navado, de svojim učencam po dokončani peti šoli o velieih šolskih praznikih dnevnik pisati ukažejo, naj si bodi v latinskim, nemškim ali slovenskim jeziku, v prozi ali v pesmih, kakor kdo hoče in more (str. 15)".
Lesena skleda (Pravlica). Edini dol (Gorenska pravlica). Žganje huda huda reč (Strašna prigodba). Drevo v cvetji. Znamnja dežja (Legenda str. 121). — Vede ž : Molitev pomaga. Molitev uslišana. Plačilo miloserčnosti. Prostost. Veselo dete. — Slovenija: Slovenci (Pes.). Minčika Gorenska. Mati sinu, ki gre na vojsko. Sin materi, predin gre na vojsko. Mili dični — Milica dičnimu, predin gre na vojsko. Mati in sin (o ženitvi). Tičice se-
ničice (v 53 kiticah). Štempihar (Krajnski Erkul str. 176—180).
L. 1849 Novice: Slovencam (vid. Slovenija 1848). Poletni večer. Seničice.
—	Vede ž: Vedež k novimu letu svojim mladim bravcam. Opravljivec. Po hudi to-varšii rada glava boli (Povest). Deček pod drevesom. Od kod reveži. Bratec in sestrica. —- Slovenija: Hudi Kljukec. Slovenske pripovestice: Cernošolc. Ruda sreberna. Prerokovanje od Begun. Sroten-bah. Zavist sebi kvar (Gorenska pravlica). Pri suhim tudi sirovo gori (Legenda). Prostak. Milko in Milka. Glosa (o Ljubljani 1. 1848).
L. 1850 Novice: Kmet pravi, kaj de bi ne tel biti (Iz nem. po Kastelitu).
—	Vedež: Kam in kje? Sonce Svečana. Jutranja zarja. Pomlad mene mika. Tičo-mora kazen. Ovsenjak. — Ljubljanski časnik: Ifigenije na Tavriškim, igre petih djanj. Pervo djanje. Iz nemškiga od „Gothe" posloveniti skušal Matija Valjavec (1. 29—32). — Sin divjine. Dramatična podoba v 5 dejanjih, po Halmu posl. M. Valjavec. —Pis. (Slovenske T ali je 1. Veze k str. 169). — „Valjavcov govor je vsikdar neizrečeno gibčen in popolnama oglajen. Med vsemi njegovimi pesmami se nam še nar boljši seničice in tičice zde, ki pogosto žvergole; njegove pesmi o ljubezni (v Slovenii) pa so zlo dolge in tudi zlo dolgočasne. Veliko bolj nam Valjavec kot prozaikar dopade itd." — pravi J. Terdina v „Pretresu sloven. pesnikov" (Lj. Časnik 1850 str. 312).
L. 1851 Novice: Na planini (Pes.).
—	Slov. Bčela v Celovcu II, 4: Bredka (Iz Klečan na Kranjskem, zapisal M. Valjavec. Vid. Cvetje slovanskega naroda I.).
L. 1852 Novice: Kmet v risu. Že-gen (Vganka zastavice v 28. listni. Mila tičica. — Bčela: Zvon pride po otroka (Gothe). Frater Kutar in romarica (Iz Biirgerja). Od nebeške glorije (Po stari legendi). Zlata tica (Nar. pripovedka). Tukaj ni naš dom. Kobilica (Nar. prip. str. 369 — 388). — Šolski Prijatel: Zvon pride po otroka. Veselo dete.
L. 1853 Bčela: Pobožni starček. Ivvatrni večer. Sotrpinka. Blagi sin. Sino-nove laži, s kterimi je Trojance prekanil, da so nesrečnega konja v mesto vzemši padli sovražnikom v pest (Iz Virgiljeve Eneide II. bukev 1—197). — Šolski Prijatel: Od sirote. — Slov. Berilo za V. gimn. razred: Nubijani (str. 150—153) itd.
L. 1854 Novice: Kani in kje? Za-perta smert (Pravlica). Znjica. Rožica. -Slov. Berilo VI: Miklavž Zrinjski (Po nemškem spisal M. Valjavec). — Glasnik slovenskega slovstva 1: Tica pivka (Po nar. pripovesti). M. Kračma-n o v. Nar. pesme: Lovec (Preddvor). Grešnik (Lašiče). Sveta Kristina (Vodice). Zapisal. Homerove Odiseje I. spev. Poslovenil. — V 1. 1852—54 je Valjavec kot učiteljski pripravnik na Dunaju za malo nagrado mnogo pomagal pri raznih knjigah ranjkemu Janežiču, kar ta spoznava na pr. Slov. Goffine, Zgodovinski katekizem J. Smidov 1. 1853 poslovenil s pomočjo nekterih domorodcev (Zepič, Ter-dina) in izdal A. Janežič, nektere za druž-tvo Mohorjevo itd.
Pes m i. Zložil Mati j a K r a č ni a n o v Valjavec. V Ljubljani 1855. 12. 215. Založil J. Giontini. Tisek in papir L. Som-mera na Dunaju. — „Matija Valjavec ni novinec na slovenskem Parnasu, pravijo Novice (str. 87); kritika ga je že zdavnej vredila izverstnejim slovenskim pesnikom.. Velik del teh pesem, ki so v ti knjižici v en venec zbrane, je že znan . . Menda ne sodijo tisti napčno, ki njegove pesmi primerjajo Vodnikovim: obema je dana prav domača, lahko umevna beseda in pa
dobrovoljnost serca. G. Valjavec je razdelil svoje pesmi v dve versti. Perva obsega 1 (i P s al mo v (str. 3—41). Vroč duh nabožnosti dije iz teh pesem, ki jih pesnik imenuje „rajske poezije klic". Drugi oddelek zapopada ,.R a z 1 i č n e pesmi" (str. 43—212). Naj izverstnejše so po naši misli tiste, v kterih prepeva po šegi narodskih pesem . . Da bi se bila dala tam pa tam marsiktera še bolje opiliti, je gotovo; pa tudi je res, da bi bil prav storil, ako bi bil kakošno popolnoma opustil. Na priliko med nekterimi drugimi tista v bolnišnici je vendar prebolna, ako si človek, ki bolnišnico pozna, pod cvil-hasto haljino take romantične serca misli.. Ravno taka je s tisto pod nadpisom „Take so" .. Iskrena domoljubnost, še bolj pa do-motožnost, se razodeva v mnogih pesmicah itd." — Omenjena sodba gre tudi ne-kterim pozneje priobčenim ljubovnim, zlasti drobnim pesmicam! — Sicer imajo Novice 1. 1855 v sebi: Mati. Neža Stempiharjeva (Narodna iz Predvora). Ze-nitva kneza Lazara. Nar. serbska. Poslovenil. Nagliča se rada kazni, lllomek večje pesme (Po povesti v Drobtincah 1854. str. 356—380). M. Kračmanov.
L. 1 8 5 0 Novi c e : Farys (arab. jezdec; pesem Mickievičeva str. 40 — 44). Vuk Rimljan. Laž i prilažič. Tri brati (Nar. pravlice). Jankičeva draga pošla je za drugega. Dragi v Koprivnici. Mato. Miškec (Nar. pesme iz okolice Varaždinske). — Koledarček B1 e i w e i s o v : Katrinčica (Po narodni povesti). Cveteri veki ali dobe sveta. Po Ovidiju poslovenil M. Valjavec (str. 62 — 64). — Program gimnazije Varaždinske: Ifigenija v Tavridi. Igra. Zložil Gothe, poslovenil M. Valjavec (str. 11 33). Pazka: „Ifigenija v Tauridi je ve-lekrasna drama i sasma primerna za či-tanje dijakom. S toga se nahadja u ne-mačkih čitankah za naše gimnazije. S toga sam i ja poslovenio, te priobčivam ovu dramu u tome programu, a to u slovenskem jeziku; jezik bo okA Varaždina je, kako no priznavaju svi slovničari, slovenski
i doista malo različan od pismenoga slo-venskoga jezika. K tomu pako ima u on-dašnjih učionah svake godine više manje Slovenacah iz Štajerske".
Novice 1. 18 57: Volk Rimljan (Po nar. basni). Pripovedka o somovici ali o jelenskem želji (Iz Varaždin. okol.). Pripovedka od starega Viničkega grada. Še nekaj o vroku. Osel kralj zverin. Pripovest o Kraljeviču Marku. Pripovedka o Fa-šenku in Vuzmu. Še nekaj o Rojenicah, pa o vrokih ali urokih. — Izgledi poezije slovenske v narečji Varaždinsko-Zagrebškem: „Na osmi strani vvoda Ilirske čitanke za gornju gimnaziju I. se bere, da so Slovenci, ki žive na Horvaškem v Zagrebški, Varaždinski in nekdanji Križevski
županiji, marsikaj v svojem narečji pisali, da so večidel prozo rabili in skoro vsi pesništvo preskočili. Ker so v ti knjigi pesniški izgledi tega narečja izpuščeni, menim, da bi ne bilo od več, če bi „Novice" radovednim in takih stvari željnim brav-com kako pesmico naznanile. Ljudje jih imajo sem pa tam nekaj prepisanih in ne-ktere izmed teh so jako med ljudstvom razširjene . . Iz neke take zbirke (nekako 1. 1780 —1805) nate nekoliko pesemc, da bote vidili, kakšnega so duha in jezika (str. 208) na pr.: Od mladenčev in de-vojčic. Od protuletja (pomladi). Bratovska ljubezen. Od vremenitosti. Tiček in tičica. Od zajca. Od gizdavca. V prozi: Od kač. Od vučjega pastira. Od žune (žolne).
Lis
Listi slovenskega pesimista.
VIII.
Gospod urednik! Mislil sem že in bal sem se, da mi nestane gradiva. Zdaj pa vidim, da je bil moj strah zaman. Tudi bi se moral listkar »Učit. Tov.« sramovati tožbe o nedostatku »sujetov«, ko so jeli jadrati celo v Maribor. Gradiva, kakor kaže, hode dovolj. Zato bodo drugi skrbeli. Čudim se le g. Po-stojinskemu, da se je ustrašil obsodbe. Prva sodba še ni tudi zadnja, sicer pa gre dandanes vse po — instancah. Prva obsodba ni vselej tudi zadnja, kakor ni prva sreča povsod tudi zadnja sreča. Ker ne bo premalo gradiva, ampak najbrž preveč, ne bi rad osamel v listkarskem — kakor se vidi in sliši — zelo sitnem poslu. Gradivo se je toraj jelo izvažati. Vsaka dežela pa izvaža le to, kar je nad domačo potrebo, ali se pa domače pridelke zamenjuje za take, ka-keršnih nimamo ? Ker se mi slovenski učitelji ne smemo omejevati samo na razmere — pridelke in izdelke — jedne same dežele, marveč na razmere vseh slovenskih pokrajin, videl bi rad. da bi se kmalu začela izvažati iz naše ljubljene domovine grda — nesloga, uvažati pa prav v velikih dimenzijah prijazna sloga.
Seveda bi bilo najbolje, ko bi spako nesloge izvažali še dlje kot do Maribora; slogo, ljubo slogo pa da bi jeli kar doma pridelovati.
Haš nesloga je danes moj »sujet«.
Neka mati je imela dva sina. Skrbno ju je od-gajala. Vcepljala jima je v srce nauke o ljubezni do Roga in hvaležnosti do starišev, kako naj ljubita svojo
tek.
domovino, naj bosta poštena in marljiva. Hudobni sosed, ki je že njuno mater sovražil in preganjal, gledal je z zavistjo, kako starejši sin dorasta. Mati ga pošlje po svetu. Bil je pošten dečko, in ni jej delal sramote. Ravnal se je po materinih naukih in skrbno podpiral rodni dom. V tem času je šel pa tudi že mlajši sin po svetu. In kakor so mladi ljudje radi živi in glasni, včasih tudi prešerni, hotel je kmalu več veljati kot starejši brat. Pozneje se mu je celo posrečilo, da ga je izpodrinil v neki imenitni službi. Zastran tega se pa starejši ni jezil. Ko mu je mlajši nekoč grozil, da tudi matere ne sme več podpirati, ker je to za pravo le njegovo delo in dolžnost, ponudil mu je roko: »Brale, pokaj se huduješ? Ničesar Ti nisem učinil. Če sem starejši od tebe, pač ni moja krivda; če sem prej, ko ti nisi mogel, sam podpiral ljubljeno mater, zopet ni moja krivda; če se Ti zdaj jeziš na me in bi bil rad vse sam pri materi, tudi ni moja krivda. Tega, kar je bilo, Ti ne bodeš izprernenil. Tu je moja bratska roka: prijatelja bodiva in prijateljski podpirajva mater. Ce ti ni prav, da jo skupno, dajva jo vsak za se po svoji moči. Kdor zna bolje, široko mu polje«.
Mlajšemu bratu pa to ni ugajalo. Trdil je, da je on najmlajši sin, katerega je mati najraje imela, da ima on tudi mater najraje, on ... on in le on.
Mati je žalostno gledala nesrečni razpor.
S časoma se je ta bratovska pravda raznesla čez hrib in dol širom mile Slovenije. Skoro vsakemu je bilo več ali manj znano o čudnih bratih. Kadar sta se doma sešla, ponovil seje stari »ravs-kavs«, kolikor je bilo mogoče bolj živo, ker mlajši je trdil, da tisto
»cincanje za plotom« ne velja. Človek mora biti odločen. Nemalokrat je poslušala na ulici množica ljudij čudni prepir. Kakor povsod, tako sta bili tudi med njimi kmalu dve stranki. (Saj je mnogo ljudij na svetu, ki ničesar ne mislijo). Jedni so se poležali za mlajšega, drugi za starejšega brata. Večina je pa stala mirno, zmajevala z glavami in se po smeli o vala. Ko sta se brala v jezi in ne z najlepšimi pozdravi razhajala, spremljali so ja prijatelji na obe nasprotni strani. Obe stranki sta odločno trdili svoje pravice in svojo neomadeževano narodno čast ter prepevali:
»Živeli Slovenci Na vse večne čase!«
Hudobni sosed je pa dostavil:
»Vedno se in pridno Trgajte za lase!«
Z vednim zbaijanjem sta drug drugemu kopala prezgodnji grob. Zadnji čas nista že imela med ljudmi
in celo med svojimi prijatelji nobene veljave več. Tužno je plakala mati na ranih grobovih svojih sinov. Zlobni sosed si je pa zadovoljno mel roke govoreč sam s seboj: »Posrečilo se mi je!« —
Gospod urednik! Vem, da ste že mislili čitajoč to fantazijo: pesimist je danes zgrešil pravo adreso. Ne, ni tako! Hotel sem pokazati primer posledkov žalostne nesloge. Saj se tudi pripovedi časi začenjajo z »eksepelnom«. Tudi pravijo, da so nauki v obliki povesti posneti bolj umljivi. Če so osebe komu kaj znane, ne morem pomagati. Čast mi je prištevati se zmernim realistom in osobe svoje jemljem iz vsakdanjega življenja, najraje iz sedanjega časa, kojih mi ni treba daleč iskati.
Gospod urednik! Če potrebujete še kakšnega pojasnila, evo me! Moja vest je čista. Niti obsodbe se ne bojim! Če se bode nadaljevalo o novem letu začeto delo — da- se bodemo namreč mejsobno grizli, žalostna nam majka! Vaš	pesimist.
Naši dopisi.
Iz Ljubljane. (Razdelitev obleke ubogim šolarjem.) Konec. Vsemogočni bo pa zapisal ta dela ljubezni v knjigo dobrih del usmiljenja in krščanske ljubezni. Uboga šolska mladina se bode pa milosrčnim gospem in vsem drugim dobrotnikom hvaležno skazovala s tem, da se bode vedno vzgojevala po načelu: »vse za vero, dom, cesarja«.
Če bi pa milostne dobrotnice in dobrotniki ne želi tiste hvaležnosti, ki jim gre, naj ne štejejo ubogi mladini tega v zlo, saj že sama zavest, da so siromakom pomagali, že to je lepo plačilo in zato naj nadaljujejo to človekoljubno delo tudi prihodnje leto. Dobremu, usmiljenemu srcu je blagi čut tako prirojen, da samo za se ne more bili srečno, ampak najde svojo srečo le v sreči drugih ljudij. Naslednja pripovedka slavnega pisatelja Ivana Turgenjeva nam kaže. kako redkokedaj sta dobrodelnost in hvaležnost združeni.
Nekoč napravi Stvarnik veliko pojedino. Povabljene so bile na to pojedino vse čednosti; torej same dame. Ogromno število se jih nabere v prekrasni dvorani, bile so vsake vrste, majhne in velike. Manjše so bile prijetnejše in ljubeznjivejše, kakor večje, vse so se pa čutile prav zadovoljne in so se prav ljubko med sabo zabavale, kakor se sploh spodobi sorodnicam in znankam.
Stvarnik jih opazuje od strani in kmalu zapazi, da se dve dami v tej družbi še ne poznata, ker nič ne občujeta med sabo. Na tihem stopi k njima, prime prvo za roko, pelje jo k drugi ter predstavi prvo drugi kot »dobrodelnost«, drugo pa prvi kot »hvaležnost«.
Obedve čednosti se zelo druga drugi čudita, kajti kar svet obstoji, in to je že nekaj tisoč let — sta se na tej pojedini v prvič vidile; pa tudi v bodoče sta se druga druge ogibale in se še dandanes ogibata.	Jakob Dimnik.
Iz A ni brusa. (Jožef Perko f.) Dne 8. grudna p. 1. je umrl g. Jožef Perko, učitelj v Šmihelu pri Žužemberku po tridnevni bolezni za otrpnenjem možganov v 32. letu svoje starosti. Pokopan je bil v Ambrusu poleg svoje žene, ki je po dolgi in mučni bolezni dne 17. vinotoka p 1. umrla in zapustila 15 mesečno dete. Rajni je bil blag tovariš svojim so-trudnikom, miroljuben mož, priljubljen pri višjih kakor tudi v vsi občini. Zadnjo čast pri pogrebu so mu ska-zali gg. učitelji in gdč. učiteljica iz Žužemberka in gg. učitelja iz Doberniča in Zagraca. Tem gospodom in gospodičini kakor obilemu številu drugih spremljevalcev rajnega k večnemu počitku izrekajo tužni sorodniki prisrčno hvalo. — V miru počivaj!
Iz ljubljanske okolice. (Popotnikov koledar za 1. 1892.) Tako se mi je priljubila ta knjižica, da bi jo res težko pogrešal, ako bi kdaj prenehala izhajati. Čudil bi se, ako bi poznal kacega tovariša, kateri bi bil brez nje in ne podpiral njenega uredništva, katero ima gotovo čez glavo dela ž njo. Zelo nestrpno sem jo pričakoval tudi letos in ker je bilo že sredi prosinca, sem nekoliko »pobezal«, da sem prišel srečno do nje. Knjižica je res jako lična, veliko lepega gradiva je v nji. Lepša jo podoba slovanskega pedagoga Komenskega s primerno pesmico, priloženo ji je žrebanje avstro - ogerskih sreček leta 1892. itd. kakor druga leta. Najzanimivejši je pa go-
tovo imenik. Radovedno pregleduje vsak učitelj, kje rriu biva ta ali oni prijatelj in sošolec. Zanima ga. koliko ima plače, število učencev itd. Ali žalibog, da ravno tu koledar ni zanesljiv.
Pregledoval sem šolski okraj Ljubljana (okolica) in našel, da je plačilni razred v tem okraji pri 12 učiteljih napačno vpisan in sicer: Črnuče IV. mesto
III.,	Št. Jakob 111. mesto IV., Ježica IV. mesto III., Kopanj III. mesto IV., Pirniče III. mesto IV., Sv. Peter II. inesto 111., Preserje (1. mesto) 11. mesto III., Šiška (3. mesto) 111. mesto IV., Šmartno III. mesto
IV.,	Šent-Vid (1. mesto) I. mesto II., Šent-Vid (2. m.) 1 II. mesto III., Vrhnika (3. mesto) II. mesto III. Kavno tako napačno so vpisane številke šolo obiskujočih in godnih otrok.
Koj pri začetku »beležnice« je bil lansko leto trd črn papir, na kojega se je lahko s pisalom kaj začasno zapisalo in potem zopet izbrisalo. To se mi je zdelo jako praktično. Ako grem v mesto, imam to ali ono kupiti ali naročiti. To sem si vselej ondi za-znamenoval in ko sem opravil, izbrisal. Želeti bi bilo tudi, da bi se dobivali kakor vlani, koledarji v usnje vezani z zaklopnico, da se potem lahko rabijo za listnico.
Končno naj bi slavno uredništvo stvar tako urediti blagoizvolilo, da bi vsak učitelj imel koledar vsaj do novega leta v rokah, ker potem koledarjem tudi povsod cene padajo. Jožef Gregorin — Črnuče.
S Krasil. Začetkom leta prešinjajo človeško srce razne misli, navdaja nas up in vzbuja se v nas ljubezen. Vera nas vzdiga k Vsemogočnemu, v katerem je naš up in vir pristne ljubezni. Te tri čednostne cvetke, ako so združene, prinašajo blagost in so vir srečnega življenja.
Populimo tedaj osat, da hode na učiteljskem polji med drugim uspevala tudi preblaga cvetka »ljubezen«. Naj bi bilo letošnje leto tudi kraškim učiteljem leto vzajemnega delovanja pod ščitom kr-
ščanske ljubezni! Lansko leto je neki gospod dopisnik —o— s Krasa v »Pop.« št. 8 in 1!) pital svoje kraške kolege z raznimi epitetmi ter brskal, zavijal in se zdahnil, zmečavši svoj gnjev. Ko je pa spodnjekraški kolega v »Pop.« št. 21 s podpisom —e— stvarno poročal in ocenil ono pisavo, je zopet —o— izbruhnil svojo oliko v »Pop.« št. 23. Kar je dvakrat dopisnik —o— iskal, mu je proti dopisnik —e— povedal in ko je zopet —o— v blatu poteptal svojega kolega —e —, je prišel urednik »Pop.« do besede: »S tem naj bo konec tej pravdi«. Čudna logika!
Ne bodem pogreval onega zelja, vender dovolite g. urednik, da se v Vašem in našem »U. T.« vsaj nekoliko spomnim »Popotnikovega« dopisnika —o— glede št. 23 prošlega leta: »Čemu se hudovati, ako se je dopisnik Savel prelevil v Pavla. Poboljšanje je vsekdar le častno! Označilno je, da g. dopisniku ne ugaja niti Savel niti Pavel! ?
čemu se domišljati jugovzhodne sapice, saj je ne trebuje. Ne morem pa umeti, da je nečastno, ako učitelji sami hodijo k davčnemu uradu po svojo mezdo, da pri davčnem uradu izgube svoj ugled in stanovski ponos!? Ako je pa tako, bila bi naši šolski oblasti dolžnost preskrbeti, da učitelji dobe doma svoje plače. Menim pa, da je ona iznajdba le humbug, kajti ako učitelj jedenkrat v meseci zapusti svojo rezidenco ter se napoti v bližnjo metropolo, potegne trdo prislužene novce in izvrši še razne druge opravke, mu je tudi to v čast.
Nečastno zadevlje učitelja, ako se v navzočnosti občinstva robato vede, vpijani, svoje dolžnosti zanemarja. Učitelji z borno plačo ne moremo se jednačiti z uradniki! Nimamo tudi servilnih slug, kojim hi veleli : »Nujte, hodite in prinesite mi denar.
Dragi kolegi! Ne sramujrno se davkarije, tudi ne uboštva; a sramovati bi se nam bilo le onih marog, koje bi vplivale na slabo vzgojo naše mladine in kršene medsebojne ljubezni, kajti to je vez človeštva, brez nje ni sestanka, obstanka, napredka! Miroljub.
Društveni vestnik.
Iz našega društva. Občni zbor »slovenskega učiteljskega društva v Ljubljani«. (Dalje in konec.)
Da bode tudi zunanji svet vedel, da živimo, je naše društvo o svojem delovanji poročalo »Dunajskemu pedag. društvu,« katero je to že v svojem letniku priobčilo.
Nadalje je postalo naše društvo ud »Hrvatskega pedag. društva«.
Prijetno dolžnost je odbor spolnil s tem, da je izročil v zadnjem občnem zboru izvoljenemu častnemu članu, ravnatelju, bivšemu predsedniku našega društva g. Andreju Praprotniku, častno diplomo.
Ker se je letos v velikih počitnicah sešla v našem glavnem mestu deželna konferencija, preskrbelo je
društvo stanovanja vsem onim gg. društvenikom, kateri so se oglasih, za kar je imel odbornik g. Bahovec največ zaslug.
Jako prijetno mi je poročati, da je bila letos »nemila smrt« našemu društvu prav mila; kajti ni-jednega društvenika nam ni pobrala in želim le, da bi nam tudi za naprej prizanesla.
Za društvo je tudi veselo, da se je število udov v teku leta precej pomnožilo. Lansko leto je društvo imelo 1 častnega, 65 pravih in 2 podporna člana; sedaj pa sta 2 častna, 90 pravih in 1 podporni član. Tudi to število nam ne sme zadostovati in posebno še sedaj ne, ko postane »Tovariš« naša lastnina. Naša naloga je, list duševno in materijelno podpirati.
Pri mnogih, vabilih na naročbo beremo: »Vsak naročnik naj vsaj še jednega naročnika listu pridobi.«
To nam bi bilo morebiti tudi v resnici izpeljivo, če pomislimo, da je na Kranjskem še polovica gg. tovarišev in 9/io gdč. učiteljic, ki še niso naši naročniki.
Dragi tovariši! pridobimo torej sotrudnikov in naročnikov našemu glasilu, ker potem bode tudi list čvrst, kar bode le nam v korist in čast.
S tem končam svoje skromno poročilo in prosim, da se vsprejme.
Blagajnik g. Fr. Kokalj nam je poročal o društvenem premoženji. V preteklem letu je bilo z lanskim ostankom in posojilom 10 gld. 148 gld. 16 kr. dohodkov in 65 gld. 95 kr. stroškov. V blagajnici je tedaj 82 gld. 21 kr. preostanka. Ta bi bil mnogo večji, ako bi bili vsi udje svojo dolžnost izpolnili.
Pregledovalcem računov so se izvolili gg. tovariši Leop. Arrnič, Jak. Dimnik in Maks Josin.
Knjižničar, tudi g. Fr. Kokalj, je navzočnim naznanil, da ima društvena knjižnica 378 knjig in 28 zvezkov.
G. Dimnik predlaga, da naj se g. blagajniku izreče posebna zahvala za 10 »Učit. Tovarišev«, katere je podaril knjižnici, kakor tudi za njegovo izvan-redno marljivost in delavnost za društvo. (Dobro!) Dorastek knjižnice naj se pa v »Tovariši« kot dopolnilo prejšnjega izkaza natisne. Z odobravanjem sprejeto.
Pri razgovoru o društvenem glasilu je g. Luka Jelenec naslednje predlagal:
1.	Časnikarstvo je v sedanjih časih neprecenljivo, ker zagovarja stanovske koristi; tako naj bi tudi »Tovariš« več tacega gradiva prinašal, zato bi moral imeti poseben šolsko-politični oddelek.
2.	On prinaša premalo pedagogičnih učnih poskusov.
3.	Prinašal naj bi list tudi obširnih poročil od druzih slovanskih ljudskih šol, ker to učitelje navdušuje.
4.	Po izreku »Es lebe hoch die Concurrenz« naj »Tovariš« nagrade razpiše, ker potem mu bode došel marsikateri dober članek, kateri sedaj drugam roma.
5 Listki bi morali drugačni biti. Ako pišejo o plačali, katere so za nas resna stvar, ne smeli bi jih kot neresne jemati.
6. Ali je odbor z urednikom kako pogodbo sklenil? Ce ne, naj jo stori.
G. predsednik mu je tako-le odgovoril: Naš list je vedno zagovarjal naše koristi in jih bode tudi. Politični oddelek se v listu prav lahko napravi, a meni, da je vedno boljše, ako je v pedagogičnem listu kolikor mogoče malo politike.
List uredovati je jako težko, posebno ako ima vse jeden v roki in še ta je z mnogim drugim delom preobložen. Sedaj bode vse drugače in ložje, ker bode po pravilih odbor urednika volil in se bode delo med
odbornike razdelilo. Res je, da je letos list imel malo učnih poskusov, ali pomisliti je treba, koliko prostora je letos listu vzela deželna konferencija in uredba učiteljskih plač, kar je za učiteljstvo vender velike važnosti.
Kar se listka tiče, bodi omenjeno, da se je pred letom ravno to zahtevalo. Da so pa listki največ obravnavali naše plače, s tem kažemo, da nismo še tako plačani, kakor bi morali biti.
Dozdaj ni bilo mogoče nagrad razpisavati; ker gledati se je moralo, daje mogel list izhajati. Ce bode pa z dohodki drugače, se bode tudi to lahko storilo. »Es lebe hoch die Concurrenz« je res: kajti ideali so skoraj izginili in samo zaradi konkurence. Pri nas pa vender to ni tolikega pomena; odvisno hode to od novega odbora, kako se bode list uredoval.
Odbor z urednikom ni nobene pogodbe sklenil, ker je ni bilo treba. List je bil prevzel urednik le za toliko časa, da so bila pravila potrjena, po kterih bode list postal društvena lastniua. Skupno mu pa odgovori, da se je za list po svojih slabih močeh trudil.
V novi odbor so bili voljeni: Dimnik Jakob, Furlan Jakob, Kokalj Frančišek, Kruleč Ivan. Rak tel j Frančišek, Razinger Anton, Tomšič Ivan, Trošt Frančišek in Žumer Andrej. Ker je na mesto g. R ah o v ca izvoljen g. Dimnik, izreče se g. Fr. Bahovcu zahvala za dosedanje delovanje.
Volitev delegatov za prihodnji občni zbor »Zveze« se je prepustila odboru.
Samostalnih predlogov ni bilo.
G. predsednik se zahvali v svojem in v imeni odbora za izvolitev in obljubi, da bodo storili, kar jim bode le mogoče. Posebno je zahvalil tudi še gdč. učiteljice, katere drugim svojim tovarišicam tako lep vzgled dajejo, kar kaže, da tudi pri gdč. učiteljicah raste prava zavest.
Nato je pozval občni zbor, da naj se spominjamo dobrot, katere uživamo na podlagi novih zakonov, katere nam je dal naš presvetli cesar; zatorej mu za-kličimo trikratni »Slava!«
Po zborovanji je predaval g. A. Razinger o sto-; ječi pisavi.
Kdor pozna gospoda, ve, da je veščak v pisavi; zato je bilo tudi njegovo predavanje dovršeno in le želeti bi bilo, da bi nam ta za sedanji čas posebno zanimiv referat priobčil v »Učit. Tovarišu«. Stavljeni predlogi se soglasno sprejino in naznanijo vis. deželnemu šolskemu svetu.
Ko mu g. predsednik izreče zahvalo, zaključi zborovanje.
Iz kamniškega okraja. Naše učiteljsko društvo je imelo dne 1. vinotoka p. 1. v Kamniku svoje zborovanje. Društveni predsednik g. Janežič prisrčno pozdravi navzočnih 5 gdč. učiteljic in 15 gg. učiteljev poudarjajoč vez prijateljstva in jedinosti ter nas spodbuja k skupnemu delovanju na šolskem polji. Omeni,
da hode letos v Ljubljani kmetijska razstava in tako je tudi nam najlepša priložnost dana, pokazati z obilno udeležbo zanimanje za napredek. V vzgled nam postavi brate Cehe, ki so posebno z mnogobrojno udeležbo pozornost nase obrnili. Pohvalno se izrazi o društvenikih gdč. Šerc, gg. Kosu in Stiasnyu, kateri so se kot delegatje udeležili na svoje stroške zborovanja »Zveze« v Trstu.
Sedaj je sledilo zanimivo piedavanje g. Bur-nika, nadučitelja v Kamniku: »prepariranje živalij za šolsko rabo«. Po kratkem uvodu prične takoj z razparanjem šoge, katero je g. tovariš Sadar ustrelil. Nekateri gospodje z bolj občutljivim želodcem so se nekoliko nazaj umaknili in od daleč gledali, drugi z manj občutljivimi živci smo pa obkolili g. prepara-torja in z zanimanjem sledili njegovim spretnim rokam. 6. Burnik je pa strokovnjak v tej stvari. V četrt uri je ptiča odri ter nam med tem vsako ročnost na drobno razložil. Popisal bi vso proceduro basanja živalij , a to prepustim spretnejšemu peresu g. predavatelja, ki bo morebiti o tem kak zanimiv članek priobčil in s tem izvestno marsikateremu tovarišu ustregel. Pokazal nam je še več preparirani!) živalij in priporočal v privatni pouk nemško knjigo »Die Praxis ' der Naturgeschichte I. Thl. Taxidermie v. Ph. L. Martin, Verlag Bernhard Voigt in Weimar«. Jako hvaležni smo g. Burniku za ta koristni pouk. ki nam je napravil tudi mnogo zabave. Sploh so zborovanja našega društva zanimiva, ker je vselej v sporedu tako predavanje, da nam zraven pouka prinaša tudi zabavo.
Sledilo je poročilo g. Stiasnyja o »Zvezinem« zborovanji v Trstu. G. poročevalec nam je s spretno besedo in nekaterimi osebnimi opazkami naslikal že ilak iz časopisov znano zborovanje, zato tega ne bodem navajal.	'
Ker posebnih nasvetov ni bilo, opomni g. nadzornik Letnar, da je pri zadnjem zborovanji predlagal, naj se v tem okraji umrlim učiteljem o Vseh svetih popravljajo na društvene stroške grobovi in \ polagoma napravijo svetilnice in ker je bil ta predlog vsprejet, vpraša, kaj je o tem odbor ukrenil. G. predsednik odgovarja, da se še ni natančneje določilo, kdo bo vse to oskrbel. Določilo se je tedaj, da naj šolsko vodstvo istega kraja, kjer je umrli tovariš pokopan, prevzame proti povračilu stroškov oskrbovanje svetilnic, napisa in popravljanje gomile.
Končno se sprejme še predlog g. nadzornika, naj bo prihodnje zborovanje prvi četrtek meseca malega travna v Dobu in naj se kot glavna točka postavi v spored praktičen poskus z učenci v šoli.
Za tem zaključi g. predsednik zborovanje in toplo zahvali gg. poročevalca za njun trud.
Po zborovanji je bil obed v gostilni g. Rodeta, kjer smo se, pustivši šolo na strani, prav po domače jako prijetno zabavali. V nadi, tudi prihodnjič v tako dobrodejni kolegijalnosti zadovoljne ure preživeti, smo se veselo ločili.	T—t.
Poročilo o delovanji »Narodne šole« za preteklo XIX. društveno leto* t. j. za dobo od dne 15. kimovca 1890 do 15. kimovca 1891. (Dalje.)
Ako slavni zbor temu mnenju pritrdi, mora tudi priznati, da čaka »Narodno šolo« še veliko delo. Sicer nimamo optimističnih nad, da se bomo kdaj približali temu idealu; a odboru je občna potreba »migljaj z velikim prstom«, da je treba še mnogo mnogo dela, predno se bode z večjim zadovoljstvom gledalo na vspeh društvenega delovanja.
Vender odboru samemu nikakor ni moči zadostiti velikanski tej zadači, ako gg. društveniki trudo-ljubivo ne pripomagajo z nabiranjem občnih dobrotnikov. Sicer moramo radostno priznati, da ima uči-teljstvo veliko skrb, pridobivati domači šoli prijateljev in jih opozarjati na dobrotvornost »Narodne šole« ; a ta skrb se obrača le na prvo, druga pa se prezira, kadar bi se ji moralo »dajati«, ljubeznivo pa se ji laska, kadar se »jemlje«. Slavni zbor naj te opazke dobrovoljno tolmači in gg. udeleženci naj jih sprejmo kot prošnjo, da bi se v tem oziru spominjali našega koristnega in — reči smerno — tudi jako potrebnega društva.
Ustanovniki.
Uzorno so delovali gg. učitelji Radovljiškega okraja, priredivši na korist ondotnega šolstva zanimiv koncert, ki je donesel čistega dohodka ližO gld.
G. Podkrajšek, imajoč največje zasluge na sijajnem vspehu godbeno - pevske produkcije, za katero so se gg. tovariši z velikim požrtvovanjem dlje časa pripravljali, poslal je ono vsoto »Narodni šoli« z dogovorjenim naročilom, da se vpišejo ljudske šole: 1. Begunje pri Radovljici, 2. Koroška Bela, 3. Breznica, 4. Jesenice, 5. Radovljica in (i. Bled kot »ustanov-nice«. Z žrebom je veselični odbor določil, katere šole so podpore deležne. Ta priznanja vredni pojav zanimanja za šolstvo kaže, kaj se doseže s trdno voljo in vstrajnostjo.
Z veliko radostjo zabeležimo ta blagi čin in priporočamo v posnemanje gg. tovarišem.
V teku dvajsetletnega društvenega obstanka je preteklo leto najbogatejše glede na nove ustanovnike. Kazven omenjenih šol so pristopile tudi še ljudske šole: 1. Velike Lašče, 2. Št. Jernej, 3. Borovnica in i. Vipava, torej 10 ljudskih šol vkupe. Vsa čast in hvala vsem gg. posrednikom.
Še veselejši kot ta naraščaj je pa pridobitev novih ustanovnikov, ki ne zahtevajo nikac h podpor iz društvene zaloge, in ti so: 1. Kinetska posojilnica za ljubljansko okolico, Obrtno podporno društvo in družba ss. Cirila in Metoda. Podpora 10 gld., katero smo od posojilnice prejeli, vknjižila se je z dovoljenjem njenega upravnega odbora kot 1. polovica ustanovnine, in obrtno podporno društvo je vsled blagohotnega posredovanja visokočastitega g. predsednika Jan. N. Horaka naklonila tudi 10 gld. podpore, katera se je
kot ustanovnimi pripisala k jednakemu že pred leti vplačanemu donesku.
Glavni odbor družbe ss. Cirila in Metoda, kateremu je »Narodna šola« radovoljno preskrbela proti pošteni odškodnini večkrat raznovrstna učila za ljudske šole, vzdržavane in upravljene od Ciril-Metodove družbe, pristopil je po soglasnem sklepu tudi v kolo ustanovnikov, in donesek 20 gld. se je naložil kot ustanovnina na ime družbe. Slava!
Dobrotniki.
Dasi je 104 ljudskih šol, kakor je razvidno iz računskega sklepa pod točko 10., naslov »Dohodki«, vplačalo na doneskih 517 gld. 64 kr. in 48 učiteljev 194 gld. 30 kr., skupaj torej 711 gld. 94 kr., vender bi se »Narodna šola« ne mogla popeti do onega vspeha, ki se kaže v končni številki 1198 gld. 80 kr. pod naslovom »Troški«, ako društvo ne bi imelo stalne podpore od visokega deželnega zbora (200 gld.), od veleslavnega občinskega sveta stolnega mesta (200 gld.) in od slavne k r a n j-ske hranilnice (200 gld.). K rednim podpornikom našega društva moramo tudi visokorod. g viteza dr. Fr. Močnika v Gradci šteti. Vsakokrat ob novem letu se blagi gospod vpokojeni dež. šol. nadzornik in naš častni član spominja »Narodne šole« ter nam nakaže 15 gld., če tudi je vknjižen kot usta-novnik. Njegova podpora je gmotne in moralne vrednosti, kajti prihaja od izredno zaslužnega šolnika in je odboru najlepše priznanje, da odobrava društveni
smoter. Bog daj še kaj tacih dobrotnikov. »Narodni šoli« so tudi darovali p. n. gg.: Ivan Sajevic, župnik v Slavini, Ivan Mercina, vadniški učitelj v Gorici, L. (J . . . ., in J. Prosenec, glavni zastopnik zavarovalne družbe »Unio catholica« v Ljubljani.
V izrecno porabo za določene šole so priposlali doneske p. n. gg. župnik A. Romoveš za šolo v Svib-nem, župnik uršulinskega samostana v Ljubljani Potočnik in katehet Zupan v Loki za šolo v Kropi, kmetijska posojilnica v Crnornlji vsled posredovanja g. nadzornika A. Jeršinovica za 11 šol črnomaljskega okraja in mnogo krajnih šol. svetov.
Vsem slavnim korporacijam in posamičnim dobrotnikom izreka odbor najtoplejšo zahvalo, kateri se gotovo radostno pridruži častita skupščina. Kdor je za šolstvo kaj dobrega storil, navdaja ga sladka zavest, da je skladal za duševno hrano, ki je nerazruš-ljive vrednosti. Bog vračaj z obilo srečo milosrčnim dobrotnikom in vzbujaj še drugim čut radodarnosti!
Odbor tudi ne sme prezreti pri tej priliki onih, ki so »Narodni šoli« kaj darovali »in natura«. Znamenit dar nam je došel od g. Grubbauerja, ki je na račun pisank razprodanih na Kranjskem podaril nad 10.000 raznih zvezkov. Od radodarne tvrdke J. Gion-tini in A. Krisper smo sprejeli nad 2000 pisank prav dobre vrste in od prvega še posebej 800 knjižic Cesar Fr. Jožef I., ki so se raznim šolam razdelili. G. prof. Klemenčič poklonil je društvu več lepih slovenskih knjig. Prisrčna zahvala velja tudi tem blagim in rodoljubnim šol. prijateljem!	(Dalje prili.)
Ve s t n i k.
Najvišje odlikovanje. Presvetli cesar je blago-izvolil podariti g. Janezu Gnjezdi, profesorju na c. kr. višji realki v Ljubljani, zlati križec za zasluge s krono. — G. Janez Rozman, župnik pri sv. Jakobu v Ljubljani, imenovan je bil častnim kanonikom. Kot nekdanjemu ravnatelju in katehetu ter iskrenemu šolniku in prijatelju učiteljstva mu javimo pre-srčna vošila!
Pohvala in priznanje. C. kr. deželni šolski svet je v jedni svojih zadnjih sej izrekel pjhvalo in priznanje: g. Fr. Kremingerju, c. kr. profesorju na veliki realki v Ljubljani, za njegovo uspešno sodelo-lovanje pri c. kr. izpraševalni komisiji za ljudske in meščanske šole; g. profesorju Fr. Levcu za njegovo didaktično in literarno delovanje in za njegovo poslovanje kot c. kr. okrajni šolski nadzornik; g. profesorju Ivanu Vrhovcu v Novem Mestu za njegovo lite-rarno-znanstveno delovanje na zgodovinskem polji; g. profesorju Viljemu Vossu za njegovo literarno delovanje in marljivo znanstveno raziskovanje dežele Kranjske v prirodopisnem oziru.
Iz seje c. kr. deželnega šolskega sveta. Prebere se zapisnik zadnje seje in vzame na znanje. Na to poroča g. deželni šolski nadzornik o stanji srednjih in ljudskih šol v šolskem letu 1890/91. Poročilo se vzame na znanje in predloži visokemu naučnemu mi-nisterstvu. Pri tej priliki se je izreklo posebno priznanje nekojim srednješolskim profesorjem, mnogim
učiteljem na ljudskih šolah in na meščanski šoli v Krškem za njih literarno delavnost. Razširjanje za-sobne dekliške šole ubogih šotskih sester »de Notre Dame« v Šmihelu pri Rudolfoveru v trirazrednico se vzame na znanje. Dosedanji učitelj in voditelj na jed-norazrednici v Poljanici, g. Ivan Jakljič je postal nadučitelj na dvorazrednici v Crmošnjicah, začasni učitelj in voditelj v Blagovici, g. Pavel Gorjup pa stalni učitelj in voditelj ravno tam. Za pouk v ročnih delih v šolskem letu 1890/91 so se določile dotičnim učiteljicam remuneracije. Naposled so se rešile tudi prošnje ljudskih učiteljev za novčno podporo.
Iz c. kr. mestnega šolskega sveta. O seji c. kr. mestnega šolskega svéta ljubljanskega z dné 10. prosinca letos smo prejeli nastopno poročilo: Na znanje se vzeino stvari, ki so se rešile od zadnje seje ku-rentnim potem. Reši se več prošenj zaradi oproščenja od plačevanja ukovine. Gledé popolnitve dveh stalnih na novo ustanovljenih katehetskih služeb na mestnih ljudskih šolah gré predlog na visoki c. kr. deželni šolski svèt. Ponavljalni tečaj na jednorazrednici. na Barji za letos izostani. Prošnja voditeljstva 1. mestne deške petrazredne ljudske šole gledé podpore za stalno razstavo učil. in pa prošnjo voditeljstva jednorazred-nice na Barji za napravo šolskega vrta izročita se mestnemu magistratu s toplim priporočilom, da mestna občina dovoli potrebne doneske. Sklene se opozoriti odločilne kroge na načrt mesta ljubljanskega in pa na zemljevid okolice ljubljanske kot važni učili za po-
speševanje nazornega nauka v zemljepisji. Priprave za letošnjo prvo okrajno učiteljsko konferencijo nem-škili ljudskih šol ljubljanskih se prepuste c. kr. okrajnemu šolskemu nadzorniku profesorju Wallnerju, ker še ni stalnega odseka za to. Končno se je sklepalo o neki ulogi tukajšnjega »Konservativnega obrtnega društva«, tičoči se odprave šolskega poučevanja rokodelskih učencev ob večernih urah.
Učitelj in učiteljica gladu umrla. Nemški listi poročajo, da sta umrla v Galiciji meseca grudna preteklega leta neka ltile t na učiteljica v gorski vasi Grokow in 24 letni učitelj v Bubszebny-u oba gladu. Prva je imela 16 gld. mesečne plače, drugi pa 17 gld. Vsaj zdravniki so konstatirali, da je smrt bila posledica stradanja.
Štirje sinovi učiteljski zasedajo škofovske sto-lice na Nemškem, to so: dr. Fleck v Metzu, dr. Red-ner v Chelninu. dr. Korum v Trevinu, dr. Simar v Paderbornu.
Šolska delarna. Visoki c. k. deželni šolski svet je z odlokom od dne 16. grudna 1891, št. 2632 dovolil ustanovitev šolske delarne na Igu. Delarna se je odprla začetkom 1892. leta in poučuje se v lep-ljenstvu in rezbarstvu dvakrat na teden po zimi.
Koliko je univerz na zemlji. Vseh je 147. Na
čelu jim je Pariz z 9125 slušatelji, potem Dunaj s 6220 slušatelji, Berolin s 5527, Praga s 3800 slušatelji. Najmanjša je univerza »Bay College« v Sierra Leone v Afriki, ki ima 5 učiteljev in 12 slušateljev' in spada k angleški univerzi v Durhamu. Ako visokim šolam prištejemo tudi mohainedansko visoko šolo v Kairi, ki šteje 10.000 slušateljev, potem ima Afrika največjo in najmanjšo visoko šolo.
O kardinalu Ha.vnaldu. Nedavno umrli ogrski kardinal Havnald je bil vedno zelo naklonjen onim, ki so ga v njegovi mladosti poučevali. Na njegovem dvoru je živel tudi njegov nekdanji učitelj, ki ga je poučeval v ljudski šoli. Nekega dne obišče kardinala papežev nuncij in Haynald mu predstavi učitelja tako-le: To je moj bivši učitelj, ki me je večkrat s palico našeškal. Nuncij vpraša učitelja: Kako ste se upali tako kaznovati biskupa. Učitelj pa odgovori: To sem storil le zato, da je iz njega p-stal biskup.
Učitelske Noviny.
Ljudska šola na Češkem. Kraljevina Češka se po pravici prišteva k prvim deželam na svetu, v katerih je ljudsko šolstvo v največjem cvetu. Ni čuda torej, ako je narod češki med prvimi kulturnimi narodi. Že pred 100 leti, t. j. 1. 1791.. je bilo na Češkem 2376 ljudskih šol; do 1. 1821. je to število naraslo na 2986; 1. 1851. jih je bilo 3462. letos pa jih je že 5309 s 14.685 razredi; pred 100 leti je bilo le 2108 razredov. — Češka šolska poslopja so cele palače, okoli katerih se razprostirajo po večini krasni vrti. V šolah imajo povsod bogate zbirke iz vseh strok prirodoznanstva ter posebno velike šolske knjižnice. Mladina pridno čita razne pripovedne in poučne knjige. #azbistri si duh in pridobi posebno ljubezen do češke knjige, do češke domovine in naroda, kajti večina spisov za mladino je prešinjena take ljubezni. Ko mladina odrase. čita potem pridno druge knjige in časnike, tako da Čehi sarni sebe imenujejo »čitateljski narod». Mladeniči ne posedajo po gostilnah cele dni in noči, marveč pridno bero bodisi doma, v društvih ali pa v knjižnicah, kakoršno ima skoro vsaka vas. Namesto za pijačo in igro, dajejo denar za knjige in časnike; zato je češka književnost na tako visoki stopinji, da se moramo čuditi, kako more |
6 milijonov Čehov toliko storiti na polju znanosti in prosvete. Učimo se od bratov Cehov!
Draginjski priklad. Občinski svet v Lvovu je za leto 1892. dovolil mestnim uradnikom in voditeljem. učiteljem in učiteljicam na mestnih ljudskih šolah izdatni draginjski priklad. kateri skupno znaša 42.000 gld. To je pač lepo božično darilo, kakeršno bi tudi ljubljanskemu učiteljstvu pristajalo, osobito po novi uredbi plač!
Šolske delarne. Poleg 6 šolskih delarn, ki smo jih navedli v zadnji številki, omeniti nam je še ustanovitev šolskih delarn na Igu in v Grahovem. Torej je na Kranjskem sedaj že 8 šolskih delarn.
Nova obrtna šola. V Čepovanu na Goriškem ustanovila je vlada obrtno šolo za čipkarstvo, ter imenovala za učiteljico jako spretno moč, gospodičino Frančiško Podgornikovo. Cepovan je središče jako razširjenega čipkarstva, katero je velevažna domača obrt in na katere razvoj bode nova šola gotovo močno vplivala na korist vsega prebivalstva.
Zahvala. Slavno društvo »Narodna šola« blago-izvolilo je poslati ljudski šoli v Velikih Laščah kot ustanovnici sledeče šolsko blago: 300 pisank, 40 risank, 2 škatljici peres, 50 držal, 5 ducatov svinčnikov in 2 ducata radirk. Za ta obilni dar izreka srčno zahvalo	Jožef Pavčič.
Šolsko vodstvo v Vel. Laščah dne 29. grudna 1891
Zahvala. Slavni odbor »Narodne šole« je bla-goizvolil tukajšnji deški šoli podariti jeden glasovir v pomoč pri poučevanji petja in v izobražbo godbe na glasoviru ukaželjni deci. Podpisana se slavnemu odboru »Narodne šole« za to izvanredno darilo najpri-srčneje zahvaljujeta.
Krajni šolski svet v Šmihelu, 6. prosinca 1892.
F. Kastelic	Frančišek Kalan
namestnik načelnika.	učitelj in voditelj.
Zahvala. Slavno društvo »Narodna šola« je bla-goizvolilo za poslani mu znesek 5 gld. za deško in 5 gld. za dekliško tukajšnjo šolo toliko raznega šolskega blaga poslati, da bodo ubožni otroci, katerim roditelji tega blaga ne morejo kupiti, za dalj časa preskrbljeni, za kar se podpisana v imeni šolske mladine slavnemu društvu najtopleje zahvaljujeta.
V	Šmihelu, 6. prosinca 1892.
F. Kastelic	Frančišek Kalan
namestnik načelnika.	učitelj in voditelj.
Zahvala. Prečastiti gospod Ivan Zore, tukajšnji nadžupnik, blagoizvolil je mengeški trirazrednici podariti jedno podobo presvetlega cesarja (v okvirji) in mnogo šolskega blaga, ki naj se polagoma razdeli naši šolski mladini. Podpisani v imeni obdarovancev visokočastitega dobrotnika najtopleje zahvaljuje.
V	Mengši dne 10. prosinca 1892.
Lovro Letnar, nadučitelj.
Zahvala. Slavno društvo »Narodna šola« je bla-goizvolilo za mali znesek poslali tukajšnji trirazrednici mnogo šolskega blaga. Podpisana ga za podvojeno podporo tudi v imeni ubogih šolarjev najtopleje zahvaljujeta.
Mengeš dne 10. prosinca 1892. Lerec Jane:	Lorro Letnar
predsednik.	nadučitelj.
Zahvala. Slavno društvo »Narodna šola« je že meseca kimovca m. 1. poslalo tukajšnji šoli za vpla-
čani znesek 1(1 gld. raznega pisalnega in risalnega orodja v mnogo višji vrednosti.
Pred kratkem pa je blagoizvolilo to prekoristno društvo za novce, darovane od slavne »Posojilnice v Krškem« zopet poslati naši šoli mnogo šolskega orodja.
Podpisana štejeta si v prijetno dolžnost slavni »Posojilnici v Krškem« iu prekoristneinu društvu »Narodna šola« izreči tem potem prisrčno zahvalo. Leskovec dne 14. prosinca 1892 l)r. Sterbenc	Ivan Iiupnik
predsednik kr. š. sveta.	nadučitelj.
Uradni razpisi učiteljskih služeb.
¡Št. 38
okr. š. sv. Na dvorazrednici v Komendi Sv. Petra je drugo učno mesto z dohodki IV. plačilne vrste in prostim stanovanjem, obstoječim iz jedne sobe, stalno ali začasno popolniti.
Dotične prošnje naj se semkaj vlože do 8. svečana 1892.
C. kr. okrajni šolski svet v Kamniku dne 20. prosinca 1892.
Št. 36
okr. š. sv. V črnomaljskem šolskem okraji so razpisane sledeče učiteljske službe v stalno umeščenje:
1.	Služba učitelja-voditelja na jednorazrednici v Črešnjevci z letno plačo 450 gld., z doklado 30 gld. in prostim stanovanjem.
2.	Drugo učno mesto na dvorazrednici v štrek-ljevci z letno plačo 450 gld. in prostim stanovanjem.
3. Služba učiteljice na štirirazredm Frančišek-Jožefovi šoli v Črnomlji z letno plačo 450 gld.
Prošnje naj se vlagajo do dne 20. svečana t. 1. pri podpisanem uradu.
C. kr. okrajni šolski svet v Črnomlji dne 17. prosinca 1892.
Št. 52
okr. š. sv. Stalno ali začasno je popolniti 1. mesto učitelja-voditelja na jednorazrednici v Poljanici z dohodki IV. plačilnega razreda;
2. drugo učno mesto na dvorazrednici v Črmoš-njicah z dohodki IV. plačilnega razreda.
Prošnje naj se predpisanim potem semkaj vlože do dne 20. svečana 1892.
C. kr. okrajni šolski svet v Rudolfovem dne 25. prosinca 1892.
Listnica uredništva.
SI. c. kr. okr. š. sv. v Kr.: Poslanega razpisa nismo natisnili, ker nam je za drugo številko prepozno došel, za to številko je pa obrok že pretekel.
G. J. It. na BI.: Lepa hvala za poslani spis, katerega bodeino porabili. kakor prej bode mogoče. Pošljite še kaj! Vaši želji, da bi list po trikrat na mesec — če tudi v manjšem obsegu — izhajal, bi mi radi ustregli, a druge okolščine govore zoper to. V obsegu .lista ne moremo zmanjšati. Tudi za tisek bi bilo neugodno, da bi se namestil cele pole tiskale le tri četrtine. Potem je v poštev jemati poštne stroške, ki so precej visoki. Po trikrat na mesec bi list le mogel izhajati, ako se naročniki in sodelovalci tako pomnože, da bi v obsegu cele pole izhajal. Sicer pa imamo z listom, odkar je postal lastnina »Slovenskega učiteljskega društva«, še drugo namero, ki bode gotovo v čast slovenskemu učiteljstvu. Ako bode list imel toliko naročnikov oziroma društvenih članov, da bode čez tiskarske in upravniške stroške ostajalo kaj več dohodkov, bode se s temi preostanki začel nabirati kapital za bodoči učiteljski dom«. Ker ima torej društvo tak blag namen, pričakuje tudi. da se bodo naročniki pomnožili in tudi naročnino oziroma društvenino točno plačevali. Vsak zaveden šolnik naj bi bil naročnik in nobeden naj bi se ne izgovarjal, da list lahko pri svojem tovariši bere. S takimi izgovori se stvari prav nič ne koristi. 1/. tega vzroka moramo tudi gledati, da z denarjem kar je mogoče štedimo in smo za sedaj še proti trikratnemu izhajanju lista. Na drugo Vašo željo se bodeino ozirali.
Pozdrav! — G. A. J i rak v Kraljevih Vinogradih pri Pragi: Potrebovali bi Komenskega »Didaktiko« v češkem jeziku. Ker ne vemo. kje bi se dobila, uljudno Vas prosimo, da jo blagoizvolite pri kakem knjigo-tržci na naš račun naročiti. — Gg. I. T. na H. in F. M.: Poslanih narodnih pesmij »Glasbena Matica« letos ni mogla izdati, ker je morala skrbeti za drugo glasbeno tvarino. Po mogočnosti se bode pa tudi na to ozirala. Torej bodo s časom tudi poslane pesmi prišle v poštev. — (i. J. T. v M.: Glede češko nemškega slovarja obrnite se na Fr. A. Urbaneka, knjigotržca v Pragi, Ferdinandova trida, čislo 4 n. Kot strokovni list pa Vam priporočamo jednega od teh: »Posel z Budče« (tednik, 5 gld.), nakladatel (založnik) Fr. A. Urbanek v Pragi; »Beseda Uči-telska« (tednik, 3 gld. 52 kr.), administracija Vaclav ftehak, Praga - Vyšeh rad, č. 31, — IV.; »Narodni Uči tel« (polmesečnik, 2 gld. 40 kr.), redakcija v Bfežnici, Češko. — G. I. Z. v V. P.: Prosimo, da nam blagoizvolite poročati, od kod se Vam je dopo-slala opisana knjiga o šolskem zdravstvu, ker je nam neznana. — G. L. B. v Ž.: Hvala za dopis in poslano razpravo. Vse hočemo porabiti. Prosimo še kaj. Pozdrav! — G. A. K. v Sr.: »Knjižnico« smo prejeli. Lepa hvala! Oceno priobčimo prihodnjič, ker danes ni bilo prostora. Drugim gg. pošiljateljem dopisov: Lepa hvala, vse pride na vrsto.
Vse p. n. koleginje in kolege opozarjamo še jedenkrat na Komenskega tristoletnico, za katero smo v drugi letošnji številki priobčili poziv. Oglasila prosimo do 10. t. m.
»Učiteljski Tovariš« izhaja na celi poli velike ožinerke 1. in 10. dan vsakega meseca; ako je pa na ta dan nedelja ali praznik, izide dan poprej ali pa dan pozneje. — List stoji za vse leto 3 gld.. za pol leta 1 gld. 50 kr. Udje »Slovenskega učiteljskega društva« prejemajo list za 2 gld. na leto, za 1 gld. na pol leta.
Spisi naj se blagoizvolijo pošiljati uredništvu v Ljubljano, Poljske ulice št. 9; naročnino pa prejema gospod Fr. Kokalj v Ljubljani na Bregu št. 10. Vse pošiljatve naj se pošiljajo frank o.
Lastnik: Slovensko učiteljsko društvo v Ljubljani. — Tisek K. Miličeve tiskarne v Ljubljani.