Naročnina
Dnevna 1«J»J* za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Dtn
za Inozemstvo
mesečno 35 Din nedeljska Izdala celoletno v Jugoslaviji SO Dtn. za Inozemstvo lOO D
SLOVENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov I »tolp. p«m-vr»lo malloglaal pol-30 tn 2 D, veCJl oglasi nad 43 mm vl»In«j po Din 2.-30, vellKI po 3 In 4 Dtn. ▼ urednUknB del« vrstica po to Dto» g Prt ve
naroČilu i_
Izide ob 4 zlutnl rožen pondeljKa In dneva po praznita
Uredništvo /e v Kopltar/evl ulici št. Silil Kokoplsl ae ne vrata/o, ne/ranlclrana pisma se ne sprefema/o j- Uredništva telefon štev. SO. upravništvo štev. 328
Političen list sa slovenstei narod
Uprava J račun: i___
za lnserate, Sara/evo št. 7563, Zaai_
št. 39.011, Praga ln Duna/ št. 24.797
tfe Cehi in Slovaki v Ljubljani.
Veličastna manifestacija češkostavaško-slovenskesa bratstva.
Vsa v zastavah In v radostnem razpoloženju se je včeraj zjutraj prebudila naša bela Ljubljana, V mogočnem ritmu, v visoko pesem bratstva in slovanske vzajemnosti je vzvalo-valo srce slovenske metropole ta dan, ko je prvič v naši svobodni narodni državi moglo pozdraviti predstavitelje svobodne narodne države Češkoslovaške. Mrko in pusto je bilo to deževno jesensko dopoldne, a v naših srcih, V srcu vsega slovenskega naroda je bila pomlad, svetla in vesela, je bila ljubezen, silna in vroča, in v očeh sijaj, kaker se ukreše le ob taki veliki uri. Kdor pozna naše ljudi le zunanje in govori o njihovem hladnem značaju,
jih ta dan ni spoznal.
* * *
Navdušen sprejem m slovenskih tleh.
Že na meji Slovenije je narod drage goste povsod navdušeno in prisrčno pozdravljal; tako našemu ljudstvu, ki je povsod pričakovalo posebni brzovlak čsl. parlamentarcev, kakor njim samim je bilo žal, da se vlak ni ustavil na več postajah. Povsod so pričakovali brate Čehe in Slovake občinski odbori, Orli, Sokoli in druga društva ter ogromne množice ljudstva. Nad vse prisrčen in navdušen je bil sprejem v Črnomlju, Novem mestu, Trebnjem in Grosupljem, kjer Sc fe vlak ustavil. Postajna poslopja so bila povsod okrašena z zastavami Ln cvetjem; šolska mladina je zastopnike bratskega naroda obsipala s cvetlicami. Navdušenje ljudstva je belo nepopisno.
Triumfalen prihod v Ljubljano.
V	bližini glavnega kolodvora so bile že ob devetih vse ulice polne nestrpno čakajočega občinstva. Na peronu so se zbirali zastopniki civilnih, vojaških in drugih oblastev, zastop-biki raznih organizacij in drugi odličnjaki. Svoje Češkoslovaške tovariše so tu pričakovali skoro polnoštevilni člani Jugoslovanskega kluba s svojim načelnikom dr. K o r o š c e m na čelu, podpredsednik narodne skupščine dr. Nikola Subotič z 10 drugimi poslanci nar. skupščine, veliki župan dr. B a 11 i č , brigadni general M. M. Živkovič kot zastopnik komandanta dravske div. oblasti, rektor ljubljanske univerze dr. L u k m a n z nekaterimi člani profesorskega zbora, komisar mestne občine ljubljanske vladni svetnik Anton Mencinger, predsednik JOZ dr. M. N a 11 a č e n in za ljubljansko OP dr. Joža B a s a j ter ostalo zastopstvo Orlov s svojim praporom, Sokoli, ljubljanske dame v narodnih nošah, razne narodne organizacije in ogromna množica 'judstva.
S polurno zamudo je ob desetih dospel posebni vlak. Ko je zaigrala godba dravske divizijske oblasti, ki je videla vlak prihajati, je bila množica kakor elektrizirana. Vse se je gnetlo na peronu in ko je vlak privozil bliže, so zaorili do neba gromoviti klici: »Živeli Čehoslovaki!« »Živeli!« Od vseh strani se je usulo cvetje na mile goste, ki so se takoj pri izstopu iz vlaka prisrčno pozdravljali z nekaterimi našimi poslanci, tovariši iz dunajskega parlamenta in drugimi znanci.
GINLJIV PRIZOR.
Med prvimi je izstopil iz vlaka poslanec In voditelj čsl. socialnodemokratske stranke ter podpredsednik čsl. senata dr. S o u k u p. Takoj je prihitel k dr. K o r o š c u, ki je stal na peronu na čelu poslancev SLS, ter ga prisrčno objel. Bil je ginljiv prizor, ko sta se oba stara sobojevnika iz slavnih bojev v preteklosti vpričo tisočev prisrčno poljubila.
V	imenu državnih oblasti je pozdravil Zastopnike češkoslovaškega naroda ljubljanski veliki župan dr. Baltič, kije slavil zvesto bratsko ljubezen, s katero nam je češki in slovaški narod vedno stal ob strani, in z zagotovilom naše iskrene ljubezni želel: »Dobrodošli nam mili bratje Čehoslovaki 1« — >Ziveli Čehoslovaki!« je tedaj vzkliknila množica, a nato umolknila in prisluhnila slovesno ganjena. ki ie pod ha dravske divizije intonirala češkoslovaški himni: »Kdfc domov mui?< ter >Za Tatro se bliska«
Pozdrav predsednika češkoslovaškega parlamenta.
V	imenu delegacije Narodne skupščine ČSR se je nato zahvalil velikemu županu predsednik čsl. poslanske zbornice Jan Maly-petr, ki je izvajal sledeče:
»G. veliki župan, dame in gospodje!
V	imenu delegacije narodne skupščine Češkoslovaške republike se vam najtopleje zahvaljujem za vaš prisrčni pozdrav. Ko vstopamo v vašo krasno, staroslavno Ljubljano, smo si svesti tega, da vstopamo v deželo, ki nam je bila znana že iz davnih časov vašega narodnega prebujenja; saj je bila Ljubljana često središče intimnih in prisrčnih stikov med zastopniki češkega in slovenskega naroda za, skupno obrambo proti skupnemu neprijatelju. Kakor češkoslovaški narod ste bili izpostavljeni najsilnejšim naporom neprijateljev, ki so vas upali premagati in si preko vas odpreti pot dalje na jug, da bi dosegli svoje imperialistične in despotične cilje. Ko je prišla usode-polna ura svetovne vojne, v kateri je na eni strani stal imperializem in nasilje, a na drugi strani demokracija in pravičnost, smo se vsi Slovani s popolnim razumevanjem te velike ure zedjnili in združili z velikim namenom, da se osvobodimo mi vsi od nasilja in despot-stva. Ta edinost tn bratska ljubezen nam je prinesla zmago in svobodo. Iz tega nam je zraslo prepričanje za vso prihodnost, da je samo v edinosti naša • bodočnost in varnost-Slovanski narod iso pokazali, da znajo to edinost iu bratsko ljubezen oživotvoriti v dejanju.
Pri našem prihodu, ko smo bili tako prisrčno iu bratsko sprejeti, smo si postavili za nalogo, da zasledujemo čim konkretnejše cilje na gospodarskem in kulturnem polju, zavedajoč se dobro, da blagor naših držav temelji na kulturnem, gospodarskem in socialnem napredku vsega prebivalstva. V dosego tega cilja hočemo skupno delovati. Prepričani smo, da tam, kjer medsebojna bratska ljubezen ne temelji samo na dokumentih in podpisih, ampak je globoko ukoreninjena v srvih vsega naroda (Klici: Vybome!) premagajo vse zapreke in odvrnejo vse nevarnosti, naj pridejo od koderkoli.
Če se bomo tega zavedali, ne bo na svetu ničesar, kar bi nas razdvojilo. Naš bodoči ideal mora biti združitev vsega Slovanstva v veliki federalistični slovanski državi.
Pozdravljamo vas v imenu češkoslovaškega naroda vseh strank in kličemo vam, vašemu narodu staroslavne kraljevine SHS za vso bodočnost: Na zdar! Živeli Slovenci! Živela bela Ljubljana! Živela Jugoslavija!«
Govor predsednika češkoslovaške poslanske zbornice je sprejelo občinstvo z viharnimi »Zivio!« klici. Godba je zaigrala jugoslovansko državno himno. Za tem so se predstavniki oblasti in korporacij predstavljali češkoslovaškim gostom, jih pozdravljali in se z njimi prijateljsko razgovarjali. Ga. Franja Tavčarjeva je v imenu slovenskega narodnega ženstva pozdravila došle tri češkoslovaške parlamentarke. Orli, Sokoli in zastopniki drugih organizacij so odšli nato na cesto pred kolodvorom. Za njimi so se prikazali pred kolodvorom češkoslovaški gostje, ki jih je več tisočolava množica na cesti navdušeno pozdravljala.
Od kolodvora pred magistrat.
Gostje so v družbi svojih jugoslovanskih tovarišev — narodnih poslancev in drugih od-ličnjakov posedli pripravljene avtomobile in se odpeljali proti magistratu. Pred njimi in za njimi se je razvrstil veličasten sprevod. Na čelu sprevoda je korakala vojaška godba, za njo četa Orlov v kroju s praporom na čelu, nato prapori pevskega društva »Ljubljanski Zvon«, »Bratstva«, Kat. društva rokodelskih pomočnikov in Krekove mladine z deputaci-jami, narodno ženstvo v narodnih nošah, so-kolska godba in Sokoli v krojih in civilu, nato oficirski zbor z generalom Zivkovičem na čelu, razna akademska društva, Češki klub, avtomobili in za njimi občinstvo z železničarsko godbo na čelu. Ob vseh ulicah, koder se je p mikal sprevod, je stal gost špalir šolske mladine in desettisočglave množice naroda, ki je draeim bratom Čehom in SI enako m nepre-
stano vzklikala »Živeli!« in »Na zdar!« ter jih obsipala s cvetjem.
Vse idice v bližini magistrata so bile ob prihodu avtomobilov s češkoslovaškimi parlamentarci nabito polne ljudstva, ki je valovilo sem in tja, kakor žitno polje v viharju- Vsa okna so bila polna ljudi in iz njih je deževalo cvetje na trg pred magistratom. Ozračje se je stresalo pod navdušenimi »Zivio!« klici. Vzhi-čeni od tako navdušenih pozdravov so dragi gostje prisrčno odzdravljali na vse strani. Navdušeni vzkliki naroda se niso polegli niti tedaj, ko je pozdravljal Čehoslovake vladni komisar ljubljanske občine Mencinger.
Pozdrav vladnega komisarja.
Komisar ljubljanske mestne občine vladni sveinik Mencinger je v svojem pozdravu med drugim rekel: Ob tem trenutku se Slovenija hvaležno zaveda, kaj je imela in kaj ima v bratskem češkoslovaškem narodu, kaj je imela nekdaj v veliki dobi narodnega prebujenja, v dolgi dobi političnega in gospodarskega preganjanja, kulturnega zatiranja, preziranja in ponižanja, kaj je imela v veliki dobi prihajajoče zarje osvobojenja. Imela je v bratskem češkoslovaškem narodu svoje najvernejše bu-ditelje in vzornike ter najzvestejše v radosti in bolesti enako vztrajajoče mogočne zaveznike. V čr.3U najhujše preizkušnje se je tu v Ljubljani, v avgustu 1. 1918. ustanovila zveza slovanskih bratov na življenje in smrt, ustanovil se je Narodni svet s popolnim soglasjem bratov Čehov in Slovakov ter bratov Poljakov. Z iskrenimi čuvstvi neminljive hvaležnosti sprejema bela Ljubljana, kulturna prestolica Slovenije, in sprejema slovenski narod od blizu in daleč s polnim srcem ljubezni svoje drage goste, zavedajoč se zgodovinskega pomena njihovega obiska, sprejema jih s polnim srcem upanja, da obrode dnevi njihovega bivanja med zedinjenimi brati obilo sadu v prospeh bratskih zavezniških držav in narodov.«
Odzdrav podpredsednika čsl. senata.
Podpredsednik čsl. senata, voditelj češkoslovaške socialno demokratske stranke, dr. František S o u k u p je odzdravil sledeče:
»Dragi bratje Slovenci! Smo na tleh vaše krasne bele Ljubljane. Nimam pravih besed, da se vam zahvalim za tako prisrčen sprejem. Za pozdrav vašega starega mesta nimamo besed, ampak samo solze radosti.
Bili smo skupaj v avstrijskem parlamentu. Borili smo se v tej zbornici stare Avstrije z roko v roki. (Klici: »Tako je! Živeli Čehoslovaki!«) Ko stojimo po zmagi Slovanov nad starim nasilnikom tu na tej zemlji se s hvaležnostjo in navdušenjem spominjamo svojega takratnega velikega in zvestega soboritelja, vašega velikega in genijalnega voditelja dr. Janeza Ev. Kreka. (Viharno navdušenje. Klici: »Zivio dr. Krek!«) Prišla je svetovna vojna. Podali smo si roke Slovenci, Čehi in Slovaki. Vodili smo boj, revolucionarni boj proti staremu tiranu Habsburgu, proti imperialističnemu režimu avstroogrskemu. Ves svet je videl naš veliki boj, je videl in upošteval delo našega revolucionarnega odbora v inozemstvu. Naše legije so se borile na Ruskem, v Franciji in Italiji, borile so se v vrstah ameriške armade. Borili so se in umirali za našo samostojnost, za svobodo svojih narodov. In zmagali so! (Navdušeni klici: »Slava jim!«) Ko prvikrat prihaja k vam oficijelna delegacija češkoslovaške republike, vas pozdravljamo na tej svobodni zemlji, pozdravljamo vas Slovence in kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, (Klici: »Živeli Čehoslovaki!«)
V tej slovesni uri si podajamo roke k velikemu skupnemu delu, gospodarskemu, kulturnemu in socialnemu. To pomeni mir, kruh, novo življenje, ljubezen in napredek.
Tu stojimo in se vam zahvaljujemo. Z mestne hiše vihrata vaša in naša zastava, ki imata iste barve: belo, modro in rdečo. Bela barva je barva našega solnca, naše svobode. Modra barva is barva morja, vašega in našega Jadrana. (Navdušeni klici: »Živel slovanski Jadran! živel slovanski Trst!«) Rdeča barva ie barva aaeeaa srca. naše krvi. naše bratske
ljubezni, ki je bila, je in ostane večna. Živela bela Ljubljana! Živel slovenski narod! Živela zmagovita kraljevina Srbov, Hrvatov in Slo« vencev!«
Naroda, ki je bil že prej neizmerno navdušen, se je polastilo po govoru dr. Soukupa navdušenje, ki se sploh ne da popisati. »Živio< klici so grmeli do neba. Češkoslovaško parlamentarno delegacijo je ljudstvo s ceste, iš oken in balkona magistrata naravnost zasipali s cvetjem. Godba je zaigrala češkoslovaško ufe jugoslovansko državno himno.
Češkoslovaški gostje so nato odšli v sejn<S dvorano ljubljanskega magistrata. Ljudstvo pS je ostalo na trgu in na ulicah in neprenehoma viharno klicalo delegaciji ter vsemu bratska mu češkemu in slovaškemu narodu. Zveza pevs skih društev je odpela več narodnih pesmi, ki so jih nekateri člani češkoslovaške parlameiji tarne delegacije z balkona vzhičeni poslušali
Izročitev pokala ljubljanski občini.
Češkoslovaški poslanci in senatorji so se zbrali z zastopniki mestne občine, velikim županom in generalom Zivkovičem v slovesncJ okrašeni sejni dvorani, v kateri sta viseli sliki predsednika češkoslovaške republike TomaŽa Masaryka in kralja Aleksandra.
Češkoslovaški narodni poslanec, narodni socialist Jan Prašek je po kratkem nagovoril' izročil mestni občini v dar krasen, umetniško izdelan pokal, naglašajoč, da bodi ta pokal viil den znak in simbol našega bratstva in slo^ vanske solidarnosti. Divi se, ne samo kragn slovenski zemlji, ampak tudi zdravemu in dobremu narodu, ki živi, misli, dela in se bori na tej zemlji. Zeli Slovencem, da bi bih močni, krepki in da bi napredovali na polju splošne kulture in blagostanja. Trdno upa, da se združijo končno vsi Slovani. V skupnosti je moč Slovanstva.
V	imenu mestne občine je prevzel pokal vladni komisar g. vi. svet. A. Mencinger, ki je povdarjal, da sprejema to dragoceno pokloni-tev kot znak neminljivega pobratimstva, nezlomljive zvestobe in zavezništva bratskega češkoslovaškega in slovenskega naroda, kol simbol, ki naj nas in naše potomce vzpodbuja, da ohranimo in obogatimo dragoceno dedščino pobratimstva, ki smo jo prevzeli od naših očetov in dedov.
Gostje so se nato odpeljali v avtomobilih po mestu. Vse do zadnjega je ogromna množica kljub dežju vztrajala in jim prirejala viharne ovacije.
Banket v .Unionu'.
V	okusno okraženi dvorani hotela Union so se zbrali senatorji in poslanci češkoslovaškega parlamenta, skoraj vsi poslanci SLS na čelu s svojim voditeljem dr. A. Korošcem, časnikarji in predstavniki raznih korporacij. Med svečanim obedom je kot predstavnik po nalogu centralne vlade pozdravil goste naj-preje veliki župan g. dr. Baltič in v toplih besedah napil predseniku češkoslovaške re. publike Masaryku.
Njemu je odgovoril poslanec slovaške ljudske stranke Hvozdnik. V krepkih iz-vajanjih je naglasil važnost duševne vzgoje in srčne kulture, ki sta najboljši porok za lepšo bodočnost nas vseh Slovanov. Slovencem gro pri tem velika vloga. Govornik izraža svojo radost nad tem, kar je pri Slovencih videl, kako se njihovo duhovno življenje vedno bolj poglablja. Vidi v tem najlepše garancije za bo. dočnost mlade bratske jugoslovanske drŽav« in v tem imenu pozdravlja našo dinastijo in njenega voditelja kralja Aleksandra. (Dolgo* trajno pritrjevanje in živioklici kralju in kraljevski dinastiji.
Pozdrav ljubljanskega posl. in voditelja slovenskega naroda dr. A. Korošca.
Nato je vstal dr. Anton Korošec. Se preuen jc mogel pričeti govoriti, so g« čeflci in slovaški gostje ter z njimi ostali prijatelji naše države in slovenskega naroda pozdravili i navdušenimi klici in živahnimi aklamacij««
mi. Ploskanje in klicanje je trajalo več minut. Podpredsednik češkoslovaškega senata g. Sou-kup, stari sobojevnik našega voditelja iz dunajskega parlamenta, ponovno vstaja in ob-jema svojega prijatelja, češki in slovaški poslanci, znanci dr. Korošca iz orjaške borbe za osvoboditev slovanskih narodov, navdušeno vzklikajo: Zivio dr. Korošecl Njim se pridružujejo z nepomembnimi izjemami vsi prisotni. Ko se je ta izliv prisrčnega prijateljstva med starimi sobojevniki malo polegel, je mogel g. dr. Korošec pozdraviti č^ške in slovaške senatorje in poslance in je v svojem krasnem, t odob*«vanjem in navdušenim pritrjevanjem, neštetokrat prekinjenem govoru izvajal med ostalim:
»Na vašem potovanju po kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev ste danes med nami, med brati Slovenci, v naši beli Ljubljani. Ze na poti ste se mogli prepričati, kakšna čustva goji napram svojim slovanskim bratom, napram vam, Čehom in Slovakom, naše ljudstvo. Vi vsi ste bili priče izlivom iskrene in bratske ljubezni vsepovsod, kamor vas je pripeljala pot. Kljub temu si štejem v prijetno dolžnost in imam nalogo, da vas pozdravim v imenu mesta Ljubljane. Kakor čuti Ljubljana, tako čuti tudi cela Slovenija.
Večinoma smo tukaj zbrani sami parlamentarci. In čemu bi med seboj skrivali: vsaK parlamentarec nosi v sebi ambicijo, biti originalen in želi vedno povedati nekaj, kar drugi dosedaj ni povedal. Tudi jaz sem precej star parlamentarec in danes, ko vidim svoje stare prijatelje, svoje sobrate in njihove prijatelje, tudi jaz bi hotel povedati nekaj, česar niste še slišali; hotel bi povedati to, kar čuti naše srce, v najizbranejših in najbolj odgovarjajočih besedah. Vi pa ste že bili v n a -š c m Belgradu, v n a š e m Skoplju, v n a š e m Zagrebu, Splitu, Šibeniku in drugod, in povsod ste imeli priliko, prepričati se o enem ta istem: o res iskreni in bratski ljubezni, ki jo mi vsi gojimo do vas.
Samo to, kar čuti Ljubljana, kar čuti Slovenija, ki živita v tako lepem soglasju v našem državnem organizmu, samo to na) vam ponovno naglasim: Ljubezen in veselje nas navdajata ob vašem prihodu.
Naša ljubezen ni šele od danes ali od včeraj. Mi sc poznamo žc dolgo. Ko so prvt valovi narodnega prebujenja šli preko Evrope, takrat smo mi bili prvi, ki smo stopili v medsebojne stike, in od takrat pričenja nase skupno bojevanje. Leta 1848. in pozneje smo te naše vezi in te naše-stike še bolj in bolj učvrstili. Vedno smo ostali v istih borbenih vrstah in naravno, da je skupna borba vas, bratje Čehi in Slovaki, z nami Slovenci tako 'bližala. Star naš pregovor je, da se prijatelj lajbolj spozna v nesreči Ravno mi pa smo okazali, da nismo prijatelji samo v nesreči, t ii smo prijatelji tudi, če se nam dobro godi. "'rijatelji smo bili, ko smo se mi borili za svo-j,; življenje, za svojo eksistenco. Ko so žarki sjlnca svobode začeli prodirati skozi zamrežena okna temne ječe, ko so nas naši nepri-jatelji šc držali v težkih okovih, smo si tudi takrat stali ramo ob rame.«
S povzdignjenim glasom ob grabni tišini ^aglaša g. dr. Korošec: »Žive priče so tukaj, žive priče orjaške borbe, ki so jo bojevali slovanski poslanci za svobodo svojih narodov, za blagor svojega ljudsva. Mi takrat nismo bili poslanci samo dveh ali treh narodov, bili smo poslanci enega slovanskega naroda, ki hoče svojo svobodo, svoje samostojno življenje.« (Viharno odobravanje.)
Ne bom vas spominjal vseh onih zgodovinskih trenutkov, ki ostanejo z zlatimi črkami tapisani v osvobodilni borbi nas Slovanov. Za mene ni lepših dni, ko smo si prisegali: Zvestoba za zvestobo. Spomnite se, dragi prijatelji, onih ganljivih trenutkov, ko se je najbolj trdo srce moralo omehčati, — Nikdar se ne izdamo, nikdar se ne zapustimo. Tako smo prisegali takrat. In današnji dan nam potrjuje, da svojo bratsko prisego držimo. Mi smo jo držali, mi jo držimo in jo bomo držali. (Velikansko odobravanje.)
Mi smo se borili skupno v dunajskem parlamentu, ali se nismo borili samo za nas, borili smo se tudi za one, ki so ječali pod madjar-skim zarmom. (Viharni klici: Živeli Hrvati!) Njihovo trpljenje bilo je naše trpljenje, njihove muke so bile naše muke. Borili smo se za se, borili smo se za vse naše brate.
Ze takrat smo pokazali in danes potrjujemo, da smo popolnoma vaši in vi nam s svojim delovanjem dokazujete, da ste popolnoma naši.
Y Ta sloga, ta borba ramo ob rami, edino to skupno delovanje in nastopanje nam je pripomoglo, da imamo danes svobodno republiko Češko-slovaško in svobodno ujedinjeno kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Kar nas medsebojno druži in združuje, ni puhla fraza, ni pisana črka na papirju, nego je ljubezen, ograjena in dograjena s trpljenjem in mukami.
Svobodni smo vi in mi. Ta svoboda pa ni končni cilj našega sodelovanja. Pod modrim vodstvom kralja Aleksandra (dolgotrajno in navdušeno pritrjevanje) in vašega predsednika Masaryka se je to delovanje nadaljevalo, učvrščevalo in poglabljalo. Uvidelo sc jc, da narodi, ki so bili tesno vezani v preteklosti v »kupni borbi, tudi po zmagi morajo ostati prijatelji in, kar sc je pri nas najlepše videlo, bratje.
Imamo svojo Malo Antanto, našo prvo Rancvropo. Ona ie olod in sad našega skup-
nega trpljenja, je faktor, ki bo z ozirom na naše krvno sorodstvo obstajal. Mislim, da je še ne znamo dovolj ceniti, Ona nam je dala
priložnosti, da v težkih povojnih časih konso-lidiramo svoji državi. Edino ona nam je pomagala, da nismo postali odvisni od svojih, često-krat močnejših sosedov, ki so pohlepno posegali na svoje mlade sosede. Prijateljstvo v Mali antanti je dragoceno. Navezani smo drug na drugega. Skupne skrbi in skupne težave imamo. To je dobro, ker nas bodo te skupne težave še bolj držale in medsebojno navezale, da zasledujemo iste cilje v centralni Evropi, in to nam je porok, da Mala antanta ne bo mogla iti narazen.
Pa ne samo politične vezi nas vežejo, še bolj nas vežejo vezi po krvi. Mi vsi, naša omladina še posebej, mi gledamo na vašo zlato Prago, na vaše Brno, na vašo Bratislavo. Ne samo da gledamo, mi se od vas učimo, mi pošiljamo tja svoje ljudi, da se pri vas učijo in da nas potem podučujejo. Naša mladina koraka z vašo. Na svetiščih Velehrada molimo mi, da vsi po razkolu ločeni bratje slovanski postanemo eno, kakor smo bili pred tolikimi stoletji. (Velikansko odobravanje.)
V duhovitih besedah obrazloži g. dr. Korošec dalje naše gospodarske prilike in zveze. Gospodarske, socialne, kulturne in politične vezi med nami moramo poglabljati in učvršče-vati, moramo biti na vseli poljih čim bližji drug drugemu.
Ob koncu svojega govora govornik spominja na veličasten sprejem naših parlamentarcev 1. 1922. v bratski Češkoslovaški. Mi smo mladi, mi smo siromašni, ne moremo svojih bratov tako sprejeti, kakor ste vi sprejeli naše. Tekmovati pa hočemo v enem, hočemo, da damo največ duška onim našim res globokim čustvom ljubezni in prijateljestva napram svojim slovanskim bratom. To kar srca naša čutijo, to dajemo s polno mero, in to vas prosim, sprejmite. Sprejmite ljubezen Ljubljane in Slovenije in jaz mislim, da danes, ko boste na slovenski zemlji prestopili zopet meje naše I države, moji bratje Srbi in moji bratje Hrvati i naj mi dovolijo, da se tudi v njihovem imenu poslovim od vas: Ljubezen za ljubezen, zvestoba za zvestobo! (Viharno odobravanje in dolgotrajno ploskanje.)
Mili, dragi bratje! Iz bratskega srca vam kličem v imenu Ljubljane, v imenu Slovenije, v imenu nas vseh, Srbov, Hrvatov in Slovencev: Dobrodošli nam! Živel češki in slovaški narod! Živela Češkoslovaška in njen predsednik Masaryk.	r;
Nepopisno navdušenje je sledilo izvajanjem -g. dr. Korošca. To navdušenje je bilo Spt^i-tano in iskreno in jc nam vsem bilo dokaz, da naš dr. Korošec ni priljubljen samo v svoji domovini, marveč da uživa ugled tudi izven meja naše države. Tudi ubrani toni godbe, ki je zaigrala našo himno: »Hej Slovani!« ni mogla udušiti izlivov manifestacij našemu voditelju dr. Korošcu in s tem dokazov ljubezni, ki jo gojijo naši bratje do Slovencev.
Istotako prisrčen je bil govor poslanca čsl ljudske stranke g. Sedlačka V vzvišenih besedah je slavil dosedanje naše skupno delovanje na vseh poljih, posebno pa na kulturnem polju. Tri osebe so, ki jih Čehi in Slovaki izmed Slovencev najbolj poznajo, najbolj spoštujejo in cenijo.
Požrtvovalno, nesebično in slovansko delovanje slovenskega vladike škofa dr. Jegliča nam je vzor. (Živahni klici: Zivio vladika Jeglič!)
Vaš Krek (Slava mu!) bil je tudi naš! Vaš veliki vodja, vaš veliki socialni učitelj, je hodil med nas in učil tudi nas!
In dr. Korošec! Slišali ste ga: Kakor danes, bil je tudi takrat v onih težkih dneh skupnega trpljenja naš in vaš. Hvala mu na iskrenih besedah!
Naj živi Slovenski narod!
POZDRAVI KRALJU ALEKSANDRU IN PREDSEDNIKU MASARYKU.
Že g. dr. Korošec je v svojem govoru naglasil važnost modrega vodstva obeh suvere-nov. Tudi ostali govorniki so to povdarjali in pri vseh bratskih manifestacijah je to spoštovanje prišlo do jasnega izraza. Zato je bil z iskrenim navdušenjem sprejet predlog, da se kralju Aleksandru in predsedniku Masaryku pošljeta pozdravna brzojava z današnjih sijajnih bratskih manifestacij.
Cafanka v Kazini.
Mcskna občina ljubljanska je povabila svoje drage goste na prijateljski sestanek pred njihovim odhodom v intimne dvorane Kazine. Senatorji in poslanci bratskega parlamenta so se tukaj v neprisiljeni in nemoteni družbi lahko razgovarjali s svojimi starimi prijatelji in sklepali nova znanstva. Razpoloženje je bilo vsesplošno tako prijetno, kakor da so vsi navzoči člani ene in iste rodbine.
Serenada in bakljada, kateri je prisostvovala takorekoč ccla Ljubljana z okolico in ki je cclcmu večeru dala poseben sijaj, sta prav lepo pripomogli, da se jc to prijateljsko razpoloženje šc bolj razvilo in da jc bilo slovo, ki je žalibog le preveč hitro prišlo, tako, kakor je bil sprejem naših bratov in kakršno jc bilo njihovo bivanje med nami.
Slovo.
Skozi skoraj neprodirno množico so morali zastopniki češkoslovaškega parlamenta s svojimi slovenskimi prijatelji odhajati na ko-
lodvor. Neprestani iskreni vzkliki, pozdravljanje in obsipavanje s cvetjem so naše mile goste ganili do solza. Soglasno so izjavljali, da jim je bilo bivanje v Ljubljani tako prijetno, kakor da bi bili doma in da jim ostane za vedno nepozabljeno. Še več! Izjavljali so svojo globoko žalost, da so med takimi res iskrenimi prijatelji, kakor so Slovenci, preživeli samo tako kratek čas. Množice navdušenega ljudstva, ki se je zlivalo iz celega pota, koder so odhajali dragi nam bratje, so skoraj zaustavile njihov vlak. Slovo je bilo ganljivo. Solze so igrale nam in bratom Čehom in Slovakom v očeh, ko so videli toliko iskrene srčne ljubezni pri svojih bratih Slovencih. Ena je bila želja naša in gotovo tudi njihova: Na svidenjel
Vtisi češkoslovaških par-
m o
Vaš dopisnik je imel včeraj priliko, raz-govarjati se z nekaterimi poslanci in senatorji češkoslovaške republike o vtisih, ki so jih dobili v Ljubljani. G. dr. Pavle BI ah o, poslanec agrarne stranke in njen predsednik za Slovaško, obenem član odbora češkoslov. parlamenta za zunanje zadeve, je izjavil sledeče: »Neizrečeno nas je razveselil nad vse prisrčen sprejem bele Ljubljane. Poznam dobro Ljubljano; šestič sem že danes tu in vem, da ste naši najbližji in najboljši bratje, a baš današnji enluziazem je prekosil vse dosedanje manifestacije vašega bratstva do nas. Nočemo imeti v bodoče pred očmi samo tega lepega ideala našega krvnega sorodstva in prijateljstva, temveč bomo skušali dati temu idealu tudi trdno podlago v čim tesnejših kulturnih in gospodarskih odnošajih. Danes smo šele videli, kaj dolgujemo tradiciji vaših in naših prednikov. Vašega dr. Kreka sem visoko cenil. Od 1. 1906. sem že poslanec, a danes nisem našel tako idealnega in delavnega prijatelja, kot je bil on. Bila sva v istih komisijah, kjer smo imeli od dneva do dneva večje spoštovanje pred njim. Mnogo mi je povedal
o Slovencih in lahko rečem, da sem na za-družnem polju njegov učenec.«
G. Malypetr, predsednik poslanske zbor niče ČSR je izjavil:
»Triurni, ki smo ga doživeli danes v slovenski prestolici, je izliv vaše slovanske duše, vašega bratstva in vašega prijateljstva dq nas. Dali ste krono vtisom, ki smo jih prinesli iz Belgrada, Skoplja in Splita.«
G. Soulcup, podpredsednik senata ČSR j« dejal: »Ginjen sem, skoro ne morem govoriti I Vaša krasna domovina in vaši ljudje; nisem še doživel tako lepih ur. Želel bi si nazaj v boje v stari Avstriji, samo da doživim še enkrat srečni dan svojega bivanja v vaši lepi Ljubljani. Ne pozabim tega nikoli. Stiki na kulturnem, socialnem in gospodarskem polju morajo postati tako krepki, kot je bila naša ljubav današnji dan.«
Stisnil mi je roko in solze so mu blestele v očeh, ki jo stopil v voz.
Vprašal sem še g. dr. Pavla Blaho, kako je vplival incident v Zagrebu na češke parlamentarce. »Bilo nam je zelo mučno,« je dejal. »Takoj ob prihodu je že klical g. Radič: »Živeli Slovaci!« Slovak sem in veselje in ponos me navdaja, če me kdo pozdravlja za Slovaka. A pri g. Radiču smo takoj spoznali, da ima ta klic neko demonstrativno ost.« Isto so mi izjavljali Hlinkovi poslanci.
Sprejeli ste nas v svojem krasnem mestu tako po bratovsko, da Vam niti ne moremo izraziti svoje globoke ginjenosti, ki nas je navdajala cel čas našega bivanja med Vami.
V svojo domovino se vračamo z globokim prepričanjem o Vaši srčni ljubezni, ki bo za nas spodbuda in uteha za oelo našo skupno bodočnost.
Našega bratstva nihče ne bo mogel zrušiti!
Vam britje Slovenci, Vaši beli Ljubljani in Vaši veliki državi kličemo svoj iskreni češkoslovaški: »Nazdar!« Za delegacijo češkoslov. narodne skupščine: Malypctr.	Soukup.
Za zvezo katoliških slovanskih parlamentarcev.
Včeraj popoldne so se zbrali v Srebrni dvorani hotela »Union« v Ljubljani poslanci Češke ljudske stranke, poslanec Slovaške ljudske stranice' in zastopnik poljskega naroda skupaj z zastopniki slovenskih katoliških organizacij.
Dr. Korošec je pozdravil zbrane zastopnike Češkoslovaške republike in povdaril pomen krščanske demokracije. Izrazil je željo po vedno večjem skupnem sodelovanju vseh slovanskih političnih strank, ki slone na katoliškem svetovnem naziranju.
Za njim je govoril poslanec František Svštlik. Povedal je, kakšne vtise so dobili Čehi na svojem potovanju po Jugoslaviji. Sprejem na Slovenskem se mu zdi najlepši. Imel je vse znake, ki pričajo o discipliniranosti slovenskega naroda. Tudi Srbi so Čehom na potovanju po Jugoslaviji ponovno zatrjevali, da so Slovenci po svoji delavnosti in svojem značaju prvi v državi. Veseli ga, da so ravno katoliški Slovenci, pri katerih je krščanska demokracija tako živa in tako ustaljena, tudi ena najmočnejših stebrov bratske kraljevine SHS. To kaže, kako prazni in zlobni so očitki separatizma in protidržavnosti. Češka ljudska stranica sodeluje v vladi za okrepitev svoje države že od prevrata. Vsem klevetam na kljub so z delom dokazali, da je krščanska demokracija, ki jo zastopa Češka ljudska stranka, enako kakor Slovenska ljudska stranka, najboljša opora državi.
Nato je govoril posl. -Tosef Addmck, ki se je spominjal na delo Slovencev pred vojno in med vojno. Izročil je zastopnikom katoliških Slovencev pozdrave čeških kmetskih organizacij.
Za njim se je oglasil k besedi senator Artur P a v e 1 k a v imenu čeških krščanskih železničarjev in drugega krščanskega delavstva.
Slovak posl. Jžn H v o z d i k je v najtoplejših izrazih pozdravil navzoče v imenu Slovaške ljudske stranke. Želi,.i^n)r,tesgf^jh praktičnih stikov med slovanskimi strank^i, ki slone na krščanskem svetovfl^jp nazoru. Upa, da se bodo tudi Čehi in Slovaki vedno bolj razumevali in našli pravo srednjo pot ravno na podlagi krščanske misli.
Za njim je govoril Poljak posl. dr. Leon W o 1 f v imenu poljskih katoliških organizacij na Češkoslovaškem. Povdaril je, da imamo vsi istega sovražnika v materializmu in svo-bodomiselstvu. Boj proti temu nasprotniku naj nas druži.
Posl. V&clav Sedldček želi, da se takoj izvoli odbor, ki naj pripravlja zvezo katoliških slovanskih parlamentarcev. Povdarja dalje, da rabimo katoliški Slovani svoj tiskovni urad, ker se povsod obvešča javnost v ka-toličanstvu sovražnem smislu.
Posl. Jakob Janovsky znova podčrtava potrebo krščanske demokracije, ki je edina zmožna urediti človeško družbo lako, da pride tudi mali človek do svojih pravic.
Radi pomanjkanja časa je od Slovencev govoril le dr. Marko Natlačen, ki je prosil navzoče Čehe in Slovake, naj poneso češkoslovaškim orlovskim organizacijam pozdrave slovenskih Orlov.
V imenu kmetske omladine je spregovoril še pesi. Stanislav František.
Nato je bil izvoljen odbor, ki naj pripravlja skupno zborovanje slovanskih krščanskih demokracij. Od Čehov in Slovakov so v odboru: Svčtlfk, dr. Budaj in Stanislav František, od Slovencev dr. Korošec, dr. Gosar in dr. Natlačen.
Poslanci Češke ljudske in Slovaške ljudske stranke so si nato ogledali Jugoslovansko tiskamo in nekatere naše gospodarske zavode.
Seia vodstva Slov. ljudske stranke.
V nedeljo 10. t. m. ob 10. uri dopoldne se jc vršila v Akademskem domu redna seja vodstva Slovenske ljudske stranke. Udeležba jc bila zelo velika tudi iz oddaljenih krajev. Poročilo o politični situaciji je podal načelnik dr. Anton Korošec, Po poročilu se je vnela živahna debata, ob koncu katere je bila soglasno sprejeta sledeča resolucija:
»Vodstvo SLS jc z odobravanjem vzelo na znanje izčrpno poročilo načelnika stranke. Ob tej priliki ugotavlja vodstvo SLS, da so se vsled nesrečne, po strankarskih vidikih uravnane finančne, gospodarske in socialne politike gospodarske razmere v celi državi, prav posebno pa še v Sloveniji, tako poslabšale, da se nahajamo danes sredi težke gospodarske krize. Kmetje, ki trpijo šc vsled nerazmerja med cenami poljedelskih in industrijskih produktov, omagujejo pod težo davčnih bremen. Kmečka posestva sc prezadolžujejo in propadejo. Delavci so brez dela, brez scc. zaščite, prepuščeni fzkoriščevalnim poizkusom naših, sicer maloštevilnih, pa vplivnih kapitalističnih kro-
gov. Obrt je v zastoju ter propada. Ves naš srednji sloj se prolelarizira. Vprašanje goopo-darske krize stoji radi tega v ospredju vsega javnega življenja v naši državi in terja nujno rešitev. Val nezadovoljstva, ki med ljudstvom vsak dan bolj narašča, se more zajeziti samo tako, da sc pereča finančna, gospodarska in socialna vprašanja vzamejo resno in odločno v pretres ter se postavijo kot prva in temeljna točka v program vlade. — V taktičnem oziru prepušča vodstvo SLS Jugoslovanskemu klubu proste roke,«
Vodstvo je določilo v smislu pravilnika, da se vrši zbor zaupnikov SLS v Celju v nedeljo 14. novembra.
V načelstvo stranke so bili soglasno izvoljeni sledeči gospodje: Dr. Josip Leskovar, odvetnik v Mariboru. Pogorele Anton, posestnik, Struge. Franc Bratušek, župnik v Svetinjah. Dr. Jakob Mohorič, odvetnik v Ljubljani. Mihael Brenčič, posestnik, Ptuj. Jakob Jan, posestnik, Podhom p. Gorje pri Bledu. Dr. Anton Ogrizek, odvetnik v Celju.
Lovro Jevnikar, učitelj, Št. Vid pri Stični. Dr. Andrej Vebie, odvetnik v Mariboru. Vinko Resman, župan, Radovljica. Ivan Jerič, kaplan, Murska Sobota. Dr. Dominik Zvokelj, odvetnik, Kamnik. Filip Galunder, posestnik, Sv. Križ nad Mariborom. Ivan Ogrin, stavbenik, Ljubljana. Robert Košar, veleposestnik pri Sv. Bol-fenku na Kogu. Dr. Ivo Čcsnik, odvetnik v Novem mestu. Davorin Kranjc, posestnik v Veliki Pirešici. Matej Tomazin, kaplan, Cerklje ob Krki. Jurij Kugovnik, posestnik in kovač, Prevalje. Josip Oražem, župan, Moste pri Ljubljani. Marko Kranjc, tajnik v Mariboru. Ing. Dušan Sernec, narodni poslanec, Ljubljana. Franc Lipej, veletrgovec v Brežicah. Viktor Flisek, rudar, Zagorje. Martin Steblov-nik, župan v Šmartnem na Paki. Hinko Lebin-fer župan, Litija. Martin Medved, dekan v
Braslovčah. Peter Hauptman, župnik, Dobrova pri Ljubljani. Jakob Rajh, posestnik v Ljuto-meru. Ivan Gajšek, tajnik Jugoslov. Strokovne zveze, Ljubljana.
V načelstvo spadajo v smislu pravilnika poleg načelnika in I. podnačelnika stranke, ki ju voli zbor zaupnikov, tudi trije fačelniki osrednjih stanovsko-političnih organizacij. Načelstvo si more kooptirati še nadaljnje sodelavce, največ 10. Tri člane načelstva določi iz svoje srede poslanski klub. Načelstvo izvoli iz svoje srede izvršilni odbor.
Po volitvi načelstva so se obravnavale tekoče strankine zadeve. Načelnik dr. Korošec je poročal, da je 1. septembra t. 1. profesor B. Remec odložil mesto prvega strankinega podnačelnika. Seja je trajala štiri ure.
Radičeve afere.
ALI BO ZAGREBŠKI INCIDENT IZZVAL VLADNO KRIZO? - SEJA MINISTRSKEGA
SVETA. - ODLOČITVE ŠE NI.
Zagreb, 11. okt. (Izv.) Na podlagi vesti iz političnih krogov se je danes g. Radič tele-fočnino razgovarjal z Belgradom. Razgovor ije bil v zvezi z znanim incidentom na zagrebški postaji povodom slovesnega sprejema češkoslovaških parlamentarcev. Stjepan Radič je ob tej priliki izjavil, da sploh ni bilo incidenta in da je sedaj čas resnega dela. Z ozirom na vesti belgrajske »Politike«, da odpotuje Radič osebno v Belgrad z namenom, da osebno pojasni v razgovoru z g. Uzuno-vičem svoje postopanje in da se na tak način la zadevi likvidira, se iz Radičeve okolice odgovarja, da so te veste brez vsake podlage in da so neresnične.
Belgrad, 11. oktobra. (Izv.) Kakor smo že poročali, so incidenti, katere je povzročil Btjepan Radič pri sprejemu čeških parlamentarcev na zagrebškem kolodvoru, vzbudili v radikalnih krogih veliko ogorčenje. Z enim mahom so napravili politični položaj in odnošaje med radikali in radičevci zelo kritičnim. Radikali odkrito izražajo svoje nezadovoljstvo in ogorčenje proti Radiču in da po tem dogodku ne morejo več ostati z njim v koaliciji.
Politični krogi so bili včeraj in danes splošno prepričani, da je vsled zagrebškega dogodila prišel konec koalicije RR. Kakor fcmo že poročali, je ministrski svet sklenil, da bo zahteval v zadevi podrobna poročila, da bo mogel napraviti potrebne sklepe o tej delikatni zadevi, v kateri je napram češko-Slbvaškim parlamentarcem in javnosti angažirana cela naša država. Ta poročila, katera je 'vlada zahtevala od zagrebškega velikega župana, so danes prišla.
Istotako so se danes vrnili Radičevi ministri, ki so prisostvovali celemu dogodku na zagrebški postaji. Tako se je mogel ministrski svet sestati in sklepati o tej zadevi. Seja ministrskega sveta je trajala takorekoč cel dan: od 10. do 14. in od 5. do pol 9. ure. Edini predmet te seje je bil zagrebški incident. Po večurnih posvetovanjih so se ministri razšli, ne da bi bili storili kak sklep. Posvetovanja ministrov se bodo jutri zopet nadaljevala zjutraj ob 8. uri.
Kakor se že iz tega vidi, se je ministrski svet oel dan bavil z zagrebškimi dogodki. Stvar je torej zelo resna. Položaj se smatra za zelo kritičen. Resni politični krogi so bili danes mnenja, da stojimo neposredno pred vladno krizo, ki bi se mogla otvoriti že jutri. Teža položaja ne leži v vprašanju likvidacijo zagrebškega incidenta, ampak v načelnem vprašanju, pTed katerim stojijo 6edaj radikali, namreč ali bodo povsem tem, kar se je zgo-d.lo, sploh še nadaljevali koalicijo z Radičem.
Velik del radikalnega kluba se temu odločno protivi in zahteva, da se z Radičem zveze prekinejo. Pomirljiva struja, med katero spada, kakor se zdi, zunanji minister dr. Ninčič, zahteva, da se najde kakšen kompromis, ki bi bil v tem, da bi ministrski svet izdal povodom zagrebškega incidenta komunike, v katerem bi se ostro obsodil postopek Stjepa-na Radiča.
Radičevi ministri so se tej ostri stiliza-ciji, katera bi pomenila moralni udarec in ponižanje Stjepana Radiča, uprli. Radi tega ni moglo priti na tej seji do sporazuma. In talco tudi še ni padla nobena odločitev.
Slovesen in
v
Split, 11. okt. (Izv.) Včeraj zjutraj so prispeli semkaj češkoslovaški parlamentarci. Na postaji jih je pričakovala mnogotisočglava množica. Ob prihodu je pozdravil goste veliki župan dr. P e r o v i č, nato pa splitski župan dr. T a r t a g 1 i a , ki je v svojem govoru naglašal, da mora biti ta obisk začetek nove, Široke politične in ekonomske skupne akcije med Jugoslavijo in Čehoslovaško. V imenu Češkoslovaških parlamentarcev sta odgovorila predsednik češkoslovaškega parlamenta g. M al y pet r in podpredsednik senata dr. B o u k u p. Po teh pozdravnih govorih je krenil sprevod skozi okrašeno mesto do hotela Bellevue. Prebivalci so z navdušenjem pozdravljali goste. Ob 11. uri so češkoslovaški parlamentarci izročili na magistratu spominski pokal. Po banketu, ki se je ob ob 12. uri Vršil v hotelu Bellevue, so odpotovali češkoslovaški parlamentarci ob 14. uri v Šibenik po železniški progi. Morje je bilo namreč za pomorsko vožnjo preveč razburkano. V Ši-beniku so bili gostje tudi veličastno sprejeti, (z Šibenika so se odpeljali proti Ljubljani.
V soboto zvečer nam je naš belgrajski poročevalec sporočil: Samostojni demokratski klub je danes obvestil časnikarje, da je posl. Geza Šiftar brzojavno javil svoj vstop v samostojno demokratski klub. — Ker se je o tem 14 dni poprej govorilo in se je ta, novica vedno znova ponavljala, smo brzojavki verjeli ln jo priobčili.
Včeraj pa smo iz tajništva SLS v tej zadevi prejeli sledeče obvestilo:
Z ozirom na vesti o izstopu poslanca Geza Šiftarja je načelnik Jugoslovanskega kluba dr. Korošec prebral na seji vodstva SLS dne 10. t. m. sledeče pismo:
»Veleeenjeneinu gospodu dr. Antonu Korošcu, predsedniku Jugoslovanskega kluba. Po tovarišu g. Vesenjaku izvem, da so govori o mojem vstopu v SDS klub. Izjavljam Vam, da za sprejem nisem niti prosil, niti ne nameravam prositi. Ostano beseda, kakor sem jo dal pri kandidaturi. Bakovci, 8. okt. 1926. Spoštovanjem Geza Šiftar.
Belgrad, 11. okt. (Izv.) Poslanski klub Ni-kičeve skupine je imel danes sejo, na kateri se je konstituiral. Za predsednika je bil izvoljen dr. Nikola Nikič, za podpredsednika Stjepan Klaič, za tajnika dr. Ivan Lončarevič. O seji so izdali komunike, v katerem se navaja, da je dr. Nikič prisotnim poslancem obširno poročal o političnem položaju in pojasnil vzroke in povode svoje ostavke. Klub je vzel poročilo soglasno na znanje in izrazil Nikiču svoje popolno zaupanje kot svojemu dosedanjemu zastopniku v vladi. Klub je ugotovil, da bi se mogla koalicija, ki so jo sestavljali Narodni radikalni klub, Hrvatski seljački klub in klub Hrvatske seljačke stranke, in ki je stal na temelju narodnega sporazuma, raziti samo v soglasju s klubi, ne pa s protiparlamentarnim enostranskim aktom predsednika ministrskega sveta. Če tudi stoji klub HSS na temelju politike narodnega sporazuma, katero je najiskre-neje in najlojalneje izvajal, je vendar sedaj potisnjen v opozicijo. S tem ga je predsednik ministrskega sveta, končuje komunike, popolnoma razrešil vseh obveznosti napram svojemu kabinetu.
najmodernejše blago ra damske plašče, bujne pod-
loge, prodaja najcencjše tvrdka
DRAGO SCHWAB — LJUBLJANA.
Ka zahtevo se plašči izgotovc po sijajnem kroju ter moškim ročnim delom.
Belgrad, 11. okt. (Izv.) Današnje »Novo-stk prinašajo sledeče: »Poslednji nastop Stjepana Radiča proti Boži Maksimoviču potrjujejo samo vesti, da bo moral Boža Maksimovič iz vlade, kakor je moral Nikič, da bi se na ta način zadoščenje Stjepana Radiču zenačilo z zadoščenjem za Nikolo Pašiča. Ker se je ta transakcija že izvršila, se je Sijepan podvizal, da jo je strankarsko izrabil. Rad bi namreč dosegel to, da bi njegovi volivci spremembo ministra policije smatrali kot uspeh Stjepana Radiča in njegovega kluba.«
Radič v Vitanju.
V Vitanju se je v nedeljo vršil nekakšen shod takozvane Slovenske kmetijske stranke. Prvi je govoril Štefan Radič, ki je hvalil Ninčičevo in Pašičevo zunanjo politiko. Obljubljal je tak davčni zakon, da si bo narod sam davke odmerjal. Hvalil je finančnega ministra Periča kot »zlato dušo«. Politični položaj je šef vladne stranke takole označil: Gotovo je le, da so Srbi z nami in mi smo z njimi, toda tam še vre, to je mošt.
Za Radičem je minister Pucelj ugotovil svojo slabost in potrebo po naslanjanju na Hrvate. Pri pojedini sta Radiču napila tudi dr. Kukovec in dr. Marušič. Nato je Radič odšel in s tem ie bilo tetfa shoda konec.
Trosk! podlegel?
Moskva, 11. oktobra. (Izv.) Osrednji odbor j komunistične stranke javlja, da je izročil sodišču voditelje opozicije, ki so kršili strankino f disciplino: Zinovjeva, Troekifa in Piatakova, Imenovani bodo najbrže poslani v Sibirijo. Stalin zahteva izključitev Zinovjeva in Troc« kija iz komunistične stranke.
V mnogih delavskih centrih je prišlo do novih spopadov med večino in opozicijo. Aretirali so več desetin delavcev,
Herriot se umakne.
Pariz, 10. oktobra. (Izv.) Herriot se fe definitivno odločil, da bo odložil predsedstvo radikalne In radikalnosocialistične stranko in da bo tudi eventualno ponovno izvolitev odklonil. Med kandidati za njegovega naslednika so Caiflaux, Malvy, Renault in sedanji notranji minister Barrant.
Milijon državnih uradnikov,
Berlin, 10. oktobra. (Izv.) Vse strokovne organizacije državnega uradništva so se združile v eno skupno organizacijo. Na proslavi tega dogodka je govoril tudi državni kancler dr. Marx: Morda bo marsikdo mislil, da se vlada boji enotne uradniške organizacije, ki šteje 1,100.000 članov. Toda bolj bi se bilo treba bati mnogih organizacij, ki med seboj licitirajo, kot ene, ki bo mogla vsa važnejša vprašanja premotrivati s stališča skupne koristi. Posebno pozdravljam strankarsko neopredeljenost organizacije. V imenu vlade izražam novi uradniški zvezi prisrčne častitke.
Grozen vihar na Severnem morju.
Hamburg, 11. oktobra. (Izv.) Tukaj je izbruhnil grozovit vihar kakor ga že no pomnijo desetletja. Gladina Severnega morja je narastla za 3 m.
Hamburg, 11. oktobra. (Izv.) Radi včerajšnjega viharja je bila prizadejana velika škoda prebivalcem v Altoni, Ovelgone ter v Cuxhavenu. Vse ribiške ladje so se morale radi divjajočega viharja vrniti.
Hamburg, 11. okt. (Izv.) Glasom vremenskih poročil postaja škoda, ki je nastala radi razsajajočega viharja, vedno večja, škoda v Bisutu, St. Petru, Brunzblittelsonu je velika. V Kaitunu sta bila porušena dva mostova. V Ottendorfu (Spodnje Polabje) je bil parnik >Odiseus< odtrgan od pritrjevališča in ga je valovje pognalo na odprto polje.
Hclgoland, 11. okt. (Izv.) Vihar, ki je prišel iz sev. zap. strani, je razbil jez ter povzročil velikansko škodo.
Skupščina Demokratske zajed-niče v Mostaru.
Mostar, 11. okt (Izv.) Včeraj se j© vršilo tukaj veliko zborovanje Demokratske za-jednice. Kot prvi govornik je nastopil g. Lj. Davidovič, ki je izrazil pripravljenost Demokratske zajednice, da sodeluje z vsemi poštenimi ljudmi. Obenem je napadel g. Lj. Davidovič sistem korupcije, ki vlada v državi. Po govoru g. Davidoviča je nastopil dr. Spaho, ki je uvodoma naglašal, da je težišče vsega kompliciranega v državi ravno v Bosni in Hercegovini, ker biva tukaj narod, ki pripada najrazličnejšim veram. Govorili
so še Jeremija Radujevič, Ljuba M i « hajlovič, Dušan Vasiljevič, Srd« žič ter končno Šalih Baljič, ki je orisal položaj naroda v Bosni in Hercegovini.
BODRERO PRI NINČIČU.
Belgrad, 11. okt. (Izv.) Italijanski poslanik na našem dvoru general Bodrero je pred-poldnem obiskal zunanjega ministra dr. Mom-čilo Ninčiča. V političnih krogih se je trdilo, da je pri tej priliki general Bodrero insisti-ral, da se nettunske konvencije čimprej© pred-/ ložijo skupščini.
SESTANEK NARODNE SKUPŠČINE.
Belgrad, 11. okt. (Izv.) Jutri v torek se btf sestala narodna skupščina.
RUDARSKA STAVKA NA ANGLEŠKEM.
London, 11. okt. (Izv.) Svet rudarjev v grofiji Leitchester je priporočil rudarjem, da gredo spet na delo. 60 odstotkov vseh stavki* jočih se je glasom poročil vrnilo na delo,
Londosn, 11. oktobra. (Izv.) Po sklepu rudarskega sveta v Leitchestru, da naj se rudarji vrnejo na delo, se je sestal rudarski svet v Notinghamu, da se bavi z vprašanjem konference z lastniki rudnikov. Iničijativa za to konferenco je izšla od strani lastnikov rudnikov samih; po načrtu lastnikov rudnikov naj bi se sklenila med njimi in rudarji pn-, godba na pet let.
Kako pudjevci spoštujejo sv. mašo.
Zagrebški »Jutarnji list« poroča o Radi« čevem in Pucljevem shodu v Vitanju takole:
»Kiša je padala čitavu noč in kad je u pet sati u jutro glazba svirala budnicu, još uvijelt je lijevalo. Pošto domači župnik nije htio da odgadja vrijeme nedjelnje mise, to je iz Ljub. ljane SKS pozvala svečenika, da on čita ireu u 9 sati ujutro, kako bi skupština mogla po. četi u 10. Ali, kad je g. Radič došao u crkvu nešto prije 9 sati sa gg. Pueeljom, Pernarom, Prepeluhom in ostalima prijateljima, našap je crkvu praznu. Svečenik, kojega je kmetijska stranka pozvala iz Ljubljane da misi u 9 sati, odslužio je misu več u pol 8 sati! To je značilo: druga misa počinje u pol Bjl, skupština u 10. Tli če seljaci iči na skupštinu iH u crkvu. I zaista, prije deset sati počela su sva zvona da zovu vjernike na misu. Medjutim točno po programu počela je i skupština.« — Nato list z veseljem ugotavlja, da kmetje niso šli v cerkev, ampak so ostali na shodu. List se veseli, da se kmetje niso zmenili za zvo-nenje, ampak so ploskali tem živahneje, čim bolj so zvonovi zvonili. List se norčuje, da je v cerkev odšlo samo dvajset žensk, kar se v Vitanju ni zgodilo še nikoli.
Ugotavljamo torej: 1. pucljevci so določili in imeli svoj shod shod med sv. mašo; 2. hoteli so komandirati župniku v čisto cerkveni stvari kot je določitev službe božje; 3. ko niso pri župniku prodrli, so smatrali svoj shod za važnejši kot nedeljsko sv. mašo; 4. Radičev list se norčuje iz žensk, ki so raje na poziv zvonenja odšle v cerkev, kot da bi poslušale Radičeve čenčarije; Radičevo glasilo pravi: »To (Radičev shod) je bila prava] maša.«
To piše in tako nastopa stranka, ki jo jo včeraj na ljubljanskem kolodvoru zastopal g. Janko Barle, mestni župnik v Ljubljani
Nova vremenska katastrofa.
Neurje na Goriškem.
Gorica, 11. oktobra. (Izv.) V noči od sobote na nedeljo se je nad Tolminskem vnovič utrgal oblak. Prebivalstvo se je pričelo bati nove katastrofe. Najhujši je bil naliv v pasu med Podmelcem, Tolminom in Avčami. Vodovod v Tolminu se je pokvaril. Na več krajih so se tudi utrgali plazovi. V tovorni vlak, ki je odšel iz Gorice ob 9. uri, je blizu Avč zadel močen plaz in ga vrgel s tira. Lokomotiva je s štirimi vagoni padla v jarek. Ostali vagoni so ostali sicer na tiru, pa so se močno poškodovali. Človeških žrtev ni bilo. Materijalna škoda znaša nad pol milijona. Blizu Hude Južne je padla na tir velika skala, vsled tega je imel vlak veliko zamudo. Pri Podmelcu je plaz odnesel tračnice ter popolnoma razdejal progo na 200 metrov daljave. Potniki morajo to progo prehoditi peš do drugega vlaka. Brzovlak, ki bi imel priti v Gorico ob 9. uri zvečer, je prišel Šele ob 2.30 zjutraj. Danes progo popravljajo. Prometa še ni bilo mogoče vzpostaviti.
SiSna povodenj v Seiški dolini
Železniki, 10. oktobra. (Od našega poročevalca.) Našo dolino je zopet zadela huda vremenska katastrofa, kakor pred tremi leti. V noči od sobote na nedeljo je po vsej dolini in po hribih okoli neprestano strahovito lilo. Silne množine vode so vsepovsod drle v dolino. Okrog polnoči je Sora prestopila bregove v divjem navalu odnašala mostove, se razlila po poljih in travnikih, odnašala ! le« po žagah in skladiščih, vdirala v hiše, mandra-la vrtove itd. Od Zalega loga do konca našega ' trga ej odnesla vse lesene mostove, ki so bili vsi močni in trdni, saj so bili postavljeni šele po zadnji povodnji; poleg teh pa ie oba zidana mostova. Izginili so sledeči mostovi: pod Sušo, pri Zajčevou, Daviški, Egrov ali Fužinski most na Je«enovcu, 1 Markliev ali Petrač*v in Hafnerjev mori irtotam
' ter pred Železniki podplešeniški most; v Železni« kih most poleg Dermotove usnjarne in most na Trnju. Skupno je torej šlo 9 mostov samo na tej kratki progi. Odneslo je pa med drugim tudi LeV nov most med Ševljcmi in Bukovico.
Na Zalem logu je voda odnesla Demšarju (vulgo Strojevcu) veliko desk in hlodov. Enako ee je godilo drugim lesnim trgovcem in Žagarjem. V Železnikih je vdrla voda v hiše in kleti, v hleve in shrambe. Ljudje so v velikem strahu mrzlično spravljali pohištvo na varno. Orožniki so hodili po hišah in izganjali ljudi ven, da bi jih ne zajel« razbesnele vode. Po vseh hišah in vrtovih je voda naplavila razno šaro, podirala plotove, odnašala drva itd. Usnjarju Dermoti je pokvarila, tudi elektrarno. Del trga na desnem bregu Sore je od te strani sedaj popolnoma odrezan. Danes bi se bila morala v podružnici sv. Frančiška, ki velja kot romarska cerkvica, vršiti slovesna sv, maša, kar pa seveda ni bilo mogoče.
Po dolini do Bukovice se vidi po poljih ia travnikih naplavljen les, blato in kamenje, š« bo dela, predno bo vso to očiščeno. In kdo bo zopet postavljal mostove? Težko nas je zadela povodenj pred 3 leti; komaj smo si opomogli od nje, že j« udarila druga. V stiski kličemo: hitra in izdatna pomoč je nujno potrebna!
Nova poplava v Žireh.
V nedeljo je zadela Zlri in okolico nova h«» sreča. V nofi med soboto in nedeljo je celo noi lilo kot iz škafa. Že v jutranjih urah se je razlila voda po celi občini v ravnini in nadaljevala pn-stošenje zadnje poplave 27. sept. Oh 10. dopoldn. fo bile zalite in deloma porušene ceste v Zireh in v Stari vasi, kjer je divjala Račeva z vso silo Predrla je nasipe in glavna vodna masa se je raz-lila proti Stari vasi, kjer je resno ogrožala ve? hi* med temi tudi hišo, kjer se nahaja pošta. V»f nasipi in druge ahramhne zgradbe so »kora pelinoma uničene.
Zadnji čas je, da se vlada z vso resnostjo poprime problema regulacije naših rek in hudournikov, ki je postal že ekstistenčno vprašanje ia vse gospodarstvo v naši dolini.
Rešimo vsaj to, kar nam je še pustila zadnja povodenj I
Beda Poljanske doline.
S Trate v Poljanski dolini nam pišejo: Dne C. in 7. t. m. se je mudil v Poljanski dolini poslanec B r o d a r, da si ogleda obseg katastrofalne povod nji. Na vprašanje, zakaj ga ni bilo že prej, je pojasnil, da je takoj drugi dan po povodnji bil že v Škofji Loki in okolici, a ker so mu rekli, da ni mogoče priti v Poljansko dolino, jo hitet v Belgrad, da takoj obvesti odločilne kroge o nesreči, in ukrene vse potrebne korake.V ta namen je obiskal ministrskega predsednika Uzunoviča, finančnega mi-stra Periča, dalje ministra za javna dela, za soci-jalno politiko in ministra za kmetijstvo. Ko je prišel iz Belgrada, se je takoj podal v Poljansko dolino. V občini Trati je bil v Hotavljah, kjer je voda vzela ravno letos narejeni most in poplavila njive in travnike. Dalje se je mudil v Sestranski in Gorenji vasi, kjer je vzela voda most med šolo in trgovino Mrak, dalje Fortunov mlin in Kaiar-jevo žago. Kalariev jez je voda pustila, zato pa si je naredila ob levi strani jeza proti Gorenji vasi popolnoma novo strugo, tako da je Kalarjev mlin na suhem brez vode, hiša trgovca Mraka pa je v nevarnosti ob vsaki večji poplavi, in sedaj zabijajo pilote, da bi jo obvarovali. Kalarjevega Franceta (Stanonik) je sedaj že tretjič zaedla nesreča v največjem obsegu in grda krivica bi bila, če bi se mu podpora ne dala v primeri z nesrečo. Polje, ki ga meji Sora in cesta na Dolenjo Dobravo je bilo poplavljeno, in še celo na cesti je voda stala do 16 cm visoko. Ker je g. poslanec zvedel, da je mala voda Brebrovnica, Iti prihaja iz Lučin, in se pri Dolenji Dobravi izliva v Soro, napravila razmeroma še veliko hujšo škodo kot Sora, je obiskal tudi vse vasi ob vodi Brebrovnici, to je Dolenjo in Gorenjo Dobravo, Todraž in zelo raztreseno vas Brebrovnico. Na tem potu se je prepričal, da je vsa dolina, kjer teče Brebrovnica, po vsej dolžini in šiirni na debelo zasuta s peskom in skalovjem, da je cesta na mnogih krajih popolnoma uničena, tako da je nemogoče z vozom iz Trate Lučina. Še celo peš se težko pride. Kdor ni sam videl razdejanja v tej dolini, res ne more verjeti, da je kaj takega mogoče. Iz doline Bre-brovnice je ešl g. Brodar v Lučine, kjer so lokalni faktorji v velikih skrbeh radi razdejanih občinskih in vaških potov, in odto-d še v občino Soro in dolino Ločnice. Poslanec stori svojo dolžnost, če si ogleda ponesrečene kraje in informira merodajno kroge o obsegu katastrofe in predlaga ter prosi pomoči. Dolžnost vlade pa je v takih slučajih hitro in obilno pomagati. Gorje poslancu, ki bi podpiral vlado, katera bi ne imela srca za ponesrečene državljane! Podpora pa se mora deliti le po meri nesreče in potrebe. Kdor jo deli drugače, postopa zločinsko, pa naj je kdorkoli. Izkazujte nam bratstvo v dejanjih, ne pa v praznih besedah!
Einspielerjev večer.
Maribor, 11. oktobra.
Einspielerjev večer je preteklo soboto pokazal, kako se ljubiio Korošci med seboj in da jih ljubimo tudi mi, pa da bomo skupno z njimi gojili ljubezen do nepozabne Koroške. Obširna dvorana restavracije »Union« je bila polna. Ko je vstopil starosta koroških Slovencev, prošt g. Gregor Ein-spieler, nas je v dvorani zajelo navdušenje, s katerim smo pozdravili njega, z niim pa poslali pozdrav vsem Korošcem tam preko. Večer ni bil večer zabave, ampak večer prijateljske besede med ljudmi, ki se v odmoru razgovorijo o nadaljnjem delu in počastijo največje delavce.
Predsednik Jug. Matice v Mariboru dr. Detela je v svojem nagovoru tudi to poudarjal. Za njim so potem slavljencu — zlatomašniku Einspie-lerju nazdravljali njegovi Korošci. Najlepše ga je pozdravil prof. dr. Fr. Sušnik. Njegov govor je zajel vse navzoče, tako je bil pesniško in govorniško učinkovit. Priobčujemo ga na drugem mestu. Iskreno je pozdravil sivolasega koroškega prvobo-ritelja, ki v pregnanstvu gleda nazaj na svoje veliko delo, zastopnik velikega župana prosvetni 5ef dr. Poljanec. Po raznih drugih pozdravih smo ostali nalo v prijateljskem razgovoru še nekaj časa skupaj. Skromen je bil večer po svoji zunanjosti, a globoko vpliven je bil na vse navzoče in smo Jug. Matici hvaležni zanj.
Težka nesreča z avtom.
Preteklo nedeljo zvečer se Je dogodila na mariborskem Glavnem mostu vsled nepazljivosti šoferja težka nesreča. Železničarja Henrik Iškarc in Franc Pilaj sta se vračala s Pobrežja v mesto, gredoč pravilno po desni strani mostu in vodeč vsak svoje kolo v roki. Za njima je privozil Franc Schunko iz Radvanja s svojim avtomobilom. Ne da bi dal predpisani varnostni signal je skušal na levi strani prehiteti polesarja, vozeč tik njiju. (Pri tem je avto vsled mokre ceste in naglega okreta zdrsnil v stran ter z zadnjim delom zadel z vso močjo v oba kolesarja. Udarec ju je vrgel na tla. lskrač je dobil težke poškodbe na glavi ter 30 ga morali prepeljati v bolnico, Pilaj pa je lažjo poškodovan na obrazu, levi roki in levi nogi. Šoferja je nesrečni slučaj za hip zmedel, pa je ta vozil v najhujšem diru na drugo stran ceste ter r.adel tu v konja fijakerja Jerneja Hojinko. Avto eo je zaletel od spredaj v konja, ga podrl na tla ler mu zadel r, blatobrani težke rane na prsih in prednjih nogah. Izvošček trpi znatno škodo in Je vprašanje, če bo konj sploh še uporabljiv za vož-hjo. — Sele po tem karambolu je voznik ustavil avto. Stražniki so ga odvedii na stražnico, kjer »o ga po zaslišanln izmislili.
Ženska zgorela.
Iz Smlednika nam poročajo: Dne 5. t. m. je storila grozno smrt Marijana Stembll, zasebnica, sestra Marije Rozman, vdove in posestnice v Smledniku št. 3, pri kateri je stanovala in pomagala pri hišnem delu.
Usodnega dne je domača gospodinja zakurila pod kotlom, da se skuha krma svinjam. Predno sta odšli s hčerjo na skedenj k delu, je naročila Marijani, naj malo pogleda na ogenj.
Čez dobre pol ure, ko se gospodinja vrne v hišo, vidi dim, ki se je valil iz veže. V kuhinji pa je bil strašen prizor: Marijana je ležala za vratmi mrtva, njeno truplo vse sežgano, le čevlji so še gereli na opečenih nogah. — Domneva se, da uboga žena dolgo ni opazila, da se ji je vnela obleka; tudi rana na čelu znači, da je bržkone, ko se je zavedla, da gori, hitela proti veznemu pro-gu, a se je najbrže spodtaknila in padla, pri čemer je ali omedlela, ali pa se vsled strahu sploh nI mogla dvigniti več, ker je bila pač hipoma vsa v ognju.
VeHk požar na Sledil.
Bled, 11. okt. (Od našega posebnega poročevalca.) Včerajšnja noč nam je prinesla zopet hudo nesrečo. Nevihta, ki je besnela v Jelovici in nad Bohinjem, je deloma zajela tudi Bled. Strele so udarjale vso bližje in bližje,' a deževalo je v curkih. Nekako ob pol 3. zjutraj je udarila strela na Rečici v hlev posestnika in Žagarja Pretnarja. V trenutku je bil hlev v plamenu.- Sosedje so prihiteli takoj na pomoč in rešili nesrečnemu pogorelcu le s težavo živino iz hleva. Vso poljsko orodje, stroji in drugo na hlevu, kakor vozovi in zimska oprema, vse kar spada k gospodarskemu poslopju, je zgorelo. Na hlevu je bila zimska zaloga sena, detelja in slama, kar bi zadostovalo čez zimo za 15.glav goveje živine in 2 konja. Zgorelo je nad 30 kub. metrov lesa in desk ter vsa zaloga drv za domačo uporabo. Kolikor se da škoda površno oceniti, znaša nad 150.000 Din. Zavarovan je bil Pretnar pri iSlavijk in »Vzajemni zavarovalnici« le za približno 30:C00 Din Hitri pomoči prostovoljnih gostilnih društev Rečica, Gorje in Bled I. ter njihovi požrtvovalnosti se je zahvaliti, da so obvarovali požara hišo ln žago.
Tatova obleke pod ključem.
Dne 11. t. m. je napravila mariborska policija dober plen. V nastavljeno past sta se vjeia dva nevarna vlomilca, ki sta zadnje mesece ogrožala stanovanja v Mariboru, Celju in Ptuju ter pokradla razne obleke v vrednosti 40 tisoč Din. Vlomilce je policija dolgo zasledovala. Prišli so jima na sled po vlomu v stanovanje Sofije Hintz-Ilausmanninger v Cankarjevi ulici, kjer sta dne 23. septembra odnesla raznovrstno obleko, vredno okrog 10 tisoč Din. Del obleke je policija izsledila pri nekem znanem prikrivacu, ki ej znan kot kupec raznih ukradenih stvari. Izvedela je tudi za imeni vlomilcev. Med tem sta vlomilca vdelala« v Celju in Ptuju, kjer sta imela precej sreče. V Celju sta okradla neko stranko v bližini kolodvo-ras v Ptuju pa sta v noči od 9. na 10. t. m. vlomila v neko vilo ob cesti Ptuj—Podvinci. Včeraj zjutraj sta prinesla ukradene stvari v Maribor ter Jih, deloma oblečene na sebi, deloma v nahrbtnikih, nesla k svojemu staremu kupcu. Policija je tega strogo nadzorovala ter je bila takoj obveščena o prihodu obeh vlomilcev. V trenutku, ko sta pričela spravljati na dan ukradeno robo, sta bila aretirana. Eden je Franc Grah, rojen v Gradcu, pristojen v St. Peter pri Mariboru, ki je že 15 krat predkazno-van radi tatvine, drugi pa Karol Gačnik, ki ima na vesti istotako več tatvin. Oba sta izročena v zapore mariborskega okrožnega sodišča.
nu zasebnih nameščencev in B e g u š v imenu Osrednje zveze drž. nameščencev. Zbor je soglasno sprejel resolucijo, ki zahteva:
1. da se podaljša zaščita najemnikov najmanj do 31. decembra 1930, da se izločijo iz zakona vse določbe, ki ne zasledujejo drugega kot popolno odpravo zaščite, posebno čl. 9 in 10; — 2. da se ne vrše več nadaljnje deložacije, predno občine ne preskrbe najemnikom drugih stanovanj, sedanje deložirance pa spravijo v najkrajšem času pod streho; — 2. da zidajo država, občine in druge javne korporacije za svoje urade in nameščence hiše; — 4. da se prisili privatni kapital k zidanju stanovanjskih hiš; — 5. da se omeji hišnim lastnikom šikaniranje; — 6. da se določi natanko višina najemnine, ki ne sme presegati eno petino zaslužka. Istotako se ima maksimirati podnajemnina; — 7. da se mora k izdelovanju stanovanjskega zakona pritegniti najemnike in hišne lastnike; — 8. da se pri
sporih, ki izvirajo iz zahteve pod 4. in 5. pritegne zaupnike najemnikov in hišnih posestnikov; — 9. da zavarovalni zavodi kot »Osrednji urad za zavarovanje delavcev« in 2>Pokoj-ninski zavod« v Ljubljani uporabita gotov del kapitala za zgraditev stanovanjskih hiš; — 10. da naj da država tako posameznikom, kakor gradbenim zadrugam cenene kredite za zgradbo stanovanjskih hiš; — 11. da se od 1. 1926. novozgrajene hiše oproste vseh davkov in doklad.
VELIKO PROTESTNO ZBOROVANJE STANOVANJSKIH NAJEMNIKOV V ZAGREBU.
Zagreb, 11. okt. (Izv.) Včeraj se je vršila tukaj velika javna protestna skupščina stanovanjskih najemnikov proti uvedbi novega stanovanjskega zakona. Zborovanje je bilo mnogoštevilno obiskano. Enako zborovanje bi se imelo vršiti v Splitu, a je bilo od občinske oblasti zabranjeno.
1
Društvo stanovanjskih najemnikov v Ljubljani je sklicalo včeraj dopoldne v Mestni dom protestno skupščino proti namerevane-mu poslabšanju oziroma odpravi stanovanjskega zakona. Zborovanje je privabilo veliko število udeležencev, tako da je bila dvorana Mestnega doma premajhna. Zborovanje je otvoril gospod Vinko Vrankar in dal kot prvemu besedo zastopniku Delavske zbornice Francu S e d e j u. Govornik je lepo naslikal, koliko gorja in trpljenja je prinesla rev-, nim slojem v povojni dobi stanovanjska beda, ; kako neprimerno, brez sistema in brez dobre
i volje se rešuje to življenjsko vprašanje. Po osmih letih zedinjenja vidimo šotore na ulicah, stanovanja po barakah in železniških vagonih. Pravilno je bičal dejstvo, da se niti te skromne socialne odredbe, ki jih imamo, ne izvršujejo v prid najemnikom, ampak se na vseh straneh poskuša še to, kar je na sedanjem stanovanjskem zakonu dobrega, obiti in zatreti. Nešteto zasebnih hiš uporabljajo državni uradi. Javna uprava ima denar za vse drugo, samo za stanovanjske hiše ne. Za svoje uslužbence država ne zida in vendar bi bilo ena prvih potreb zgradba stanovanj za javne uradnike. Med ta resnično žalostna dejstva pa je natresel govornik vrsto marksističnih fraz, ki so ubile resni smisel njegovega govora.
Za Sedejem je govoril predsednik Dru-. stva stanovanjskih najemnikov V e n c a j z. Podal je vso zgodovino stanovanjske zakonodaje in je ugotovil, da je stanovanjski zakon že od 1. 1923. čisto navaden pesek v oči. Pritožuje se nad prak so stanovanjskih sodišč in ostro biča določbe novega načrta zakona glede višine dohodkov zaščitenih oseb.
Govorili so še A j d u fi k o v a v imenu delavskih žena in deklet. Štrukelj v ime-
k Za nagradno žrebanje potrebne številke se dobe do vštetega 15. oktobra v upravah »Slovenca« v Ljubljani in Mariboru. Na to opetovano opozarjamo vse cenj. naročnike, ki imajo pravico do številk in se zanimajo za tekmo za bližnje denarne nagrade.
■k Pogreb f župnika g. Franc Tropa v Šmarjeti pri Rimskih toplicah se je preteklo nedeljo izvršil ob veliki udeležbi duhovščine in ljudstva. Pogreb je vodil vseuč. profesor, prelat dr. Matija Slavič, sv. opravilo je opravil ravnatelj, monsignor dr. Anton Jerovšek, poslovilne besede mu je govoril dekan dr. Kruljc iz Laškega. Pogreba se je udeležilo nad 20 duhovnikov, med njimi zastopniki cerkvene glasbe iz Maribora in Ljubljane.
k Novi upravitelj župnije Šmarjeta pri Rimskih toplicah je imenovan in sicer g. kaplan Anton Medved kot provizor.
k Izprašovalna komisija. Po ministrskem odloku so za člane izpraševalne komisije za poštne strokovne izkušnje pri poštnem ravnateljstvu ljubljanskem postavljeni za skupino A (administrativno-pravno): Anton Vesenjak, (lr. Jožko Lebar in dr. Ivan Lamut; za skupino B (poštno): dr. Anton Vagaja, dr. Bogdan Kurbus in Anton Wolf; za skupino C (tele-grafsko-telefonsko): Tomo Vrkljan, Ivan Rozman in Matko Rothel; za skupino D (tehnično): inž. Matevž Polarič in Ivan Bračko; za skupino E (računsko-blagajniško in knjigovod-stveno): Makso Svoboda, Pavel Glaser in Ivan Koran. — Strokovne poštne skušnje se bodo vršile odslej v Ljubljani in ne več v Belgradu. Da je minister s tem odlokom slovenskim poštnim pripravnikom močno ustregel, se umeje samo po sebi.
-k S kmetijske šole v Št. Jurju. Drž. kmetijska šola v Št. Jurju pri Celju je zaključila ill mesečni tečaj šolskega leta 1925-26 na 30. septembra. Početkom leta je bilo sprejetih 29 gojencev, od teh je ministrstvo na predlog uprave sprejelo kot drž. gojence na prosta mesta 24 gojencev, tako da je bilo le 5 plaču-jočih. Zal, da so ravno od drž. gojencev 3 po odredili zdravnika morali kmalu izstopiti, eden pa je bil pozvan na vojaški rok. Šolo je dovršilo 25 gojecev, 4 s prav dobrim, 21 z dobrim uspehom. Vsi razven enega so bili iz mariborske oblasti in po večini iz Savinjske doline, šoštanjskega okraja in Pohorja. Vsi gojenci so bili kmetski sinovi in prav pridni tako pri pouku kakor pri delu ter so se vrnili na svojo domove, kjer jih tudi velika večina ostane. Novo šolsko leto se je po odredbi ministrstva razširilo na 12 mesecev. Začelo se je že 7. okt. Prosilcev je bilo 30. Po rešen ju ministrstva se jih je sprejelo 20 kot drž. gojence na prosta mesta, 10 pa kot zasebne na plačujoča mesta. Žal, da se je moralo toliko prosilcev in to ravno starejših odkloniti. Večina sprejetih je iz gornje Savinjske doline, prevaljskega in slovenjegraškega okraja, trije so pa tudi Prek-murci. — Direktor inž. Petkovšek.
•k Vpisovanje na višji pedagoški šoli v Zagrebu se vrši od 11. do 14. t. m., nakar se prično 15. oktobra redna predavanja.
k Loterija Društvenega doma v Trbovljah. Prosimo vse one, ki so prejeli srečke, pa jih še niso plačali ,da to store čimpreje ,ali pa srečke vrnejo na loterijski odbor Društvenega doma v Trbovljah ,da postrežemo onim, ki po njih povprašujejo. Žrebanje se vrši nepreklicno 7. nvembra t. 1.
* Vsak človek rad kdaj stavi in ljudski pregovor pravi: neumen je tisti, ki vedno stavi in neumen tisti, ki nikdar ne stavi. Če hočemo torej ostati po tem izreku pri pametnih, je treba ostati nekje v sredini — to je, kupiti si srečke izvanredno bogate loterije Katoliškega prosvetnega društva v Sv. Petru pod Sv. gorami, ki stanejo le 10 Din. Nudi se ti možnost, da zadeneš s to srečko dobitek — ki jih jo 1000 med temi nov štirisedežni avto, molzna krava, brhek konj, radioaparat, salonske ure, blago za moške in ženske obleke, kolesa, svilene rute, servisi ,knjige, krasno podobe itd. Ako naročiš 10, dobiš 3 srečke brezplačno, če jih naročiš in razpečaš sto, si zaslužiš 400 dinarjev. Piši samo na loterijski odbor v Sv. Petru pod Sv. Gorami. Srečke se dobo tudi pri trafikah v Ljubljani, Mariboru itd.
•k Iz sodne službe. Za pravne praktikante v področju višjega deželnega sodišča ljubljanske ga so imenovani absolvirani pravniki: Vinko Rauter, Slavko Pele, Alojzij Rant, Franc Logar, Karel Pleiwciss in Miroslav Dev.
-k Iz politične službe. Za vladna tajnika sta imenovana okrajna komisarja dr. Josip Tomšič pri okrajnem glavarstvu v Krškem in Ivan Legat pri velikem županu v Ljubljani.
•k Iz carinske službe. Imenovani so za carinikc: v glavni carinarnici v Zagrebu Gjor-gje Marič, carinik v carinarnici v Ljubljani; v glavni carinarnici v Ljubljani Ivan Bukovec in Dragotin Ukmar, carinika v carinarnici v Zagrebu.
"A" Iz poštne službe. Za tajnika " v poštnem ministrstvu je imenovan Ernest Ferjančič, pisar istega ministrstva.
•k Iz uradnega lista. Uradni list ljubljanske in mariborske oblasti z dne 8. t. m. prinaša naredbo velikega župana mariborske oblasti o pobiranju občinskih doklad v občinah bivše vojvodine Štajerske.
k Škof dr. Gnidovec v Belgradu. Te dni je dospel v Belgrad prizrenski škof dr. Gnidovec; oglasil se je pri ministru za vere M. Trifunoviču.
•k Nov izseljeniški komisar v Parizu. Za izseljeniškega komisarja v Parizu je imenovan Dušan M. Jeremič, nadzornik in načelnik odseka za ureditev odnošajev med delodajalci in delojemalci v ministrstvu za soc. politiko.
k Krediti za železniško osobje v Zagrebu. Iz Belgrada poročajo, da je prometno ministrstvo odobrilo zagrebškemu železniškemu ravnateljstvu potrebne kredite za pl^ge delavskega osobja. Delavci se ne odpustp, kakor je bilo predlagalo ravnateljstvo. ">.
k Zopet tajinstven poizkus roparskega napada na poštno ambulanco na progi Gro-supljo—Šmarje. Včeraj zvečer je bil izvršen na ambulančni voz dolenjskega vlaka, ki prihaja v Ljubljano ob pol 9. uri zvečer, dvojni poizkus roparskega napada. G. sprevodnik Cuderman je bil na progi med Grosupljem in Šmarjem zapazil in zalotil v ambulančnem vozu dva mlada moža, ki sta nosila na glavi siv klobuk, globoko poveznjen na oči. Čim se ! je približal poštni sprevodnik, sta hipoma iz-j ginila skozi okno. čez nekoliko časa sta bila ; zopet zasačena v bližini poštne ambulance, kjer se nahaja denar, a zopet izginila, čim | se je približal poštni ambulančni uradnik, ki 1 je takoj potegnil za varnostno zavoro, da se je lahko pričelo zasledovanje obeh roparjev.
■k Gospodje, ne pozabite, da pri tvrdki Fr. Lukič v Ljubljani Pred škofijo 19 kupite že od 800 Din krasen, modern raglan ali suknjo.
£fublfana
O Umrla je včeraj dopoldne po dolg! mučni bolezni gospa Lucija Schuster, dolgoletna raznašalka »Slovenca«. Pogreb se vrši v sredo ob pol treh. N. v m. p.l
O Umrla je gospa Marija Kogoj, prodajalka čevljev. Blag ji spomini
O Za pomoč poplavljencem. Združeno slovensko ženstvo v Ljubljani bo priredilo v korist našim nesrečnim poplavljencem veliko nabiralno akcijo v soboto, dne 16. oktobra, in v nedeljo, dne 17. oktobra. Po vseh ljubljanskih ulicah in trgih bo razpečavalo naše požrtvovalno ženstvo in naša mladina bloke z odkupnimi listki po 1 Din, 5 Din in 10 Din. Opozarjamo na ta dva dneva že danes in prosimo naklonjenosti tej človekoljubni akciji.
O Seja Kršč, ženskega društva je danes popoldne ob 5. uri v Jugoslovanski tiskarni. Ker je seja zelo važna, je obvezno za odbor-nicc in po možnosti tudi članice.
O Smrtna kosa. Ruska Matica javlja tužno vest, da je njen član in bivši tajnik Nikolaj Smolenskij dne 10. t. m, preminul. Pogreb se vrši dne 12. oktobra ob 2. uri iz mrtvašnice pri sv. Krištofu.
© Karambol na Starem trgn. Včeraj dopoldne je zadel voznik, ki je vozil s praznim vozom za premog v smeri s Šentjakobskega trga v mesto, ravno pred trgovino Lončar-Žitnik v polno naložen voziček neke bra-
kjevke in mlekarice. Steklenice z mlekom so se razbile, pločevinaste posode so pa bile k sreči že prazne, sicer bi bilo Šlo veliko mleka v čokoladnorujavo Ljubljanico. Lepe zelnate glave, pomešane z rdečim korenčkom, zelenim peteršiljčkom, rumenim korenčkom, s krompirjem in ostalo zelenjavo je ležalo z vozičkom vred pred prestrašeno lastnico. Tej je prišla na pomoč dobrosrčna dama iz bližnje trgovine, ki ji je pomagala pobirati v blatu ležeče blago. Voznik, ki seveda karambola ni posebno občutil, je hladnokrvno vozil naprej. Ker je Stari trg na kraju pred zgoraj omenjeno trgovino najbolj ozek, Svetujemo našim mlekaricam in branjevkam, da zapeljejo svoje vozičke vsaj v kakšno vežo, ali pa na kraj, kjer je ulica bolj široka.
G Visoka starost. Čila in zdrava, še vedno zaposlena v domačem gospodinjstvu, slavi danes gospa Maksimilijana Šega, sodn. predstojnika vdova, svoj 86letni rojstni dan.
© Narodno gledališče proslavi danes ob 12. uri v operi dva posebna dogodka, in siccr odlikovanje g. Danila z redom sv. Save in pa 30letnico delovanja g. Antona J a k 1 a kot godbenika pri operi.
O Ustrelil se je g. Nik. S m o 1 e n s k i, dnevničar pri velikem županu ljubljanske oblasti. Kaj je gnalo simpatičnega moža v smrt. ni znano. Kot ruski begjnec je šele nedavno dobil naše državljanstvo. Ni pa še dosegel do-movinstva, za katero je prosil v neki okoliški občini. Zato ni še mogel dobiti stalne državne službe. Kot dnevničar je imel vseh dohodkov le — 900 Din. Da od tega s svojo ženo ni mogel živeti, je jasno. Morda je tudi to bilo vzrok, da je obupal nad življenjem. Pokojni je absolviral juridične študije v Moskvi.
□	Veličastna procesija je bila preteklo nedeljo svetoletna procesija frančiškanske župnije. Udeležencev je bilo blizu 3000 in sicer le Mariborčanov,
□	Ljudska univerza, V sredo dne 13. t. m. ob pol 20 (pol 8 zvečer) predava dr. Winter-halter: O razvoju in pomenu mednarodnega občevalnega jezika. Vstop prost.
□	Poroka. G. Gabriel Majcen, inženjer v Trstu, sin g. Gabriela Majcena, prof. v p. v Mariboru se je pretekli teden poročil na Brezjah z gdč. Elizo Demelj, hčerko zdravnika dr. Demelja. Častitamo!
□	Prosvetna zveza v Maribora javlja svojim društvom, da so prosta vsake članarine za ljubljansko Prosvetno zvezo, kateri se je zgodila1 le neljuba pomota, da je terjatve poslala tiidi našim društvom. Zato prosimo, naj naša društva ne vpošiljajo še nadaljnjih vprašanj, kako je v tem oziru, ampak naj se ravnajo po tem našem navodilu.
□	Za škrlatinko davica. Škrlatinka se jc 'čisto omejila na one lažje slučaje, katere smo že beležili in ki se še zdravijo v bolnici. V soboto pa se je pojavila v Marijini ulici v družini brzojavnega nadzornika Knitla davica s tako hudim napadom, kakor ga ne pomnijo zlepa mariborski zdravniki. Vkljub zdravniški pomoči je v soboto en otrok že umrl, dva sta bila prepeljana v bolnico in tudi od teh dveh se deklica bori s smrtjo. Da se ti izvanredno ostri pojavi davice omejijo, bo treba napeti vse moči.
□	Asfaltiranje tratoarja pod magistratom na Glavnem trgu. Mestni stavbeni urad je začel ▼ pondeljek predpoldne z asfaltiranjem tratoarja na Glavnem trgu po celi fronti pod rotovžem.
□	Ker ne ubogajo, bodo sledile ostre kazni. Bogzna kolikokrat je že zahteval mestni veterinami urad, da morajo javiti posestniki psov živali magistratu v svrho vpisa ter plačevanja pasjega davka. Ne mine skoro dan, da bi policija ne zalotila kakega nejavljenega popadljivega in kolesarjem nevarnega psa. Ker se slučaji te malomarnosti tako množijo, bo lastnik neprijavljenega psa plačal dvojno kazen in v dučajih ugriza še stroške opazovanja psa.
□	Pri »Treh ribnikih« je mestni gradbeni urad pričel s pripravami za postavitev novega paviljona in čolnarne mesto stare podrte barake. Sedaj so izpraznili ribnik, ter ga bodo temeljito očistili trave, ki ga je že skoro popolnoma zarastla in druge nesnage. Prostor, kjer bo stal paviljon, bodo planirali in preuredili. Ustreženo bo s tem zlasti drsalcem pozimi, ki Ifiodo imeli v paviljonu primerno in takurjeno g\^erobo.
□	Strokovnjaški račun. Izvedeli smo, da je pretekli teden bil poklican neki strokovnjak Iz Ljubljane, da poda o neki zadevi svoje mnenje. Za to je računal Din 12.000. Res strokovnjaški račun!
□	Psom gre bolje kot železničarjem. Pravijo, da bodo ukinili rež. vožnje železničarjem. Mi pa vemo, da imajo celo lovski psi in psi, ki jih vozijo na razne razstave prosto vožnjo. Torej je železnica psom bolj dobra kot nam, svojim železničarjem!
□	Borza dela v Mariboru, Pri tej borzi je od 3. do 9. t. m. iskalo dela 80 moških in 36 ženskih t. j. 116 oseb. 130 osebam t. j. 85 moškim in 45 ženskim je bilo delo ponujeno, delo je pa dobilo 30 moških, 42 ženskih, skupaj 72 oseb. 7 moških in 42 ženskih t. j. 49 oseb je bilo izbrisanih iz cvidcnce in 26 oseb in siccr 16 moških in 10 ženskih je odpotovalo. Od 1. januarja do 9. oktobra pa je dela iskalo 551R oseh, 5617 osebam ie bilo delo ponujeno, 2537 oseb je dobilo delo, 3199 je bilo izbrisanih iz evidence in 636 jih je odpotovalo. — Pri
mariborski borzi dela dobi delo več rudarjev za Francijo, ključavničarjev in mizarjev za tovarno vagonov v Kruševcu (Srbija), kolarjev, sodarjev in šivilj za perilo za Maribor.
□ Začetek mariborske gledališke sezone. Ker se )e morala pravočasna otvoritev radi odhoda vojne godbe odgoditi, je storilo vodstvo gledališča vse potrebne korake tako, da se bo lahko začela sezona menda že koncem tega tedna.
Celje
Ozke ulice našega mesta povečajo Sum in ropot, povzročen po raznih težkih vozilih, ki prevažajo tovore po mestu. Najbolj se to čuti v Kralja Petra ulici ter Prešernovi ulici, kjer nemoteno vozijo težki tovorni automobili in drugi tovorni vozovi. Taka težka bremena nc morejo tudi biti v korist obcestnim zgradbam, ki jim močni tresljaji gotovo škodijo. Dobro bi bilo, ako bi se vožnje usmerile po drugih ulicah, v prvi vrsti po Cankarjevi in Vodnikovi ulici, ki ne ležita tako v sredini mesta. Saj naše ljubko mesto vendar ni tako veliko, da bi tak ovinek povzročal veliko zamudo časa.
•©" Elektrifikacija okoliške občine sicer počasi, a vendarle napreduje. Prvotno je bilo nameravano, da bo lani zasvetila že koncem septembra, nastale so pa neke ovire, ki so povzročile malo podaljšanje tega od okoličanov težko pričakovanega trenutka. Sedaj je omrežje v Sp. Hudinji, v Gaberju ter transformator istotam že dokončano in delo se bo nadaljevalo v Zavodni in na Bregu. Tekom enega meseca bo lahko zasijala luč. Tok bo dobavila mestna občina in sicer iz falske elektrarne.
•©■ Primarij dr. Emil Watzke je odpotoval do 21. oktobra.
-0" Draga repa. Na našem trgu se je že pokazala nova kisla repa. Je temu primerno tudi zelo draga. Mali krožnik, ki ne zadostuje niti za en prigrizek, stane kar 2 dinarja.
Brivski pomočniki se trudijo, da dosežejo znižanje delovnega časa, določenega do sedaj po celjskem glavarstvu v Celju. Zahtevajo sledeči delovni čas: Ob delavnikih, izvzemši sobote, od pol 8 zjutraj (sedaj od 7) do 12, v sobotah od pol 8 do 12 in od 1 do pol 8 zvečer. Ob praznikih, izvzemši državne praznike, sv. Rešnje Telo, na Novo leto, prvi dan ob božičnih, binkoštnih in velikonočnih praznikih pa od pol 8 do 11. Vsako delo, opravljeno preko tega časa, se ima plačati s 50 odstotnim pribitkom.
•©" Mestni magistrat jc sedaj na pročelju na novo prepleskan, Barve po našem mnenju niso srečno izbrane, ker so v okolici bolj temno pobarvanih hiš presvetle in prav bodejo v oči. Morda bodo s časom bolj otemnele, kar bi bilo poslopju le v lepoto. Po našem mnenju bi lepše uplivalo na oko, ako bi ostalo poslopje, ki je v arhitektonskem oziru eno najlepših v našem mestu, tako s surovim ometom, kakor je bilo neposredno pred pobar-vanjem.
Za poplavljcnce. Godbeni odsek tukajšnjega gasilnega društva priredi pod okriljem krajevnega odbora rdečega križa nekaj koncertov v pomoč nesrečnim poplavljencem v Sloveniji in sicer v nedeljo dno 17. t. m. v Cerknici drugo nedelje dne 24. t. m. v Starem trgu in tretjo nedeljo 31. t. m. pa na Rakeku. Upamo da bo tudi občinstvo podprlo dobro stvar s svojim številnim obiskom.
Himen. V nedeljo se je poročil posestnik Alojzij K lom bas z gdč. Francko Gale. Ker je bil ženin do zadnjega zastavonoša tukajšnjega Orla, so ga fantje Orli v kroju in s praporom spremili do oltarja. Bog naj osrečuje mladi par.
Igra. V nedeljo bo tukajšnje Kat. prosv. društvo vprizorilo igro »Domen«. Igra ima pet dejanj. Režira jo g. Viktor Flisek, zato ne dvomimo na dobrem uspehu.
Nova kriza. Tudi steklarna v Zagorju je morala omejiti svoj obrat. Izmeri nekdanjih štirih peči gori le še ena. Nekaj mlajših delavcev je odpuščenih, drugi pa delajo izmenoma, tri šihte ena vrsta, tri šihte druga vrsta na teden. Centralizem upropašča Zagorje, težave delavcev so tudi težave obrtnikov in trgovcev. Vendar so nekateri trgovci tako peto brusili za SDS-arsko politično kliko pri volitvah v trgovsko zbornico. Ali je strankarska strast tako huda ali pa so ti gospodje gospodarsko tako kratkovidni.
10 oktober. V zgodovini slovenskega naroda je ta dan zapisan s krvavimi črkami. Minilo je v nedeljo 6 let, ko je slovensko narodno telo zado-bilo tako težek udarec z nesrečnim koroškim plebiscitom. Tukajšnji dramatični odsek Prosvetnega društva je uprizoril v nedeljo 10. oktobra kot otvoritveno predr lavo za sezono 1926-27 slovensko narodno igro »Mildovo Zalo«. Kaj boljšega, kaj primernejšega bi si ne mogel izbrati dramatični odsek za ta dan?! >Miklova Zala« je boj poštenega slovenskega kmeta za rodno grudo, za vero svojih očetov. — Komu ni pretreslo mozeg in zagrabilo vsa srčna čuvstva oni trenutek, ko Mirko, mladi vodja Rozanov, slovesno prisega pred zbranimi Rožani zvestobo svoji rodir. grudi in veri pradedov; ali ko 30 Miklova Zala odloči tvegati življenje, da reši Mirka iz rok Turkov?! In nasprotno, komu ni ob pogledu na Almiro in njenega očeta Treso-glava, rodom Juda, in številne Turke, vstala v srcu moreča misel, da jo slovenski narod že od nekdaj krvavel pod tujskim bičem, trpel po zajedavkah, ki so mu srkale kri iz njegovega narodnega telesa. Od nekdaj že bije Slovenec boj zn svoj obstanek in ta boj ne bo prenehal. Miklova Znla je življenje slovenskega naroda. — Zato se ne čudimo, da je bila la igra tako dobro obiskana, vstopnice razpro-drne. Z igro samo smo pa splošno bili tudi zadovoljni. Glavne vlogo so bile posrečeno razdeljene. Zala je dobro rešila svojo vlogo, nn nekaterih mestih jo biln pretiha. Mirko, njen mož, ima pri-kupljiv nastop, (oda včasih je premnlo pokar.nl odločnost, ki io mora imeti diober vodja. Alinira.
Tako čisto
in blago, da ga brez škode stalno prenese tudi najnežnjejša koža
IDEAL-MILO
Temeljito par furnirano
ki so je popolnoma vživela v vlogo in jo raditega častno izvedla, je bila pravi tip strastno ljubečega dekleta, ki so ne straši niti izdajstva, samo da doseže svoj cilj. Tudi njen očo Tresoglav je jako dobro pokazal lakomnega Juda, ki tudi svojo vero zataji, samo da gre »gšeft« dobro naprej. Tudi vodje Turkov so se z malimi napakami dobro postavili. Nekaj jih pa ni znalo dobro besedila. Drugikrat naj bo bolje. Prizori, kjer nastopajo mase, naj se prav posebno vadijo. Pripomnili bi še to, da se odmori le preveč zavlečejo. Veliko je zahtevala igra zlasti od režiserja, sme pa biti tudi vesel uspeha, ki ga je igra splošno žela. Občinstvu pa tudi priporočamo, naj bo drugikrat bolj točno, da s prihajanjem med igro ne bo motenja. A tudi smeh pri resnih prizorih ni prav nič na mestu.
Razširjenje obrata. Na dnevnem kopu Do-borna se je pri podjetju Dukič počelo delati s tro-delno izmeno, to se pravi, dela se po noči in po dnevil, ter je s tem prišel v veljavo nočni šiht. V delo se je sprejelo okoli 160 delavcev. Pri rudniškem obratu je še dvodelna izmena, pač pa se dela na šiht po 9 ur.
liz Čas je nastopil. Na shodu akc. odbora pri Pravdiču pred kakimi tremi tedni (kmalu potem, ko je bil imenovan za komisarja nad TPD g. Prepeluh), je izrekel g. Mravlje v svojem govoru tudi te-le stavke: Čo naš komisar (Prepeluh) ne more preprečiti nepotrebne šikanacije družbe napram delavstvu ali da se poviša delavni čas ali da se znižajo plač© po sedanji obstoječi pogodbi, mora takoj odstopiti on iz stranke, kateri pripada. Prvo in drugo se je že zgodilo, odpuščena sta na Separaciji delavca Bastič (zaupnik II. skupine) in Potisek. Evo, g. Prepeluh, nastopite!
Delavcem. Ker smo slišali o raznih šika-nacijah od strani paznikov na delavstvo, prosimo, da se vsak slučaj javi tajništvu krajevne organizacije SLS, ki ima svojo pisarno v Društvenem domu pred dvorano. Iz izkušnje nam je znano, da delavstvo samo ne more nastopiti v današnjem času, vsaj še delavske zaupnike, ki jih ščiti zakon o zaščiti delavcev, odpuščajo. Vsaka prijava mora biti pa resnična in podprta z dokazi.
Na obrtni šoli v Braslovčah so je začel redni pouk v sredo dne 0. oktobra. Pouk se vrši tedenska dvakrat in sicer v sredo od B—7 in nedeljo od 8—12.
ice
Prazni lokali. V Vayevi hiši, kamor se j« preselil okrož. urad za zavarovanje delavecv, je še več praznih sob, kar smo že enkrat omenili. Prazni prostori so primerni le za pisarne.
Pokopališko hijene. Razni zlikovci imajo svoje veselje s tem, da kradejo z grobov najlepše cvetice. Ponajveč delajo to dosledno vedno na istih grobovih iz česar sklepamo, da ni to le tatvina, temveč škodoželjnost, ki jo moramo tembolj obsojati.
Samomor. Ustrelil se je v sredo zvečer Leopold Protner, sin klobučarja Pretnerja iz Bra-slovč. Zvečer je kožuhal koruzo pri sosedu, med potjo domov pa si jo pod nekim kozolcem pognal kroglo v glavo ter ostal na mestu mrtev. Natančno so ne ve vzrok tega čtna. najbrže pa je šel v smrt, ker so mu stariši branili poročiti njegovo izvo-ljenko.
Zadnji sejem v Žalcu je bil menda izmed vseh letošnjih sejmov najživahnejši. Obilen je bil dogon živine, posebno konj, pa tudi dosti je prišlo kramarjev in kupcev. Največja je bila kupčija s konji. Sejem pa je pokazal tudi rapidno nazadovanje naše domače konjereje. Dočim so se pred vojno noš težki konji prodajali nn Koroško in šo dalje proti severu, so danes prodajajo le še — mesarjem. Vzrok temu je v nerentabilnosti žrebelnih kobil vsled slabe prodaje žrebet. Medtem ko se žrebičke še kolikortoliko prodajajo četudi za nizko ceno, jo žrebičke tri tedne stare na žalskem sejmu kupoval edino le mesar in to po 600—700 Din komad. Naša konjereja se vzdržuje edino le šc z dogonom svežih k oni iz Prekmuria, Mediimuria in HrvaŠkega.
Pianist Ivan Noč je eden izmed redkih iz« redno nadarjenih naših glasbenikov, ki se je v prvi vrsti posvetil koncertnemu poklicu. Po dovršenih študijah na ljubljanskem (Brezovšek) odnosno pozneje na dunajskem konservatoriju (Kessisoglu) se je posvetil skoro izključno koncertiranju ter priredil tekom zadnjih treh let več izredno uspelih koncertov tako v domovini kakor tudi v tujini, kjer jo bil sprejet z izrednimi simpatijami in polnim priznanjem. V svojem bogatem koncertnem programu ima v prvi vrsti zastopane svetovne klavirske klasike, a v svojo sporede uvršča dosledno tudi najmodernejšo komponiste, predvsem romanskih narodov. Njegovo podajanje skladb je absolutno umetniško, ki v vsakem trenutku kaže njegovo globoko občuteno dušo, pa tudi izred'no klavirsko tehniko. Občinstvo opozarjamo na Nočev koncert, ld je po triletnem preslediui njegov prvi zopetni javni nastop v rodnem mestu. Koncert se bo^ vršil v petek 15. t. m. ob 20 zvečer v Filharmo-nioni dvorani. Vstopnice v Matični knjigarni po navadnih koncertnih cenah.
Cerkveni koncert »Ljubljanskega zvona« pod vodstvom Zorka Prelovca v ponedeljek 18. t. m. ob 8 zvečer ima sledeč spored: Bossi: Entree ponti-ficale in Vitadini: Elegija. Igra na orglah ravnatelj stolnega kora prof. Stanko Premrl. Nato zapoje gdč. Špelca Rnmšakova, članica opernega zbora in »Lj. Zvona« Foersterjev ofertorij op. 98". Tej točki sledi sedmeroglasni mešani zbor Ave Maria. Zboru sledita dve orgelski točki, in sicer Bossijev: Žalni sprevod in Finale iz fuge. Kot sklepna točka se izvaja Foersterjeva slavnostna maša za mešani zbor, orgle in orkester. Orkesterski part igra orkester orkestralnega društva Glasbene Matice ljubljanske. Koncert so bo vršil v frančiškanski cerkvi, vstopnice pa so v predprodaji v Matični knjigarni.
LfnsMfanste® gledišče
DRAMA.
Začetek ob 20. uri zvečer.
12.	oktobra, torek: Zaprto.
13.	oktobra, sreda: Zaprto.
14.	oktobra, četrtek: DR. KNOCK AH TRIUMF
MEDICINfi. Red A.
15.	oktobra, petek: MACBETH. Premijera. Izven.
OPERA.
Začetek ob pol 20. url zvečer.
12.	oktobra, torek: OTHELLO. Red B.
13.	oktobra, sreda: Zaprto.
14.	oktobra, četrtek: RIGOLETTO. Gostuje g. M
Jelačin. Red E.
Repriza Verdijeve opere OT1IELLO ee vrši nocoj ob pol 8 v opernem gledišču. Izvrstno pripravljena in zasedena opera je dosegla pri premi-jeri minuli petek splošno priznan uspeh. Pri re-prizi je zasedba ista, kakor pri premijeri; glavne vloge so v rokah gdč. Žaludove ter gg. Holodkova, Knittla, Banovca in Rumplja. Predstava ae vrši za abonente reda B.
Nassnanlla
Zveza bivših salerijanskih gojencev. V nedeljo dne 24. oktobra ob 10 se bo vršil v salezijan-skem zavodu na Rakovniku glavni sestanek vseh bivših salezijanskih gojencev in orntorijancev. Ker je ta prijateljski sestanek velike važnosti za že ustanovljeno Zvezo bivših salezijanskih gojencev >don Boskoc, so tem potom vljudno vabi in prosi za udeležbo vseh bivših gojencev, ki so ohranili čut hvaležnosti do predstojnikov in žele podpirati idealno akcijo za razvoj don Boskovih del. Oni, ki hi bili morda na ta dan zadržani, p« žele poertaiM
Slami, prosimo, da to po dopisnici sporoče vodstvu salezijanskega zavoda na Rakovniku z natančno navedbo bivališča in poklica. — Pripravljalni odbor Zveze bivših sai. gojencev ua Rakovniku v Ljubljani.
Pevski zbor Glasbene matice v Ljubljani. Skup-
na vaja za soprane in alte se vrši v torek dne 12-t, m. ob 10.15, za tenorje in base v sredo 13. t. m. ob 8 zvečer.
Društvo »Treznost« v Ljubljani ima svoj redni sestanek v sredo 13. t. m. ob pol 19 v klavirski sobi moškega učiteljišča. Dnevni red: predavanje brata dr. Mikiča o »škrlatinki <in slučajnosti.
Predsedniki in pevovodjo ter odborniki ljubljanskih pevskih društev in zborov! Vabljeni ste k važnemu sestanku, la se vrši danes v torek 12. t. m. ob pol 8 zvečer v pevski dvorani Glasbene Matice. Prosimo zanesljive in točno udeležbe! —• Odbor Lj. ž. Južnoslov. pev. saveza.
Xa učiteljstvo
Ljubljanska okoliška podružnica SZ bo zborovala v torek dne 19. oktobra 1926 v Ljubljani v Jugoslovanski tiskarni, III. nadstropje, ob 9. uri dopoldne. Dnevni red: Stanovske zadeve. — Občni Zbor podružnice. — Vse tovariee(-ice), M so prišli v naš okraj, vabim, da se mi na zborovanju priglasijo. Pripeljite tudi vse novo nameščene tovariše (-iee). Na obveznost udeležbe mi menda ni treba še posebej opozarjati. — Načelnik.
NIHČE NI TOTJEŠT"
da takoj kupi, pač pa si lahko pri meni brez-obvezno ogleda bogato zalogo angleškega in češkega blaga za moške obleke in površnike, raglane itd. po najnižjih cenah.— JOSIP IVANČIČ, Ljubljana, Miklošičeva cesta 3t. 4.
Pavlic Marija, Zakraj 1, p. Novavas pri Rakeku prosi, kdor bi kaj vedel o njenem sinu Janezu Pavliču, ki biva nekje v Ameriki, naj sporoči na gornji naslov. Zadnjikrat je pisal pred tremi leti.
ŠPORTNA NEDELJA.
V	Ljubljani so se nadaljevale preteklo nedeljo Ramo nogometne prvenstvene tekme. Hazenske in lahkoatletske tekme se dopoldne vsled deževnega vremena niso mogle vršiti. Tudi prvenstvena nogometna tekma rezervnih moštev Ilirije in Primorja je bila preložena. Izredno veliko zanimanje je vladalo za srečanje I. moštev Ilirije in Primorja, publika se je že več dni pred tekmo razdelila v dva velika tabora: belo-zelenega (klubske barve Ilirije) in črno belega (Primorje). Igrišče Primorja je imelo popoldne preko 1200 obiskovalcev. Očitno številčno premoč so imeli med njimi pristaši Ilirije, kar je naravno, ker Ilirija zbira danes v svojih vrstah bolj kot kdaj prej najširše sloje domačega meščanstva Ln dijašlva, dočim v drugem taboru prevladujejo vendarle priseljeni elementi in tuje dijaštvo. Z zadovoljstvom moremo povdariti, da je bilo obnašanje obeh skupin ob tem odločilnem srečanju dostojno športne misli tako na strani publike kot na strani nogometnih moštev. Tekma se je odigrala v mejah zdravega športnega rivaliziranja, brez nevšečnih incidentov; obe moštvi, tokrat tudi ono Primorja, sta brezpogojno priznavali avtoriteto izvrstnega zagrebškega sodnika Dubravčiča. Rezultat 2:1 v korist Ilirije ne izraža dovolj premoči in boljše igre Ilirije. Ilirija je imela namreč vsaj dve tretjini igre Bigurno v oblasti; da je izpadel rezultat tako tesno, je pripisovati v prvi vrsti izvanredno dobri igri vratarja Primorja Ermana I, v drugi vrsti precejšnji smoli ilirijanskega forvarda v streljanju, širše poročilo si še pridržimo.
Izmed ljubljanskih prvorazrednih klubov sta se dalje sestala Jadran in Hermes. Tekma je končala s tesno zmago Hermesa v razmerju 2:1. Tudi tekmo rezervnih moštev je dobil Hermes in sicer z 8:1.
V	II. razredu sta tekmovala dopoldne na igrišču Ilirije Idjub slabemu vremenu Slavija in Svoboda. Tekma je izpadla z rezultatom 3:1 za Slavijo. Popoldne sta absolvirala prvenstveno tekmo Reka in Krakovo. Reka je zmagala kot boljše moštvo zasluženo s 3:0.
Za prihodnjo nedeljo preostaneta v I. razredu £e tekmi Ilirija:Jadran ter Primorja:Slovan, v II. razredu pa Svoboda:Krakovo ter Slavija:Panonija.
V	Zagrebu so se vršile v nedeljo prve jesenske prvenstvene tekme. Gradjanski je sigurno zmagal nad Željezničarji s 5:1, Hašk po trdem boju nad I)erbyjem z 1:0, Sparta nad Uskokom z 2:0.
V	Belgradu je zmagal BSK nad Sokolom s 5:0, Jedinstvo nad Šumadijo s 6:2.
Na Dunaju je igrala avstrijska reprezentanca c reprezentanco Švice, katero je nadmočno premagala nad Koroško s 5:2.
V	Brnu so igrali dunajski Amaterji z Moravsko
s 4:8.
V	Celovcu je druga dunajska garnitura zmagala nad Koroška s 5:2.
V	Brnu, so igrali dunajski Amaterji v Moravsko Slavijo 6:0.
DIENER PREMAGA KNUTA HANSENA!
Česar ni nihče v sanjali pričakoval, razen morebiti Sabri Mahir to se je zgodilo. Dienre je premagal orjaka Hansena, ne sicer k. o., pač pa po toči? ah, in sicer zelo učinkovito. To je bil največji Daenerjev boj, naenkrat se je dvignil šele 22 letni Nemec v svetovni bckserski seznam. Par ur po boju je Sabri Mahir sklenil za svojega varovanca tri nadaljnje boje, s kar najbolj ugodnimi pogoji. Ameriški bokserski podjetniki Dienerja s ponudbami kar preplavljajo.
Diener se je boril mojstrsko, pogumno in trdo ter je pokazal, da se je od zadnjega boja s Gof-manorn veliko naučil. Še važnejše je to, da je treniral in se boril popolnoma po navodilih Šabrija, česar v boju z Gormanom ni naredil. Njegov uspeh ga postavi v prvo vrsto bokserjev in se bo boril sedaj lahko z vsakim Amerikancem. Pa še nekaj. Evropski boksni šport je bil do zadnjih časov globoko pod ameriškim. Mislili smo, da mora iti Paolino skoz celo vrsto bojev, preden pride do prvih ameriških »kanonc. In Paolino in Diener in 1'fusson so si precej enaki; Evropa dohiteva Ameriko.
Diener je šel v boj s 87.75 kg teže, Hansen s 04.25 kg; vrhu tega je bil Hansen za pol glave večji, v prvi rundi Diener kar zraven ni mogel, Hanson je imel predolge roke, rundo so pripisali Hansenu. V 2. rundi se je zbudila Dienerjeva borbenost, runda je bila njegova; v 3. rundi je začel Diener s sistematičnim razmehčevalnim delom, Hansen jo pa dobro odgovarjal in jo bila runda neodločena. V začetku 4. runde bi bil Hansen Dienerja kmalu j »odri, a ta se je zdramil in je bil odslej naprej popolni gospodar položaja. Najbolj dramatična je bila 6. runda. Vseh rund je bilo 10. fcx Richard, stari lisjak, je dobro vedel, kaj go-iroii; rekel ie namreč že zadnjič, d« Dienec odiM
teto Ta saa sm »& .
MERBDITH O NEMŠKEM ŠPORTU.
Meredith je tisti ameriški športnik, ki j« imel do letos rekord v teku na pol angleške milje (S80 yardov t. j. 804.665 m). Letos mu je rekord vzel dr. Peltzer v času 1:51.6. V nekem filadelfiskem listu piše sedaj Meredith, da je Peltzer na razdalje od 400 do 1550 m brez dvoma najboljši dosedanji tekač. Če bo oetal Peltzer v svoji dosedanji formi, bo odnesel leta 1928 dve olimpijski zmagi domov v Nemčijo ali pa še tri. Ne Amerika in ne Anglija nimata sedaj tekača, ki bi mogel z njim tekmovati <
Meredith hvali tudi nemške sprinterje, pravi pa, da more ameriška elitna vrste še zmeraj te-kmovati s K8rnigom, Cortsom, Wegejem in Hou-benom.
Slednjič pripoveduje Meredith, da je govoril z več ameriškimi trenerji in strokovnjaki v lahki atletiki in da je njih mnenje skoraj soglasno to, da mora Amerika premagati Nemce, če Hoče biti pri olimpijskih igrah prva. Danes bi dobro izbrano ameriško moštvo Nemce še lahko premagalo, ker ima prvič Amerika veliko več ljudi na razpok po kot Nemčija,drugič pa ker je v teku čez lese, v skokih in metih brez dvoma visoko nad Nemci, A nemški športni urad dela zelo temeljito in sistematično dosti bolje kot ameriški, ,in bo v bodočih dveh letih odkril gotovo še marsilcakšnega atleta, ki bo z uspehom nabiral olimpijske točke. Zato je naloga ameriškega olimpijskega odbora in ameriške atletske zveze, da storita vse za odpravo ameriških slabosti in da bo šlo v Amsterdam enotno, enakomerno močno moštvo. Sicer se zna zgoditi, da bo Nemčija izvila Ameriki olimpijsko zmago.
Novomoško-žrnomaljska podružnica Slomškove zveze ima prihodnje zborovanje 16. t. m. ob pol 10 dopoldne v Rokodelskem domu v Novem mestu. Na dnevnem redu je tudi predavanje tov. Smolika: »Zanimivosti s potovanja v Rim«. Člani in gostje vabljeni!
JOi/lgre to revife
Socialna miseL Oktoberska številka te lepe revije objavlja zopet jako zanimivo gradivo. Na uvod-liem mestu razpravlja Fr. Erjavec o veliki in-dolenci, ki jo kažemo Slovenci že od nekdaj za zunanjo propagando, kar nam tako škoduje v naših političnih prizadevanjih. M. L i 11 e g nadaljuje svojo informativno razpravo o francoskem sindika-lizmu, ki je zanimiva zlasti zato, ker poznamo Slovenci le nemško obliko delavskega gibanja, ki pri nas tudi popolnoma prevladuje. D r. K. D. objavlja izčrpen referat o naših nadzorništvih dela, ki so bila tako lepo zamišljena, a zaradi popolnega nerazumevanja centralne vlade rapidno propadajo. Fr. Radešček nadaljuje svojo zanimivo razpravo o »Idejah in smereh na delu za zedinjenjec, ki bo gotovo mnogo pripomogla k globljemu razumevanju naših notranjepolitičnih boj<yv po vojni. V zadnjem članku nadaljuje F r. Erjavec svoj »Pregled zgodovine socialističnega gibanja med Slovenci«, v katerem obravnava to pot naše najstarejše delavske organizacije, to je »Kat. društva rokodelskih pomočnikov« ter tedanji gospodarski položaj pri nas. Prav bogat je tudi to pot »Pregled«, v katerem bi bilo omeniti zlasti plastičen politični pregled, komentar k škandaloznemu sklepu celjskega občinskega sveta glede Mohorjeve družbe in komentar k zadnji plenarni seji Delavske zbornice. Naj bi ne bilo slovenskega izobraženca brez te edine naše revije za politično, kulturno, socialno in gospodarsko življenje, ki stane le 50 Din letno.
2%kratno povečanje češkoslovaškega izvoza premoga. Po uradni statistiki je znašal izvoz črnega premoga v avgustu 367.000 ton napram 143.000 v juliju in izvoz rjavega premoga 222.000 ton napram 182.000 ton. Napram juliju se je izvoz premoga v Italijo podvojil.
Ic-?fmska posojila zagrebške in belgrajske občine. Z::g*ebška občina se pogaja s skupino švicarskih bank radi najetja investicijskega posojila v znesku 200 milijonov dinarjev, ki naj bi se v celoti porabilo za gradnjo malih stanovanj. Pogajanja za prvo tranšo v znesku 80 milijonov dinarjev so že zelo napredovala. Za obresti in amortizacijo hoče zagrebška občina zastaviti dohodke električne cestne železnice. Tudi Belgrad se pripravlja, da najame veliko posojilo. Investicijske potrebe Belgrada se cenijo na 1 milijardo dinarjev, od katere vsote odpade na regulacijo in tlakovanje cest, vodovod in kanalizacijo 420 milijonov dinarjev, na izgraditev elektrarno in plinarne pa 210 milijonov dinarjev. Konkretna pogajanja radi posojila še niso pričela, ker investicijski program še ni popolnoma izdelan.
Za boljše trgovinske odnošaje med Španijo in Jugoslavijo. Trgovska in obrtna zbornica v Zagrebu je prejela obsežen memorandum, katerega je naslovil baron de Abella predsedniku vrhovnega državnega gospodarskega sveta Španske. V tem me-morandu zahteva takojšnjo ureditev trgovskih odno-šajev z našo državo in predlaga, da Španija prepove uvoz mrzlega mesa za ltonzum in da se v bodoče uvaža živina za klanje iz Jugoslavije. Dalje navaja, da bi Jugoslavija lahko uvažala iz Španije večje množine suhega in zimskega sadja, namiznega olja, konzerviranih rib itd. Trgovska in obrtna zbornica »e je že obrnila na interesente svojega območja in jih pozvala, da se prijavijo in stavijo tozadevne predloge. Ureditev trgovskih odnošajev s
M prišlo za nas tudi v poštev radi izvoza lesa in lesnih proizvodov.
Nagel raivoj ruske industrije. Po uradnih podatkih, katere pa je sprejeti t rezervo, kaže ruska državna industrija v gospodarskem letu 1925-26 sle-
defi razvoj. Vrednost te industrije se je dvignila za 48% na 6780 milijonov rubljev, dobiček pa je znašal 450 milijonov rubljev. Produkcija premoga je dosegla 87% predvojne produkcije (v 1. 1925.-36. 24.3 milijonov ton napram 16.08 milij. ton v letu 1924.-25.), produkcija nafte 90% predvojne produkcije (8.24 napram 6.96 milij. ton), bombažne industrije pa 90% predvojne produkcije. Napram gospodarskemu letu 1924.-25. se je dvignila proddkcija surovega železa za 75.5%, produkcija valjam sa železo pa za 61%. V državni industriji je bilo zaposlenih 1,930.000 delavcev (1924-25 1,560.000). V industrijskih podjetij se je investiralo 850 milijonov rubljev, od katerih odpade 70 milijonov na električne centrale.
Hmeljsko tržišče. Vojvodinsko hmeljarsko društvo poroča, da so tamošnji producenti dosedaj prodali 70% letošnjega pridelka. Povprašuje se po prima in srednji kvaliteti, ki se plačuje po 7000 do 10.500 Din za met. stot, medtem ko se za edabejše kvalitete more dobiti le 550*1—6500 Din.
Vpis ▼ trgovinski register. Vpisala se je nastopna tvrdka: Sirc-Rant, družba z o. z. v Kranju,
Vpisi v zadružni register. Vpisale so se nastopne zadruge: Mlekarska zadruga r. z. z o. z. v Podkorenu; Mlekarska zadruga v Sv. Miklavžu pri laškem r. z. z o. z. in Živinorejsko zadruga Velike Poljane pri Ortneku, r. z. z o. z.
Obeai zbor zagrebške bone se vrši dne 23. oktobra.
Češkoslovaška Izvaža ogromne množino premoga. Glasom poročila češkoslovaške uprave železnic se nahaja sedaj v inozemstvu 31.000 češkoslovaških vagonov, naloženih s premogom oziroma na potu v domovino, češkoslovaška pošlje dnevno 14 vlakov premoga v Italijo. Izvoz premoga je zavzel ogromne dimenzije. Zdi se, da naša slovenska premogovna industrija ne zna izrabiti ugodne konjunkture na svetovnem tržišču. Gotovo pride za izvoz v Italijo v poštev predvsem črni premog. Vendar bi se dalo vsled ugodne geografske lege Slovenije izvoziti v Italijo večje količine našega rjavega premoga.
Morska
Dne 11. oktobra 1926.
DENAR.
Zagreb. Berlin 13.495—13.525 (13.51), Italija 226.95—228.95 (224.25), London 274.4-275.2 (274.8), New-York 56.45-56.65 (56.5), Pariz 166-168 (165), Praga 167.38—138.18 (167.80), Dunaj 7.965—7.995 (7.08), Curih 10.9275—10.9575 (10.9425).
Curih. Belgrad 9.145 (9.1425), Budimpešta 72.5 (72.50), Berlin 123.28 (123.50), Italija 21.15 (20.50), London 25.11375 (25.12), New-York 517.625 (517.50), Pariz 14.925 (14.90), Praga 15.325 (15.32), Dunaj 73.025 (73.05), Bukarešt 2.75, Sofija 3.75, Amsterdam 207.025, Varšava 57.75, Bruselles 14.325.
Dunaj. Devize: Belgrad 12.5025, Kodanj 187.9, London 34.34, Milan 29.16, New-York 707.45, Pariz 20.45, Varšava 78.05. Valute: dolarji 705.40, angleški funt 34.28, lira 29.04, dinar 12.4875, češkoslov. krona 20.92.
Praga. Devize: Lira 138.53, Zagreb 59.5950, Pariz 97.1750, London 163.65, New-York 33.70.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. 7% invest. posojilo 72—73, vojna odškodnina 305 den., zastavni iisti 20—22, kom. za-dolžnice 20—22, Celjska 193—194 (v zaklj. 194), Ljubljanska kreditna 155 den., Merkantilna 92—96, Praštediona 865—870, Kred. zavod 165—175, Strojne 106 bi., Vevče 102 den., Stavbna 55-65, šešir i04 denar.
Zagreb. 7% invest. posojilo 72.50—73, agrari 42.75—43.25, vojna odškodnina 3C4—305, kasa 304.5 do 305.20, nov. 308 bi., dec. 308—309.50, Hrv. esk. 100—101, Kred 100—101, Hipobanka 55.50—56.00, Jugobanka 92—92.50, Praštediona 865—867.50, Ljubljanska kreditna 155 den., Srpska 130—131, ŠeOe-rana 450—460, Gutmann 100—105, Slavonija 31 do 31.50, Slavex 100—105, Trbovlje 300—302.50, Vevče 102 den.
Dunaj. Don.-savska-jadr. 819.500, Živno 704.000, Alpine 868.000, Kranjska industr. 500.000, Trbovlje 384.000, Hrv. esk. 160.000, Leykam 122.000, Avstrijske tvornice za dušik 250.000, Mundus 1,055.000, Slavonija 37.000.
BLAGO.
Ljubljana. Les: Deske, smreka, jelka, 25 mm, 4 m dolge, I., II., III., monte, fco Postojna
1	vag. 495—495, zaklj. 495; lipovi hlodi, I., II, gladki, samo male, zdrave grče, od 30 naprej, od 2.80 m naprej, fco meja 1 vag. 500—500, zaklj. 500; bukova drva, suha, zdrava, meterska, fco vas. meja
2	vag 495-500, zaklj. 495.
Žito in poljski pridelki: Pšenica nova, fco naklad, post. 267.50 bi, koruza stara, fco vag. naklad, post. 108 bL, koruza umetno sušena za X, XI, XII, fco vag. naklad post 145 bi, koruza nova v klipu, feo vag. naklad, post. 80 bi, rž domača, fco naklad, post 215 bi, oves novi, fco naklad. post. 155 bi, fižol beli novi, fco vag. naklad, post. 135 bi, krompir rani, feo vag. slov. postaja 90 bi, laneno seme, fco Ljubljana 380 den, laneno seme Podravina, fco Ljubljana 370 den, seno slad-2. den; deske, smreka, 18 mm, 4 m, od 16 naprej, media 24, lahko konično suhe, monte, feo vag. meja ko, stisnjeno, fco vag. slov. post. 100 bL
Vremensko p®ro£slo
Meteorološki zavod v Ljubljani, dne 11. oktobra 1926.
Višina baromefra 308'8m
Opazovanja		1 Baro-j meter	Toploto i C'	Rel. Tlng«	Veler In brzina t m	Oblačnost	Vrsta padavin			
krni	?.a»			•> %		0—10	at apaztvash)	tnftlk	II	II
	7	765-1	8-9	84	NE 1*5	10	dež	27-9		
	8	76C2	9-2	85	NE 5	10	dež			
Ljubljana (dvorec)	14 10	766-3	11-4	76	NE P5	10				
	21	766-0	8-5	85	S 0-5	0				
Maribor		765-8	9-0	98	NW 1-5	10		26-0	23	
Zagreb		765-9	IfrO	91	WNW 5	10		2-0	23	m
Belgrad	8	764-4	11-0	96	NW 3	10		10-0	27	K)
Sarajevo		766-5	10-0	91	mimo	10			20	10
Skopife		762-4	16-0	63	mirno	1			24	8
Dubrovnik		760-9	21-0	87	SSE 9	8			24	?n
Split		759-4	20-0	94	ESE 13	10			22	?o
Praga		761-7	7-0	—	NW 16	2	*	1-0	15	7
Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme.
Najvišje temperature veljajo za prejšnji dan, razven Ijabljanske. Duaajplfo wnvMko porodil« za IS. oktober: Vreme sa nanagloma menjaj lopo vrauio ne
bo dolgo trajala
barom. viaM to rfmf sa 10 trav
Velikai^bira-namige cene!
Zimsko perilo
copate, rokavice, sveterje
klobuke
dežne plašče čevlje
čepice, kravateitd. nudi najugodneje splošno znana tvrdka
Jakob Lah, Maribor
samo Glavni trg 2
zopet redno ordinira
Cankarjevo (prej Francovo nabrežje 5
.BABBOBlC »™
vseh vrst damsifili klobukov po na|-
Hmeišift oiriMialt. Točno Hit cciso.
se sprejme na vodni zgradbi v Kamnika, centrala na Perovem. — Plača 4.— do 5.50 dinarjev na uro.
damsfifli tn moSteth klobukov izvr£uj& toiito irt poceni
* FAR3S 8ŽSSLM, madfetka, LfgsbSJama
Dalmatinova ul. i® spodaj (difefSJe)
berite!
Kolikor ima leto dni, toliko postaj trpljenja mora obiskati nervozen bolnik, kajti slabi utrujeni živci mu zagreniajo življenje in povzročajo razne boli. Zbadanja, trganja, omotica, tesnobnost, glavobol delni in popolni, šumenje v ušesih, migljanje pred očmi, motenja v prebavi, pomanjkanje spanja, potenje, trganje v mišicah, nesposobnost za delo in razne druge prikazni so posledica slabih, utrujenih, bolnih živcev.
Kako se rešite ie nadloga!
S pristnim Kola-Lecithinom. Redilno sredstvo, ki vsebuje obilo vitamina, je postalo za človeštvo izvir dobrote. Pospešuje na čudoviti način delovanje telesa, krepi hrbtni mozeg in možgane, jači mišice in ude, daje moč in pogum življenja.
V boju za zdrave žra
dela pristni Kola-Lecithin večkrat čuda, primerne hranilne snovi vodi do skrajnih mest proizvajanja krvi, poživlja, opogumlja ter obranja mladost in svežost. Sami se boste mogli prepričati, da vam ne obetam nič neresničnega, kajti v prihodnjih dveh tednih pcšljem vsakomur, ki mi piše, popolnoma zastonj in franko malo škatljico Kola-Lecithin in knjigo zdravnika z mnogo-stranskimi dolgimi izkušnjami, ki se je sam moral boriti proti tej bolezni. Pišite mi svoj natančni naslov in pošljem Vam takoj obljubljeno
popoSnoma zastonj.
Mlchaelklrchptatz 13, flbth.
				
	' • ." -'.V			
Vsemogočni je poklical k Sebi našo nad vse ljubljeno, zlato in nenadomestljivo soprogo ozir. mamico, sestro, svakinjo in teto, gospo
Viko Skalar roj. štifiar
danes ob pol 6 zjutraj, prevideno s sveto-tajstvi za umirajoče.
Pogreb predrage nepozabne se vrši v sredo 13. oktobra ob pol 10. dop. iz hiše žalosti na farno pokopališče v Dobu pri Domžalah.
Vir, dne 11. oktobra 1926.
Znlujoči ostali.
Barvne trakove, oglieni-, povoščeni-, kopirni papir, hektografični zavitki in druge potrebščine pri IM. Baraga. $el*KvS!?0/1
krepkega, takoj sc MATIJA TERLEP,
sprejme šiska,
Ljubljana, Sv. Jernefa 38.
Krojaški MOJSTER I OTOmOfQHiStl ! KovaškeČa uženca
se išče, ki bi prevzeli	* • " - ...
konfekcij, delo. Prevzame Prihranili si boste de-K- PUčNIK Tavčariev. nar jn { ak ■ ulica 3. Ljubljana. m*	^ 'pokvarjen
Sprejmem več POMOČ- j gramofon nam v po-NIC in UČENK za veze- pravil0. V naši delav-nie. — Naslov v upravi .	, ,..
»Slovenca« pod št. 7006. niči se izvršijo vsa —: popravila strokovno
2 DIJAKA sprejmem in ceno Nadomestne na stanovanje z oskrbo. ...	, Naslov v upravi: št. 7021 c'ele imamo vedno v ------ zalogi. A. Rasberger,
SOBA zTelektr.fluč !i> ^ubljana - Tavčar-
jeva ulica st. 5.
z elektr. lučjo se takoj odda. Naslov v upravi pod štev. 7010.
Ilrnnor za mizarstvo, UUCIICIj zdrav, se sprejme. — T. JEGLIČ, mizarstvo, Trebn|e. '
Stanovanje
Štirih rili vsaj treh Bob, sobe r.a služkinjo, kuhinje, kopalnico ii( pritikjin, v cen-trurau mesta Ejubljane, v stari ali novi hiši, se ISče za takoj ali pozneje. Cona no igra vloge, seveda ne pretirano. — Cenjene ponudbe z navodbo ecne, opis stanovanja in natančnim na slovom se vljudno prosijo na upravo »Slovenca* pod značko: »Snažnost« St. 6826.
Dva mizarska
sa sprejmeta v stalno službo pri Jos. SLEJKO, Zg. Šiška 82, Večna pot.
Pošteno in marljivo
dekle
za vsa hišna dela išče rodbina treh oseb. Plača 400 Din mesečno. — Ponudbe naj se pošljejo na RUDARSKO DRUŠTVO, RUMA — SREM.
Trgov, vajenec
za večjo manufakturno in špecer. trgovino se takoj sprejme. - Pogoji: zdrav, močan, iz boljše hiše, po možnosti znanje nemškega jezika, dober računar. Hrana in stanovanje v hiši. — Ponudbe upravi lista pod »Vajenec 6990«.
SOBA 1 2 posteljama se odda s 1. nov. v biiž. glavn. kolodvora. Naslov v upravi pod štev, 7022.
Po 12"0~Din
damski filc - KLOBUČKI, od 130.— Din žametasti. Vsa popravila najceneje v MODNI LOPI št. 10, Vodnikov trg.	7024
* T. RABIČ
b, Ljubljana
'^VOKSKjT^/
Kruta usoda v človeškem življenju. Neizprosna smrt nam Je vzela v najlepši moški dobi ljubljenega sina in brata. V naši neizmerni žalosti nas tolažijo izrazi globokega sočutja, ki nam prihajajo od naših sorodnikov, prijateljev in znancev. — Za to sočutje, prekrasno darovano cvetje In za častno spremstvo pokojnega na njegovi zadnji poti vsem naša najiskrenejša zahvala. Tolaži nas obenem zavest, da si, dragi naš MYRON, Bogu vdan izdihnil Svojo blago dušo, in Te Je Vsemogočni rešil vsega gorja tega sveta, katero si od vojne sem, kljub Svoji mladosti, v toliki meri preizkusiL
LJubljana, dne 12, oktobra 1926.
Žalujoča rodbina:
dr. Vinko Gresoričeva.
Deklica,
ki je vešča "9 hrvaščine in nemščine, se sprejme k 5 letnemu dečku in 3 letni deklici. Obširne ponudbe na: Dr. GABOR, zobozdravnik v SUBOTICI, Kralja Petra park. 6965
Angleščina
MIs FARBER zopet poučuje. Hiša Tonnies - Obnova m., Pražakova.
SPALNI DIVAN
nov, naprodaj za 480 Din. Reber št. 3, II. nadstr. pri Lip, Ljubljana. 7009

Razpis.
ŽUPANSTVO NA DOBROVI razpisuje
stavbo enorazr. šole v Brezji
in to veliko delo posebej; za zidarska dela se odda samo delo, materijal preskrbi občina, ozir. krajni šolski svet v Brezji. — Ponudbe je poslati do 17. oktobra na županstvo v Dobrovi. — Natančni pogoji, načrti in stroškovnik so razpoloženi v občinski pisarni ob uradnih dnevih v torek, petek in nedeljo od 8. do 10. dopoldne
ZASTOPNIKE
j proti m eiee.-nagradi 1500 i frankov iščemo za takoj; '-Natsigurnatfi) komisije, -Soclctž »LIRPINIA« - k Montesarchio, Itr.lia.
ŽELEZNO POSTELJO
novo, zložljivo, usrod. prodam. Naslov v upr. št. 6999.
ODDA se STANOVANJE v najem za 5 let: 2 sobi, kuhinja. — Poizve se v Jeranovi ulici 11.
VRTNARSTVO ~
IVAN JEMEC
Maribor — Razlagova 11
priporoča nagrobne in druge vence in šopke po nizki ceni.
Prama sobica
nemeblirana, poseb. vhod L nadstr., se odda blizu Starega trga. Ponudbe na upravo pod: »A. R.« 6948
smrekove,
2 in 3 m dolge, prodam po 25 par za meter, franko vagon Kamnik. Vagonsko. FRANC BORC, Kamnik.
Dvokolesa
popravlja najbolje, najhitreje in najceneje FLORJANČIČ, Ljubljana, Nunska ulica štev. 3.
Kupim HIŠO ali manjšo VILO
katera ima poleg zele-njadnega In sadnega vrta in je na mirni, solnčni legi ter ne predaleč od centra. Plača se tričetrt vsote takoj, ostanek po dogovoru. — Ponudbe s popisom in označbo cene na upravo Slovenca pod: »Amerikanka«. Posredovalci izključeni. 6995
Volno in bombaž
fca strojno pletenje in Vsakovrstna ročna dela dobite po najnižjih ccnah V veliki izberi pri Karlu PRELOGU — Ljubljana, Stari trg štev. 12 — in Židovska ulica štev. 4,
Foto M. Japelj
Maribor Aleksandrova c. it. 25/111. nudi lepe slike in zelo DlflT poceni.
modroce - žimnice -otomane - divane -
in vsa v to stroko spadajoča dela dobavlja
FRANC JAGER Kolodvorska ulica 27.
Popravila se točno, solidno in najceneje izvrše.
PRODAM
po zelo primerni ceni lepo zaokroženo KMEČKO POSESTVO, 14 oralov, v najlepši legi. - Vprašanja na: JAKOB KOMPARE, Brezje št. 30, pošta Dob pri Domžalah.	6978
I
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša Iskreno ljubljena mati, tašča, hči in sestra, gospa
Lucija Schuster
po dolgi mučni bolezni, previdena s tolažili sv, vere, v 50. letu starosti danes dopoldne mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb drage pokojnice se vrši v sredo ob pol 3 popoldne iz hiše žalosti, Martinova cesta 28, na pokopališče k Sv. Križu.
Blago pokojnico priporočamo v molitev in blag spomin.
Ljubljana, dne 11. oktobra 1926. MIMI in ROZI, hčerke. — FRANCI, sin.
taktik rirnmtif	_ vfptp a vnn-
Zahvala.
Vsem, ki so stali naši dragi pokojnici, gospej
Ivank! Shuelz
za časa njene dolgotrajne in mučne bolezni ob strani in jo spremili na zadnji poti, velja naša najtoplejša zahvala.
Posebno se moramo zahvaliti g. pri-mariju dr. Dergancu in ostalim gg. zdravnikom ter čč. sestram v drž. bolnici za veliko skrb in negovanje ob bolezni, Železničarski godbi in pevcem za sodelovanje pri pogrebu ter vsem, ki so zasuli pokojničin grob s svežim cvetjem. V Ljubljani, 11. oktobra 1926.
Rodbini Sbuelz - Malalan.
16'
Sir H. Rider Haggard:
Hči cesarja Montezume.
Zgodovinska povest.
Iz angleščine prevel Jos. Poljanec
Oče me je ostro pogledal. »Ako je tvoj sklep tak, Tom, ne bo ti primanjkovalo denarja. Saj bi sam šel tja, kajti kri se mora izbrisati s krvjo, toda moje zdravje je preslabo. Povrh tega sem tudi znan na Španskem in bi me kmalu prijeli. Pojdi in moj blagoslov bodi s teboj. Prav je, da greš ti, kajti po tvoji nerodnosti nam je ušel sovražnik.«
»Res, prav je, da gre,« je dejal Geoffrey.
»Tako govoriš, ker se me hočeš iznebiti, Geof-frey, sem odgovoril razvneto, »iznebiti pa se me hočeš, ker želiš prevzeti moj prostor ob strani neke gospodične. Ravnaj po svoji naravi in volji, toda ako bi hotel izpodriniti človeka, ki je odsoten, ti povem, da ne boš imel nobene koristi od tega.«
»Dekle bo tistega, ki si pridobi;« je rekel.
»Dekletovo srce je že dobljeno, Geoffrey. Mogoče si ga lahko kupiš od njenega očeta, toda njenega srca si ne moreš pridobiti; brez srca pa bi bila pač majhne vrednosti.«
»Mir med vama! Sedaj ni čas, da bi tako govorila o ljubezni in dekletih,« je rekel oče. »Po-slušajla me, da vama povem zgodbo o tem španskem morilcu in vajini materi. Doslej nisem govoril o tem, sedaj pa mora na dan. Ko sem bil mlad fant, se jc zgodilo, da sem se tudi jaz podal na Špansko, ker je oče tako želel. Šel sem v nek samostan v Sevilji, vendar mi ono življenje ni bilo všeč in sem pobegnil iz samostana. Dobro leto sem se preživljal, kakor je pač šlo, ker sem se bal vrniti se kot ubežnik na
Angleško. Vseeno sem si služil kruh, in. ne slabega, sedaj na ta način sedaj zopet na drugi, ponajveč pa — dasi me je sram priznati — z igranjem, pri čemer sem veliko srečo. Neko noč sem nameril v igri na tega človeka, Juana de Garcia — v silnem sovraštvu ti je bil povedal pravo ime, ko te je hotel umoriti. Že takrat je bil na jako slabem glasu, dasi je bil mlad fant, nič več; bil je čedne zunanjosti, visokega redu in prijaznega vedenja. Prigodilo se je, da je pri igri s kockami dobil v mojo škodo; bil je dobre volje in me je peljal seboj na obisk v hišo svoje tete, vdove po njegovem stricu, odlične seviljske gospe. Ta teta je imela hči edinko, in ta hči je bila vajina mati. Vesta, vajina mati Luiza de Garcia je bila zaročena z njenim bratrancem Juanom de Garcia, kaj-| pada brez njene volje, ker je bila pogodba sklenjena, ko jo bila komaj osem let stara. Vseeno pa je bila veljavna in je bolj držala kakor v naši deželi, ker je bila taka pogodba že tako rekoč kakor sklenjen zakon. Ampak ženske, ki jih veže taka pogodba, iz-večine nimajo ljubezni zakonske žene v svojem srcu; tako je bilo tudi s tvojo materjo. Sovražila je tega bratranca Juana de Garcia in se ga hkratu baia, dasi mislim, da jo je on ljubil bolj kot vse drugo na svetu; z raznimi pretvezami ga je pregovorila, da sta se pogodila, da ne bo prej poroke, dokler ne bo izpolnila dvajset let. Čim hladnejša pa je bila do njega, tem bolj ga je razvnemalo hrepenenje, da bi si pridobil njo in njena posestva, ki niso bila majhna; kakor vsi Španci je bil tudi on strastne narave in v vodni stiski za denar, kakor večina igralcev in ljudi slabega življenja.
»Da ne bom preobširen, naj povem, da sva se 7. vajino materjo ljubila izza prvega trenutka, ko sva se bila orvič videla, in najina želja je bila. da bi se
kolikor mogoče pogosto sestajala; pri tem nisva imela nobenih težkoč, kajti njena mati se je tudi bala tega Juana de Garcia, po zakonu svojega nečaka, ga sovražila, in bi rada videla, da bi se ga njena hči otresla. Konec vsega je bil, da sem ji jaz razodel svojo ljubezen in smo zasnovali načrt, da pobegnemo vsi na Angleško. Vse to pa je prišlo Juanu na ušesa, ker je imel vohune med posli; postal je tako ljubosumen in željan maščevanja kakor more biti samo Španec. Izprva se me je skušal iznebiti s tem, da me je pozval na dvoboj; pri tem so naju ločili, preden sva potegnila meče. Nato je najel morilce, da bi me ponoči umorili na ulici; jaz pa sem pod telovnikom nosil verižno srajco, ob kateri so se odlomila bodala morilcev, in namesto, da bi oni mene usmrtili, sem jaz enega izmed njih. Dvakrat se je Garciji naklep izjalovil, vendar še ni odnehal. Z dvobojem in umorom ni imel sreče; imel pa je še drugo, bolj gotovo sredstvo. Sam ne vem na kakšen način si je pridobil očrt mojega življenja in izmislil si je, da sem vsled zločina moral bežali od doma. Ovadil me je oblastim; to se je zgodilo baš cn dan prej, ko smo se nameravali podati na ladjo in odpotovati. Sedel sem z vajino materjo in njeno materjo v njihovi hiši v Sevilji, ko je vstopilo šest zakrinkanih mož, ki so me brez vsake besedice prijeli. Ko sem jih pozval, da naj mi povedo vzrok, zakaj so me prijeli, so mi samo pokazali uradni znak. Ženski, ki ste se me dotlej oklepali, ste se ihteč umaknili. Tirali so me skrivaj in tiho v ječo; ne bom zamolčal, kako se mi je tam godilo.
»V ječi so me mučili, žgali z razbeljenim železom, bičali z biči iz železne žice; ves ta čas so mi dajali živež, kakršnega pri nas na Angleškem niti psu ne damo. Dokazovali so mi, da sem bil doma zločinec in druere reči in obsojen sem bil na smrt.
o*
2
<r>9S
«	g c
5	h	o
p	_ <	r*
ft	a
0	{] D,	g
D ~	O B" S?
•	s s	r
1	p s	h
K S „	e
L	a	£
<
i" Si O
o O "* C
o- &
<L gf F tr
. m 2.
h.	a
_B	o j
<	O to
.8	g r
g	P ? j-
TJ	^
n	Z
!»	t«
hh	n"
P	52 > e
' g	n
j S.	o
. IA
1	c
-I	ffo,
o	o
5
0)	o
O	<t
s??
•Bs. p°
o" _
< »
p &>
a tro. o-
&)
00 X
a*
p b
O o,
K* -
S. C-
— b
2 3" 2. 3.
tu 6)
po 2	M
o O	P «C S N
s c.	N n
5 f	.«1 <
fi e i &
Stran &
»SLOVENEC«, dne Vi. ojctobra
Štev. m
Ravnateljstvo St. Janžkega premogokopa javlja žalostno vest, da je preminul po kratki mučni bolezni veleindustrijalec, gospod
lastnik St. Janžkega premogokopa
Po trudapolnem uspešnem delu naj mu bo lahka domača gruda in naj nas vodi njegov duh po začrtani poti.
Krmclj, dne 11. oktobra 1926.
■ ste*. • i
v,.. ve.	i!: !, \• i-	. \	,v»	^ :.'v ' v«'•• ;
Uradništvo in podurad. St. Janžkega premogokopa v Krme!ju javlja tužno vest, da jc po kratki in mučni bolezni preminul naš šef, veleindustrijalec, gospod
lastnik St Janžkega premogokopa
Blagega šefa ohranimo v hvaležnem spominu.
Krmelj, dne 11. oktobra 1926.
^'t »«>-•>> .V, ■>.

Franica Jakil javlja tužnim srcem v svojem imenu in imenu svojih otrok julija, Nikole, Veneeta, Joška in Mihaele, svojih snah, zeta in vnukov, da je njen predobri soprog, oče, stari oče, gospod
veleindustrijalec in nositelj reda sv. Save i. t d.
dne 11. okt. 1926 po kratki bolezni v Trstu blago v Gospodu preminul.
Zemeljski ostanki nepozabnega pokojnika bodo prepeljani v Rupo pri Gorici in položeni v rodbinsko rakev dne 12. oktobra 1926 popoldne.
Karlovac, dne 11. oktobra 1926.
f-Mt*'*	:*•<■; i''	'v

Za Jugoslovansko tiskarno v Lhibliini: K«rol C«&
Izdaitteli: dr. Fr. Kuloveo«
Urednik: Joau> Fr. Knidli£.