Posamezna številka 6 vinarjev. Slev. 211. Mubijanc 8 vin. \ LjDlil]flnu v poneoeiiek, 15. septembra 1913. Leto XLL SLOVENEC Inserati: Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat za dvakrat za trikrat . . po 15 v ... i* 13 ,, .... ii 10 n za večkrat primeren popust. Firitni oznanila, zabviie. osmrtnice Iti: enostolpna petltrrsta po 18 vin. Poslano: enostolpna petltvrsta po 30 vin. Izhaja vsak dan, Izvzemši nedelje ln praznike, ob 5. uri pop. Redna letna priloga Vozni red, sar Uredništvo ]• t Kopitarjevi nllol štev. 6/m. Rokopisi se ne vračajo; netranklrana pisma ae ne ■sb sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo Je v Kopitarjevi nllol št. B. — Račun poštne hranilnice avstrijske št 24.797, ogrske 28.511, bosn.-hero. št. 7583. — Upravnlškega telefona št. 188. SB Velja po poitt: s Sa oelo leto uprej ., K 28'— H en mweo „ . . „ 2-20 M Renčijo oeloletno . „ 39'— ■■ ostalo InosematTO . „ 35'— V Ljubljani na dom: U celo leto naprej . . K 24'— m en mesa. „ . . ,, 2'— »ipml »releati «««6» » MO s. Sobotni. Izdaja: s M calo lett .....,, 7'— n Hemčijo oeloletno . „ i'— za ostalo inozemstvo „ 12'— t ; > J*" Današnja številka obsega 6 strani. . Dežela brez pravic in zakona. Slovensko katoliško politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem je založilo knjigo »A u s dem tW i 1 a j e t K a r n t e n«. Knjiga je izšla ravno ob jugoslovanskem katoliškem shodu ter je vzbudibi splošno pozornost. Knjiga opisuje v devetm poglavjih gorostasne krivice, ki se godijo pod patronanco c. kr, vlade avstrijski domovini zvestemu slovenskemu narodu na Koroškem na šolskem polju, glede volilne geometrije, pri ljudskem štetju, pri javnih občekoristnih napravah, pri železnici, pošti, na gospodarskem polju, pri sodišču, glede uradniškega vprašanja in pri avtonomnih zastopih. Iz knjige izvemo, da so na Koroškem cele t r i slovenske šole in da deželni šolski svet izvaja proti državnemu in upravnemu sodišču, ki sta leta 1911. razsodila v prilog slovenskim šolam, pasivno rezisten-co! To je pač menda najnovejši štrajk: Štrajk nižje upravne oblasti proti drugi višji. Koroške šole imajo samo en cilj: slovenska deca se nc sme priučiti pismene slovenščine! Temu negativnemu cilju je vse drugo podrejeno. Znanje nemščine jc postranska stvar. V takozvanih utrakvi-stičnih šolah poučuje okrog 1 0 0 trdih Nemcev! Katekizem je edina slovenska knjiga. Cel utrakvizem je velika laž, ker ga v resnici ni; šole so v resnici nemške. Poglavje »Intelligenz« nam poda jako zanimivo statistiko o koroškem srednje-šolstvu. Na vseh koroških srednjih šolah jc bilo leta 1910./11. 1423 Nemcev in 132 Slovencev; na Kranjskem je bilo leta 1907. 443 nemških srednješolcev. Odkod naj tudi pridejo slovenski srednješolci, če ljudske šole bijejo v obraz vsaki zdravi pedagogiki? Glede inteligence prinaša knjiga natančno statistiko (str. 173—187). Slovenske inteligence na Koroškem jc 1 x\z % in 98 °/o je nemške inteligence. Klasično pa je, da se je kljub temu leta 1909. ustanovilo v Celovcu posebno društvo nemškega uradništva z javno označenim namenom: »da varuje interese nemških nastavljencev proti prodirajočim inorodnim elementom*. Poglavje »Volksziihlungc osvetli z bengalično ltičjo vse intrige in čudno prakso nemško-narodnih vladnih organov. Ako se vpošteva tudi naravni prirastek, so Slovenci tekom zadnjega desetletja izgubili ogromno število 15.341 oseb. To bi se reklo 15 %. Navedena statistika (55—62) dokaže nepobitno, da so rezultati vladnega štetja popolnoma nezanesljivi, tako da ima deset LISTEK. let kaka občina izdatno slovensko večino, potem nemško, potem zopet slovensko. Rekord je pač menda vlada postavila s tem, da je 18. decembra 1910 štela popolnoma drugače kot 1. januarja 1911! Prvi rezultat je bil namenjen samo za tajno uradno uporabo, zato jc bil vsaj nekoliko resničen. Zanimivi so podatki v poglavju Wirt-schaftspolitik« (str. 70). Za Slovence ni gospodarske šole, ni učitelja, ni predavanj, ni kurzov, ni nič. Znani Vincenc Šumi, ki je deloval dolgo let med Slovenci kot potovalni učitelj, je končno srečno dospel do nemško-narodne kandidature za državni zbor v slovenskem volilnem okraju proti edinemu slovenskemu poslancu Grafcn-auerju. Pač korupcija prve vrste! Dežela plača učitelja za gospodarski poduk med Slovenci s prispevki osrednje vlade, ki so namenoma dani za slovenski poduk In ta mož kandidira na nemško-narodnem programu med slovenskimi volilci . . . zem, in vsem merodajnim krogom toplo priporočamo, da skrbno preberejo posebno II. del knjige. Ves slovanske jug se čuti tu solidaren s koroškim Slovenci. Grobokopi Avstrije so Vscnemci in Mažari, ki hočejo katoliško Avstrijo s tem uničiti, da huj-skajo narod proti narodu. Posledice tega prokletega- ruvanja na Koroškem so grozne. Koroška prvači glede nezakonskih otrok, glede alkohola in glede davkov. Ko človek prečita to knjigo, vzklikne nehote: Neverjetno! To jc zares vilajet! Knjiga tvori brezdvomno nekak mejnik zgodovine koroških Slovcnccv. Kajti s tem so koroški Slovcnci apelirali slovesno na avstrijsko javnost, na cel kulturni svet. Vlada ne more na to molčati. Tudi državni zbor ne more iti na dnevni red preko tc obtožbe. Naša jugoslovanska delegacija bo morala klicati merodajne čini tel jc v državi na odgovor. Vlada, ki to trpi, spada n« zatožno klop! Knjiga ima trajno vrednost in kdorkoli bo hotel proučiti gospodarsko, politično in kulturno zgodovino Jugoslo\a-nov, sc bo moral ozirati na njo.* iz sejp deželnega odbora dne 13, septembra 1913. Zgradba deželne elektrarne. Deželni odbornik dr. Novak interpe-lira predsednika dr. Lampcta, koliko jc resnicc na časnikarskih vesteh, cla so dela za deželno elektrarno na Završnici ustavljena in v katerem stadiju se nahaja ta zadeva. Predsednik dr. Lampe odgovori, da so dotične časnikarske vesti popolnoma n e r c s n ič n c in da delo za deželno elektrarno redno napreduje. Razpisana so tudi žc dela za mašinclni del in sc dotični oferti proučujejo ter se bodo predložili v eni prihodnjih sej deželnemu odboru. Izvršeno jc tudi žc trasiranje daljnovodov v jeseniškem, blejskem in radovljiškem okrožju. Daljnovodi so dolgi do 50 km, približno istotako tudi krajevna omrežja. Sklenilo se jc s posestniki zemljišč okoli 1500 pogodb in izvršila tudi ko-misionelna obravnava od c. kr. okr. glavarstva v Radovljici s popolnoma ugodnim uspehom, Delo se bode hilro nadaljevalo, ker jc nujno potrebno, da dobi Bled električno luč že za. prihodnjo sezono. Deželni odbornik dr. Novak ugovarja nadaljevanju dela, češ, da deželni odbor v to ni upra- Vsej jugoslovanski in sploh slovanski inteligenci pa toplo priporočamo, da si knjigo nabavi in jo skrbno čila. Dobi se v »Katoliški Bukvami«' v Ljubljani in v Celovcu v tajništvu političnega društva, Paulitschgasse 7. »Ho-ho, dvakrat, se najem, preden se babe zberejo,« šalil se je sedajo k jedi. »Vzemite šc meno s sabo,« prosila je Marcelka. »Toda... jmej pamet, kdo bo pazil na. Andrejčka?« odvrnila je ter ji dala zajutrek, »no, nc kisaj se, prineseni ti kaj iz mesta.« »Ali bi ne mogla Jaguša paziti na otroka,« jo odvrnila Marcelka tiho. »Imela bo tudi tako dovolj dela, ti pa snej in teci po Jagušo.« Sedla je na klop z Andrejčkoin na roki, jedla in krmila otroka. »Žetev jc preti durmi.« je spregovorila za trenotok. »Da bi lo bilo vreme začnemo, ako Bog da, prihodnji teclci:,« .jo rekel mož in,odložil žlico. »Jej šc,« je rekla. »zamudimo so gotovo dolgo, boš pa lačen.« »Imam dovolj,« in začel jo izlrepa-vati pepel iz fajfo, »hm... radoveden sem, če jc ozdravela Vavrkova kobila, nisi slišala?« »Tam nisem bila... veš, pri Bart-kovih so zaklali jalovko, ki je onkrat zlomila nogo. »Škoda, bila jo lepa žival,« jo vz-dihnil, »Vitka, morda bi pa ti kupila mesa vičen in zahteva, da se zgradba elektrarne ustavi. Predsednik dr. Lampe pojasni, da je deželni zbor naročil deželnemu odboru, da naj z vso cneržijo nadaljuje započeto akcijo in jc v ta namen dovolil deželnemu odboru kredit do 2,000.000 K. Izdalo se je pa do sedaj za Završnico vsega skupaj okroglo 500.000 K. V tej vsoti so zapopa-deni v s i izdatki za nakup vodnih sil in zemljišč in za doslej dovršena gradbena dela. Dela sc izvršujejo v lastni režiji, vsled cesar so znatno ccnejša, nego jc bilo pri projektu prvotno proračunano. Dosegel se bo znaten prihranek pod proračunom. — Določijo se dobavni pogoji in cenik za električni tok. Dalje se sklene, da deželni odbor do prcklica izvršuje sam tudi zasebne inštalacije in od zasebnih tvrdk izvršenih inštalacij nc priklopi na svoje omrežje. — Odobrc sc posebni dobavni pogoji in ccnik za dobavo električne sile veliki industriji. Pašništvo. Vzame sc na znanje, da je poljedelsko ministrstvo glede podpiranja zadružnih pašnikov določilo sledeča načela. Zadruga, ki prosi za podporo, sc mora pravnoveljavno obvezati: 1, da bo zadružni pašnik ali planino kol tako ohranila skozi golovo dobo, ki jo določi poljedelsko ministrstvo, pri večjih podporah stalno in da bo izplačano podporo vrnila državni blagajni, ako se zadružni obrat na subven-cijonirancm objektu ustavi ali iz zadružnega imetja odproda; 2. da z državno pomočjo nskupljcna zemljišča zcmljeknjižno obremeni samo s privolitvijo agrarne oblasti. Primeren del kupnine (redno ena tretjina) morajo člani žc pred nakazilom prvega obroka državne podpore v gotovini vplačati. Razno. Dovoli sc 500 K podpore živinorejski zadrugi v Sodražici za razstavo plemenske živine sive pasme, združeno s prodajo plc-mene živine, ki sc vrši 25. septembra 1. 1. v Sodražici. — Na prošnjo županov občin Breznica, Begunje in Mošnje, da bi jih deželni odbor podpiral pri ustanovitvi večje skupne ubožnicc za več občin, sc odpošlje, k tozadevnim obravnavam deželni zdravstveni tajnik in en tehnik. — Odobri sc zakonski načrt, s katerim sc odpravi v zdravišču Bled zdaj obstoječa zdraviliška komisija in ustanovi zdraviliška občina Bled. Predloga sc izroči deželnemu zboru. — Pritožbi Ivana Šlefcta in tov. zoper sklep obč, sveta ljubljanskega, s katerim se dovoli 6000 K kol doklada ljubljanskemu učiteljslvu, sc ugodi, in sklep občinskega sveta razveljavi. — Prošnja Zveze kranjskih prostovoljnih gasilnih »Kaj pa ti jo? Saj imamo vendar post do svetega Petra iu Pavla.« Nekoliko se jo zmedel, toda ni dal spoznati toga: »Saj vem, toda lahko bi nasolila in shranila v kleti.« »Pokvari sc v taki vročini.« »Hm ... če no. pa nc.« »Pazi na Andrejčka,« postavila jc otroka na tla. »ti Marcelka pa daj Za-grajn, kar je ostalo kašo in pokliči Jagušo.« »Kam pa ti tako hitiš?« vprašal jo je mož. »Grem v kaščo, otroci in Jaguša vendar ne bodo brez obeda in midva morava kaj vzeti v mesto.« Ko je mož pogledal na otroke, jc pomislil z zadovoljnost jo: »lini, pametna žena je moja Vikta, na vse so razume in dobra žena jc in gospodinja, kakor malokatera.« »Ate, ali bi se ne smela tudi jaz peljati?« jo prosila Marcelka, ko jo strgala iz lonca kašo za Zagrajo. »Kaj boš v mestu? Tam so samo judje in Moskali, če bi ne bilo treba, bi se no ganil z doma.« »Vzemite me s seboj,« je prosila, »otroku ne bo nič. vidite, kako se sam zabava, pokazala je na Andrejčka, ki je ravno nosol trsko v usta in jo začel urizti z zobmi, Poglavje »Der Justizskandal in Karaten (str. 91) ožigosa jasno in s pikrim sarkazmom brezpravnost slovenščine pred sodiščem. Do leta 1903. so se vse slovenske vloge n. pr. pri celovškem okrajnem sodišču sprejemale in tudi slovensko reševale. A od leta 1903. do 1908. so polagoma slovenske rešitve popolnoma izginile. Leta 1908. pa se je sodnik dr. Uršič celo drznil odkloniti a liminc neko tožbo samo zato, ker je bila slovensko pisana. Ko je deželno sodišče ugodilo rekurzu proti tej brezpri-merni kršitvi enakopravnosti, jc bil cel nemški tabor pokoncu. Umetno so se deželni zbor, celovški občinski svet, poslanci in odvetniki mobilizirali, da so uprizorili gonjo proti ^slovenskim hujskačem«. A uradni list »Klagenfurter Zeitung« je v članku, ki je bil gotovo od predsednika deželnega sodišča inspiriran, razkrinkal ves hokus - pokus nemških prenapetežev ter je dokazal, da sc ravno od leta 1903. sistematično izpodriva slovenščina. Sodniki so postali na Koroškem podrepniki nemškega Volksrata in sodišče, ki bi moralo varovati pravico in resnico, jc postalo torišče nemškega šovinizma. Drugi del knjige obravnava v treh poglavjih z višjega, splošno avstrijskega stališča nasilno germanizacijo Jugoslovanov. Ako je I. del knjige nekako bolj lokalnega interesa in bi zaraditega širših krogov nc zanimal, sc razkrivajo v II. delu na podlagi skrbno zbranega in spretno razvrščenega materijala tajne protiverske in proti-avstrijske tendence protinaravnega po-nemčevanja. Celo knjigo, posebno II. del knjige preveva iskren avstrijski patrioti- Uporniki. Poljski spisal Artur GruSccki, poslovenil d r. L e o p o 1 d L e n a r d. (Dalje.) Oče se je približal postelji in odgnal previdno nadležne muhe, ker so se pa vedno vračale na obrazček, je obstal pri dečku in odganjal lakomne stvari. Medtem se jc Marcelka umiki in otirala si obraz: »Takšne mule je dobro,« pokazala je z očmi na bratca, »naje se, potem pa spi,« se jc nasmejala. »No, gospodinja, ali dobim zajtrk?« »Takoj bo, ogenj na ognjišču tli, samo trsk moram še dodati.« »Ali se ne ogrneš in nc počešeš?« sc je nasmejal. »Ako me tako priganjate, ate, sama ne vem, česa naj sc najprej lotim,« je odvrnila vzdihaje. »Oj, Marcelka, ti si pa izvrstna gospodinja!« V tem so se odprla vrata, vstopila Jc zasopljena gospodinja in zaklicala s nrnj?a: »Marcelka, ne suči se okrog ognja, se boš spekla, umazala!« »Ate so lačni in hotela som skuhati zajtrk,« je odvrnila, stopivši naglo od ognjišča. »Poglej jo no:<; so jo mati nasmehnila. »kakšna gospodinja jo,« in naglo je doložila drv, popravila piskrc, stoječe na ognjišču. »Vikta, kje si pa bila?« »Tekla, som k njim, da bi vsaka nekaj vzela s sabo za okrajnega glavarja.« »Kaj se on briga za ženske stvari, zanj je denar grunt!« »Ti veš svoje, jaz pa svoje.« »Bova videla,« se jo nasmehnil za-ničljivo in sedel na klop, kajti Andrcj-čok se jo mod tem zbudil, »ozmerjal vas bo radi tega in vrgel skozi vrata.« »Vam moškim so zdi, da imate samo vi razum, toda me imamo tucli svo-jega,« jo govorila veselo sukajo so okrog otroka. »Marcelka. igraj so z Andrejčkoin, da mi mleko nc vzkipi.« »Hm, razum imate v hiši pri otrocih, toda ne v uradu,« je rekol mož brskajo po fajfi. »Tudi urada se nc bojimo,« se je nasmejala in postavila na mizo skledo vročega mleka iu kašo: »Joj, kajti Mihaelova bo takoj tukaj.« društev« za dovolitev podpor njenim članicam se odkloni. — V »Deželno gasilsko zvezo« se odpošlje kot zastopnik deželnega odbora dr. VI. Pcgan. — Tajnikom > Deželne gasilske zveze« se imenuje naduči-telj I. Lavtižar v Spodnji Šiški. — Pod-občini Rosalnice se dovoli v gasilske namene 300 K podpore pod pogojem, da pristopi k »Deželni gasilski zvezi«. — Gasilnemu društvu v Grmovljah se dovoli 1000 kron podpore, izplačljive v dveh obrokih, za nabavljeno gasilsko orodje. — Gasilnemu društvu v Kandiji se dovoli 33% podpora k izkazanim izdatkom za gasilsko orodje z znesku 7892 K, plačljiva v treh letnih obrokih. — Enako se dovoli podpora gasilnemu društvu v Vipavi in Brusnicah. — Deželni odbor ponovno urgira pri obratnem vodstvu c. kr. drž. želcznic v Trstu, da naj kamniški vlaki prihajajo in odhajajo z južnega kolodvora v Ljubljani. — Na kmetijski šoli na Grmu sc dovoli naprava nove silnice. — Dovolijo se podpore obrtno-nadaljevalnim šolam v Kropi, na Vrhniki in v Spodnji Šiški. — C. kr. deželnemu orožniškemu poveljništvu v Ljubljani se dovoli stanarina za 14 poiz-kusnih orožnikov, za katere ni več mesta v dosedanjih stanovanjih. Balkonski dogodki. TURŠKO • BULGARSKA POGAJANJA. Carigrad, 13. septembra. O današnji konferenci turških in bulgarskih delegatov, ki je trajala dve uri iu pel, so izdali oficielni komunike, ki izvaja, da so pogajanja o mejah na p r e d o -v a 1 a in da je mogoče, da se pogajanja že v bodoči seji (dne 14. septembra) končajo. O Dimotiki in Lozengradu sc šc niso zedinili. BULGARSKO ■ TURŠKE ZVEZE NI. Petrograd, 14. septembra. Bulgarski poslanik Bobčcv jc izjavil, da so vsa poročila o zvezi med Bulgarijo in Turčijo izmišljena. Bulgarija nc misli na maščevanje, marveč lc na mir. POLOŽAJ MOHAMEDANCEV V TRA-CIJI. Sofija, 14. septembra. Veliki vezir Je nasproti generalu Savovu izjavil, da se, ko se sklene mir, takoj odpošljejo liodže in druge osebe v pokrajine, ki ie-že vzhodno od Marice, da ukažejo mo-hamedanceni. da se podvržejo Bulgariji in da bodo mirni. Moliameclancc bodo tudi poučili, da morajo gotovo pravice mohamedancev spoštovati. Kljub temu zasledujejo mohamedanci razvoj dogodkov v teh pokrajinah nezaupljivo. Ni dvoma, da podžigajo mohamedanee v Traciji Turki in Grki. Poročilo o napadu na bulgarske častnike in na 200 vojakov jc že staro en mesec in sc podoben dogodek od takrat ni več zgodil. FRANCOZI POSODIJO TURKOM 700 MILIJONOV. Carigrad, 13. septembra. Oficiozni »Tanin« poroča, da so končana pogajanja s Francijo, ki jih je več meseccv vodil prejšnji turški finančni minister Džavid bej in da sta zdaj Piehon in Džavid pogodbo podpisala. Šlo jc za anatolske in sirske železnice, za 4 odstotno zvišanje carine in za 700 milijonsko poročilo. Obligacije novega turškega posojila izdajo oktobra. »Vrzi to proč,« je zaklical oče, ko je pa otrok le grizel dalje, jc vstal in vzel trsko, Marcclki pa rekel: »Torej sama vidiš, kako jc neumen. Andrej ček, nc lezi pod peč!« Toda Andrejčka ni zanimala peč, ampak čeber s svetlimi obroči in pomijami, ki so bile v njem. Z veliko zadovoljnostjo jc začel tam stikati, ne da bi poslušal očetove besede. »Kaj, ali smem, ate?« je prosila Marcclka in med tem, ko je gledala na očeta, jc izpustila iz rok loncc, da jc padel na tla in se razletcl na dva dela. »O, Jezus,« je zaklicala prestrašeno in začela plakati, česar se jc Andrej-ček tako prestrašil, da jc izgubil ravnotežje in padel z glavo v čeber ter pričel prestrašeno plakati tudi on. Še preden je oče vstal s klopi, jc pritekla v sobo mati: »Jezus Nazarenski, kaj se jc zgodilo?« Stekla jc k Andrejčku, vzela ga na roke in ga začela brisati s predpasnikom. »Čemu kričiš, ncumnica? Poberi črepinje in vrzi jih na smetišče. Oj, ti si dobra gospodinja, še nov loncc!« Deklica si jc urno otrla solze, položila črepinjo v skledo z ostanki kaše in se odpravila k durim. Mati jc tolažila jokajočega An-, drejčka: ?>Nc kriči, saj ni nič, jc že dobro, dobro si pazil na otroke.« jc izpregovorila z očitaiočim glasom. (Dalje.) GRKI V VASILIKOSU ŽELE OSTATI POD TURČIJO. Carigrad, 14. septembra. Grški veljaki v Vasilikosu so brzojavili notranjemu ministrstvu, da žele ostati pod Turčijo. Če ne ostanejo, groze, da uničijo vse svoje hiše in posestva ter se v Turčijo izselijo. PASIč NA DUNAJU. Belgrad, 13. septembra. Ministrski predsednik Pasič pride koncem tega meseca na Dunaj, da z Berchtoldom konferira o zadevah Srbije in Avstro-Ogrske. Srbski vladni krogi upajo, da uvode novi avstro - ogrski poslanik v Belgradu novo prijateljsko in dobro sosedno politiko. NESPORAZUM MED GRŠKO IN SRBSKO OBMEJNO KOMISIJO. Belgrad, 13. septembra. Radi diferenc je grško - srbska obmejna komisija svoje delo za nekaj časa sistirala. Gre se za določitev moje južno od Gev-gelija, kjer vlada nesporazutnljenjc glede vasi Sušcvo. Srbska in grška, vlada rešita to vprašanje diplomatskim potom. ZAMENJAVA SRBSKIH IN BULGARSKIH VOJNIH VJETNIKOV. Belgrad, 13. septembra. V ponedeljek prično v Pirotu zamenjavati srbske in bulgarske vojne vjctnikc. BULGARSKO • SRBSKA CARINSKA VOJSKA. Sofija, 13. septembra. Ko je srbska vlada določila, da se mora za uvoz bulgarskega blaga plačati najvišja carina, jo tudi Bulgarija odredila za uvoz srbskega blaga maksimalni tarif. AVSTRO - OGRSKA IN ITALIJA V ALBANIJI SOLIDARNI. Rim, 14. septembra. »Tribuna« izjavlja, da poročila francoskih listov o nasprotstvih med Avstro - Ogrsko in Italijo glede na Albanijo ne odgovarjajo dejstvom. Obe državi sta popolnoma edini in bosta zagotovili eksistenco albanske kneževine. GROZODEJSTVA V MACEDONIJI. Dunaj, 13. septembra. »N. Fr. Presse« poroča iz Sofije, da je bil v Prilepu umorjen en bulgarski učitelj, v Velesu jc bil mučen in ubit svečenik Abra-mov, v Skoplju jc bil pretepen ravnatelj bulgarskega seminarja, v Velesu pa šolski nadzornik. Izgnanih jc bilo 120 učiteljev, ker sc niso hoteli posrbiti. Srbi so izgnali vseh pet bulgarskih škofov. V Lipcu jc bilo ubitih 17 bulgarskih veljakov, v Laki 26, v Blatecu pa 14. Po drugih krajih so kmetije plenili in kmete morili. V Aleksi Tcnovu so bulgarske kmete žive zažgali. BULGARSKI TRGOVCI ZA PODALJ-ŠANJE MORATORIJA. Sofija, 14. septembra. Poročalo sc je žc, da sd tukajšnji trgovci na svojem shodu sklenili, naj sc moratorij podaljša. Ker more moratorij le sklep sobranja podaljšati, se to najbrže ne zgodi, pač pa sc moratorij faktično tako podaljša, da bodo državni in zasebni zavodi plačilne roke sami podaljšali. NEUGODNE EKSPORTNE RAZMERE V SRBIJI. Belgrad, 14. septembra. Eksport jc radi zadnjih dveh vojska skrajno neugoden. Žita ,govedi in prešičev tako malo izvažajo, da sc ta eksport gospodarsko niti ne more vpoštevati. Polje in živino so mogli lc toliko gojiti, da bodo komaj pokrili vporabo doma in bodo morali najbrže še žito in živino uvažati. ČASTNIK GENERALNEGA ŠTABA UMRL ZA KOLERO. Belgrad, 13. septembra. Polkovnik generalnega štaba Milovan Nedič jc včeraj v Nišu umrl za kolero. ZASEDANJE DELEGACIJ. Budimpešta, 13, septembra, Delegacije formelno sicer šc niso sklicane, ve sc pa, kdaj bodo. Ogrske delegacije se namreč skličejo, kakor parlamentarci trde, šele sredi meseca novembra. Mogoče in zelo verojetno je, da bo zasedanje lc malo časa trajalo. Avstrijska vlada bo na to vplivala, da se avstrijski delegati kolikor mogoče izognejo razpravi o zunanjih zadevah. Delegacije bodo podaljšale proračun z enim paragrafom do 30. junija 1914, HRVAŠKA KRIZA. Zagreb, 14. septembra. V pogajanju kr. komisarja barona Skerlecza s hrvaško-srbsko koalicijo so nastale nekatere težave, ker oba želita, da bi tudi v ogrsko-hr-vaškem državnem zboru ne zastopali Hrvaške več člani takozvanc stranke narodnega napredka (madjaronske stranke), temveč člani hrvaško-srbske koalicije. Novo delegacijo v budimpeštanski državni zbor pa hi moral voliti hrvaški sabor, ki bi moral imeti v ta namen že do 6. oktobra | sejo. Torej bi sc morale saborske volitve razpisati najpozneje dne 18. t. m. Jutri ima baron Skerlecz še eno posvetovanje na eni strani s hrvaško-srbsko koalicijo, na drugi z unionistično skupino pod vodstvom dr. Crnkoviča, ter upa, da se zaključi pogajanje. Najbrže se odpelje baron Skerlecz nato že v torek v Budimpešto, kamor pojdejo tudi hrvaški politiki, da v ugodnem slučaju takoj podpišejo pogodbo s Tiszo, Tedaj bo nemudoma imenovana ustavna vlada in razpisane volitve. NAZADOVANJE PIVOPITJA NA ČEŠKEM. Praga, 13. septembra. Upravna komisija se je glede na dohodke iz novih davkov zelo vračunala. Davka na pivo (4 K za lil) sc je vplačalo ob 6. avgusta šele 4000 kron. Uradni krogi so konsternirani, ker jc konzum piva na Češkem v znak protesta proti absolutizmu padel za 40 PROCES PROTI DOJČIČU. Zagreb, 14. septembra. Procesni spisi v zadevi Dojčiča, ki je pred katedralo streljal na barona Skerlecza in ga ranil, so bili včeraj oddani državnemu pravdništvu, ki toži Dojčiča zaradi poizkusa zahrbtnega umora, žaljenja veličanstva in kalitve javnega miru. Glavna razprava bo še koncem tega meseca. JAPONSKO-KITAJSKI SPOR. London, 13. sept. »London News« poročajo iz Šangaja: Prvo japonsko vojno brodovje je došlo pred Nankin. Berolin, 13. septembra. Več japonskih podanikov, ki bivajo tu, je bilo brzojavno k svojim vojaškim oddelkom pozvanih. Dunaj, 13. septembra. -Neue Freie Presse« poroča iz Pekina, da je kitajska vlada sprejela dne 11. t. m. stavljene japonske zahteve glede na dogodke v Nan-kingu. RUSKA POIZKUSNA MOBILIZACIJA. Petrograd, 13. septembra. Radi poiz-kusne mobilizacije se pozovejo pod orožje v štirih okrožjih gubernije Pskov rezervisti, deloma pa tudi v treh okrajih gubernije Vi-tebsk in v enem okrožju Livlandske. PRUSI NASPROTI POLJAKOM ODNEHAVAJO. Lvov, 13. septembra. »Kurjcv Lvov-ski« poroča iz Poznanja: Tu se poroča, da nameravajo izpremeniti prusko protipoli-sko politiko. Višji predsednik poznanjske dežele von Schwartzkopf je za to pridobil cesarja Viljema in vodilne pruske kroge, da se vsaj v obliki s Poljaki milejše postopa, da bi v kakem zapletljaju ne stali vsi Poljaki proti Nemčiji. Pozimi leta 1912. se je namreč pruska vlada prepričala, da stoji glede na Poljake Avstrija ugodnejše kakor Prusija. KOLERA V BOSNI. Sarajevo, 14. septembra. V Kraki pri Tuzli je v nekem mlinu pred dnevi za kolero ena ženska umrla, zdaj je pa tam šc 5 oseb na koleri obolelo. V Vidovicah je neki otrok obolel za kolero. SUFRAGETKE ZAŽGALE KOLODVOR. London, 13. septembra. Danes je uničil požar postajo Kenton v Northumber-landu. Na pogorišču so našli papir, na katerem je bilo napisano: Ministrski predsednik Asquith je odgovoren za vojno stanje. Obrnite sc nanj, da vam škodo povrne. ŽELEZNIŠKA NESREČA V GALICIJI. Krakov, 14. septembra. Na postaji Chabowka je včeraj trčil krakovski osebni vlak v neko lokomotivo. Obe lokomotivi in več osebnih voz je razbitih; 13 potnikov in 2 železniška uslužbenca sta več ali manj nevarno ranjena. POLICIST USTRELIL NEZNANCA. Spandav, 14. septembra. Neki policist je sledil nekemu neznancu, ki je večkrat na cesti iz revolverja ustrelil v neko hišo. Policist je sledil neznancu v neko sobo, kjer se je med obema vnel strašen boj; policist in tujec sta večkrat streljala. Končno je policistova kroglja tujca v trebuh zadela in ga takoj usmrtila. Kdo da jc bil tujcc, še niso dognali. MORMONSKA PROPAGANDA NA ČEŠKEM. Karlove Vari, 14. septembra. Ob če-ško-bavarsko mejo so došli mormonski pro-povedniki iz Severne Amerike, ki delujejo osobito med ženami in deklicami za svojo krivo vero. ŠEST OTROK ZGORELO. Krakov, 14. septembra. V Stawsku, Vzhodna Galicija, jc izbruhnil strašen požar. Večji del vasi je požar uničil. V hiši kmeta Stacykiewicza je zgorelo šest otrok. Primorske vesli. p Deželni zbor goriški se sestane 1. oktobra. Za deželnega glavarja jo predlagan dr. Faidutti, za njegovega namestnika pa tir. Franko. Njiju imenovanje jo skoroda sigurno. p Skrbi puljskih Italijanov. Puljsk Italijani se zelo razburjajo, ker je vo> ditelj mestne upravno komisijo baror Gorizutti odgovoril v svoji zahvali ne> komu hrvatskemu društvu v hrvat skem jeziku in se pori zahvalo podpisa; kot »vladni komisar«. Zadeva prid« seveda pred deželni odbor, kjer hočejc Italijani protestirati proti nakani, po> lagoma uvajati v Pulj hrvatski uradni jezik. p Odredbe zoper kolero v Trstu, Ker se je na Chcrsonu pojavilo več slu« čajev kolere, na Plreju pa več slučajev kuge, sc bo z vsemi stvarmi, došlimi iz teh krajev, v Trstu postopalo po določilih pariške mednarodne sanitetne konference iz leta 1903. p Kongres italijanskih dijakov t Zadru se jc vršil v nedeljo. Zbralo se jo dokaj dijaštva iz Dalmacije, Primorskega in Južnega Tirolskega, a nekako komično učinkuje dejstvo; da so imeli glavno besedo ljudje, ki bi se morali pravilno pisati Krušič, Kocijančič, Nie< der, Bučevič, Matosel, Dolič, Bogdano« vič, Matcvžič, Marinkovič, Kovrič itd; Vse zahteve, ki jih ni bilo malo, so iz* zvenele v klic po italijanski univerzi Trstu. p Poštni kontrolor v Opatiji je po* stal poštni oficial Ivan Velepič, dozdaj v Ljubljani. p Trgovec je izginil. Iz Opatije jfl izginil trgovec Griin, ki je bil prišel iz Trenčina, da se malo razvedri in poživi. Za. Griinom ni nobenega sledu in zato je njegovo izginjenje tembolj zagonetno. p Blagovnica v Trstu. Na Gorsu ^ Trstu v novi palači zavarovalne družbe »Riunione Adriatica« je otvorila v ponedeljek tvrdka Ohler & Co. velikanske svojo blagovnico, ki j c urejena po vzoru raznih »Warenhausov« po svetoMnih mestih. S tem je razvijajoči se Trst bo-gateji za novo pridobitev. Geslo nove univerzalne trgovine je. da si sme vsa< kdo ogledovati blago, da pa ni nikdo siljen, da bi zato moral kaj kupiti. p Kringa v Istri, Letos razsaja zelfi tukaj prašičja bolezen rdečica. Mnogo prašičev je poginilo, v nekaterih vaseh popolnoma vsi. To je velik udarec za ubogo ljudstvo. Dež dne 10. t. m. je oži< vel vso naravo. Grozdje se je odebelilo in lepo zori. Zelje in repa sta se dobro okrepila. Tergatev se prične 10. okt,o< bra. Koder ni bilo toče, bode tergatev bogata in vesela. p Nezvest uslužbenec. Lastniku tr< govinske tvrdko Lazzar—Hecht v Trstu jc pobegnil iztirjevalcc Janez Miloch z zneskom 800 K. Miloch je pobiral pri dolžnikih denar, ki ga pa zadnjih pat dni ni oddajal. No in v soboto sc ni več pojavil pri gospodarju, ker je bil ponoči pobegnil s svojo ljubico. Policija išče pobegli parček. Štajerske novice. š Sv. Trojica v Halozah. Včeraj, rine 14. t. m., po rani sveti maši, je zborovala S. K. Z. v tem lepem vinorodnem kraju. Na zborovanju je govoril deželni poslanec tega okraja dr. Korošec ter nam podal kratko sliko, kako je prišlo v štaj. deželnem zboru do slovenske obstrukcijc. Slovenski poslanci so voljni takoj opustiti obstruk-cijo, ako jim Nemci garantirajo, da uresničijo vse opravičene slovensko zahteve. V vsakem drugem slučaju bo trajal boj dalje, vsaj dokler bo S. K. Z. imela v deželnozborski politiki odločilno besedo. N a t e m tudinove volitve ne bodo nič spremeni-1 e. Na predlog častitega gospoda Vav-potiča se je izrekla slovenskim deželnim poslancem S. K. Z. popolna zaupnica. — Pred pozno sveto mašo je imela svetotrojiška Mladeniška zveza poučno zborovanje, na katerem so govorili različni mladeniči in predsednik S. K. S. Z. dr. Korošec. Vspodbujal je mladeniče, da tudi one tovariše, ki šc hodijo po drugih potih, spravijo v krog naših katoliško - narodnih organizacij. Obljubil je tudi, da S. K. S. Z. priredi pozimi poučni tečaj v Sv. Trojici, ako sc za to najdejo primerili prostori, Mladina, na krov! š Včerajšnja nedelja. Na Hajdinu pri Ptuju sc je včeraj, 14. t. m., otvoril tamošnji društveni dom, kateri se je postavil večino po požrtvovalnosti domačinov in pori spretnim vodstvom bivšega hajtli iskega kaplana Šketa. Slavnosti se je udeležilo veliko našega ljudstva iz Ptujskega polja. Slavnostni govor jo imel profesor dr. Josip Hohnjec. — V Ormožu jc zborovala mladeniška zveza. — V Ljutomeru pa se jc vršilo v Kukovčcvi dvorani lepo Ivonštantino-vo slavje. — Poslanec in odbornik dr. Verstošok jo govoril na shodu v Raz-boru pri Slov. Gradcu. — V Maronber-gu je bil shod mladeniško zveze, v Št. Jurju ob j. ■/.. velika slavnost požarne brambe, na Gornji Ponikvi pa veselica izobraževalnega društva. š Ali so liberalci na Murskem polju potrebni? Iz Ljutomer a, dne 14. septembra 1913. — lluda nesreča jc zadela ubogi muropoljski liberalni rod. Generala prlcških liberalcev, g. Mišja, so »črni klerikalci« nehvaležno izpodrinili iz okrajnega, zastopa, akoravno ima Mišja, kakor pravi »Slovenski Narod«, več upravnega znanja v peti, kakor Rajh in vsi drugi klerikalni mamc-luki v glavi. In takega liberalnega velikana so naši muropoljski kmetje izrinili od soodločevanja pri okrajnem zastopu! Ali ni to »nečuveno«? Ves liberalni tabor jc sedaj pokoncu in v liberalnih listih se napadajo naši možje vse vprek in sc zabavlja zoper »klerikalno brezznačajno sodrgo«, pred vsem pa zoper -gospoda župnika Wcixla. Kaj pa je na celi stvari? Imeli smo volitve v okrajni zastop, kakor jih imajo tudi drugod. Povsod sc tudi volilci, posebno pri tako važnih volitvah, kakor so na primer okrajne, poprej posvetujejo, koga voliti, koga nc. In odlični možje so izjavili, da Mišje ne marajo v zastopu, ker jc mož ob vsaki priliki kazal svoje čudne liberalne rožičke. Brez zabavljanja čez »klerikalce«, čez Kmečko zvezo, čez naše poslance, Roš-karja, Korošca, Brenčiča itd. sploh mož ne more živeti. Tekom zadnjih let smo spoznali, da ima Mišja od celjskih generalov Narodne stranke dano nalogo, delati na zelenem Murskem polju propagando za liberalizem. Osobito, ko so se kmetje vedno bolj in bolj pritoževali čez Mišjo, češ, da se on druži le z liberalci, smo sprevideli, da se z Mišjo in njegovimi kolegi ne bo dalo več skupno voziti. In oglašali so se izmed slovenskih veleposestnikov glasovi, ki so odločno izjavili: Mišjo ne maramo! Posebno se jo ta glas uveljavil na dan volitve. Po nedolžnem ubija v »Narodu užaljeni liberalec križevskega gospoda župnika Weixla.- Tukaj v tej zadevi pride gospod Weixl zraven kot Pilat v vero. Volilci sami niso marali liberalca! Kdo pa bo volil ali spoštoval ljudi, ki nas poznajo samo ob času volitev, drugače pa se norčujejo iz nas, kdo bo šel za. ljudi v ogenj, ki so izpodkopava-li tla in ugled našemu priljubljenemu načelniku g. Rajhu? Bodimo odkriti! Če hi liberalci ne bili zahrbtni, bi jih. magari volili. A s svojim nemožatim postopanjem so sc sami izbrcnili. »Teroristi!« Tako je zapisal človek v »Narodu«, ki bi bil sam rad terorist, a mu ni »ratalo«. Nobenega terorizma ni bilo. To vedo naši možje volilci. Terorizem si domišljuje samo žalosten in jezen liberalec. Zopet ni napadi na gospoda župnika Weixla, ki je znan po celem okraju kot miren in pošten mož, pa nam bodo, vi gg. liberalci šc posebno drago prišli. Vi pravite, da ste narodno pošteni. Hinavci! Poglejte, kdo zahaja, posebno sedaj po volitvah, v zaupni krog naših nemškutarjev! Vi liberalci! Res, naše muropoljsko ljudstvo je narodno zavedno, zato pa nc mara liberalcev, katerim jc narodnost samo tedaj v veljavi, kadar kaj nese! —a— š Lov na divjo zver v štajerskih planinah hoče pospešiti odbor nemškona-cionalnc Herbstmesse v Gradcu. Razpisal je 1000 K darilo za onega lovca, ki bo do začetka Herbstmesse ustrelil zverino. Zato pa jc odbor prosil vse lastnike lovov na Stubalpi, da se eveti-tuclno ustreljena zverina za nekaj d».ii razstavi na jesenskem sejmu. — Sloviti nemški lovec na leve Bronfart pl. Schel-lcndorf se jc mudil več dni na Stubalpi in je proučeval sledove zverine. Dognal jc baje, da je zver — leopard. Iz Koflacha se je Bronfart odpeljal v Monakovo po pse, s katerimi hoče zasledovati zverino. — Nekateri trdovratno trde. da se nc gre za leva, ampak za več volkov. Ko so začeli lovci gonjo, sc je žival umaknila, tako da jc menda res ne bodo dobili. Levinja, ki hi bila ušla iz menažerije, bi sc na Stubalpi najbržejc ne vedla tako spretno. Bržčas sc res gre za več volkov, kojega enega jc preplašen lovec videl v obliki le-vinje. — V najnovejšem času pa nekateri »strokovnjaki« menijo, da gre za pumo. Vendar pa nc manjka ljudi, ki slejkoprej trdijo, cla kolje živali podivjan pes, če ne več. š Haloze. Vinogradi kažejo vsepovsod, kjer ni bilo toče, prav lepo. Trgatev bo kvalitativno in kvantitativno mnogo boljša kot lanska. Sedanje vreme izredno ugodno vpliva na vinograde. š Nesreča na Fali ob Dravi. V Fali ob Dravi nad Mariborom stavijo veliko elektrarno. Zaposlenih je tam 430, večinoma sezijskih delavccv. V petek, 12. t. mes., proti poldnevu se je naenkrat sesul na desni strajRi krog 8 metrov visok leseni oder. Na njem je bilo osem delavcev, ki so vsi padli v globino, ki pa jc bila k sreči napolnjena z vodo, tako da nesreča ni bila tako velika, kot hi bila, če bi v globini nc bilo vode. Srečen slučaj jc hotel, da jc tisti čas ravno odpovedala pumpa. Pet delavcev, večinoma Nemci, so odpeljali težko ranjene v mariborsko bolnišnico, drugi trije pa so v domači oskrbi. Nekateri imajo polomljene noge in roke. Vzrok, da se jc oder sesul, še sedaj ni znan. š Poboj med zakoncema. Iz Studencev pri Mariboru poročajo: Med zakoncema Antonom in Olgo Berlcg je vladalo že delj časa napeto razmerje. Mož je bil vedno ljubosumen, žena pa skrajno udana alkoholu. Dne 13. t. m. se je prepir zopet znova začel. Mož je zagnal v jezi proti ženi nek stolček, a je ni zadel, žena pa je postala kar divja, zagnala se je v moža ter ga je od zadaj z nožem zabodla, v hrbet tako, da so bila tudi pljuča ranjena. Mož je naenkrat ležal v mlaki krvi. Prestrašena žena je letela na orožniško postajo naznanjat svoj čin. Orožnik je ranjenca obvezal za prvo silo in poskrbel, da so ga odpeljali v bolnišnico. Mož je bil uslužben pri južni železnici. Čeden par ima dvoje otrok. š Popravek. V petkovi številki nam v poročilu o onem hudobcu, ki je vlomil v župnišče in je bil potem odveden v zapore, tiskarski škrat izpustil kraj. To se jc zgodilo pri Gornji Sv. Kun-goti, a nc pri Spodnji, kakor se konečno navaja. Dnevne novice. -j- Kranjski deželni zbor. Izšel je eesarsjki patent, ki sklicuje kranjski deželni zbor k zasedanju dne 24. septembra. -{- Kranjski deželni zbor jc, kakor smo žc poročali, sklican 24. 1. m. Liberalni in socialno-demokraški listi fantazirajo, da se je deželni zbor sklical proti volji in nameri večine. To je pač vrhunec naivnosti. Deželni zbor bo zboroval, kakor jc bilo žc davnej sklenjeno in namenjeno, in če bo kdo doživel kako razočaranje, bodo io kakor vedno liberalci. -j- Občni zbor »Slovenske Straže« bo dne 12. oktobra t. 1. cb 3. uri popoldne na Jesenicah. r Odkritja pri izseljeniški družbi Austro-Americana. Veliko pozoa.iost vzbujajo odkritja dunajskega lista »N. Zeitung«, ki očita Austro-Americani zelo hude reči. Austro-Americana podpira, kakor znano, vlada letno z nad ■4 milijoni kron. Toda glasom omenjenega lista subvencionira Austro-Američana tudi brazilska vlada. Brazilska vlada, plača sama vožnjo avstrijskim rodbinam, ki sc vozijo v Brazilijo, pod pogoji, da jc izseljenec kmet, da so vsi člani rodbine zdravi in sposobni za delo. Kot rodbine sc smatrajo lc stariši in otroci v starosti 12 do 45 let. Kolonije si izseljenci lahko prosto izberejo, a izkrcati se morajo v Rio dc Janeiru. — Tako Austro-Americana razljuduje glasom «Neue Zeitung« domovino, cla plačana od brazilske vlade vozi ljudi v tisto Brazilijo, kjer so razmere šc veliko slabše, kakor v severni Ameriki. Neobhodno potrebno je, da poseže vsaj tu vlada vmes. »Neue Zeitung« prinaša fascimilc tozadevne pogodbe in ni verjetno, da njena odkritja nc hi odgovarjala dejstvom. — Za vsako naše društvo in družbo — za vsako našo šolo — za vsako naše županstvo in pisarno — za vsak naš dom naročite v trajen spomin posvetitve ljudstva Brezmadežni ob priliki katoliškega shoda veliko trobarvno podobo Brezmadežne z besedilom posvetitve. Cena veliki umetniški podobi skupno s poštnino samo 1 K. — Naročite več podob skupaj! Naročila sprejema pisarna katoliškega shoda v Ljubljani, Ljudski, dom. Prodajajo se pa tudi v naslednjih trgovinah: Ljubljana: Kal. Bukvama; prodajalna Katol. tisk. društva (.1. Ničman); J. Šoukal, Pred škofijo; Kranj: Knjigarna »Ilirija«; Novo mesto; J. Krajec nasl.; Celovec: Prodajalna Slov. kršč.-soc. zveze (Hotel Trabesinger); Maribor: Tiskarna sv. Cirila; Celje: Goričar & Leskovšek; Gorica: Prodajalna Katol. tisk. društva; Trst: Prodajalna Katol. tisk. društva. — Shod našega delavstva. Včeraj, dne 14. t. m., se jc vršil v Šturiji shoil Jugoslovanske Strokovne Zveze, ki jc bil izredno clobro obiskan. Govorili so: župnika v Šturiji in Ajdovščini ter poslanec Gostinčar. — V Sodražici sc je v nedeljo 14. t. m. vršila županska volitev mesto odstopivšega g. Fr. Bartola. Izvoljen je bil gospod Anton Lovrenčič, trgovec in posestnik v Sodražici. — Za cestnega odbornika je bil pa izvoljen gospod Aleš Oražem. — 2000 kron jc nakazalo finančno ministrstvo kmetom v občini Griblje, kjer jim jc toča pobila. — Treznostno - študijska ekspedicija. Zastopniki Svete vojske«, predsednik Ka-lan, župnik Mrkun in tajnik Puhar so od- potovali danes na Tirolsko in v Švico študirat tamošnjo protialkoholno organizacijo in sadno industrijo, Prva dva gospoda odideta od tam na XIV. mednarodni proti-alkoholni kongres v Milanu, ki zboruje od 22. do 27. septembra, in kamor pride tudi dr. Kovačič iz Maribora. Še to jesen se prične potem v Šmarci pri Kamniku z izdelovanjem brezalkoholnih pijač iz sadja in tudi iz grozdja. Da imamo na razpolago dobra, zdrava, naravna, domača nadomestila za alkohol, to je največje važnosti za treznostno gibanje. Zato opozarjamo vse. prijatelje treznosti na to podjetje, ki obeta, da se bo lepo razvilo. Saj so v Švici cele tovarne za brezalkoholno uporabljanje sadja. — Protialkoholna pisarna bo pa medtem zaprta. To v vednost onim, ki se nanjo obračajo, da polrpe kakih descl dni. Sprejem gojenk na deželno kmetijsko gospodinjsko šolo na Vrhniki. Dne 1. novembra t. 1. se prične novi zimski tečaj, kateri bo trajal šest mesecev. V tečaj sc sprejemajo dekleta iz vseli dežel, katere so dovršile starost 16 let. Dekleta morajo stanovati v zavodu, kateri je pod vodstvom šolskih sester in plačajo za hrano, stanovanje in drugo 30 K. Pouk jc brezplačen. Dekleta se učijo v vseh strokah gospodinjstva, posebno pa: vzgojeslovje, zdravstvo, domače knjigovodstvo, poslovno spisje, verouk, za gospodinjo neobhodno potrebno računstvo, kakor tudi praktično iu teoretično gospodinjstvo, sadjarstvo, vrtnarstvo, živinorejo, prašičjerejo, mlekarstvo, perutninarstvo, kuhanje, pranje, likanje, šivanje, krojno risanje itd. itd. Na zavodu poučuje sedem učnih moči in poleg šolskih sester še deželni kmetijski veščaki. Ta gospodinjska šola je največji zavod to vrste na Slovenskem in ga je priporočati vsem onim dekletom, katere so hočejo temeljito v kratkem času in z malimi stroški izobraziti v gospodinjstvu. Posebno so priporoča različnim ženskim društvom, da opozorijo sprotna dekleta na ta zavod, ker jim bodo po dovršitvi toga tečaja dobre sodelovalke in vadito-Ijice društev. Gojenkc so uče polog strokovnih predmetov še tudi v splošni izobrazbi. Ker se je pa tekoče celo šolsko poslopje popolnoma prenovilo in si je vodstvo nabavilo mnogo najnovejših učnih predmetov, zato sme vsaka go-jenka in ž njo tudi njeni oskrbniki oziroma stariši, tem bolj upati najpovolj-nejših uspehov. Vsa nadaljnja pojasnila daje vodstvo deželne kmetijske gospodinjske šole na Vrhniki. — Vadite-Ijica šole se je izučila v Haagu na Bavarskem v vseh strokah gospodinjstva in zato zna šolo tudi uspešno voditi. Vsled tega na j nobeno deklo ne zamudi priložnosti, katera se želi izuriti v gospodinjstvu. — V cestni odbor v D. M. v Polju je bil včeraj soglasno izvoljen župan g. Jakob Dimnik. — V cestni odbor je odposlala občina Moste svojega župana g. Josipa Oražna. — Slovenska dijaška zveza opozarja naše dijaštvo, da je izšel »Koledarček katoliško-narodnega dijaštva« in se prodaja v Katoliški bukvami ter Pro-dajatnici katoliško-tiskovnega društva (H. Ničman)«. Naj ne bo nobenega našega dijaka, ki bi ne imel Koledarčka. — Slovenska dijaška zveza prosi vse svoje podružnice, da čimprejc pošljejo zapisnike letošnjih občnih zborov, imenik članov in naznanilo novega odbora v smislu društvenih pravil na zve-zinega tajnika (Ivan Stanovnik, jurist, Horjul). — Povečanje postaje Jesenice. Jeseniški kolodvor prično zdaj razširjati, kar jc že skrajno potrebno. Povečali bodo sprejemno poslopje, napravili bodo tudi dohode pod zemljo k vlakom, da ne bo potrebno hoditi čez tračnice v vlake. Tudi skladišča povečajo. Dela so oddali Kranjski stavbni družbi. — Inskripcije na dunajskem vseučilišču za bodoči zimski semester se prično 23. t. m. in traja do 9. oktobra. Naknadno vpisati se le izjemoma dovoli, po 10. decembrom je pa izključeno. Na dunajski univerzi se vpisuje od 1. do 15. oktobra, na višji kmetijski šoli je redno vpisovanje od 1. do 14. oktobra, izredno od 15. do 28. oktobra. Na živinozdravniški šoli se vpisuje od 29. septembra do 14. oktobra. Predavanja se prično sredi oktobra. — Odprava davkarij na Kranjskem. Današnja »Ljubljančanka« dementira svojo notico z 12. t. m., v kateri jc poročala, da na Kranjskem finančna uprava namerava več manjših davkarij opustiti. — Umrl je dr. Franc W o 1 f, odvetnik v Kočevju, vsled mrtvouda. — Obešeno so našli v Idriji v soboto, dne 13. septembra dopoldne v jedilni shrambi 70 letno Ivano Ipavec. Bila je blaga žena in skrbna mati. Izvršila je žalostno dejanje gotovo v zmedenosti, ker je bila žc dalje časa duševno popolnoma potrta. N. d. v m.I — Rlbno pri Bledu. Dne 13. septembra 1913 se jc vršil v Ribnem enodneven tečaj za razstreljevanje zemlje v kulturne namene. V ribenskem domu jc deželni sadjarski učitelj g. Ilumck najprej podal o tem teoretičen nauk, potem pa na dobrem terenu pokazal praktično, kako se z dinamitom raz-streljuje zemlja. Možje, ki se jih je mnogo zbralo od blizu in daleč, so se čudili nad izborno uspelimi poizkusi. Prepričali so se, kako ceno in lahko sc zemlja rigola, štori izrujejo. drevesne jame izkopljejo itd. Vse to je za kmetijstvo eminentne važnosti. Tega sredstva se bodo gotovo povsod z veseljem popri-jeli. G. dež. učitelju Humeku čestitamo na izbornem uspehu ter sc mu tem potom za velik trud prav iz srca zahvalimo. — Novi mornariški aspiranti. Mornariški aspiranti so iz Kranjske postali Albert Garzarolli pl. Thurniack, Anton Klinar in Ciril Vilfan. — Obešenega vojaka so našli na travnikih med Škocijanom in Krtino pri Dobu. Služil jc pri topničarjih in bil menda Čeh po rodu. Pri sebi je imel okrog 3 K denarja in nekaj drugih papirjev. Pogrešali so ga menda že otl ponedeljka, našli so ga šele v nedeljo, dne 14. septembra. Truplo so prenesli v mrtvašnico v Škocijanu. Vzrok samo-umora ni .o 'an. — Nesreči. V tržiški predilnici jc stroj zlomil roko Janezu Megliču iz Tržiča. Prepeljati so ga morali v ljubljansko bolnišnico. — Pri trenski vojaški vaji so jo v soboto zjutraj ponesrečil v Stražišču pri Kranju nek rezerv-nik trenskega polka. Padel jc z voza ter prišel pod kolesa. Zlomil si je roko in nogo. — Udarila j« strela v hlev posestnika Pavla Koširja v Golem Vrhu pri Trati ter povzročila nad 7000 K škode. Ogenj je v kratkem času vpepelil hlev, hišo, vse poljsko orodje in veliko sena tor krme. Zgorelo ie tudi 14 ovac in dve telici. Zavarovalnina znaša samo 2000 kron. — Iz Kranja. Druga javna mestna tehtnica ob kolodvorski cesti se izroči prometu prihodnji teden. Tehtnica stoji na zelo pripravnem kraju, dvigne 3000 kilogramov in je delo slovenskega obrtnika Ivana Robčka, ključavničarja v Cleju. — Lov občine Mavčiče pri Kranju je najlepši iu najpripravnejši lov na Gorenjskem. Sedaj jo razpisan za dražbo, ki se bode vršila dne 18. t. m. v Kranju pri okrajnem glavarstvu. Fazanov, jerebic, prepelic, zajcev, lisic in jazbe-ccv jc dosti, dobi sc pa tudi kaka. srna. Boj za ta lov utegne biti zelo hud. Pravijo, da pridejo k dražbi lova cclo gospodje iz Trsta. Torej pogum! — V Mavčičah pri Kranju je dozidana nova dvorazredna ljudska šola z gospodinjsko kuhinjo. Poslopje je že pod streho, do zime bo vse obokano in menda tudi ome-lano. V Mavčičah je tudi nov Gasilni Dom, ki dela vso časi domači vasi, pa tudi domačim mojstrom. — Nova brizgalna žene vodo 300 metrov daleč. — Mavška občina željno čaka vodovoda, saj ga jc zares potrebna, pa tudi vredna. — Letina za fižol in ot^vo je letos po Sorskem polju in drugod tuintam zelo slaba. Nekateri bodo dobili nazaj od fižola komaj seme. Krompir, proso, zelje in pesa, tako tudi repa, kažejo pohvalno, posebno oves jc letos silno lep, bogat, pa tudi težak. Kmetovalci so spoznali, da je treba semena na tri do štiri leta menjavati, potem je bolje. S sadjem sc letos nc moremo poba-hati. Vse sadje je drobno in piškavo. — Zagorje ob Savi. 14. t. m. se je vršila tu volitev v okrajni cestni odbor, pri kateri jc dobil g. Ranzinger 16, župan Koprive pa 19 glasov. Izvoljen je torej Koprive le s tremi glasovi večine. A tu zraven moramo prešteti 8 socialdcmokraških glasov, tedaj jc dobil od svoje stranke samo 11 glasov. Resnici na ljubo bodi pa povedano, da če bi bili nekateri držali dano besedo, bi bil Koprive gotovo propadel. — Novo tržno tehtnico bodo dobili v Tržiču. Delo se bo oddalo obrtniku iz Celja g. Rebcku, ki je napravil že več tehtnic na Kranjskem. Fine fotografltne razglednice ka-tollškega shoda so na razpolago v ..Katoliški Bukvami" po 30 vin.. navadne po ZO vin._ Opozarjamo, da bodo slike izza katoliškega shodn in slavnostnega obhoda, katere sedaj vse sloje tako Izredno zanimajo, uprizorjene tudi v »Poročilu o IV. katoliškem shodu,« ki v kratkem izide. Oni, ki se javijo vsaj do srede septembra kot naročniki, dobe knjigo, katero založi Katoliška Bukvama v Ljnh. ljanl, po izredno nizki subskribcljskl ceni. KATOLIŠKA BUKVARNA V LJUB-LJANI. M le že lufll kranjsko poslalo vilalei? t Na ljubljanskem okrajnem sodi-sču se je pripetil te dni škandal, ki ga nočemo in ne moremo mirno pretrpeti. Neki Tauses v Ljubljani je po svojem zastopniku dr. Ambrositschu pognal v Zadobrovi hišo št. 19, nekaj posestva in nekaj gozda na boben. Vlogo za razprodajo je spisal dr. Ambrositsch nemško in je bila zato tudi nemško rešena. Prizadete interesente jc pa ljubljansko okrajno sodišče obvestilo s samonemškim odlokom o razprodaji, dasi večina interesentov nemškega ne zna, a če bi tudi znala, je to naravnost izzivajoče, ker zdaj Slovencem vsiljujejo celo že na Kranjskem sredi Slovenije v ljubljanski okolici samonemški odloki tista oblast, ki je v prvi vrsti poklicana, da sodi v cesarjevem imenu! Ali naj nemščine nevešči kmetje plačujejo še tolmače, da jim bodo prevajali samonemške odloke nem-škutarskega ljubljanskega okrajnega sodišča? Najodločnejše zahtevamo, da tudi ljubljansko okrajno sodišče spoštuje postavo in da Slovence slovensko obvešča, kadar jih hoče o čem obvestiti, Nemce naj pa zastran nas magari v sanskrilu informira. Pričakujemo, da zaradi tega nečuve-nega škandala nastopijo tudi zastopniki ljudstva. Nočemo, da bi ljubljansko okrajno sodišče pričelo še slovensko ljubljansko okolico ponemčevati. Saj kaj takega še leta 1848. ni bilo mogoče! Nemškutarija gre pri nas rapidno v klasje. Skrajni boj temu sistemu! Zadnje vesli. IZGREDI V ZADRU. Zader, 15. septembra. Po shodu laškega dijaštva je prišlo do izgredov, ker so Lahi priredili z godbo na čelu obhod po mestu, kličoč: Evviva Zara italiana!« Lahi so se s Hrvati s palicami stepli, dokler nista policija in orožništvo demonstrante raz-ijnala. Več oseb jc bilo aretiranih. VELIKE VOJAŠKE VAJE. Tabor, 15. septembra. Včeraj so se tu začele v navzočnosti prestolonaslednika Franca Ferdinanda velike južnočeške vojaške vaje. CESAR VILJEM V AVSTRIJSKI ŠLE-ZIJI. Tropava, 15. septembra. Cesar Viljem fe dospel kot lovski gost grofa Larischa v avstrijsko Šlezijo. EVHARISTIČNA CERKEV. Dunaj, 15. septembra. Včeraj se je iz-tršila položitev temeljnega kamna evhari-stične spominske cerkve v XX. okraju v navzočnosti cesarja. LEP PROGRAM. Budimpešta, 15. septembra. Včeraj se 'e tu ustanovila nova Andrassyjeva stranka. Njen program obsega: Ohranitev državnega prava, odpravo Tiszinega poslovnika in parlamentarne straže, ohranitev tro-zveze, skrb za armado, volilno reformo, ki bi obsegala 2'/2 milijona volilcev, izključitev pluralitete, tajnost, reformo magnalske zbornice in uprave, mir s Hrvatsko, ohranitev gospodarske skupnosti z Avstrijo, enakopravnost nacionalilet. ODSTOP GENERALNEGA RAVNATELJA JUŽNE ŽELEZNICE. Dunaj, 15. septembra. Neki list trdi, da generalni ravnatelj Južne železnice, sekcijski šef Weber, koncem tega leta odstopi. XXX SPORAZUM MED TURČIJO IN BULGARIJO V BISTVU DOSEŽEN. Solija, 15. septembra. Glasom zadnjih vesti je sporazum med Turčijo in Bulgarijo v bistvenem oziru dosežen. Vprašanja, ki se imajo še rešiti, so postranske važnosti. Nova meja se začne ob Črnem morju pri Iniadi in teče potem proti Lozengradu in Odrinu tako, da Tirnovo, Svilen, Kadikoj in Sasana ostanejo bulgarska. Od Kadi-koja do Enosa tvori naravno mejo Marica. (Potemtakem bo Bulgarija manjša nego Grčija tako po obsegu kakor po prebivalstvu, Srbijo bo pa po km- le nekaj malega pre- Maska satana« ie fino. duhovito, ooinlirano in vseskozi zanimivo moderno delo, resnih literarnih ambicij in pisano kljub vsemu efektno. Vsebuje pravzaprav samo dve ulogi, ono gledališkega ravnatelja in ono igralke Lubie. Bukšekova in Skrbinšek sta ti ulogi izborno rešila. Lubijina eleganca in fin nastop sta nas iznenadila, semtertje nas je kakšna niansa spominjala na igralski slog Danilove, v celoti pa je bila njena kreacija samorasla in dobra. Skrbinšek rase z dnem in dozoreva vidno, dosegel je sinoči uspeh, ki se je izražal v šestkratnem dviganju zastora, kar pomeni pri resni in težki literarni hrani veliko. Njegova mimika, kretnje in poglobitev so velike, prehodi lepi, v celoti, razen par pretiranih blaznostnih momentov in kiksov v glasu, je kreiral ulogo tako izborno, da mu sme tudi njegov najbolj zaviden mu igralec iskreno častitati. Če se bo razvijal Skrbinšek še v bodoče tako, kot se do sedaj, potem bo lahko čez deset let slovel po celi Evropi. — »Kdo je blazen« je burka brez poante, brez neprisiljenih situacij, skratka delo, o katerem se lahko trdi, da se naj igra tam, kjer sc od igre ne zahteva več kot ubijanje časa. Prepričani smo, da g. Kristan sam ne mara uvrstitve svoje igre med literaturo. Gledališče jc bilo srednje obiskano, lože so zevale praznote, režija dobra. A. R. lj Poglavje o oliki. Piše se nam: Ne» davno se je vračala večja družba iz popotovanja. Med drugim je nanesel pogovor tudi na to, kako olikano in vljudno se obnašajo ljudje v tujini do vnanjih potnikov, pa naj ima kdo tudi kolar ali pa redovno obleko. Kaj pa pri nas? sem si mislil, ko sem čul ta razgovor. Navedel bi lahko mnogo žalostnih pojavov javne neotesanosti, pa je bolje, da takih stvari ne razna-šamo med svet. Drugo vprašanje pa je, kdo je kriv, da se pri nas poglavje o dostojnosti in vljudnosti po železnicah, po javnih lokalih, po cestah in ulicah tepta z nogami? Odgovor ne bo težak. Pokličimo si v spomin oni mučni prizor izza katoliškega shoda, ko je pred očmi 'toliko dostojnih, ho-netnih, mirnih in olikanih tujcev nastopila tropa mladeničev iz tabora Sokola ter na tako sirov način motila sveto razpoloženje tujcev in domačinov, da se je moral vsakdo, ki ima le trohico oglajenosti, zgražati. Pa to je le en slučaj. — Kje se pa izobražuje ta mladina? . . . Ali v katoliških društvih? . . . Ali srka to »napredno« oliko iz katoliških časopisov? ... Tu imate liberalni vzgojitelji dovolj tvarine, da presodite, kakšna je vaša laži-olika! In ta laži-olika zavzema tembolj ostre in robatp oblike, čim slabša jc vzgoja v rodni hiši. Ob teh razmerah, ki vladajo danes pri nas, je človeku res težko izbirati, kam naj bi šel, recimo na obed, ako pride n. pr. v Ljubljano; kam bi šel nakupovat potrebščine, ker ni izključeno, da ga doleti kako razočaranje. Že enkrat je bilo brati v »Slovencu«, da jc za osebe, ki hočejo dobro, nc predrago postrežbo v domači hiši, da je zlasti za duhovnike pripravljena v hotelu »Union« nova, prav lična »Posebna sob a«. Soba je zračna, prostorna, brez prepiha, obita z lesenim obodom. Do tega lokala se pride skozi prvi portal, ki vod' na vrt — druga vrata na levo. lj Kolesarska dirka. Kje so časi, ko je bila kolesarska tekma še »clou de saison«, ko je ljubljansko dirkališče bilo še v modi. Strohnele deske odpadajo raz ograje nekdanjega tako živahnega dirkališča ter nas spominjajo na nekdanje živahne športne prireditve, Po odmoru večih let se je oju-načilo kolesarsko športno društvo »Ilirija« in priredilo včerajšnjo nedeljo zanimivo tekmo med Ljubljano in Logatcem. Prijavilo se je 17 tekmovalcev, ki so točno ob 2. uri popoldne startali pri kilometru 2'8 (Vič). Slabo vreme je oviralo med vožnjo proti Logatcu zelo občutljivo tekmovalce, znatni deževni nalivi so nagajali skoro cel čas ter jih zadrževali. Deset minut pred četrto uro sta se prikazala prva dirkača, in sicer št. 1 Rebolj in št, 13 Ogrin, ki sta vozila drug za drugim v jako lepem tempu in sc je videlo, da sta ta tekmovalca res pridno in pravilno trenirala. Prevozila sta 56 kilometrov dolgo progo v 1 uri 54 minut, medtem ko je tretji zmagovalec Šega prišel 6 minut pozneje. Po daljših intervalih so sledili nadaljni vozači, pri katerih se je pa opažala pomanjkljivost v trenaži. Varnostne odredbe so bile dobro izvršene ter se ni pripetila nobena nesreča. Naše kranjske ceste se odlikujejo med športnim svetom kot ene najboljših, in gotovo bi bilo intere-santno, ako bi sc priredila slična tekma na motornih kolesih, ki bi izvabila brez dvojbe mnogo prijav in vzbudila veliko zanimanje. lj Velikanski uspeh so dosegla pri včerajšnji dirki »Adler-kolesa« znane domače tvrdke Goreč. Odnesla so prvo, drugo, četrto in polno maksimalnih daril. lj Nov Daimler-voz. Nekaj dni sem se nahaja v našem mestu lep voz »Avstro-Daimlcr -tovarne (Avstrijski Daimler-mo-torji A. G.), ki lako po svoji zunanjosti, kakor vsled popolnega brezšumnega teka vzbuja veliko pozornost. Voz predstavlja najnovejši model, ima 25 H - štiricilinder-motor znanega alpskega voznega tipa in je opremljen s četverosedežno elegantno dou-ble-ohaeton-karoserijo. Voz pa ima tudi neko novost na sebi, in sicer pripravo za firerezanje žic, da eventuelno čez cesto po-ožene žice avtomatično prereže. To je važno, ker se je v zadnjem času večkrat dogodilo, da se je ponoči od zlikovske roke kaj takega poizkušalo. — Poizkusna demonstrativna vožnja s tem vozom se vrši jutri ob 3. uri popoldne na cesti na Rožnik pred vilo »Kredarico« (preje Treo). Navzoči bodo strokovnjaki od različnih kor-poracij. lj Najdene stvari v času od 28. avgusta do 13. septembra 1913: 1 črna denarnica z 56 vinarji, 1 črna denarnica z 1 K 11 vin., 1 rjava gumirana suknja za avto-mobiliste, 1 dolgočlenasta zlata zapestnica, 1 damska torbica z 50 vin., 1 stara ura iz jekla z srebrno verižico, 1 srebrna damska ura z verižico, 1 bankovec za 10 K, 1 denarnica z 3 K 46 vin., 1 listnica (reklamna) z 70 K bankovcev, 1 bankovec za 10 K, 1 zlata vratna verižica, 1 damska torbica, 1 stara denarnica brez denarja z 1 srečko, 1 staro kolo, 1 zavitek katranjega papirja, 1 dvokolesen voziček za prevažanje pive, 1 ptič, 1 damska torbica, 1 srebrna športna verižica, 1 rabljeno kolo (znamka Puch), 1 ptič (kanarček). — Izgubljene stvari v času od 28. avgusta do 13. septembra 1913: 1 vozno pregrinjalo, belo z štirimi obroči, 1 pero dam-skega klobuka (Reier), 1 denarnica z 206 K, 1 denarnica z 23 K, 16 denarnica z 100 do 120 K, 1 zlati poročni prstan, 1 bankovec za 100 K, 1 denarnica z 7 K, 1 petkronski novec, 1 usnjata zapestnica z jekleno uro, 1 srebrna damska ura, 1 denarnica z 12 K, 1 denarnica z 15 K, 1 srebrna pozlačena zaponka (broša) s kamnom Topas, 1 šči-palnik in elui, 1 zlata zapestnica, 1 denarnica z 20 K 60 vin., 1 denarnica z 28 K, 1 srebrna vratna verižica, 1 zlata vratna verižica z obešalom in 1 fotografija, 1 damska torbica s 3 rožnimi venci, 1 molitvenik in 10 K, 1 bankovec od 10 K, 1 srebrna ura z nikelnasto verižico, 1 denarnica z 7 K, 1 ustnik h krilnemu rogu (Flugelhornmund-stiick), 1 damska torbica z 7 K. Tržne cene. Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta, 15. septembra 1913. Pšenica za oktober 1913 . . . 11'95 Pšenica za april 1914.....11 65 Rž za oktober 1913.....8i9 Oves za oktober 1913 .... 8*81 Koruza za maj 1914.....7'55 Učenca ca kleparsko obrt in vodovodno Inštalacijo sprejme takoj J. Košar, kleparski mojster, Ljubljana, Čevljarska ul. 4. Na stanovanje se sprejmeta 2 dijaka oziroma dva gospoda na Sv. Petra cesti št. 5, drugo nadstropje, levo. 2767 Hiša s posestvom naprodaj ki obsega približno 16 oralov njiv, travnikov in gozda; hiša se nahaja pol ure od Vrbskega jezera. VeC pove posestnik Mihael Schleicher v Logavesl, P. Vrba ob Vrbskem jezeru, Koroško. Dr. ISuH nc ordinira oči IS. do 30. septembra rjuHolfovc-KanSija, 15. Inskp Tiskarne«. Odcovovni urednik: Jožef Gostinčar. državni ooslanec.