PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
AbbTostaieTgruppo10 Im Cena 700 lir - Leto XLII. št. 303 (12.628)	Trst, sreda, 24. decembra 19E
r>.. —< Vj
o- X- > % O O 'C £ o
"SC ~
§r
rn c > o
■z
X -
m
-n
Z
r_
r-:
hi-:
Z
r~:
S


559
lije)
723
O
<3
O'
s
Naš športnik 1986
ODO KALAN
Trst leta 1984, Tolmin lani in Gorica letos so etape plodnega sodelovanja med raznimi organizacijami, redakcijami časopisov ter radijskih in televizijskih hiš. Jasno je, da namen tega srečanja ni le nagrajevanje najboljših tekmovalcev in klubov, trenerjev in vaditeljev: srečamo se zato, da vsem izpričamo kam spadamo, kaj smo in kaj hočemo biti. To je sporočilo petkove manifestacije Naš športnik 1986.
Slovenci smo bili vedno ponosni na svojo preteklost. Istočasno smo spoštovali tudi druge narode — saj smo le majhen narod — zaradi tega pa smo izredno občutljivi, če nas kdo hoče potlačiti, sramotiti ali stisniti v kot, izolirati. Takih krivičnih dejanj ne prenesemo, proti njim smo se najodločneje upirali in se seveda še bomo, če bo to potrebno.
V današnji številki Primorskega dnevnika posebna priloga NAŠ ŠPORTNIK.
Slovesna podelitev priznanj najboljšim športnikom zamejstva in Primorske bo v petek, 26. decembra, ob 17. uri v Kulturnem domu v Gorici.
Posameznik le poredkoma uresniči svoje sanje: potrebna mu je vsestranska in nesebična pomoč, potrebni so mu prijatelji in somišljeniki. In kje lahko dobiš prijatelje? V svoji neposredni bližini, med ljudmi, ki te poznajo, ki te razumejo, ki mislijo kakor ti. Čisto naravno in logično je torej, da smo Primorci z obeh strani meje ugotovili umestnost skupnega nazdravljanja našim najboljšim atletom, ki so ponesli imena naših klubov ven iz občinskih, deželnih ali republiških meja. Pravilno je, da se jim vsi skupaj zahvalimo, ne glede na to, v kateri disciplini so tekmovali in zmagali. Vsi petkovi nagrajenci so NAŠI.
Nekatere boljše poznamo, druge nekoliko manj, za nekatere smo navijali med tekmovanjem, za uspehe drugih smo zvedeli iz dnevnega časopisja ali radijskih poročil. To je povsem normalno. Vselej pa smo bili ponosni, kakor če bi šlo za skupen uspeh.
Izredno nas razveseljuje dejstvo, da je letos prvič soorganizator prireditve tudi čedajski tednik Novi Matajur. Mnogokrat smo govorili o Slovencih, ki živijo v videmski pokrajini, a le redkokdaj smo se dobili za isto mizo, da bi organizirali nekaj skupnega. Pri tej proslavi smo prvič vsi skupaj; to naj bo začetek tesnejšega sodelovanja na področju telesne kulture.
Čestitamo torej nagrajencem, ostalim tekmovalcem želimo, da bi prav oni bili prihodnje leto med nagrajenci, vsem športnikom, prijateljem športa pa vsekakor želimo uspeha polno leto 1987.
Tradicionalna predbožična tiskovna konferenca predsednika vlade
Craxi gleda z optimizmom v novo leto V njegovih besedah nobene polemične note
SANDOR TENCE
RIM - Predsednik vlade Craxi se tudi na tradicionalni tiskovni konferenci ob izteku leta ni izneveril svojemu optimizmu, ki se nanaša predvsem na precej rožnate perspektive italijanskega gospodarstva, v manjši meri pa tudi na politični položaj, ki ostaja v marsičem negotov ter poln neznank. Italija je v letu, ki se izteka, doživela velik gospodarski vzpon, kot dokazujeta stalno padanje inflacije in rast narodnega dohodka. V perspektivi se bo ta pozitivni trend v novem letu še izboljšal, tako da bo lahko italijanska lokomotiva v povprečju hitrejša od ostalih industrializiranih držav, če izvzamemo seveda skoraj nedosegljivo Japonsko in deloma tudi ZRN.
Načrtovani gospodarski vzpon pa bo v marsičem odvisen tudi od notranjega političnega položaja, ki je neposredno povezan z »zdravstvenim počutjem« vladne večine. Ministrski predsednik je včeraj podčrtal, da si- italijanska družbena stvarnost ne sme in ne more privoščiti politične nestabilnosti, in se je torej zavzel za naravni iztek te zakonodaje. S tem je tako potrdil, da on in socialistična stranka kljub vsemu še verjameta v spomladansko »štafeto« in v možnost, da bo vlado do prihodnjih političnih volitev vodil eden izmed voditeljev KD, seveda, če ne bo v teh mesecih prišlo do nepremostljivih razhajanj, je podčrtal Craxi, spričo katerih bi bile predčasne volitve res edina stvarna rešitev. On se bo
vsekakor po spomladanskem kongresu PSI posvetil izključno stranki.
Na srečanju s časnikarji se je predsednik vlade spretno izognil vsakršni polemični noti, ki bi lahko negativno vplivala na itak težke odnose med koalicijskimi zavezniki. Bil je zelo previden do šolske politike ministrice Farcuccijeve, čeprav je priznal, da šola v tem trenutku krepko zaostaja za družbenimi procesi in da imajo dijaki in študenti, ko protestirajo, v marsičem tudi prav. Med najnujnejše obveznosti vlade pa je na prvo mesto postavil korenito reformo javnih ustanov, posebno parlamenta.
Časnikarji so pri svojih vprašanjih skoraj povsem spregledali odprte probleme italijanske levice in predvsem težke odnose med socialisti in komunisti. Isto velja tudi ža zunanjepolitične probleme, ki pravzaprav sploh niso našli mesta na včerajšnji na splošno precej sivi in nezanimivi tiskovni konferen-
OBVESTILO
Današnjo številko Primorskega dnevnika smo zaključili v popoldanskih urah, zaradi česar bodo naše vesti morda nekoliko pomanjkljive. Ob božičnih praznikih časopisi v Italiji ne izhajajo, zato bo naša prihodnja številka izšla v soboto, 27. decembra. Vsem bralcem želimo vesele praznike.
Magnago o stanju na Južnem Tirolskem
BOČEN — »Osnutek sporazuma, ki je bil izdelan 19. septembra na sestanku z ministrom za dežele Vizzinijerri v zvezi z rabo nemškega jezika na sodiščih, pri policiji in v drugih uradih, je izzval mobilizacijo vseh italijanskih strank, ki so se uprle temu sporazumu. Zato vlada doslej ni sprejela nobenega izvršilnega določila. Ker gre za neopravičeno vmešavanje v vprašanje, ki zadeva samo nemško in ladinsko skupnost, je to zadržanje povzročilo ponovno poslabšanje političnega stanja na Južnem Tirolskem.« Tako je poudaril predsednik bocenske pokrajine in voditelj južnotirolske ljudske stranke Silvius Magnago v poročilu ob predstavitvi proračuna za finančno leto 1987. Za poslabšanje stanja na Južnem Tirolskem krivi Magnago predvsem neocentralis-tično zadržanje italijanske vlade, ki negativno vpliva tudi na zakonodajno dejavnost bocenske pokrajine. Magnago je tudi izrazil željo, da bi v razpravi o stanju na Južnem Tirolskem, do katere bo v kratkem prišlo v poslanski zbornici, stranke izdelale enotno besedilo, ki bi bilo še pomembnejše, če bi z njim soglašali tudi predstavniki nemške in ladinske manjšine.
Milijon ljudi odšlo na sneg
RIM — Običaj je, da božični večer ^udje dočakajo v družinskem krogu, zasuk leta pa kjerkoli. So pa tudi izje-me, tako se je dober milijon Italijanov °dpravil praznovat božič in Novo leto v zimsko-športna središča, kjer so ho-takorekoč natrpani. Toliko bolj, "er je bilo včeraj vreme sončno, čep-rQv mrzlo. Promet se odvija brez po-sebnih težav (tudi zaradi prepovedi o v°žnji tovornjakov do 14. ure danes in 8. do 18. ure jutri in zadnji dan eta. Sitnosti so edinole zaradi poledi-c.e: ki jo cestno in druga podjetja bla-Zl!° s trošenjem soli. Led dela pregla-vice avtomobilistom tako v Molizeju ln Toskani kot seveda na Južnem Tirolskem (marsikje je prišlo do silovi-m verižnih trčenj, na srečo brez žr-ev). Sneg je pa pobelil vse, kar leži nad 700 metrov; v Abrucih ga je za 60 centimetrov, v Liguriji, Piemontu in °lini Aosta pa premalo za smuk.
Na tradicionalni tiskovni konferenci včeraj v Trstu
Biasutti in Renzulli o zaščiti slovenske manjšine
TRST — V hotelu Duchi d'Aosta je bila včeraj že tradicionalna tiskovna konferenca, na kateri sta odgovarjala časnikarjem predsednik deželnega odbora Adriano Biasutti in podpredsednik Gabriele Renzulli.
Na naše vprašanje o zaščiti Slovencev je predsednik Biasutti najprej odgovoril, da dežela nima neposredne pristojnosti, v okviru svojih pristojnosti pa - po njegovem - opravlja svojo dolžnost. Zakonski predlog je ustavljen, ker je preveč razlik v stališčih, predvsem pa, ker ni mogoče ugoditi vsem zahtevam. Biasutti je mnenja, da je treba »stopiti nižje« na raven »uravnovešenega zakona«, pri čemer se je tudi skliceval na nujno vlogo vlade.
Tudi Renzulli je izhajal iz »realizma«, ki po njegovem zahteva posredovanje vlade. Vendar pa je to posredovanje ocenil v pozitivni smeri, ker je najslabše sedanje stanje, ko se nič ne dela in za katero je značilna nepremičnost. Po njegovem je torej treba stopiti na pot pozitivnih pobud.
Naše naslednje vprašanje se je nanašalo na bilateralne odnose s SR Slovenijo, ki jih je Biasutti napovedal že v Zagrebu. Oba deželna predstavnika sta potrdila, da je prav skupnost Alpe-Adria postala model za vso Evropo.
Obstaja pa nevarnost hipertrofije in je zato treba okrepiti stranske stike treh dežel, ki so ustvarile širšo skupnost in torej naše dežele s Slovenijo in Koroško. Prvi tak sestanek bo januarja, ko se bosta »imela o marsičem gogovoriti« predsednik Biasutti s predsednikom Šinigojem.
V uvodu tiskovne konference pa je Biasutti preteklo leto zelo pozitivno ocenil, saj se je zaključila rekonstrukcija Furlanije, odprli so avtocesto do Trbiža, odgovorili na gradnjo protosin-hrotrona, sprejeli so tržaški paket in podobno. V razpravi pa so bila obravnavana razna pereča vprašanja, kot je decentralizacija, odnos med Trstom in Vidmom, preverjanje, odnosi v deželni vladni večini in podobno.
Na sliki: Renzulli in Biasutti na včerajšnji tiskovni konferenci
Cene na drobno poskočile ta mesec samo za 0,3 odstotka
Stopnja inflacije se polagoma vrača na raven iz leta 1969
RIM — Prvič po 17 letih utegne stopnja inflacije ta mesec zdrkniti na 4,3 odstotka (novembra 4,7), to pa seveda le, če bo državni statistični zavod ISTAT potrdil v vsedržavnem merilu včerajšnje podatke o decembrskem gibanju nadrobnih cen v Milanu, Turinu, Genovi, Bologni in Trstu. V teh mestih, ki jih jemljejo statistiki za vzor pri mesečnem preverjanju življenjskih stroškov, so cene na drobno poskočile samo za 0,3 odstotka nasproti novembru, ko je bil skok v primeri z oktobrom enak. Nekateri napovedujejo celo, da bodo življenjski stroški ta mesec na vsedržavni ravni samo za 0,2 odstotka večji kot novembra, kar bi pomenilo padec letne inflacijske stopnje na 4,2 odstotka. Vsekakor je zdaj praktično že gotovo, da se bo poprečni inflacijski količnik ustalil pri 6,1 odstotka in bil bistveno v skladu s ciljem, ki si ga je zadala vlada.
V Milanu so cene na drobno v decembru narastle ko-majza 0,1 odstotka nasproti novembru in za 4,6 odstotka v primerjavi z lanskim decembrom, medtem ko so bile novembra za 5,2 odstotka višje kot v novembru 1985. V Turinu je znašal mesečni povišek 0,3, letni pa 4,6 odstotka, kolikor je dosegel tudi v Genovi, kjer pa je mesečni skok bil le 0,2 odstotka. V Bologni so bile decembrske cene za 0,4 odstotka višje od novembrskih in za nekaj manj kot 4 odstotke od lanskih decembrskih. Še Trst: ta mesec so cene narastle za 0,2 odstotka nasproti novembru, a za 3,8 odstotka nasproti decembru 1985, to pa pomeni, da so se življenjski stroški
poprečni delavski ali uradniški družini v enem letu zmanjšali za polovico.
V tem mesecu so se podražila v prvi vrsti oblačila in tekstilni izdelki na splošno, manj pa elektrika in tekoča goriva zaradi dogodkov na svetovnem naftnem trgu in spričo gibanja dolarja. Sicer pa nam sklep OPEČ o podražitvi petroleja na 18 dolarjev za sodček obeta tudi podražitev kuriv, da ne govorimo o bencinu, ki naj bi mu cena poskočila za kakšnih 8 odstotkov.
Zakladni minister Goria je seveda povoljno ocenil gornje podatke. »Decembrske številke o gibanju nadrobnih cen v večjih mestih nam dajejo prav ob koncu polemik, a tudi obvez polnega leta, lepo priložnost, da prebivalstvu vrnemo, kar nam je zaupalo ob referendumski izbiri glede spremembe mehanizma o draginjski dokladi«. Minister je poudaril, kako je bilo prav žrtvovati številne posebne interese splošnejši potrebi, da se zmanjša inflacija, ki naj bi bila po njegovem zagotovilu vsa ta leta glavna nevarnost italijanskemu gospodarstvu. »Rezultati, ki smo jih obljubili takrat, ko sta nas hudo pestila nafta in dolar, katerih vrednost je bila na višku, se zdaj kažejo v vsej svoji stvarnosti. Vlada je torej znala vrniti ljudem zaupanje, ki so ga ti imeli vanjo, zato lahko mirno trdim, da bo z angažiranjem celovite skupnosti res mogoče ozdraviti Italijo. Italijani bodo imeli namreč v prihodnjem letu še veliko možnosti, da s solidarnostjo in vztrajnostjo prispevajo k uresničitvi izdatnejšega in bolj uravnovešenega vsestranskega razmaha v državi.«
Jugoslovani o stavkah
ZAGREB — Pojavi prekinitve dela v Jugoslaviji so v zadnjem času pritegnili pozornost občanov in delovnih ljudi, družbenopolitičnih forumov in sredstev množičnega obveščanja. Toda kaj o tem pojavu misli širši krog prebivalcev in ali so o njem poučeni?
O teh vprašanjih je zagrebški Center za raziskovanje marketinga izvedel anketo na podlagi vzorcev, ki jih je razdelil 2.200 polnoletnim državljanom po vseh predelih Jugoslavije.
Vse kaže, da imajo Jugoslovani precej pripomb na račun prekinitev dela, posebno še njegovih učinkov. Za 40 odstotkov prekinitev dela »lahko samo delno vpliva na reševanje problema in vzrokov, ki so stavko povzročili«, 28 odstotkov pa jih je prepričanih, da se po tej poti vprašanja sploh ne rešujejo. Štirinajst odstotkov anketiranih zastopa mišljenje, da se s prekinitvijo dela »rešujejo problemi in vzroki, ki so privedli do takšnega izražanja nezadovoljstva«, preostalih 14 odstotkov pa pravi, da tega ne ve. Skoraj polovica (45 odstotkov) anketiranih sodi, da bi bilo povečanje plač »mogoče v istem času doseči tudi brez stavke«. Tega ne bi dosegli brez stavke (28 od sto), samo nekaj manj (27 od sto) pa jih je odgovorilo, da tega ne ve.
Študentovske demonstracije v poročanju kitajskega tiska
PEKING — Medtem ko so se tudi v Nankinu polegle demonstracije študentov in je na univerzi spet v teku reden pouk, so kitajska sredstva množičnega obveščanja zabeležila prve uradne komentarje na pobude študentovskih gibanj. Kitajski tisk ni zavzel povsem negativnih stališč do študentskih demonstracij, v dnevnikih pa se je večkrat ponavljala osnovna misel, da je »sveta dolžnost« vseh študentov »ohranjevanje enotnosti in stabilnosti« države.
V Ljudskem dnevniku, glasilu KP Kitajske, je pisalo, da »sta tako komunistična partija kot vlada dobrovoljno pripravljeni sprejeti kritike in sugestije študentov«. V dnevniku tudi piše, da bi lahko kdo zlorabil študentovske demonstracije, še posebno pa tiste sile, ki bi rade potisnile svet na rob kaosa. Na specifično problematiko kitajskih študentov se je povrnil Mladinski dnevnik, ki vidi v enotnosti in stabilnosti osnovo državnih uspehov. Te uspehe pa bi morali študentje s svojimi, tudi upravičenimi, željami podkrepiti, ne pa dajati v nič.
Libijska vojska napada Čad tudi s kemijskim orožjem
PARIZ Libijski vojaški odredi so ponovno napadli Čad. Libijci so, po poročilih glasila generalštaba čadske vojske FANT, še enkrat naskočili oazo Zouar, pri tem pa naj bi se napadalci, poleg oklepnih enot, poslužili tudi letalstva. Libijski bombniki naj bi spuščali na obljudene predele Tibestija kemične bombe, napalm in strupene pline.
Predsednik senegalske republike in bivši predsednik Organizacije za afriško enotnost OUA Abdou Diouf je v intervjuju za pariški dnevnik Liberation izjavil, da bo možno rešiti čadski problem le takrat, ko bodo libijske vojaške sile v celoti in dokončno zapustile Čad. Zaradi tega je Diuf prosil vse države, še posebno pa Francijo, naj nudijo svojo pomoč čadski vojski. Senegalski predsednik je namreč prepričan, da čadski vojski primanjkuje izurjenih vojaških tehnikov in strategov, ki bi se lahko uspešno postavili v bran libijskim napadalcem. Libija pa je še včeraj demantirala vse vesti o prisotnosti njenih vojaških odredov v Čadu.
Pred kratkim na istrskih Brionih
Ob 30-Ietnici ustanovitve obračun neuvrščenosti
Na Brionih je bilo pomembno mednarodno srečanje, ki so ga namenili razvoju gibanja neuvrščenih, kot izhodišče pa so si postavili nedavno 25. obletnico beograjske konference neuvrščenih ter 30. obletnico srečanja med Titom, Naserjem in Nehrujem na Brionih. Trije državniki so tedaj prvič, v skupni deklaraciji, obelodanili vizijo neuvrščenega gibanja, veljavnega za ves svet.
Srečanje na Brionih je spet naglasilo glavne vidike gibanja, na njem pa, roko na srce, ni bilo posebnih predlogov za njegovo nadaljnjo rast. Bilo pa je kar veliko priporočil, ki so dragocena za gibanje tako v svetovni, kot tudi v regionalnih razsežnostih. Pokazalo se je tudi, da so v nekaterih državah, ki so sicer članice gibanja, tako izhodišča kot cilji še precej megleni in je očitno, da bo treba v bodoče podvojiti napore za stvarno uveljavljanje izvirnih načel, ter nekako njegove »ideologije«.
Gibanje je sicer, kot vemo, sila pestro, saj so v njem vse celine z ogromnimi razlikami, zgodovinskimi, geografskimi in gospodarskimi, vendar bo treba stične točke kajpak utrjevati, uresničujoč načelo »enotnosti v različnosti«. Na Brionih je veliko razpravljalcev, zlasti tujih, med drugim naglašalo pomen zadnje vrhunske konference v Harareju, ki da je bila dosti bolj »akcijska kot prejšnje«, res pa je, da bo treba v politiko gibanja vcepiti večjo »konkretnost«, ki naj postane njegov stalni, neločljiv segment.
Udeleženci so se sicer skrbno ogibali nevarnosti, da ne bi poudarjanje »enostnosti« bilo razumeti, kot da gre za organizacijo, ki naj postane monolitna. Tega nikoli ne bo, saj je glavna takorekoč legitimacija neuvrščenosti podpisana z načeli, temelječimi na »objektivni, pa vendar mični različnosti«, kot je rekel indijski predstavnik. Jugoslovanski razpravljalci, od Vrhovca do Orlandiča, so med drugim priporočali, da v bistvu ne bi smeli »šablonizirati« stališč in sklepov, marveč jih sprejemati tako, da bi bili, po svoje, izvedljivi povsod.
Poudarjajoč leit-motiv, da bo treba deklaracije kar najbolj prenašati v prakso, so se udeleženci srečanja kajpak lotili vprašanj, ki so v svetu dejansko najbolj žgoča ter jih tudi razčlenili iz raznih zornih kotov. Poglavitno vprašanje je tudi ob tej priložnosti bila razorožitev. Mnogi razpravljalci so v tem primeru odločno podprli tezo, da je zlasti zdaj potrebno povečati napore zanjo v okviru Združenih narodov. Zadnje srečanje v Reykjaviku je žal potrdilo, kako iluzorna so pričakovanja, da bo prišlo v neposredni konfrontaciji med Združeni-
mi državami in Sovjetsko zvezo do stvarnega razorožitvenega detanta. Vztrajno delovanje drugih svetovnih silnic, med njimi zlasti gibanja neuvrščenih, bo pri tem zmeraj bolj potrebno.
Na Brionih so si bili domala enotni v stališčih, sprejetih v Harareju, po katerih bi bilo treba glavni napor usmeriti v odpravljanje jedrske nevarnosti, dalje v odstranjevanje kemičnega orožja, naposled pa tudi v zmanjšanje konvencionalnega orožja. Primaren je seveda problem jedrske oborožitve, ki ji, kot je bilo slišati na srečanju, »v bistvu noben zaščitni dežnik ne more biti kos«.
Na tapeti je pogosto bila tudi tema o svetovnih gospodarskih razmerah, ki so za dežele v razvoju domala katastrofalna. Tudi tokrat je kot nepobitno obveljalo stališče, da bo moč odnos med razvitimi in nerazvitimi dokončno rešiti le v pogojih nove svetovne gospodarske ureditve, ki pa seveda ni blizu. Zato pa so diskutanti priporočali, da bi bilo treba na vsakem koraku pospeševati dialog ter dosegati rezultate, ki bi jih zaznamovala ta vizija. Nekateri uspehi, zabeleženi na zadnjih zasedanjih pomembnih mednarodnih institucij, kot so UNCTAD, G ATT in druge, niso drugorazredni.
Iz razprave na brionskem sestanku je proniklo tudi spoznanje, navsezadnje v skladu s hararskimi sklepi, da bo treba neodložno pričeti z utrjevanjem gospodarskih stikov med članicami gibanja — blagovna menjava med njimi dosega komaj 12 odstotkov njihove celotne menjave — saj bo to dober vzvod tudi za krepitev vezi med Severom in Jugom. Na sestanku so prav tako izpostavili, da pa bi bilo treba problem dolgov, ki najbolj tare dežele v razvoju in njihov napredek, res postaviti kar se da enotno in odločno.
V čem so bili še poudarki brionskega srečanja ob 25. obletnici beograjske konference in 30. obletnici sestanka Tito - Naser - Nehru?
Pomembna so bila, denimo, priporočila, naj posamezne dežele, članice gibanja, pri stikih, ki jih imajo takorekoč bilateralno z razvitimi deželami — teh stikov seveda nihče ne prepoveduje in preprečuje — le budno pazijo na svojo politično in gospodarsko suverenost, posredno pa kajpak naj tudi ščitijo in krepijo izvirno politiko gibanja. Nekaj diskutantov pa se je dotaknilo posebne in zanimive teme, ki je bržčas res preveč odsotna v dejavnosti gibanja. Gre namreč za kulturne stike med neuvrščenimi. Kulturna povezava, so v bistvu opozorili, lahko vnese v gibanje veliko odločnejšega duha in novega zagona.
MIRO KOCJAN
Izraelci so v Rimu ugrabili »atomskega« vohuna Vanunuja
RIM — Vse torej kaže, da je bil Mordecai Vanunu, izraelski znanstvenik, ki je posredoval londonskemu dnevniku »Sunday Times« vse podatke o izraelski atomski bombi, ugrabljen v Rimu. Znanstvenik je izginil iz Londona 30. septembra in nekaj dni kasneje je bilo že znano, da ga je ugrabila izraelska tajna služba Mossad in ga izročila jeruzalemskim oblastem, ki mu sedaj sodijo zaradi izdajstva.
Mimo dogodka samega in torej odgovornosti za objavo informacij o izraelski atomski bombi, ki je Vanunu ne zanika, obstaja torej še zmeraj vprašanje, kje in kako so agenti izraelskih tajnih služb ugrabili Vanunuja. Odgovor je podal Vanunu sam, ko je na roko napisal, da je bil ugrabljen v
Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir; v SFRJ številka 120,- din, naročnina za zasebnike mesečno 350.- din, letno 3.500.., za organizacije in podjetja mesečno 500.-, letno nedeljski 1.200,- din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul Mon-tecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
TRST - Ul. Montecchl 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 Unije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 63382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubels 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja	ZTT
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Rimu, kamor je prispel iz Londona in roko pokazal fotografom. Fotografijo so včeraj objavili vsi izraelski časopisi pa seveda tudi tuji, vest je v Italiji vzbudila val polemik, saj je bilo rimsko letališče Fiumicino že nekajkrat prizorišče ugrabitev in terorističnih akcij.
Včeraj so izraelski funkcionarji priznali, da je bil Vanunu res ugrabljen v Rimu. Izraelske oblasti so potrdile, da so tajni agenti ugrabili Vanunuja v torek, 30. septembra, v Rimu, kamor je prišel prostovoljno iz Londona, »ne da bi kršil britansko zakonodajo«. Soditi mu bodo začeli v januarju za zaprtimi vrati in tvega, če ga bodo spoznali za krivega, 50 let zapora.
V Italiji so zaenkrat skeptični. Policijske oblasti na letališču Fiumicino ne verjamejo, da bi prišlo do ugrabitve res v Rimu, ker je nadzorstvo nad letališčem v zadnjih mesecih poostreno. Prav tako je skeptično izraelsko veleposlaništvo v Rimu, čeprav ni bilo mogoče izvabiti nobene izjave s strani uradnih predstavnikov Izraela. »Ni mogoče komentirati dogodkov, o katerih ne vemo ničesar,« je bil edini komentar glasnika veleposlaništva.
Vsekakor pa izginotje tujcev v Rimu ni novost. Kronika zadnjih let beleži vrsto pomembnih oseb, ki so v Rimu izginile brez sledov in v večini primerov so te osebnosti izginile prav na letališču Fiumicino, Če naj navedemo samo najpomembnejša imena moramo začeti pri imamu Moussi Sadru, ki je izginil med poletom iz Tripolisa v Rim: odletel je iz Libije, v Rimu pa izginil brez sledov. »Ugrabljen« je bil agent sovjetske tajne policije KGB Jurčenko, izginil je sovjetski kritik Oleg Bitov, izginil je sovjetski časnikar Varecht Chauguine, Izraelca Mor-dechaia Louka pa so našli v diplomatskem zaboju na letališču Fiumicino, tik preden bi ga egiptovski agenti vkrcali na letalo, namenjeno v Kairo.
Balon za dedka Mraza
Dick Hess iz Lancastra je pravi mojster v gradnji balonov. Tokrat si je izmislil balon, ki ga krasijo leseni severni jeleni. Model za dedka Mraza?
(Telefoto AP)
Zamenjali jih bodo do leta 1989
V Angoli uvedli nove izkaznice da bi lažje nadzorovali tujce
LUANDA — V polovici prihodnjega leta bodo angolske oblasti sedaj veljavne osebne izkaznice rumene barve zamenjale s »kartončkom identitete in naslova stanovanja«.
V pogovoru z dnevnikom Journal de Angola je intendant ministrstva za notranje zadeve Jose Adao da Silva povedal, da nameravajo s tem doseči dva cilja: boljšo identiteto državljanov in njihovega bivališča, kakor tudi prekinitev preseljevanja s podeželja v mesta.
Napoved zamenjave osebnih izkaznic je dvignila veliko prahu in povzročila različna ugibanja. Po zadnjih podatkih živi v Angoli (1.250.000 kv. km) 8.5 milijona prebivalcev. okoli polovica v večjih mestih, od tega 1,5 milijona v glavnem mestu Luandi.
Delno je odgovor, zakaj se ljudje s podeželja selijo v mesta, mogoče poiskati v sedanji negotovosti v nekaterih predelih, kjer deluje protidržavno gibanje UNITA. Največ prebivalstva živi prav v deželah, kjer so uporniki najbolj aktivni, torej v osrednjih predelih države, kjer so pokrajine Huambo, Bie, Bengela, Kvanza in Malanž.
Osebne izkaznice bodo do 1989. leta zamenjali na podlagi 1980. leta sprejetih sklepov na izrednem kongresu delavske stranke MPLA, ko je pristojnost za izstavljanje izkaznic prešla od pravosodnega na notranje ministrstvo. Izkaznice bodo izstavili vsem osebam, starim nad 14 let. V dokumentu, ki bo imel obliko potnega lista, bo več strani, na katerih bodo poleg osebnih podatkov tudi opis poklica, kraja zaposlitve, sprememba kraja zaposlitve, sodni kazni itd.
Vsaka pokrajina bo imela svoj kodeks, vsi ti podatki pa bodo varstvenikom omogočili boljše delo. Vsakdo bo moral imeti izkaznico vedno pri sebi. Mladim nad 14 let so jo zato izstavili, ker so v »tistih letih najbolj sposobni za delo«. Izkaznico bodo morali imeti vsi, kajti »vsi morajo biti družbeno koristni«. S tem hočejo odpraviti številno
kategorijo »candongeirov«, nekakšnih prekupčevalcev, ki »nadlegujejo zaposlene«.
Ukrep nadalje teži k okrepitvi nadzorstva nad tujimi delavci, zlasti nad tistimi, ki prihajajo iz Zaira. Najprej bodo izkaznice zamenjali v pokrajini Kabindi, angolskem Kuvajtu, bogatem nahajališču nafte. Oblasti so ugotovile, da imajo številni tujci angolske izkaznice in da živijo bolje kot sami domačini. Številni med njimi se ukvarjajo s tihotapstvom in dejavnostmi, ki niso v skladu z zakoni.
Kdor bo brez nje, ga bodo poslali v posebna zbirališča, ugotovili njegovo istovetnost in poklic in ga poslali tja, kjer primanjkuje delovna sila.
Na podlagi novih navodil bodo skrbneje nadzorovali tujce, ki živijo in delajo v Angoli. Tiste tujce, ki v času šestih mesecev ne bodo mogli dokazati »svoje družbeno koristno delo«, bodo po kratkem postopku izgnali iz države. Tako bodo preprečili tujcem, da se ukvarjajo z dejavnostjo, ki ogroža varnostne interese Angole.
Z novimi izkaznicami bodo oblasti bolje nadzorovale njihova potovanja, ki so zaradi delovanja gverile bila že doslej dokaj otežkočena.
Obdarjeni s srečo
MADRID En kmetovalec, izseljenec v Avstralijo, nekaj upokojencev in delavci neke rafinerije so si razdelili božično loterijsko nagrado El gordo (debeluh) v višini 722 milijard lir. Gre za loterijo z največjimi nagradami na svetu, ki jo je pred 200 leti uvedel kralj Karel III., da bi napolnil izpraznjeno državno blagajno.
Kako nobelovci za mir gledajo na staro in novo leto
Za mir v svetu sta odgovorni SZ in ZDA Človeštvo si lahko pomaga s »strahom«
WASHINGTON — Med najrazličnejšimi temami, s katerimi si prizadevamo, da zarišemo čimbolj zaokroženo sliko leta, ki se izteka je »mir v svetu« še najbolj uporabna. Ameriški list USA Today je vprašanja o miru v letu 1986 in o mirovnih perspektivah za leto 1987 zastavil enajstim izvedencem: dobitnikom Nobelovih nagrad, kajpak za mir.
Med enajstimi od osemnajstih še živečih dobitnikov prestižne nagrade, prevladujejo dokaj deljena mnenja, še posebno kar zadeva vrednotenje leta, ki bo kmalu za nami. Izredno negativno je gledanje pisatelja in dramaturga Eliea Wiesela, ki so mu Nobelovo nagrado podelili prav letos, saj je izjavil: »Edina pozitivna oznaka tega leta je v tem, da bo kmalu za nami.«
Nobelovci za mir pa so si enotni v sestavljanju recepta za mir v svetu. ZDA in SZ sta velesili, ki lahko v največji meri odločata o mirni bodočnosti zemeljske oble in njuna oboroževalna tekma lahko predstavlja konkretno grožnjo za mir.
Henry Kissinger (nagrado je prejel leta 1973) je novinarjem USA Today izjavil, da je bilo leto 1986 z vidika miru
»delno boljše«, za leto 1987 pa ameriški državnik upa, da bosta SZ in ZDA podpkrepili svoje medsebojne odnose. Povsem sličnega mnenja je tudi Sean McBride, ki so mu Nobelovo nagrado izročili leta 1977. Nobelovec za mir iz leta 1962 Linus Pauling pa trdi, da morajo tokrat ZDA pokazati svojo dobro voljo in sprejeti sovjetski predlog črtanja jedrskih testov.
Manj strateškega oz. zgolj političnega značaja so bili doprinosi Nobelovih nagrajenk. Mati Tereza iz Kalkute (nobel za mir leta 1979) je izjavila, da ima sleherni človek na razpolago ključ, s katerim lahko prodre do bistva miru in si ga prisvoji tudi v imenu človeštva. Betty Williams in Mairead Corrigan, ki sta nagrado prejeli leta 1976 pa pravita, da je ljudi strah vojne, in da prav ta povsem razumljiv in upravičen strah zaenkrat preprečuje izbruh večjih medcelinskih oboroženih spopadov. Človeštvo si torej prizadeva za mir iz bojazni, kar pa je po mnenju obeh Nobelovih nagrajenk, med najuspešnejšimi taktikami za boj proti nevarnosti jedrske vojne.
Saharov zopet v Moskvi: Boril se bom za svobodo
MOSKVA — Jedrski fizik Andrej Saharov se je z ženo Jeleno Bonner včeraj zarana vrnil v Moskvo. Na železniški postaji Jaroslavska, ki je namenjena vlakom iz 400 kilometrov oddaljenega industrijskega mesta Gorki v Uralih, je nobelove-ga nagrajenca za mir pričakalo okrog 250 domačih in tujih časnikarjev, ki so dobesedno navalili nanj. Prve besede, ki jih je izrekel, so bile: »Boriva se za svobodo, borila se bova za svobodo vseh.« Sicer pa je bil oporečni akademik zaskrbljen zaradi zdravstvenega stanja Jelene: 63-letna Saharova žena se je lani operirala na srcu v Ameriki, zdaj pa naj bi se ji stanje poslabšalo in v resnici je bila videti precej postarana.
Saharovu se zdaj mudi na delo v Inštitut za fiziko pri Akademiji znanosti, kjer naj bi spočetka proučeval posledice jedrske katastrofe v Černobilu. Na vprašanje, če se bo sešel z generalnim tajnikom KP SZ Mihailom Gorbačovom, je hudomušno odvrnil, da zaenkrat ni še prejel vabila. Izrecno pa je naglasil novinarjem, ki so ga pričakali pod hišo v Ul. Čkalova, kjer ima v 7. nadstropju stanovanje, da se bo vztrajno boril za izpustitev prijateljev, znancev in sploh vseh zaprtih disidentov. Vprašali so ga tudi, če namerava na Zahod. Odgovoril je, da je to nemogoče, saj bo v sklopu Akademije znanosti spet vezan na državno tajnost.
V Aquili namerili minus 16 stopinj
RIM — Vojaške vremenske napovedi se uresničujejo. Južni del škornja, posebno tisti, ki je na jadranski strani, je v primežu leda. Po vsej pokrajini Aguila zelo zebe, izmerili so do minus 16 stopinj v višini 700 metrov. Tako nizke temperature v teh krajih Abru-cov ne pomnijo že 15 let. Poledenele so celo nižinske ceste, celo prav ob morju. V pokrajini Aguila je zapadlo 40 cm snega. Predvidevajo, da bo tod občasno snežilo do 26. decembra. Sneži tudi v Kampaniji, vendar se razmere izboljšujejo.
Za danes vremenoslovci napovedujejo rahle pooblačitve v severni in srednji Italiji, na jadranskem delu je možen sneg. Na jugu in na obeh velikih otokih pa bodo imeli nestanovitno vreme s sneženjem tudi v nižini.
Sneg povzroča prometne težave v Črni gori, južni Srbiji in Sarajevu.
Voyager srečno obkrožil Zemljo
NEW YORK — Ameriško poskusno letalo voyager, ki je bilo zgrajeno z namenom obkrožiti zemeljsko oblo brez postanka, je včeraj popoldne pristalo v letalski bazi Edward v Kaliforniji. Preletelo je več kot 42.000 kilometrov in se vrnilo dan pred napovedanim rokom.
Pilota Dick Rutan (49 let) in Jeana ^eager (34) sta imela hude probleme z vremenom, saj je letalo zelo lahko, zato pa tudi podvrženo silovitim vib-racijam. Pilota sta spričo ugodnega vetra privarčila toliko goriva, da bi lahko letela še do New Yorka.
Značilno je, da je bilo letalo težko vidljivo na radarjih, od tod tudi veliko zanimanje zanj v krogih vojaškega letalstva.
Na sliki (telefoto AP): grafična ponazoritev rekordnega voyagerjevega Poleta.
KERAMIČNE PLOŠČICE 1	■		 I
SANITARIJE	g. sciip 1	E i |
□	keramične ploščice □ sanitarije □	armature □ kopalne kadi s hidromasažo ali brez □	oprema za kopalnice	Ipl	'*v%j jM
Obveščamo cenjene stranke, da B smo se preselili v nove prostore na OPČINAH	\ | ’lflj
Narodna ul. 196/2 (Pikelc) - Tel. 211929 1	k	JhB
Trgovina čevljev »SONJA«
Prosek 6
PROMOCIJSKA PRODAJA S POPUSTOM OD 10% DO 20%
p ZA PRAZNIČNO DARILO
^	- '■	Manufaktura PODOBNIK
OPČINE - Telefon 211090
oblačila za šport in prosti čas
M ®
A
b&udjujtinn Ci-
o TENNIS	|

4*4
meeting
HEAD
SPORT5WEARBHB«BB	'S
SMUČI HEAD +
VEZI TVROLIA
150.000	lir
SMUČI FISCHER +
VEZI TVROLIA
170.000	lir
SMUČI ROSSIGNOL + VEZI SALOMON
170.000	lir
SMUČARSKI ČEVLJI
po 89.000 lir
PUHOVKE Z ROKAVI KI SE SNAMEJO
129.000	lir
Ob nakupu smuči nudimo
servisiranje robnikov in drsnih ploskev
želimo vesel božič
OLVHMC <*'*'
TRST - UL. DEL BOSCO 10/A - TEL. 773902
/S) publiest
|	Oglasni oddelek
Oglasni oddelek ZTT TRST, Ul. Montecchi 6/111

OBLAČILA ŠPORTNA OPREMA
Vsem oglaševalcem v PRIMORSKEM DNEVNIKU in poslovnim prijateljem se zahvaljujemo za sodelovanje ter jim želimo vesel božič
llllil!lllllllllllhlllilllllllllllllllllllllllllilll!lilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!!lllll|llllllllllllllllllllllllllinillllllllllllllllllllll
Kmetijski konzorcij
Uprava: Ul. Filzi 21/1 —Trst
Koristite naše trgovine:
V	TRSTU — Ul. Milano 25 — Tel. 64724
Ul. Flavia 12 —Tel. 812311 Bazoviška cesta 6 — Tel. 53086
V	RONKAH: Ul. Mazzini 105 — Tel. (0481) 777421
TRST — Ul. Ponziana 5 — Ul, delMstria 13 — tel. 744237
OMAS
Bianchi
srl arredamenti
Prodaja in popravila hladilnikov,
mesoreznic in tehtnic	..
Brezplačni predračuni za opremo
TRST — Ul. Crispi 42 — Tel. 764225
BIZERBA
Vaša optika za vaše oči
TRST - UL. DELLE TORRI 1/C
(za cerkvijo sv. Antona) 65804
TRST — UL. DELLE TORRI 1/c (za cerkvijo sv. Antona) Tel. 65804
Vesel božič
r
mio mindi
vošči vsem odjemalcem in prijateljem vesel božič in srečno 1987
RAZSVETLJAVA IN RAZNOVRSTNA DARILA
TRST —Trg Goldoni 8 Tel. 793605
Auto Jolly
TRST — Ul. Valdirivo 24 — Tel. (040) 61835
AUTOPETELIN
Audi
TRST — Ulica Carpison 1 (vogal Ul. Coroneo 33) — tel. (040) 762383
Pooblaščena mehanična delavnica za 70LKSWAGEN in AUDI Prodaja originalnih nadomestnih delov VOLKSWAGEN, AUDI in CITROEN
AGENCIJA
Edi Prelec
ZAVARUJE
•	pred nezgodami • avtomobile
•	pred požari
•	pred tatvinami
•	kredite
•	stavbe
•	penzije
•	potovanja z letalom
•	blago na kamionih, vlakih, ladjah
•	jamstvo v carinskem poslovanju
• poroštvo (Iva, invim itd.)
NUDI
brezplačno konzulenco in pravno pomoč v primeru avtomobilske nesreče v Italiji in v tujini
Ul. Cicerone 8/A 34133 TRST Tel. (040) 630674
AVTOPREVOZNIŠTVO
CUNJA R. Eredi
s. d. f.
TRST
Prevzemamo vse vrste prevozov za Evropo - Azijo - Severno Afriko
Telex 460441
Tel. (040) 213944
TRST
Ul. San Lazzaro 18 Tel. 68124
Vse modne novosti in konfencije usnjene galanterij
IIIIIIIIIIIIIIUIHIIIIIIIIII1IU1IIIIIIIIIII
TMIUOTLT
ITrarna^latarna
L.po 5.<3tacomo,3
TRST — Sv. Jakob 3 Tel. 724218
OPTIKA

Mario Pellaschiar
TRST
Trg sv. Jakoba 12 Tel. 750057
SADJE - ZELENJAVA
Dario Husu
TRST — Ul. delMstria 3
TRST — Trg sv. Jakoba 4 Tel. 727277
■IB gradbeno podjetje
"l PANGERC
Ul. Molino a Vento 10 — Tel. 773978
34137 TRST
prijateljem in poslovnim partnerjem voščimo vesel božič in srečno novo leto
MOŠKA IN ŽENSKA VISOKA MODA
s.r.l.
de POMU
luksuzno spodnje perilo
IL
1!..» intima
Borzni trg 3 — TRST
EDI MOBILI
KAKOVOST IN PRESTIŽ
TRST
Ul. Baiamonti 3 - Tel. 820766 Ul. Di Vittorio 12 - Tel 813301
srečno 1987
Kaj se je zataknilo z goriško prosto cono?
SANDOR TENCE
RIM — »Podaljšanje veljavnosti go-riške proste cone in razširitev nekaterih olajšav tudi na tržaško pokrajino«. Tako se glasi uradni naziv zakonskega osnutka, ki ga je minister za industrijo Zanone pred dnevi formalno predložil parlamentu, točneje senatni komisiji za industrijo, ki ga bo najbrž pričela obravnavati takoj po novoletnem premoru, to se pravi sredi januarja. Šlo je le za formalno predložitev, saj doslej, vsaj tukaj v Rimu, ni še nikomur uspelo točno zvedeti, kakšna je pravzaprav vsebina tega besedila, ki je povzročila že toliko nepotrebnih polemik in slabe krvi med Tržačani in Furlani. In paradoks je, da te polemike utegnejo najbolj škoditi Goričanom, ki še danes si niso povsem na jasnem o usodi pro-
Dan emigranta 4.1. v Carrarji
ČEDAD — »DAN EMIGRANTA«, praznih beneških izseljencev bo tokrat 4. januarja; priredili ga bodo v občinskem avditoriju v Carrarji (na začetku ceste, ki pelje proti Stari Gori), začel pa se bo ob 15. uri.
Na njem bodo spregovorili župan občine Čedad Giuseppe Pascolini, poslanec Arnaldo Ba-racetti, ki je podpredsednik komisije za obrambo pri poslanski zbornici, senator Franco Castig-lione, ki je predsednik senatne komisije za pravosodje in Fer-ruccio Clavora v imenu slovenskih organizacij videmske pokrajine.
V okviru kulturnega programa bodo nastopili: glasbena skupina iz Kanalske doline, plesi iz Rezije, pevski zbor Nediški puobi, pevski zbor Pod lipo, ansambel S.S.S., pevski zbor Tre-petički, sodelovalo pa bo tudi Beneško gledališče.
ste cone ter so upravičeno zaskrbljeni zaradi-poročil in izjav, ki se pojavljajo v tržaškem in videmskem časopisju.
Dejstvo, da osnutek ministra Zano-neja ni bil deset dni po uradni predložitvi še natiskan in razmnožen, kot določa pravilnik, vzbuja sum, da se je nekaj zataknilo. V senatu in na ministrstvu za industrijo se izgovarjajo, da so za te zaplete krivi božični in novoletni prazniki ter da zamud ne gre na noben način pripisati političnim težavam okrog načrtovanih kontingentov za tržaško pokrajino. Ta poluradna zagotovila pa niso dovolj prepričljiva, saj ni nobena skrivnost, da so bili kontingenti za Trst do zadnjega kamen spotike med ministrom Zanonejem in finančnim ministrom Visentinijem, ki je pred kratkim uradno izjavil, da je odločno proti tem olajšavam.
V pričakovanju, da bodo tiskarne senata vendarle natisnile to zakonsko besedilo, pa se' mora vlada pred koncem leta vseeno nujno odločiti, kaj pravzaprav narediti z goriško prosto cono, ki zapade 31. decembra. Govori se, da namerava ministrski svet za tri leta formalno podaljšati olajšave za goriško pokrajino in odložiti pereče vprašanje tržaških kontingentov na kasnejši datum, v upanju, da se bodo predvsem na Tržaškem vode medtem nekoliko pomirile.
Nekateri tržaški politiki, predvsem iz liberalnih in iz socialističnih vrst, pa pritiskajo, da bi v nujno potrebni dekret za Gorico kakorkoli že vključili (čeprav samo načelno) tudi tržaško problematiko. To pa bo zelo težko, saj ni videti, kako bi lahko parlament priznal vladnemu dekretu, ki bi nekatere olajšave goriške proste cone razširil tudi na Trst, pravni položaj, ki mu ga določa ustava. Vlada namreč lahko izdaja dekrete, ki jih mora parlament nato odobriti v roku dveh mesecev, le v najnujnejših primerih. Če je za vsem tem res jasna politična volja (v tem primeru pa menimo, da gre predvsem za demagogijo), bi se pristojni ministri vsekakor lahko »zbudili« nekoliko prej ter ne čakali zadnji dan za rešitev tega perečega vprašanja, ki vzbuja predvsem na Goriškem utemeljeno zaskrbljenost.
SLOVENSKI DENARNI ZAVODI V ITALIJI
vabijo na
NOVOLETNI KONCERT
ki bo 2. januarja 1987 v Trstu ob 20.30 v Kulturnem domu in 3. januarja 1987 v Gorici ob 20.30 v goriškem kulturnem domu.
Nastopa
KOMORNI ORKESTER »GAUDEAMUS«
iz Zagreba
Vstop samo z vabili!
Vabila so na razpolago v tajništvih denarnih zavodov.
Na dnevnem redu izvolitev upravnih organov
21. januarja občni zbor Slovenskega gledališča
Izredno težaven položaj SSG
TRST — V ponedeljek zvečer sta se sestala v tržaškem Kulturnem domu upravna sveta Slovenskega stalnega gledališča in društva Slovensko gledališče.
Soglasno je bilo sklenjeno, da bo občni zbor društva v sredo, 21. januarja. Na dnevnem redu bo preosnova upravnih organov osrednje kulturne ustanove Slovencev v Italiji v skladu s statuti, ki predvidevajo, da večino članov imenuje društvo, predstavnike javnih ustanov pa tržaška občina, pokrajina, dežela in goriš-ka pokrajina.
Na včerajšnjem zasedanju je bil obrazložen osnutek kompleksnega predloga - paketa izprememb, ki ga je izdelal izvršni odbor ustanove, v katerem so zastopane vse dosedanje komponente upravnega sveta. O tem osnutku, kot tudi o delovanju ustanove, se je razvila širša umerjena diskusija, ki ni bila zaključena tudi zato, ker sklepanje o novih organih ni v pristojnosti upravnega sveta, temveč suverenega občnega zbora. Soglasen je bil sklep o sklicanju občnega zbora.
Upravni svet Slovenskega stalnega gledališča je tudi razpravljal o izredno težavnem finančnem položaju. Iztekajo se namreč sredstva, ki so bila v proračunu zagotovljena in ustanova prehaja v razdobje, ko za izdatke ni več nobenega kritja, niti ni nobene mož-
namesto v četrtek - namesto v četrtek
nosti reševanja težav s krediti. Predsednik je poročal o zadnjih razgovorih in o težavah, ki jih je povzročilo zamrznjenje odnosov v zvezi z incidentom ob jugoslovanski obali. V zadnjih dneh kaže, da so se odnosi odtalili in so razgovori spet možni, seveda pa je bil izgubljen dober mesec dni. Rešitev je v izkoriščanju sredstev, ki jih predvideva finančni zakon v korist Slovencev v Italiji in o čemer je delegacija Slovenskega stalnega gledališča razpravljala pred slabim mesecem na ministrstvu za turizem in predstave. Možne so razne konkretne pobude, za katere sta se že zavzela slovenska senatorka Jelka Gerbec in posl. Čuffaro, v teku so tudi razgovori s socialističnim senatorjem Castiglionijem in drugimi osebnostmi. Vse te rešitve so zapletene in težavne in bodo zahtevale izreden napor in strnjenost upravnega sveta ob podpori vseh komponent Slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. ’ Predsednik je obvestil člane upravnega sveta o osebnem pismu, ki ga je prejel od tržaškega škofa Lovrenca Bellomija v zvezi z uprizoritvijo Verčevega dela »Evangelij po Judi«. Ravnatelj pa je podrobno poročal o spodbudnih rezultatih obiska gledaliških predstav, razprava pa se je razvila tudi o zadnjih premierah.
Posledic nesreče z gradeškim ribičem pred Piranom je bilo doslej že več. Vsaj ena med njimi pa je bila ugodna: gre za premik postopka za ratifikacijo sporazuma o ribolovu, ki je bil zamrznjen, kot je dokončno dokazano, po krivdi Krščanske demokracije. Med neugodnimi in tudi najmanj pričakovanimi posledicami 'pa je bilo množično protizakonito ribarjenje prejšnji teden, ko so obmejni jugoslovanski organi zalotili kar 54 italijanskih ribiških čolnov v pičlih 48 urah, kot je poročal tudi italijanski tržaški dnevnik. Seveda ni pri tem prav nič poudaril, vse hvale vredno, korektnega in humanitarnega ravnanja Jugoslovanov s poškodovanim krivolov-skim ribiškim čolnom, v katerega je trčil njegov krivolovski sosed in bi ga bil potopil, če ga jugoslovanska stražarska posadka ne bi rešila. Šlo je pač za psihozo, ko je odmevalo logično geslo: Nič več streljanja na najbolj odprti meji! To geslo pa je imelo, kot vse kaže, med ribiči kar precej nepre-udaren zaključek: Saj ne smejo streljati, tudi če nas zalotijo, da smo prekoračili mejo! Tako se je zgodilo, da je jugoslovanski varuh meje pomagal njenemu kršitelju.
Seveda je omenjeni tržaški dnevnik poročal o dogodku s poniglavimi pogojniki kot na pr. za prvih 37 kršiteljev v torek: »...tutti sarebbero riusciti ad allontanarsi una volta notato il sopraggiungere della motovedetta.«
Od drugih 17 krivolovcev pa za edinega, ki se je moral zagovarjati pred sodnikom v Umagu: »...il capo-barca avrebbe ammesso di essersi trovato in acgue jugoslave...«, pač pa je poročevalec moral brez pogojnika zapisati: »Gli agenti marittimi jugos-lavi hanno prestalo il soccorso alTu-nita peschereccia...«
Kako nenadoma začuti bralec o tem dogodku — morda tudi vsaj delno neupravičeno — vonj po časovno tako zelo oddaljenem požiganju prvih sedmih primorskih vasi pred 44 leti (4. junija 1942) in na dogodek v eni izmed njih: na Ratečevem brdu. Ni dolgo, odkar se je takrat 13-letna vaška punčka takole spominjala tistega požiganja, ko so hkrati postrelili 28 tal-
Potuhnjeni:
»sarebbero«,
»avrebbe«...
STANISLAV RENKO
cev v Jordanovi ograji nad železniško postajo Prem: »Fašistični oficir je z revolverjem v roki zahteval petrolej, ker mu je zmanjkalo bencina pri požiganju vse vasi. Naša hiša je bila zadnja na vrsti. In ate so morali prinesti ves petrolej iz shrambe, nato pa so nam z njim zapalili celo domgčijo. Nato so nas odgnali v internacijo daleč noter v Italijo. Tam pa smo se seznanili z mnogimi tamkajšnjimi kmeti, ki so kar na glas hudo preklinjali fašizem in fašiste.«
Kdo se ne bi — spet morda pregrešno za današnje čase — spomnil, kako je v knjigi »Lenin e TItalia« med drugim zapisano, da je voditelj oktobrske revolucije ob objavi tajnega Londonskega pakta iz leta 1915 označil italijanski imperializem z besedama: »L‘-imperialismo straccione« (Zal. Editori riuniti, Rim 1961). Tudi znameniti protikomunistični novinar Indro Monta-nelli (»La prima penna in Italia«) se v svoji predpredzadnji knjigi o zgodovini Italije (Edizione Rizzoli, 1981) kar precej zgraža nad tistim taktom, kot smo pred meseci v teh zapiskih že omenili.
Druga obsodbe vredna posledica tragične nesreče pa je njeno povezovanje z našo globalno zaščito. Tiste fašiste, ki so to počeli, je temeljito okrcal že napredni tržaški poslanec. Poleg fašistov pa sta uganjala takšno ali podobno povezavo še: zagrebški
novinarski »Ovan«, žal, celo v glasilu SZDL in pa - M. M. v reviji »M« (Marij Maver v reviji Mladika). Ta je svoj najnovejši uvodnik naslovil s kričavim naslovom: »STRELI TUDI V MANJŠINO«, kjer se fašistično vpletanje označuje kot »usodno vpletanje v zadevo«, hkrati pa se v članku podpihovalsko zatrjuje, da »izrazi obžalovanja in opravičevanja niso niti izzveneli tako prepričljivo«, česar ni bilo moč brati niti v protijugoslovanskem dnevniku iz stare palače na Goldonijevem trgu. (O zagrebškem »Ovnu« pa je urednik tržaškega Radia Trst A M. M. objavil zanimive, skoraj neznane, podatke o njegovem priliznjeno silo demokristjanskem članku — že pred leti — v nekem zagrebškem tedniku.)
Tretja — in verjetno ne zadnja — posledica tragične ribičeve smrti pa je bila fašistična hinavska provokacija z vencem v morju pred Piranom, o kateri je naš dnevnik takoj poročal in ki terja še dodatno važno informacijo. Med petimi fašističnimi »onorevoli«, ki so po polaganju venca izročili v Piranu nekakšen »dokument« z »dobronamerno« obrazložitvijo svojega početja. Ko so se vrnili v Gradež, so se pohvalili, da so bili v Piranu prijazno sprejeti. Pri tem je namreč zanimivo, da je med petimi fašističnimi poslanci, verjetno najstarejši in najbolj goreč tudi 58-letni Giovanni For-ner iz bližnjega Portogruara. V svoji avtobiografiji (»I deputati e senatori del 9. parlamenta repubblicano«, zal. »La navicella«, Rim, 1983) se namreč trka na prsi, da je bil borec Mussolinijeve republikinske »vojske« »FFAA«. Verjetno piranski funkcionarji žal niso bili seznanjeni s tem podatkom, če bi namreč bili, bi morda provoka-tornega gosta lahko vprašali: Kako se njegov obisk strinja s sramotilnim in žaljivim mazanjem jugoslovanskih avtomobilov v Trstu - vse po naročilu iz kuhinje stranke, ki ga je poslala v parlament? In še: Koliko vasi je požgal in koliko partizanov je pobil ali pobijati pomagal kot vojščak Duceje-ve fašistične bande do majskega poraza leta 1945?
Glavna usmeritev novih smernic je bila seveda akcijska enotnost, združevanje vseh antifašističnih sil v boju Proti fašizmu«. I38)
Vilhar je ostal na Primorskem več kot dva meseca. Najprej je bil pri Budinu, nato pa ga je najdlje hranil in Prenočeval Alojz Besednjak iz Cvetroža pri Braniku. Obenem pa mu je pomagal organizirati stike in pogovore z najbolj zanesljivimi somišljeniki. In nato se je Stane Vilhar tudi varno, po uspešno opravljeni odgovorni in dragoceni nalogi za nov, svež zagon v protifašističnem boju, spet ilegalno vrnil v Pariz.
Glede razpečevanja strankinega gradiva o 7. kongresu naj povem, da sem prejel po zvezah več izvodov referata Manuillinskega in izvlečke iz Dimitrovega referata na tistem kongresu. Gradivo je bilo natisnjeno na tankem, rožnatem papirju, obširno in pisano v italijanščini. Z navdušenjem sem ga prebral. Nato sem ga posredoval drugim članom komunističnega mladinskega gibanja na Opčinah in v Nižnjih vaseh.
Svoje težnje je odrazila Ljudska fronta med drugim tudi v tisku. V Trstu so na pobudo in v sodelovanju Paula Morgana, Italijana, tedanjega partijskega voditelja, tiskali glasilo v italijanščini IL FRONTE POPOLARE. V letih 1936-1937 je izšlo nekaj številk tega glasila. Pri njem so sodelovali Mario Kocman, Teodoro in Ermenegildo Baldi, Alfredo Stiglič, Pino Budicin, prihajal je iz Rovinja v Istri, Margherita Čok in drugi. Leta 1937 je policija odkrila ilegalno tiskarno (ciklostil). Aretirali so precej sodelavcev. (39) V slovenskem jeziku, nam ni znano kje, so tiskali in razširjali LJUDSKO FRONTO, glasilo LJUDSKE FRONTE,
LJUDSKA FRONTA — Glasilo Ljudske fronte, leto I, štev. 3, prvi
maj 1936
leto I, štev. 3, prvi maj 1936. V njem je med drugim pisalo: »Slovensko in hrvaško ljudstvo je vedno moralo praznovati praznike sitih, bogatih in mogočnih. Pod Avstrijo so sitnarili žandarji na rojstni dan cesarja Franca Jožefa, sedaj pod Italijo pa nam ne dajo miru z raznimi feštami v nobenem letnem času.
Enkrat lepijo plakate za obletnico ustanovitve fašijev, potem čvekajo po naših trgih o nekem prazniku dela na 21. april, 24. maja se spominjajo, kako so pred dvajsetimi leti pokukali preko Soče, okoli vseh Svetih se navdušujejo ob spominu na zmago pri Piavi. Vsaka priložnost je dobra, da poženejo v sprehod šolsko mladino, obrtnike in vsakogar, ki je odvisen od fašističnega režima..«.
Otipljiv uspeh o sodelovanju in akcijski enotnosti med narodnimi protifašisti in komunisti je bilo tiskanje glasila LJUDSKA FRONTA, TIGR glasilo, marec 1936. Ni mi znano, kje so ga razmnoževali. V njem so med drugim zapisali: »Kako se bo v bodoče razvijal politični položaj Italije? Cela Italija še bolj pa svet izven nje sta prepričana, da je vojna z Abesinijo grob italijanskega fašizma. Prej ali slej se bo fašizem stegnil na posledicah vojne, ki jo je začel tako noro in nepremišljeno na puščavah Vzhodne Afrike...« Čez nekaj let so bila ta predvidevanja potrjena z zmago protifašistične koalicije v drugi svetovni vojni. Od leta 1936 dalje so v znatno večjem obsegu pošiljali iz inozemstva protifašistično literaturo.
(38)	Stane Vilhar, izjava pri piscu
(39)	Mario Kocman, izjava pri piscu
S petkove predpraznične seje glavnega odbora
Kmečka zveza potrdila nasprotovanje lokaciji sinhrotrona pri Bazovici
Pregled položaja v zvezi s predvideno namestitvijo sinhrotrona pri Bazovici je bila osrednja točka dnevnega reda na petkov^ seji glavnega odbora Kmečke zveze. Še pred samo razpravo o tem in drugih vprašanjih pa je predsednik zveze Alfonz Guštin predlagal prisotnim, da se skupaj spomnijo lika pred kratkim umrlega Marija Grbca, ki je bil dolgo let tajnik Zveze malih posestnikov, po združitvi dveh sindikalnih zvez pa več let tajnik Kmečke zveze. Bil je človek, ki je dal veliko svojih moči v boju za uveljavitev pravic kmetovalcev in vse naše narodnostne skupnosti. Glavni odbor se je svojega zaslužnega bivšega tajnika spomnil z enominutno zbranostjo.
V zvezi s sinhrotronom je glavni odbor Kmečke zveze potrdil že večkrat izrečeno stališče, da morajo svetlobni generator zgraditi znotraj že začrtanih meja znanstvenoraziskovalnega centra in ne na rodovitnih zemljiščih pri Bazovici. V ta namen je treba izvesti vse potrebne študije in analize ter vzpostaviti vse potrebne stike z odgovornimi činitelji, začenši s predsednikom nove družbe Trieste Sincrotrone nobelovcem Rubbio, kakor tudi s političnimi in družbenimi silami. V primeru, da bi res poglobljene analize dokončno odsvetovale lokacijo ARI, je treba po mnenju nekaterih članov glavnega odbora upoštevati možnost, da se lokacija svetlobnega generatorja prenese izven meja tržaške pokrajine. To je bilo mnenje, ki je bilo izrečeno tudi na nedavni razširjeni seji vzhodnok-
raškega rajonskega sveta v Bazovici, o kateri je glavni odbor KZ menil, da je vendarle privedla, če že ne do zmage, vsaj do pozitivnega rezultata, če je tržaški občinski svet odložil razpravo o ugovorih. Ta boj je treba sedaj nadaljevati, je bil sklep petkove seje, in v ta namen bo treba vzpostaviti vse možne stike z organizacijami in političnimi silami za skupen pritisk, proučiti bo treba možnosti izoblikovanja nekih stalnih demonstrativnih in protestnih pobud po kraških vaseh, pa tudi možnosti za bodoče pravdne akcije, kot so ugovori na TAR ipd. Na koncu pa je glavni odbor izoblikoval še predlog, da bi se prizadeti lastniki zemljišč, ki jim grozijo razlastitve, združili v organizacijo, katere vodstvo bi nastopalo v imenu vseh pri morebitnih pogajanjih in vseh drugih akcijah proti lokaciji in razlaščevanjem.
Med organizacijskimi vprašanji je vodstvo Kmečke zveze seznanilo glavni odbor z dejstvom (in nad tem izrazilo tudi protest), da je za leto 1986 na razpolago uporabnikom kmetijskih strojev le 30 stotov goriva, medtem ko bi bilo potrebnih 200 stotov. Nadalje je opozorilo vse prisotne, da bo s 1. januarjem v veljavi odredba, po kateri bodo morali vsi kmetovalci opremiti svoje kmetijske stroje z vsemi potrebnimi svetlobnimi znamenji preden bodo šli z njimi na cesto.
Nadaljnja tema petkove razprave je bila škoda, ki so jo naši živinorejci letos utrpeli zaradi suše. Kmečka zveza
je s tem v zvezi posegla pri deželnem odborništvu za kmetijstvo, ki je zagotovilo, da bodo nekatere površine tržaške pokrajine proglasili za prizadeta območja in bodo zato tisti živinorejci, ki so utrpeli nad 35 od sto škode glede na celotno vrednost svojega pridelka, deležni denarne podpore in srednjeročnih posojil po deželnem zakonu št. 45 iz leta 1958. Določenih odškodnin bodo po novem deželnem zakonu, ki dopolnjuje državnega, deležni tudi tisti vrtnarji, zadružniki in rejci zajcev, ki so utrpeli škodo zaradi radioaktivnosti, ki je po Černobilu prizadela tudi naše območje.
O prvi seji novoimenovanega odbora patronata INAC je nato poročal njegov predsednik Alojz Debellis, ki je med drugim dejal, da je vse večja potreba po razširitvi in izboljšanju informativnega servisa narekovala potrebo po ustanovitvi podružnic tudi na podeželju.
Med raznimi argumenti, ki so prišli na dan na petkovi seji, velja omeniti vprašanje odnosov med kmetovalci in gozdarsko upravo, ki so se po mnenju mnogih precej zaostrili tudi zaradi pomanjkanja ustreznih stikov in sodelovanja. V ta namen se je vodstvo Kmečke zveze obvezalo, da bo ta mnenja in želje po boljših odnosih in neposrednejšem sodelovanju posredovalo gozdarski upravi ter skušalo prirediti sestanke s posameznimi postajami gozdnih čuvajev. Prve stike je v tem pogledu že vzpostavilo.
Skupščina odobrila obračun pretekle poslovne dobe
Finančna družba Friulia: 6 milijard in pol dobička
Deželna finančna družba Friulia je zaključila svoje 19. leto poslovanja s 6 milijardami in pol dobička, ki so ga delničarji na včerajšnji skupščini namenili rezervam. Skupščina je v celoti odobrila obračun, ki ga je predložil predsednik Friulie Vittorio Zanon, obenem pa je sklenila zvišanje družbene glavnice od dosedanjih 80 na 90 milijard. Delničarji so potrdili Zanona za predsednika družbe in Gianfranca Lugnanija za predsednika nadzornega odbora (oba je imenoval deželni odbor), odložili pa so imenovanja ostalih članov novega upravnega sveta. O njih bodo odločali na seji konec januarja 1987. Doslej je bil v upravnem svetu Friulie tudi slovenski izvedenec Vladimir Nanut, ki je zasedal mesto podpredsednika. S svojo strokovnostjo je pozitivno deloval v korist tukajšnjega gospodarstva, zaradi česar je pričakovati, da bo na podpredsedniškem mestu tudi potrjen.
Predsednik Zanon je na tiskovni konferenci orisal delovanje deželne finančne družbe in nakazal smernice za njeno bodoče delovanje. Družba je soudeležena pri 144 podjetjih, ki delujejo v kar 109 različnih proizvodnih sektorjih. V letu 1985 so ustvarila skupno 1.600 milijard lir prometa, zaposlovala pa so več kot 9 tisoč ljudi. Delovanje Friulie gre deliti v dve smeri: redno upravljanje se nanaša na promocijo in razvoj industrijskih obratov z lastnimi sredstvi; izredno upravljanje pa temelji na prispevkih iz dotacijskega sklada, ki ga finansira deželna uprava za posege v pomoč industrijskih podjetij v krizi. V zadnji poslovni dobi je opravila Friulia 23 "rednih" posegov (za
skupno 42,5 milijarde lir) in 25 "izrednih" (za 46,6 milijarde lir).
Zanon je tudi poudaril, da se je družbena glavnica v zadnjih treh letih zvišala od 30 na 90 milijard lir, posebni sklad od 103 na 216,5 milijarde lir, h katerim je treba prišteti še 50 milijard lir sklada Zanussi.
Predsednik Friulie se je zaustavil podrobneje ob nadaljnjih usmeritvah družbe. Dejal je, da bo Friulia posvetila največjo pozornost pobudam z velikimi razvojnimi možnostmi. Nadalje bo še vedno nudila tehnično pomoč deželnim podjetjem za izpopolnjevanje vodilnih kadrov in za inovativne prijeme (pri tem gre omeniti, da je Friulia razpisala natečaj za dodelitev petih štipendij za strokovno pripravo menadžerjev).
Zahvala prirediteljev Grbčevih dnevov v Skednju
Pripravljalni odbor za izvedbo »Grbčevih dnevov«, v katerem so bile zastopane vse komponente slovenskega življa v Skednju - osnovna šola, KD Ivan Grbec in Dom J. Ukmarja - se zahvaljuje vsem, ki so pripomogli, da so prireditve v počastitev 20. obletnice smrti tega pomembnega škedenjskega skladatelja in kulturnega delavca tako lepo uspele. Zahvala gre vsem nastopajočim in sodelavcem na treh prireditvah, kot gre zahvala tisku, ki je spremljal Grbčeve dneve, in ne nazadnje številnemu občinstvu, ki se je raznih prireditev polnoštevilno udeležilo.
Letni obračun miljske občinske uprave
Predvsem skrb za izboljšanje življenjskih razmer občanov
Kot je že običaj, je miljski župan Willer Bordon na včerajšnji tiskovni konferenci orisal delo, ki ga je občinska uprava opravila v iztekajočem se letu 1986. Naštel je številne pobude, ki jih je v tem letu uresničila, pri čemer je dal velik poudarek nedavnemu odličju, ki ga je država podelila miljski občini za njen prispevek v odporništvu. Napovedal pa je tudi, da bo sedanja občinska uprava, do izteka mandata leta 1990, sledila programski politični liniji, ki jo je že začrtala.
Miljska občinska uprava se že dalj časa zavzema za izboljšanje zaposlitvene ravni, zlasti mladine, zato se je že od vsega začetka angažirala za čimprejšnjo rešitev žaveljske rafinerije Aguila, prav tako ima veliko zaslug za spremenitev načrtov družbe Enel in tržaške občinske uprave glede gradnje termocentrale na premog, ki so jo prvotno nameravali zgraditi na miljskem teritoriju. Prav tako namerava miljska Občina na čim smotrnejši način izkoristiti denarne prispevke iz sklada za Trst, ki jih bo v veliki meri naložila v korist ladjedelnice Alto Adriatico. V letošnjem letu je nadalje Občina poskrbela za ureditev zgodovinskega središča mesta, ulic in okoliških cest. Prav tako so že stekla dela za priključitev cele občine na metansko omrežje, ta dela pa naj bi se zaključila čez dve leti.
Tudi seznam ostalih javnih del je letos daljši kot sicer, saj je Občina poskrbela za ureditev vseh vrtcev, šolskih in javnih poslopij ter socialnih centrov, od katerih sta dva še v gradnji. Pri tem delu je upoštevala vse varnostne kriterije, ki jih predvidevajo zakoni EGS. V tem letu je bila uspeš-
na tudi stanovanjska politika, saj je problem pomanjkanja stanovanj v tej občini takorekoč rešen. Letos so oddali svojemu namenu 95 stanovanj v sklopu ljudskih gradenj, v prihodnje pa bodo zadostili potrebam vseh prosilcev. Veliko skrb posveča miljska občinska uprava socialnim storitvam, zlasti za ostarelo prebivalstvo, ki razpolaga s svojim domom, Občina pa jim redno prireja alternativna letovanja, izlete, zdravniško oskrbo in podobno. Da bi se ta služba še izpopolnila, pa namerava v bodoče urediti še službo prostovoljcev.
Na kulturnem področju gre v glavnem omeniti pobudo o sodelovanju s kulturnim krožkom Istria, za spoznavanje bližnje preteklosti miljskega življa in njegovih vezi z istrskim prebivalstvom.
S političnega vidika je župan Bordon poudaril dejavnost nove politične večine, ki traja že eno leto in napovedal, da bo že januarja steklo politično preverjanje med KPI in PSI, za katerega si želi, da bi se pozitivno zaključilo, brez kakršnihkoli kompromisov, zlasti pa z upoštevanjem širše politične reprezentance.
Izšla je
SVETOVNA
ENCIKLOPEDIJA ŽIVALI
Dobite jo v
Tržaški knjigarni.
V teku so priprave proračunov za leto 1987
Jusarski odbori začeli s konkretnim delom
Odbori za ločeno upravljanje jusarskih premoženj, ki so bili izvoljeni pred dobrimi šestimi meseci, pripravljajo proračune za leto 1987. To je otipljiv dokaz, da so kljub številnim in hudim začetnim težavam v večini primerov vendarle začeli konkretno delovati. Hkrati pa to pomeni, da so v minulem polletju vsaj v grobih obrisih dosegli razčiščenje svojega pravnega in političnega statusa, in to z zadovoljivim izidom. Iz dejstva, da samostojno izdelujejo proračune za prihodnje leto, namreč izhaja, da bodo jusarska premoženja tudi polnomočno upravljali.
Seveda ni pri vseh jusarskih odborih enako. Medvejska srenja v devinsko-nabrežinski občini je za razliko od ostalih na Tržaškem imela svoj izvoljeni odbor že pred letošnjim 15. junijem. Njenim jusarskim odbornikom ni bilo treba začeti vsega čisto od začetka, čeprav je res, da jim je ustanovitev novih jusarskih odborov v tržaški pokrajini prinesla novega delovnega zagona, pa tudi jasnejše priznanje njihove upravne avtonomije. Medvejski jusarski odbor je vsekakor že sprejel nekaj sklepov, kot je npr. sklep o sečnji, kakršnih drugi odbori, ki so bili letos ustanovljeni, niso še mogli obravnavati.
Toda tudi v delovanju slednjih je mogoče zapaziti velike razlike. Lonjerski odbor še ni izvolil niti svojega predsednika in sploh še ni bil uradno umeščen. Kot znano, je treba vzrok za to iskati v nepravilnostih, do katerih je prišlo pri štetju glasov na lonjerskem volišču. Zaradi njih je moralo deželno upravno sodišče glasove znova prešteti in je izvoljene kandidate proglasilo šele 29. oktobra. Drugod na Tržaškem, kjer so junija tudi prvič volili, takšnih težav ni bilo. In vendar se s svojim delom in dosežki ne morejo vsi odbori enako pohvaliti. Odkrito rečeno, zelo malo sta doslej pokazala predvsem rocolski in škedenjski jusarski odbor. Zdi se, da tudi zato, ker je srenjskega na njunem območju bolj malo.
Zasluga, da jusarski problemi niso po junijskih volitvah spet tonili v pozabo, gre predvsem tistim odborom, v katerih so kandidati Enotnih list zasedli večino mest. Če izvzamemo medvej skega in lonjerskega, gre predvsem za odbore pri Banih, v Barkovljah, Bazovici, na Opčinah, Proseku in - nazadnje, a ne kot zadnje — v Padričah. Prav padriški jusarski odbor je namreč pokazal poseben dinamizem in je
med drugim konec oktobra kot prvi sprejel svoje prve samostojne sklepe. Določil je svoj sedež, zaprosil za davčno številko itd. Podobne sklepe so potem sprejeli oziroma še sprejemajo tudi drugod. Vsi odbori, ki delujejo v tržaški občini, razen rocolskega in škedenjskega, so med drugim sklenili, da imenujejo skupnega tajnika. Na to mesto so poklicali 26-letnega gradbenega tehnika Davorina Grgiča iz Padrič. Sklep dokazuje, da odbori nameravajo konkretno sodelovati, in obeta, da bomo kmalu razpolagali s pravim izvedencem za jusarska vprašanja iz naših vrst.
Večino sklepov, ki so jih jusarski odbori samostojno sprejeli, je medtem že odobril pokrajinski nadzorni odbor. S tem jim je posredno priznal pravico, da polnomočno upravljajo srenjska premoženja. Gre za pomemben dosežek, saj je na začetku kazalo, da bi odbori mogli biti zgolj posvetovalnega značaja, kar bi v bistvu pomenilo, da bi jusarska premoženja dejansko še vedno ostala pod občinsko upravo. Zasluga, da se ta možnost ni uresničila, gre predvsem prizadevnosti in podjetnosti nekaterih jusarskih odborov oziroma odbornikov. Prav to je naposled še najbolj prepričalo deželnega komisarja za jusarske zadeve dr. Sebastiana Cos-suja in druge pristojne funkcionarje, na primer v pokrajinskem nadzornem odboru, da so se zavzeli za upravno avtonomijo jusarskih odborov.
V skladu s to usmeritvijo je tudi prišlo do odločitve, da bodo jusarski odbori samostojno izdelali upravne proračune za prihodnje leto. Toda izdelava teh dokumentov je sila zapletena, zato je pokrajinski nadzorni odbor pripravil vzorec, po katerem naj bi bili proračuni izdelani. Le-te bi bili morali po zakonu odobriti že pred 31. oktobrom, toda roka ne bodo upoštevali zaradi izjemnega položaja.
Izdelava proračunov seveda pomeni, da bodo jusarski odbori v najkrajšem času prevzeli upravo srenjskih premoženj iz občinskih rok. S tem bo prišlo jasneje na dan, kolikšna ta jusarska premoženja pravzaprav so. Ze zdaj je jasno, da bo treba marsikateri podatek preveriti. Stvari so namreč dokaj neurejene, kot dokazuje med drugim dejstvo, da je že dalj časa v teku popis srenjskih premoženj, ki ga vodi deželna uprava. No, jusarskim odborom se obeta še veliko dela in težav. Priznati pa je treba, da leto, ki se izteka, z vidika jusarskih pravic vendarle ne bo poteklo zaman.
Na Štefanovo koncert proseške godbe
Po treh koncertih godb na pihala konec preteklega tedna (v Ricmanjih, v Nabrežini in v Križu), bodo prišli ljubitelji tovrstne glasbe v petek spet na svoj račun. V Kulturnem domu Prosek-Kontovel bo namreč Godbeno društvo Prosek priredilo že tradicionalni koncert na Štefanovo.
Proseška godba na pihala je čustveno zelo navezana na ta koncert, saj je prav koncert na Štefanovo konec 70. let pomenil uvod v pomladitev in številčno okrepitev ansambla. Tradicionalni božični pobudi godbe se je še vsakič množično odzvalo domače občinstvo, kar je tudi prispevalo k uspehu prireditve.
Koncert na Štefanovo je za godbo priložnost za predstavitev novega programa, ki so ga začeli člani vaditi pod vodstvom kapelnika Slavka Luk-še po poletnem oddihu. Na prireditvi bodo s humorističnimi točkami sodelovali člani Amaterskega odra Jaka Štoka, za prijetno vzdušje pa bo seveda poskrbela tudi godba sama. Koncert bo 26. decembra ob 17. uri.
Srečanje prostovoljnih gasilcev Brega
V petek zvečer so se v dvorani Srenjske hiše v Prebenegu srečali člani društva prostovoljnih gasilcev »Breg«. Srečanje, ki je potekalo v tovariškem vzdušju, je odprl načelnik Igor Petaros, ki je v kratkih besedah orisal delovanje članov v tekočem letu, ki je bilo pozitivno in zadovoljivo. Nato je prebral nekaj voščil, ki so jih društvu poslale razne organizacije in zaželel vsem članom in njihovim družinam vesele božične praznike ter zdravje, srečo in mir v novem letu.
Sledila je diskusija, pri kateri so bili vsi člani soglasni, da je treba začeti z gradnjo novega sedeža društva, kajti prihodnje leto poteka deset let ustanovitve Društva prostovoljnih gasilcev »Breg« in bo treba to pomembno obletnico dostojno proslaviti, (mm)
č&FIK
, 'H LIRIK
jmdo in mehko darilo domciciL. 'M.dvčbrjhlc&v d prčLžnicnik, dneh... ,,, V pedih je&kik pro/bra. Alpe dčidrans hmH numerirsina, in, “'podpisčcna* fedapa*,..
Tiskovna konferenca predsednika Locchija
V treh mesecih je Pokrajina sprejela več kot 600 sklepov
V treh mesecih delovanja se je Tržaška pokrajina spoprijela predvsem z delom, ki se je nakopičilo v več mesecih politične krize tržaških krajevnih uprav. Od izvolitve novega odbora dne 29. septembra do božičnih praznikov, se je pokrajinski svet sestal 9-krat in sprejel 162 sklepov; pokrajinski odbor je imel 24 sej, na katerih je odobril 460 sklepov (skupno sta odbor in svet sprejela torej več kot 600 sklepov); po desetkrat so se sestali načelniki svetovalskih skupin in člani prve stalne komisije, 13-krat pa člani druge komisije. Med zadnjimi sklepi pokrajinskega odbora je dodelitev prispevkov gledališčem v pokrajini: odbor je na predlog odbornika Hareja namenil gledališčem skupno 131 milijonov lir prispevkov za prireditve, ki jih bodo le-ta priredila pod pokroviteljstvom pokrajine. Gledališče Verdi in italijansko Stalno gledališče bosta prejeli po
40 milijonov lir, Slovensko stalno gledališče 31 milijonov 300 tisoč lir, gledališče La Contrada pa 21 milijonov lir.
Te podatke o delovanju Pokrajine v zadnjih treh mesecih je iznesel njen predsednik Dario Locchi na včerajšnji tiskovni konferenci. Locchi je podrobno naštel najvažnejše posege pokrajinskega odbora: le-ta se je lotil prvenstveno vprašanj šolskih poslopij (med temi je tudi prispevek za ureditev paviljona B v komprenzoriju bivše psihiatrične bolnišnice pri Sv. Ivanu) in perečega problema Šolskega skrbništva. Predsednik je omenil nato številne pobude, ki so jih organizirala posamezna odborništva (na primer selekcijo za pokrajinski natečaj vin, pobude "Božič ostarelih", "Odprta vrata" in "Božične koncerte").
Locchi je nakazal tudi bodoče delovanje uprave. Pokrajinski svet naj bi
že konec januarja odobril proračun. Pokrajino čaka zahtevno obdobje decentralizacije (uprava se je v ta namen že srečala s tržaško in devinsko-nabrežinsko občino, januarja pa se bo še z zgoniško, miljsko, dolinsko, re-pentabrsko in KG S). Isti mesec naj bi priredila zasedanje o reformi skrbstva. Na kulturnem področju naj bi stekla dela za popravilo gledališča v komprenzoriju bivše psihiatrične bolnišnice (pokrajina je pripravila načrt za celotno preureditev tega območja). Julija bi morala pokrajina dobiti nove pristojnosti o ureditvi prometnih povezav. Poleg tega se bo morala spoprijeti tudi z vprašanjem novega sedeža, saj so postali sedanji prostori že pretesni.
Tamaro o Transadrii
Glavni tajnik Tržaške velesejemske ustanove Tamaro se je prejšnje dni mudil na Dunaju, kjer so uradno predstavili šesto mednarodno razstavo pomorskih prevozov severnega Jadrana "Transadria", ki bo od 8. do 12. aprila 1987 na Reki. Ob predstavitvi pobude, pri kateri sodelujeta tržaška ustanova in reška Rast, je Tamaro opozoril na potrebo, da pristanišča severnega Jadrana izdelajo skupno strategijo, s katero bi povečala svojo produktivnost in bila kos hudi konkurenci pristanišč severne Evrope. V tem okviru morajo zato razvojni načrti težiti predvsem k povečanju infrastruktur in izboljšanju vseh služb ter prometnih zvez.
Tamaro se je srečal tudi s predsednikom avstrijske trgovinske zbornice Sallinger-jem in s predstavniki avstrijske jadralne zveze, ki že vrsto let sodelujejo na Tržaškem velesejmu oziroma na razstavi Nauticamp.
Božične pesmi po openskih ulicah
Božično vzdušje, ki vlada v teh dneh, kot povsod, tudi na Opčinah, bo zadobilo danes popoldne še poseben prizvok. Za to bo poskrbel Mladinski mešani pevski zbor Primorec Tabor, ki bo v poznih popoldanskih urah improviziral po openskih središčnih ulicah nekakšne minikoncerte, seveda božične vsebine. Pobuda, ki je vsekakor zanimiva, je nastala v dogovoru s krajevnimi trgovci.
V Domu Antona Ukmarja pri Domju so se izkazali mladi glasbeniki
KD Venturini je priredilo v nedeljo v Kulturnem domu A. Ukmar-Miro v Domju zaključni nastop učencev glasbene šole, in sicer odseka za harmoni-
LpT: »Dežele FJK ne gre razbiti marveč preurediti«
Vodstvo Liste za Trst je včeraj na tiskovni konferenci zavzelo stališče do vprašanja deželne enotnosti Furlanije-Julijske krajine, ki ga je ponovno sprožila časopisna kampanja na straneh videmskega Messaggera Veneta in ki je globoko odjeknilo tudi v razpravi o proračunu v deželnem svetu.
LpT meni, da je treba vzeti na znanje razširjeno ljudsko nezadovoljstvo s sedanjo ureditvijo Dežele, ki naj bi bilo »plod teženj po odcepitvi in nenehnih provokacij na rovaš deželne prestolnice«. LpT je mnenja, da je rešitev treba iskati ne v popolnem razbitju Dežele, marveč v njeni preureditvi po vzorcu Tridentinske-Južne Tirolske. Furlanijo-Julijsko krajino naj bi razdelili v dva komprenzorija, ki bi razpolagala z ločenima zakonodajnima telesoma za krajevne zadeve. Slednja naj bi združeno tvorila deželni svet, ki bi bil pristojen za skupne zadeve. Gre za predlog, ki ga je LpT iznesla že leta 1979 v obliki zakonskega osnutka.
Na tiskovni konferenci so govorili predsednik LpT Cecovini, njen tajnik Staffieri in deželni svetovalec Gam-bassini. Poudarili so, da bi se morala goriška pokrajina z referendumom izreči, ali naj pripada furlanskemu ali pa julijskemu komprenzoriju Furlanije-Julijske krajine. Takšen referendum bi bilo treba razpisati v go-riški pokrajini tudi v primeru, ko bi prišlo do popolnega razbitja Dežele. LpT naposled meni, da bi na Tržaškem morali ustanoviti prosto cono, tržaškemu pristanišču pa omogočiti, da znova pridobi mednarodno vlogo.
Kaj menijo trgovci o letošnjem božičnem konzumizmu
Prvi obračun nakupovalne mrzlice
Božič v Trstu. Tak naj bi bil naslov potrošniški pravljici iz naših časov in v našem mestu. Središče mesta se je v teh dneh spremenilo v velikanski kramarski sejem, kjer se ljudje prerivajo pred trgovinami, v trgovinah, na avtobusih, iščejo parkirne prostore in se kot številni Miklavži zadovoljni vračajo v svoje domove.
Pač, božična in novoletna darila. Vsako leto mislimo, da bomo tokrat manj potrosili, denarci so dragoceni, vse je dražje in dražje. Vsako leto pa ne moremo drugače, da odštejemo lepe denarce za darila za naše drage. Vsak nakupuje po svojih možnostih, od drobnih darilc do najbolj dragocenih predmetov, trgovci pa se nedvomno veselijo nad navalom kupcev in z njim merijo svojo srečo v letu 1987. Tudi letos bodo trgovci delali obračune šele po praznikih, v tem trenutku pa je že mogoče zabeležiti letošnji trend in pogledati, v kolikšni meri so se Tržačani letos držali tradicije, ki nam narekuje, naj za božič in novo leto obdarimo naše najbližje.
So Tržačani letos potrosili več ali manj kot v prejšnjih letih, so jih razni davki (na zdravje, na smeti, akontacija na davke) zadržali od nakupovanja, za kakšna darila so se odločili, je nedeljsko zaprtje prometu mestnega središča pozitivno vplivalo na porast potrošnje? Da bi našli odgovor na ta vprašanja, smo se obrnili na Tržaško združenje trgovcev in na Slovensko deželno gospodarsko združenje, sprehodili pa smo se tudi po trgovinah tržaškega središča in nekaterih trgovinah v mestnih predmestjih.
Velikih novosti pa le ni. Tržačani so se tudi letos, tako kot prejšnja leta, odločili, da nakupijo številna darila. Nič več ali manj niso potrosili kot za lanske praznike. Mogoče so se le odločili za manjša in bolj praktična darila, zato pa so jih nakupili več. Po mnenju ravnatelja veleblagovnice Coin, se kupci pravočasno odločijo za bolj dragocena darila, tako da lahko načrtujejo izdatke. Na začetku meseca je pri njih torej pošlo najprej dražje blago, medtem ko v zadnjih dneh pred prazniki beležijo bolj površne nakupe. V naglici nakupijo ljudje še zadnja, manj pomembna, a obvezna darila. Zato pa je bilo nedeljsko zaprtje mestnega središča pozitivno za trgovce. Ljudi je privlačila novost. Sprehodili so se po Korzu in doživeli mesto brez prometa, ropota in izpušnih plinov. Končno so se lahko polastili mesta, zato pa so tudi obiskali trgovine in poskrbeli za zadnje nakupe. Sicer pa so že v prejšnjih letih uvedli poskus o
odprtju trgovin ob nedeljah in ponedeljkih. Zaradi tega pa niso bili kupci bolj številni.
Zaprtje središča prometu pa ni okoristilo trgovcev v predmestjih. Tudi tu so bile trgovine ob nedeljah in ponedeljkih odprte, zabeležiti pa ni bilo večjega navala kupcev. Kupci so se odzvali v običajnem številu, kot med delavniki, pa tudi slabo vreme prve nedelje (15. decembra) je mnoge zadržalo doma. Tako da so se nekateri trgovci celo kesali, da so nedeljo žrtvovali in jo preživeli na delovnem mestu.
Tudi davki so slabo učinkovali na prodajo. Konec novembra je bilo treba plačati akontacijo na davek IRPEF, v tem mesecu pa je bilo treba poravnati davek na zdravje in na smeti. Zato je bila za Miklavža, kot nam je povedal tajnik SDGZ Odo Kalan, prodaja znatno nižja kot prejšnja leta. Trgovci so torej pričakovali, da bo tudi božična bera slabša. Kaže pa, da so si ljudje s trinajsto plačo le opomogli in se razgledali po trgovinah. Ta sprememba v trendu je bila za nekatere celo presenetljiva, poleg tradicionalnih igrač za otroke so ljudje nakupili vsakovrstna darila. Če pa izdatki niso bili višji kot prejšnja leta, tiči razlog v dejstvu, da se niti vrednost naših dohodkov ni zvišala.
Kaj pa so ljudje nakupili, da bi sorodnike in prijatelje presenetili? Letos so se mnogi odločili za oblačila: puloverji, obleke, srajce, klobuki, škornji, torbice, čevlji, vsi lepi, a tudi koristni predmeti, ki se jih bo vsakdo razveselil. Tudi kozmetika in nakit sta šla dobro v prodajo: parfumi, kozmetika za nego obraza in telesa, uhani, ogrlice pentlje. Pa tudi dobra knjiga: v knjigarni Capelli sta najbolj prodani knjigi »Ime rože« Umberta Eca in »Danubio« Claudia Magrisa, dobro prodane pa so tudi kuharske knjige, priročniki, umetniške izdaje in svetovna literatura. V Tržaški knjigarni so zabeležili podoben trend: najbolj prodane so novosti: na prvem mestu Kravosovo in Vecchietovo »Sredozemlje«, nato novejša monografija o Spacalovem grafičnem opusu in mladinska literatura. Najbolj pa gredo v prodajo v tem trenutku umetniško-obrtniški izdelki, folkloristični predmeti in plošča Tržaškega okteta. Sicer so v Tržaški knjigarni zabeležili večjo prodajo za Miklavža kot za božične in novoletne praznike. Nekateri si privoščijo tudi likovne izdelke naših umetnikov, ki jih nudi Galerija TK. Na splošno pa so povsod zabeležili težnjo po nakupovanju koristnih predmetov. Lepih, a nekoristnih daril, s katerimi ne vemo kaj početi in kam jih spraviti, je vedno manj. Pa saj je tudi naš denar preveč dragocen, da bi z njim nakupovali odvečne stvari.
ko in otroškega pevskega zbora. Pod taktirko Suzane Žerjal je pevski zbor F. Venturni zapel šest pesmi sodobnih skladateljev, nato pa je 16 solistov pokazalo, kako zna zaigrati na harmoniko. Mladi harmonikarji nastopajo tudi v ansamblu, ki je navdušil številno občinstvo s tangom, polko in kankanom. Božično vzdušje pa je pričaral s tradicionalno Sveto nočjo. Za konec je na splošno željo nastopila še glavna pobudnica prireditve, Suzana Žerjal. Program — povezoval ga je Berto Primožič — so mladi glasbeniki in pevci izvedli prav zadovoljivo, tako da je tudi začetniška trema pred javnim nastopom samo povečala pristnost celotne prireditve. Izredno številna publika je preživela res prijeten in topel večer.
Na slikah: zgoraj nastop odseka za harmoniko, spodaj otroški pevski zbor.
Ob prvi obletnici smrti naše drage
Marcele Hrovatin por. Bolk
se je z živim srcem spominjajo
mož, hčere in vsi sorodniki
Opčine, 24. decembra 1986 (Pogrebno podjetje, Ul. Zonta)
25. 12. 1976
25. 12. 1986
Bilo je včeraj ali morda davi, ko Stari Lazaret cvetel je z nami.
Bilo je morda izpred dvajset let, morda pa včeraj in ti si cvela z nami.
Naj sni vseh tistih let za vselej te spremljajo v neznani domovini, ti si med nami, živa kot takrat,
Božični koncert v Stivanu
V petek, na praznik sv. Štefana, bo v Štivanu tradicionalni koncert božičnih pesmi. Pričel se bo ob 17. uri, prirejajo pa ga Fantje izpod Grmade, Dekliški zbor Devin in Otroški cerkveni zbor iz Štivana.
Spored obeta zanimivo glasbeno doživetje. Devinska dekleta bodo zapela štiri pesmi Mirka Fileja, za katere že štirideset let ni nihče vedel. Nastale so namreč med vojno v Devinu, potlej pa so šle v pozabo in so jih šele letos odkrili med starim notnim gradivom. Dve krstni izvedbi napovedujejo tudi Fantje izpod Grmade. Med njima je priredba pesmi »Ta svetla zvezda«, katere besedilo je bilo prvič objavljeno pred 380 leti v slovarju Alasie da Som-maripa. Priredil jo je pevovodja Fantov izpod Grmade Ivo Kralj.
Tudi letos bo nastopil Otroški cerkveni zbor, ki s petjem redno sodeluje pri nedeljskem bogoslužju v Štivanu. Pevce bo na orgle spremljal organist Andrej Pegan, ki bo med koncertom samostojno izvedel tri pastorale.
Božični večer na Radiu Trst A
Neposredno iz studia bo Radio Trst A oddajal nocoj od 19.20 dalje poseben večer glasbe in besede. Slišali bomo lahko veliko domačih božičnih pesmi z lanskega koncerta na Opčinah, nekatere pa bo na klavir zaigral Aleksander Rojc. Ker je božič predvsem praznik miru, so na radiu zbrali pod naslovom »Bilo je kakor, da so prišla nebesa na zemljo« ljudi različnih narodnosti, ki bodo spregovorili o božiču.
S svojimi božičnimi prispevki se bodo oglasili Slovenci z vseh vetrov, od Milj do Devina, preko Gorice do Benečije, Kanalske doline in Rezije. S svojimi spomini bo poslušalce obogatil primorski rojak s Kontovela, sicer urednik pri Mladinski knjigi Bogomil Gerlanc, marsikatero vprašanje o prazniku pa bo pojasnil prof. Lojze Župančič. S prisrčno spontanostjo pa bodo v studiu gostili tudi haše najmlajše.
Oddajo bo vodila Tatjana Rojc, spremljal jo bo napovedovalec Gregor Per-tot, oddajo je uredila Nadja Rojac.
® Direkcija mestnega muzeja za zgodovino in umetnost sporoča, da bo razsta-ya » Hajfa - Zakladi zemlje in morja« odprta še do 7. januarja. Obiščejo jo lahko šole ali skupine vsak dan ( razen v ponedeljkih) od 9. do 13. ure na Gradu Sv. Justa. Za informacije tel. 725316.
V nedeljo popoldne v Nabrežini
Lutkovna skupina dunajskih študentov s satirično » Božansko komedijo«
V nedeljo popoldne bo v prostorih društva Igo Gruden v Nabrežini gostovala lutkovna skupina dunajskih študentov s predstavo »Božanska komedija«. Skupina je sestavljena iz elementov, ki so bili prej člani lutkovne skupine KDZ v Celovcu, študijske obveznosti na Dunaju pa so onemogočile delovanje, zato so se nekateri zamislili, da bi prav v glavnem mestu Avstrije lahko nastala še ena skupina in tako so pred dvema letoma ustanovili Lutkovno gledališče dunajskih študentov.
Božanska komedija, ki jo bodo predstavili 27. decembra v Mariboru, 28. pa v Nabrežini, je satira, ki govori o nastanku sveta, človeka itd. Napisal jo je Izidor Štok, priredil pa jo je mojster Belina, ki se že dalj časa ukvarja s podobnimi scenariji. Režiser je Tine Varl, asistent pa Rihard Grilz, lutke je izdelala Breda Varl, za gib pa je poskrbela Tanja Zgonc, glasbo je skom-poniral Miki Obiltschnig, izvajala pa jo bo skupina Peace - mir. Ker smo že vse povedali, naj omenimo še protagoniste in izvajalce te komedije, ki so: Regina Lesjak, Sonja Wutte, Richard Grilz, Marica Kušej, Iris Gayer, Hubert Mikel in Marjan Pipp. (bd)
Koncerti v Trstu
Tržaška občina je za te dni priredila vrsto božičnih koncertov v mestnih cerkvah in gledališčih. Drevi ob 23.30 bo v stolnici sv. Justa tradicionalna polnočnica s koncertom, ki ga bo izvajala glasbena skupina Cappella civica, pod vodstvom dirigenta Maria Sofia-nopula. V petek, 26. s pričetkom ob 10. uri bo koncert v gledališču Rossetti, izvajali pa ga bodo godbe Bulli e Pupe, Compagnia Folkloristica Ongia, pihalni orkester od Korošcev ter Tri-estinissima. Komorni orkester konservatorija Tartini bo nastopil v domu za ostarele "Capon" na Opčinah.
■ Mongolski veleposlanik Chuluun-dofj je te dni obiskal Trst in si ogledal nekatere krajevne znamenitosti. Spremljal ga je predsednik Združenja Italija - Mongolija. Gosta je v imenu župana Staffierija sprejel na občini odbornik Forti.
Elza
ne pozabi!
Ob 10-letnici prerane smrti prof. Elze Antonac
N.
Trst, 24. decembra 1986
Minila so tri leta, odkar se je tiho poslovil od nas dragi
Danilo Žagar
Z ljubeznijo se ga spominjata
žena Silvestra in hči Danila z družino
Padriče, Repen, 24. decembra 1986
Učiteljice osnovne šole 1. maj 1945 iz Zgonika izrekajo Alanu in Katji ter mami občuteno sožalje ob smrti očeta in moža.
SLOVENSKO >JKff&STALNO 'GLEDALIŠČE V TRSTU
Kulturni dom
VVolfgang Kohlhaase - Rita Zimmer
RIBA ZA ŠTIRI
Režija JOŽE BABIČ
Ponovitve
—	v soboto, 27. decembra, ob 14. uri IZVEN ABONMAJA, ob 20.30 ABONMA RED F - druga sobota po premieri
—	v nedeljo, 28. decembra, ob 16.00 ABONMA RED G - druga nedelja po premieri
CASSA KUKALI!: lED AKTIGIAMA OKICIMA-TKIIlSTIl
MKAMILMICA IM KOSOJILMICA OKČIMIl -TKST
KD F. PREŠEREN BOLJUNEC
vabi 26. decembra na
ŠTEFANOVANJE
Ob 14.30 - TRADICIONALNO LUČAN JE
Ob 17.00 - PRIREDITEV v gledališču F. Prešeren v Boljuncu.
Nastopajo: tamburaški ansambel KD F. Prešeren, dramska skupina KD F. Prešeren v narečju, kvintet Roulette in skupina Glas harmonike KD F. Venturini z diatoničnimi harmonikami.
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu - Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju - Zveza vojnih invalidov NOV
vabijo na
TRADICIONALNO NOVOLETNO DRUŽABNOST
ki bo v torek, 30. decembra, ob 17. uri v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu - Ul. Petronio 4.
Vabila so na razpolago na sedežu organizacij v Ul. Cicerone 8/B.
________gledališča____________
VERDI
V	petek, 26. t. m., ob 10. in 16. uri: KONCERT TRŽAŠKIH GODB, ki ga organizira tržaška občina. Vstop prost.
V	soboto, 27., in v nedeljo, 28. t. m., ob 21. uri: 8. FESTIVAL TRŽAŠKE POPEVKE.
V	četrtek, 1. januarja 1987, ob 17.30: NOVOLETNI KONCERT mestne godbe G. Verdi, ki jo vodi Lidiano Azzopardo.
Slovensko stalno gledališče gostuje z mladinsko igro Bena Minolija VILIN-ČEK Z LUNE danes, 24. decembra, ob 10. in 15. uri v Kopru.
koncerti
Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo - V ponedeljek, 12. januarja 1987, ob 20.30 bo v gledališču Ros-setti nastopila skupina MOSKOVSKIH VIRTUOZOV z violinistom V. Spivako-vom.
razstave
Mestna galerija - Ljubljana: DIALOG NAVZNOTER - DIALOG NAVZVEN. Razstavlja skupina italijanskih in slovenskih umetnikov iz Trsta, Gorice in Vidma.
V	galeriji Malcanton - Ul. Malcanton 14/A - bo do 3. januarja razstavljala svoje keramične izdelke ONDINA BRU-NETTI.
V	galeriji Cartesius bodo do 2. januarja na ogled grafike devetih slikarjev.
V	Peterlinovi dvorani Slovenske prosvete v Ul. Donizetti 3 je odprta razstava slovenske slikarke iz Milana Ljube Štolfa. Urnik: od 17. do 19. ure.
V	tržaški občinski galeriji bo od 29. t. m. do 7. januarja 1987 razstavljala svoja dela slikarka LIANA SILVESTRI.
Bambičeva razstava v koprski galeriji LOŽA bo odprta do 29. t. m. po običajnem urniku.
razne prireditve
Godbeno društvo Prosek priredi tradicionalni KONCERT NA ŠTEFANOVO dne 26. t. m., ob 17. uri v Kulturnem domu na Proseku. Vabljeni!
SKD I. Gruden priredi v nedeljo, 28. t. m., ob 17. uri v dvorani I. Gruden v Nabrežini BOŽANSKO KOMEDIJO. Nastopa lutkovna skupina dunajskih študentov.
KD I. Grbec priredi v nedeljo, 28. t. m., ob 16. uri PREDSILVESTROVANJE. Vabljeni vsi člani in prijateji!
izleti
KD Rovte-Kolonkovec sporoča, da je še nekaj prostih mest za 3-dnevni izlet v Krško in okolico dne 31. t. m. ter 1. in 2. januarja. Tel. 827528.
razna obvestila
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu, Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju in Zveza vojnih invalidov NOV vabijo na TRADICIONALNO NOVOLETNO DRUŽABNOST, ki bo v torek, 30. decembra, ob 17. uri v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu, Ul. Petronio 4. Vabila so na razpolago na sedežu organizacij v Ul. Cicerone 8/B.
Knjižnica P. Tomažič in tovariši. Za
italijanske prijatelje našega društva bomo v kratkem začeli TEČAJ SLOVENSKEGA JEZIKA. Vpisovanje do 31. decembra v Prosvetnem domu na Opčinah in tudi po telefonu na št. 213945 od 16. ure dalje.
KD F. Venturini - Domjo sporoča, da že redno deluje GLASBENA ŠOLA ZA DIATONIČNO HARMONIKO pod vodstvom Zorana Lupinca.Informacije ob ponedeljkih in četrtkih od 18. do 19. ure v centru A. Ukmar-Miro pri Domju.
SKD Tabor - Opčine - Prosvetni dom dne 31. t. m. zapade rok za predložitev del za NATEČAJ ZA IZVIRNO VESELOIGRO V PRIMORSKEM NAREČJU ALI KNJIŽNEM JEZIKU.
KD F. Prešeren in KD V. Vodnik vabita na VEČER KABARETA IN PLESA s skupino KARST BROTHERS in ansamblom PRISMA, ki bo v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu 2. januarja 1987, ob 20.30. Čakamo vas!
kino
Prepovedano mladini pod 14. letom □ 18. letom □□
čestitke
Minilo je že leto dni in naša mama ALDA spet za božič svoj rojstni dan slavi. Da bi zdrava in vesela še vedno za nas rada skrbela, ji želimo iz srca Irina, Peter in Sergij.
Danes bo v Križu slavila 90 let ŠTEFANIJA KOŠUTA, po domače Županova. Ob tem visokem jubileju ji iskreno čestitata sestri Marija in Dora z družinama.
V Križu slavi danes 90 let nona ŠTEFANIJA. Koš poljubčkov ji pošiljajo pravnuki Elena, Jara in Danja.
Bodočega člana
JAKOBA
pozdravlja ter čestita Jasni in Milošu
DZL
Danes praznuje 90. rojstni dan
ŠTEFANIJA KOŠUTA (Županova)
Vse najboljše in še mnogo zdravih let ji voščita
hči Grozdana in sin Oskar z družinama.
KD KRASNO POLJE - GROČANA
vošči vsem članom in prijateljem vesel božič in srečno novo leto 1987.
KD I. GRBEC
želi vsem članom in prijateljem
vesele božične praznike ter zdravja, sreče in zadovoljstva polno novo '87.
mali oglasi
ARISTON - 16.00, 22.15 Labyrinth -dove tutto e possibile, anim./dram., VB/ZDA 1986, 100'; r. Jim Henson; i. David Bowie, Jennifer Connelly.
EKCELSIOR I - 17.30, 21.45 E. T. - L’ex-traterrestre, fant., ZDA 1982, 100'; r. Števen Spielberg; i. Henry Thomas, Drew Barrymore.
EKCELSIOR II - 18.00, 22.15 Vuppies II.,
kom., It. 1986, 100'; r. Enrico Oldoini; i. Massimo Boldi, Jerry Cala.
FENICE - 18.00, 22.15 King Kong II., fant., ZDA 1986, 100'; r. John Guiller-min; i. Linda Hamilton, Brian Kerwin.
GRATTACIELO - 16.30, 22.15 II burbe-ro, kom., It. 1986, 100'; r. Castellano e Pipolo; i. Debra Feuer, Adriano Celen-tano.
NAZIONALE I - 15.30, 22.15 Pirati, akc., Fr./Tuniz. 1985, 124'; r. Roman Polan-sky; i. Walter Matthau, Cris Campion.
NAZIONALE II - 15.30, 22.15 Superfan-tozzi, kom., It. 1986; r. Nori Parenti; i. Paolo Villaggio, Lia Bosisio.
NAZIONALE III - 16.00, 22.15 Blonde -ambizione bionda, porn., □ □
EDEN - 15.30, 22.00 Corto circuito, fant., ZDA 1986, 150’; r. John Badham; i. Ally Sheedy, Steve Guttenberg.
PRODAM 2.880 kv. m vinograda v Dolini z možnostjo vode. Tel. 228390.
ODDAM v najem 140 kv. m skladišča v pritličju in prvem nadstropju. Tel. 228390.
STAREJŠA ZAKONCA z lastno hišo in vrtom na slovenski Obali nujno iščeta zdrav in trezen zakonski par brez otrok za pomoč in skupno gospodinjstvo. Nudita sobo. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika - Ul. Montecchi 6 - 34137 Trst pod šifro "Nagrada jerbanje".
SLOVENSKA GOSPODARSKA ORGANIZACIJA razpisuje natečaj za nekaj mest uradniške stroke z nujnim znanjem knjigovodstva in drugih servisnih specializacij. Interesenti naj dostavijo pismeno prošnjo do 31. decembra na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6 - Trst, pod šifro "Knjigovodja".
PRODAM v centru Kopra veliko hišo z vrtom, lepa pozicija, potrebna popravil, primerna za hotel ali urade. Tel. 040/212096, Trst.
V BORŠTU je odprl osmico Felo.
SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO V TRSTU
vošči vsem svojim članom in podpornikom
vesele božične praznike in srečno novo leto 1987.
Veselo praznovanje božičnih praznikov ter srečno in uspešno novo leto želi svojim dijakom, učnemu in neučnemu osebju ter vsem sodelavcem in prijateljem
SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE.
SKLAD MITJA ČUK
vošči članom, prijateljem in podpornikom
vesel božič in srečno novo leto 1987.
včeraj-danes
MIGNON - 15.00, 20.20 Gli Aristogatti, ris., prod. Walt Disney.
CAPITOL - Danes zaprto.
Jutri ob 15.45, 22.00 Highlander, dram., Avstral. 1986, 115'; r. Russel Mulcahy; i. Christopher Lambert, Roxanne Hart.
ALCIONE - 16.00, 22.00 Speriamo che sia femmina, dram., It./Fr., 121'; r. Mario Monicelli; i. Liv Ullman, Catherine Denevue.
LUMIERE FICE - Danes zaprto.
Jutri ob 16.00, 22.00 Absolute Beginners, dram., VB 1986, 108'; r. Julian Temple; i. David Bowie, Paul Weller.
VITTORIO VENETO - 16.00, 20.30 Cob-ra, akc., ZDA 1986, 97'; r. George Pan Cosmatos; i. Sylvester Stallone, Brigit-te Nielsen.
RADIO - 15.30, 21.30 Taboo, porn., □□
Danes, SREDA, 24. decembra
EVA
Sonce vzide ob 7.44 in zatone ob 16.25 - Dolžina dneva 8.41 - Luna vzide ob 24.00 in zatone ob 12.06.
Jutri, ČETRTEK, 25. decembra
BOŽIČ
PLIMOVANJE DANES: Ob 3.33 najvišja 34 cm, ob 10.55 najnižja -13 cm, ob 15.21 najvišja -3 cm, ob 20.53 najnižja -22 cm.
VREME VČERAJ: Temperatura zraka 4,4 stopinje, zračni tlak 1014 mb narašča, veter 16 km na uro severovzhodnik, vlaga 37-.odstotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 11,7 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Andrea Serino, Ilenia Stacul, Simone Di Marino, Elisa Pradal, Matteo Accorsi.
UMRLI SO: 51-letni Bruno Antonaz, 74-letna Olga Giustincich, 77-letni Germane Calcina, 67-letna Elisabetta Sirca, 81-letni Giuseppe Veggian, 75-letni Anacleto Skilan, 66-letna Ljubica Naran-ca, 78-letna Lucia Ghidini, 48-letni Bruno Milic, 67-letna Ermida Mauri, 53-letna Bruna Možina, 75-letna Ludmilla Baretto, 84-letni Federico Zavadil, 84-letna Maria Zufar, 76-letni Ermanno Rossin, 76-letni Giuseppe Colja, 63-letna Liliana Ferfolja, 78-letna Maria Perhavec, 87-letni Giam-battista Basso, 61-letni Armando Puzzer, 62-letna Lucia Possa, 72-Ietni Italo Aris-tei, 83-letna Ida Capucini.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 22., do sobote, 27. decembra 1986
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Dante 7, Ul. dell lstria 18, Ul. Alpi Giulie 2 (Altura), Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan), Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11. MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271724), OPČINE (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 19.30 do 8.30
Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11.
MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel.
271124), OPČINE (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Četrtek, 25. decembra 1986 Dnevna služba - od 8.30 do 20.30
Ul. Dante 7, Ul. dell lstria 18, Ul. Alpi Giulie 2 (Altura), Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan), Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11.
Nočna služba od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11. OPČINE (tel. 213718), MILJE (tel. 271124) Mazzinijev drevored 1 - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Petek, 26. decembra 1986 Dnevna služba - od 8.30 do 20.30 Ul. Dante 7, Ul. delllstria 18, Ul. Alpi Giulie 2, Ul. S. Cilino 36, Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Ul. Combi 19, Ul. Sette-fontane 39, Ul. Bernini 4, Ul. Mascagni 2, Ul. L. Stock 9 (Rojan).
Nočna služba - do 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11. OPČINE (tel. 213718), MILJE (tel. 271124) - Mazzinijev drevored — samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
PELLICCERIA CERVO
TRST — Drevored XX. septembra 16 Telefon 767914
velika izbira: krzen — jop — našitkov izredna kakovost zadnji modni kroji po ugodnih cenah
PELLICCERIA ALBERTI
Ul. delle Torri 2
priporočeni trgovini za vaše nakupe
PUBLIEST
Oglasni oddelek Primorskega dnevnika
sporoča, da bo uradoval po običajnem urniku le v sledečih dneh:
27., 29. in 30. decembra
V dneh 26. decembra in 1. januarja sprejema samo osmrtnice
uredništvo Primorskega dnevnika.
menjalnica		23. 12.	1986
Ameriški dolar		..	1355,-	Japonski jen		8,—
Nemška marka 		690.75	Švicarski frank 		822,—
Francoski frank		210.—	Avstrijski šiling		98.10
Holandski florint 		611,—	Norveška krona 		181.—
Belgijski frank		32.70	Švedska krona		198,—
Funt šterling		..	1965.—	Portugalski eskudo		8.70
Irski šterling		.. 1868,—	Španska peseta		9.60
Danska krona		180.50	Avstralski dolar 		870,—
Grška drahma 		9.30	Debeli dinar		2.50,—
Kanadski dolar 		980,	Drobni dinar		2.40,—
			
			
Od leta 1927
smo na razpolago svojim cenjenim odjemalcem z najlepšimi zlatarskimi izdelki priznanih mojstrov iz Valenze ter z urami prestižnih znamk.
zlatarna	urama
LAURENTI-STIGLIANI
TRST - LARG0 SANT0RI0 4
suucitchn
	
i ii l nit	
i!«	r\^
m	
i illlliil	


.. 1
_

Upi
*	. & VN
*
|B|lj
I IP
1 f T
pgsBBgli


lil!
"i::;;::
■
'


»- Hi '
w
^ -
*
i





r
it%0
::
lil
Ul,
-

Card

RADIO-TV-PRALNI STRO, HLADILNIKI
Ul. Muratti 4
lil!
TR
■
_
er
J
iijlljj! jijilj
I	lllllllllllllllllll
HOTEL - RESTAVRACIJA
Jfurlan
Lastnik Karlo Guštin
vesel božič in srečno novo leto
Repentabor Tel. 227125
iiililliiliiiiiiiiiiiiiiuiiiiliiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiir
GOSTILNA
»Pod Tabrom«
COL (Repentabor) št. 8 Tel. 227120
.................................n....mn......mili...............
PLOŠČICE IN SANITARNI MATERIAL
panto
llfzzai
Rolich
NABREŽINA 35/c Tel. (040) 200371
Zastopstvo za TRST in GORICO posebnih lesenih oken in vrat
TRST — Ul. Carducci 15 — Tel. 64610
DRAGULJARNA IN ZLATARNA
Cavallar
TRST — Ul. S. Lazzaro 15
vošči vsem svojim cenjenim strankam vesele božične praznike in srečno novo leto
URARNA BATTISTI - Bersan Franco
Zastopnik SEIKO
Velika izbira ur SEIKO (prodaja in popravila) - Predmeti za darila, bižuterija visoke mode, vžigalniki
TRST — Ul. Battisti 14 — Tel. (040) 775670
Giovanni
Manzin
PRODAJA NA DEBELO Šunka, suho meso, sir in jestvine
Ul. S. Cilino 52 —Tel. 567845
PODJETJE
Brandolin Egidio
GROSISTIČNA PRODAJA JESTVIN, MESNIH IZDELKOV IN SIROV
TRST — Ul. delle Milizie — Tel. 974298
n/i
audiomatriz
coemar
centro pilota
TRST — Ul. Marconi 24 Tel. 733816
ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA
^ upilKd
ifcj
leče tl1
kontaktne leče
Valetič Ivo
Karis Jozita
želita vsem klientom vesel božič in srečno novo leto
TRST — Ulica Buonarroti 6 — Tel. 772996 (prečna Ul. Rossetti)
OBUTVE
PRINCIPE
S.R.L
TRST
Korzo Italia 19 — Tel. 68586 Largo Barriera Vecchia 8 — Tel. 727027
Gomme MARCELLO
Prodaja gum: CEAT - PIRELLI - MICHELIN — Predelava in tehnična pomoč
TRST — Trg Foraggi 8 — Tel. 391203
GOSTILNA IN PIZZERIA, TOBAKARNA
MILIC
BRIŠClKI — Tel. 227330
lilllilllllllllllllllllliillilllllilllilllllliililiiiiiiiiiiiiiiiliiillilillllillil
				
•'V -
%
i
ZADRUŽNA KRAŠKA MLEKARNA zadruga z o. z.
COL — REPENTABOR — Tel. (040) 227427
Vošči vsem svojim članom in odjemalcem srečno 1987
AVTOKAROSERIJA
RADKO GUŠTIN
COL 4 Tel. 227284
POHIŠTVO

vošči prijateljem, znancem in odjemalcem vesele božične praznike
TRST — Ul. S. Cilino 38 — Tel. 54390
RESTAVRACIJA - BAR
»La Marinella«
TRST — Drev. Miramare 323 — Tel. 410986 Za vsako svečano priložnost spomnite se na naše ribje specialitete
Vošči vsem gostom vesele božične praznike
ililliililllillliiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiii
SADJE
IN ZELENJAVA
Celestina Grudina
Lonjerska cesta 177
»r
D R I O L I
TRG SV. ANTONA
UVOZ ISTRSKEGA VINA IN KRAŠKEGA TERANA ZALOGA DOMAČIH VIN IN LIKERJEV
Miran Kuret
TRST — Riva Gulli 1/E — Tel. 305430
Glauco Decorti
INŠTALACIJSKE NAPRAVE ZA STANOVANJA IN INDUSTRIJSKE OBJEKTE
s.a.s.
TRST — Ul. Capodistria 35 Tel. 820089
ll negozletto
PLETENE TKANINE
TRST — Drevored XX. septembra 16 — Tel. 730298
vošči vesele praznike in srečno novo leto
PEKARNA - SLAŠČIČARNA
Žužek
TRST — Ul. Giulia 39
F.lli Nascimben s.p.a.
NADOMESTNI DELI
AVTOSERVIS IN MEHANIČNA DELAVNICA PRODAJA AVTOMOBILOV
TRST
Ind. cona pri Orehu (Milje)
MERCEDES -BENZ
Informacije: tel. 232277

ULICA CARDUCCI 10 — ULICA ORIANI 3
Vošči vsem srečno 1987
T\r
ir,v‘i*«!i

ir
('milim I____5.
p- -1(1

f

rr,
«111

Uprv^iii
|"^i|in
r- -"i
^l|
PRIMORSKI DNEVNIK 24. decembra 1986
Svet glasbenih mojstrov na ploščah
ALEKSANDER ROJC
1. Boris Papandopulo:
HRVATSKA MIŠA
Jugoton, FONOARS, LSY
65041/2
Monumentalna HRVATSKA MIŠA je gotovo eno temeljnih del velikega sodobnega hrvatskega skladatelja BORISA PAPANDOPU-LA. Za ta Ordinarium missae je Papandopulo individualno obdelal karakteristične motive pravoslavnega obreda in oblikoval epsko-dramatično delo velikih dimenzij. Zgleda, da je umetniku, ki je Mišo napisal za mešani zbor a cappella in soliste, lebdel spomin na cerkvenos-lovanske fragmente liturgičnega teksta, na »čisto«, kot sam pravi, »psalmodijsko liturgično petje ožgano od južnega sonca«. Za izvedbo, ki bi si je težko želeli boljše, je poskrbel Akademski pevski zbor Ivan Goran Kovačevič iz Zagreba pod taktirko Vladimira Kranjčeviča. Izborni solisti so Nada Ruždjak - sopran, Marija Klasič - mezzosopran, Zrinko Sočo - tenor ter Vladimir Ruždjak -bariton.
2.	Johann Sebastian Bach: ORGELBUCHLEIN (izbor) Jugoton, FONARS, LSY 66241 Orgelbiichlein je zbirka orgelskih koralov, ki jih je veliki J. S. Bach napisal za časa svojega bivanja v Cdthenu in so bili napisani zlasti za potrebe protestantskega liturgič-
nega leta. Na tem mestu se nam zdi prav, da pohvalimo izbiro velikih kulturnih dimenzij, ki jo je pokazala Jugoton v planiranju posnetka takega dela, kot je to. VLADIMIR KRANJČEVIČ je za to ploščo izbral od 170 koralov petnajst, ki so, bi si upali reči, pisani skoraj na kožo sicer izbornemu zboru, kateremu dirigira, t.j. Akademskemu zboru »Ivan Goran Kovačič«. Ob čudovitem sodelovanju organista Željka Maraso-viča ostane poslušalec kar očaran nad magično liturgično atmosfero, ki jo znajo ustvariti izvajalci. Zato ploščo priporočamo vsakomur, ki glasbo zares ljubi. Izborno spremno besedo je oskrbela Erika Krpan.
3.	ZAGREBAČKI SOLISTI:
30 GODINA
Jugoton, FONOARS, LSY
66204
Predstavljati posebej Zagrebške soliste bi bilo ne samo neprimerno, ampak tudi strogo limitativno za ansambel, ki že trideset let koncertira po celem svetu na najvišjem nivoju in ki je danes del glasbene vesti vsakega ljubitelja glasbe. Ko govorimo o tem ansamblu, se nam vsiljuje primerjava z Lucernskimi solisti, s Komornim ansamblom iz Stuttgarta, morda s Komornim orkestrom iz Amsterdama: skratka ansambel, ki mu je vedno vredno prisluhniti. Tako, kakor Zagrebčani izvajajo (plošča je bila namreč posneta v živo) Divertimento v D-duru KV
136 W. A. Mozarta, ali Vivaldijev Concerto grosso v D-molu op. 3 št. 11, Concertino št. 2 v G-duru G. B. Pergolesija in Tretji Brandembur-ški koncert J. S. Bacha, je težko slišati na koncertnih odrih. Izborno je zaigran tudi v svetovni praizvedbi Love Song, ki ga je veliki hrvaški skladatelj Milko Kelemen posvetil temu čudovitemu komornemu sestavu.
4.	Yfrah Neaman - violina
Allan Schiller - klavir
Jugoton, FONOARS, LSY
66182
Yfrah Neaman je danes vodilni britanski violinist. Nastopil je v vseh velikih svetovnih središčih in povsod je ugledna kritika zelo ugodno ocenila njegova izvajanja. Njegov partner, pianist Allan Schiller je tudi zelo znano ime v mednarodnem glasbenem svetu, često pa sodeluje z umetniki, kakor so Barry Tuckwell, Mstislav Rostropovič in drugi. Teh par besed v osvetlitev kvalitete britanskih umetnikov, ki čudovito posredujeta na tej plošči zlasti Beal Shem, ki intenzivno posreduje religiozno osveščanje židovske duše E. BLOCHA, pa tudi Ber-ceuse G. FAUREJA, ali pa PIdce en forme de habanera M. RAVELA. Cavata, virtuoznost, občutek za frazo so prisotni tudi v Sonati C. FRANCKA, tem velikem delu, ki spada v železni violinski repertoar in ki mu je vredno prisluhniti.
Zbor Primorec - Tabor
gostoval
Pred dobrim letom in pol sta se združila mešani pevski zbor Primorec iz Trebč in mladinski pevski zbor Tabor z Opčin. Ta odločitev je dobro obrodila, kar je dokazal zelo uspeli koncert v Ptuju dne 7.12.86.
Koncertni spored je bil tehtno izbran ob upoštevanju stilne raznolikosti brez cenenih efektov, saj smo v prvem delu koncerta slišali skladbe od renesančnih mojstrov (Hassler, Pales-trina), baroka (J. S. Bach), romantike (J. Brahms), ljubezenske pesmi op. 52 št. 8 in 10 - pri klavirju štiriročno Anastazija Purič in Alenka Bullo, do naših sodobnikov: A. Srebotnjaka, P. Merkuja, A. Vodopivca in J. Močnika.
Prvemu serioznemu delu koncerta je sledil drugi, ki so ga sestavljale dobro izbrane priredbe različnih ljudskih pesmi: M. Rožanc (primorska), P. Kernjak (koroška), A. Kumer (primorska), M. G ajdov (makedonska) dalje O. Angiolina (italijanska ljudska), Shail-ley (portugalska), S. Vremšak (slovaška ljudska), W. Goodell (spiritual) in C. Cvetko: V nove zarje (partizanska). Vendar z zadnjo pesmijo koncerta še ni bilo konec. Polnozasedena dvorana navdušenega občinstva je izprosila vedno nove dodatke.
Dirigent zbora Matjaž Šček je začel svoje dirigentsko poslanstvo pri združenem zboru Primorec - Tabor z vso resnostjo in razgledanostjo muzika, ki ve, da se pot k uspehu začenja že pri prvih vajah. Zato v izvedbi celotnega programa ni opaziti sledov površnosti.
na Ptuju
Njegovo vodenje koncerta je umirjeno brez nepotrebnih gest, vsaka gesta ima svojo izpoved ali določen pomen, fraze vodi smiselno, vedno skuša doseči kar nejplemenitejši zborovski zvok. Z njegovim elegantnim, točnim nakazovanjem in lastnim notranjim podoživljanjem pričara svojim pevcem vso bogastvo vsakokratne umetnine tako, da jo njegovi pevci izžarevajo na občinstvo, ki jo na ta način resnično doživi.
Intonacija zbora je bila, (če ne upoštevamo nekaj manjših spodrsljajev) vzorna, dikcija jasna in razumljiva, vokali pravilno oblikovani, mogoče malo manj pri nemškem besedilu - Hassler, Bach. Stilni odnos Palestrina - Bach (renesansa, barok) bi lahko bil izrazitejši. Pomanjkljivosti, ki sem jih naštel, bi praviloma pri tako mladem zboru moral spregledati, vendar gre pri tem zboru za velik dosežek v dveh letih, kar kaže na izjemno prizadevnost umetniškega vodstva zbora, ki gotovo obrne vsako dobronamerno opozorilo v svoj prid.
V drugem delu koncerta je dve pesmi A. Kumar - Oponašanje zvonov in M. G ajdov - Momiče malo, izredno muzikalno, temperamentno in precizno oddirigirala profesorica Vilma Pa-dovan. MePZ Primorec - Tabor je bil gost MPZ Srednješolskega centra v Ptuju, ki ga vzorno vodi profesorica Darja Koterjeva. Domači zbor je na začetku koncerta s tremi lepo zapetimi pesmimi pozdravil goste.
Srečanje mladih pevcev iz zamejstva, Izole in Kopra
MIRKO SLOSAR
Na prvi kulturni prireditvi po odprtju (27. novembra) je v prenovljenem gledališču v Kopru pelo okrog 220 pevcev. Zveza kulturnih organizacij Koper je organizirala v sredo, 17. decembra, kulturno in prijateljsko srečanje mladinskih predmutacijskih pevskih zborov iz zamejstva, Kopra in Izole. Poslušali smo dekliški pevski zbor italijanske skupnosti iz Izole, ki ga vodi Amina Dudine, mešani zbor »Primorec - Tabor«, ki ga sestavljajo pevci iz Trebč in z Opčin pod vodstvom Matjaža Sčeka, dekliški zbor kulturnega društva »Jadran« iz Dekanov v zborovodjo Milico Gregorič, dekliški pevski zbor »Vesna« iz Križa, ki mu dirigira Bogdan Kralj, mešani pevski zbor »Milan Pertot« iz Barkovelj, z dirigentko Aleksandro Pertot, in mešani mladinski pevski zbor srednjih šol Koper, ki ga vodi Marko Vatovec.
Pevski zbori so se na koncertu predstavili z zanimivimi programi, ki pomenijo napredek in novost v
izbiri skladb v primerjavi s programi, ki jih slišimo na pevski reviji Primorska poje. Tudi izvajalska raven je bila nad povprečjem primorskega petja.
Pevsko srečanje je odprl zbor italijanske skupnosti iz Izole, s pesmimi Gastoldija, Simonitija, Mi-lottija in Colacicchija (zbor letos slavi 15. obletnico delovanja). Okrog 40 mladih pevcev iz Trebč in z Opčin se je predstavilo s priredbami slovenske in dveh slovaških ljudskih pesmi, »Zimo« Aleksandra Vodopivca, in sodobno iz različnih zvokov oblikovano pesmijo Janeza Močnika »A-M-65«. Dekleta iz Dekanov so zapela tri slovenske ljudske pesmi v priredbah Oskarja Deva, Danila Bučarja in Slavka Mihelčiča, ter pesem »Spavaj spavaj« Franza Schuberta. Dekliški zbor Vesna iz Križa je najprej predstavil dve ljudski iz Rezije v zanimivi priredbi Pavleta Merkuja. Sledila jima je še ljudska iz Španije in makedonska »Con umore« Vlastimira Nikolovskega. Mešani pevski zbor Milan Pertot iz Barkovelj je dramatično izoblikoval »Ljudsko svarjenje« v priredbi
Mateja Hubada, počastil spomin na Simona Gregorčiča s pesmijo »Naša zvezda« Antona Nedveda. Spored je sklenil z dvema Srebotnjakovima: »Pesem« in »Rezijanska«. Pevsko srečanje so sklenili srednješolci iz Kopra z Bantierjevim »Madrigalettom« in »Tremi istrskimi« v priredbi Alda Kumarja.
Vsi zbori so zapeli z velikim navdušenjem, z bolj ali manj izoblikovano vokalno tehniko in z velikim okusom za logično glasbeno oblikovanje skladb. V povprečju so pevski zbori iz zamejstva pokazali bolj dovršeno in intonančno čisto petje od domačih pevskih zborov.
Po koncertu so se vsi pevci zbrali na družabnem srečanju v Domu učencev »Heroj Tito« v Kopru, kjer so se v prijetnem vzdušju stkale nove in trdnejše prijateljske vezi med pevsko mladino tostran in onstran meje. Vsi pevci si želijo še več takih srečanj. (Koncert je v celoti posnel Radio Koper-Capodistria in ga bo posredoval poslušalcem v svojih glasbenih oddajah).
Zbor Lipa v Klani
Srečanja ustvarjajo prijateljstva ne glede na meje, ki ločujejo države in kdor poje ne misli na zlo, je poudarila članica kulturno-umetniškega društva »Matko Laginja« v pozdravnem govoru pred celovečernim koncertom v lepi dvorani v Klani nad Reko. Srečanje je bilo v soboto, 20. t. m., nastopil je domači lovski mešani zbor, ki nosi ime po narodnem voditelju prejšnjega stoletja Matku Laginji. Pod vodstvom priznanega dirigenta Dušana Prašlja je nastopal že po Italiji, Istri, Sloveniji in drugod po Jugoslaviji. Za tem zborom je nastopila moška vokalna skupina Kvarner z Reke, ki občasno sodeluje z zborom Matko Laginja. Koncert je zaključil mešani pevski zbor Lipa iz Bazovice, ki je rad sprejel povabilo na to srečanje in ki je pod vodstvom pevovodje Evgena Prinčiča zapel sedem pesmi.
Ace Mermolja
na pluralistično misel
Kako bi opredelili skupni slovenski kulturni prostor? Verjetno gre za otok med stvarnostjo in utopijo. Stvarnost je takšna, da se čutimo Slovenci, in ne samo zamejci, ogroženi. V stiski se toliko bolj izostri želja, da pri vsakem koraku odkrivamo tisto najglobljo strugo, ki povezuje vse Slovence v skupnost. Ne zadostuje nam več neka površinska zavest, otipati želimo svoje korenine, ki segajo globlje od ideologije. Vsrkati želimo vase vso zgodovino, čisto od začetka; gledamo v prvo luč slovenstva.
Ne gre tu za metafizično osnovano slovenstvo, ki želi biti absolutni, nad-zgodovinski temelj našega bivanja, čeprav je želja poiskati našo osnovno bit v vrtovih metafizike dokaj močna. Dejstvo je, da pomeni iskanje svojih temeljev veliko več kot pristajanje na stare obrazce. Pomeni tudi zavračanje takšnih etiket, ki že vnaprej določajo, kdo ima o narodnem vprašanju prav in kdo ne. Iskanje je iskanje, samo če je odprto in brez predsodkov tudi do takšnih možnosti, ki bi nas pretresle v temeljih. V tem smislu je skupni slovenski prostor stvarnost, le če se opira na vse naše ustvarjalne in misleče sile.
V tem pa se izkazuje tudi utopija tega prostora. Težko je namreč mimo, ali bolje preko političnih in drugih trenutnih implikacij, ki imajo svoj vpliv. Čisto brezpredmetna bi bila naša debata, če bi se skušala izogniti stvarnosti, ki jo živimo, prav tako bi bila neplodna, če bi izgubila svoj utopični naboj.
Se skupni slovenski kulturni prostor uresničuje? Že iz prvega vprašanja je razvidno, da se deloma uresničuje, deloma pa ne. O skupnem slovenskem kulturnem prostoru veliko razpravljamo, kar je pozitivno dejstvo, posebno še, ker potekajo razprave dokaj odkrito. Uresničuje se tudi bolj konkretno, skratka, pretakajo se informacije, umetniška in druga dela romajo preko meje širom po Sloveniji in med Slovence za mejami. Kulturne ustanove, društva, ansambli itd. med sabo sodelujejo, gostovanj je precej, izmenjujemo si mnenja itd. Zgrešeno in nepravično bi bilo trditi, da se nič
Pristajati
ne dogaja. Obstajajo seveda tudi nesporazumi.
Eden izmed problemov je, da center ne more krojiti podobe periferije in zamejstva. Upoštevati je treba razlike, brez tega ne gre. Če miselni tokovi, umetniške smeri pa tudi mode v Ljubljani ne odgovarjajo temu, kar se dela v Trstu ali Celovcu, to še ne pomeni, da sta Trst in Celovec irelevantna, nek kuriozum, ki pa ne seže v osrednje razprave in zanimanja. To je
zgrešeno. Ne morejo več veljati le neka središčna ljubljanska merila. Središče mora biti dostopno do razlik, kot mora tudi »zamejstvo« slediti in upoštevati to, kar se v osrednji Sloveniji dogaja. Trditi, da so poti Ljubljane samo stranpoti je enako zgrešeno kot mnenje, da je potrebno zamejstvo in zdomstvo ušpoštevati z drugačnimi merili, ki v bistvu potrjujejo, da gre za manj zanimive stvari. Konec koncev je Slovenija nekaj posebnega. V
Italiji na primer nobena umetniška ali miselna smer ne prikliče nase toliko pozornosti, kot se to dogaja v Sloveniji. Postmodernizem se v Sloveniji postavlja kot povsem prevladujoča smer. V Italiji ostajajo kljub temu druge tendence močne in ravno tako upoštevane. Res je sicer, da se tudi v Sloveniji sliši vedno več glasov, ki zagovarjajo razvoj, ki naj upošteva več tendenc in naj se ne osredotoči le na eno. Seveda je za prevladovanje
ene smeri v Sloveniji razlogov veliko. Tu je že samo dejstvo, da pomeni v Sloveniji književnost veliko več, veliko bolj je družbeno relevantna, kot v Italiji in drugih evropskih državah. Skupni slovenski kulturni prostor pa mora vseeno upoštevati razlike, pristati mora na tezo o različnih tendencah in tudi na pluralizem mišlje-nja.Ne vidim, kako bi lahko drugače ravnali.
Skupni slovenski kulturni prostor prav gotovo ni zgodovinska novost. Novo je to, da ga skušamo uresničevati na takšnih temeljih, kjer ne bi bile več potrebne izkaznice p pravi veri. Hkrati seveda ne more ta naš skupni kulturni prostor postati neko zgolj politično igrišče, kjer bi se skušali podtalno izigravati. To naj bo prostor iskrene in poštene misli, ki naj bo drugačna, ne pa razdiralna.
Odprta meja. Odprta meja je pokazatelj celotne jugoslovanske usmeritve. Težnje, da bi bila meja bolj zaprta, govorijo o centralizmu, o avtoizolaci-ji, o »odstranitvi« manjšin. Zaprta meja hočeš nočeš že kar načelno odklanja skupni slovenski kulturni prostor. Razlike med nami so ponekod že tolikšne, da same po sebi ogrožajo to našo »slovenščno celo«. Če k temu dodamo še zapiranje mej...
Govorili smo o drugačnem pristopu k vprašanju SSKP. Zaprte meje pa ljudi ločujejo, dražijo, jih naredijo nestrpne; to vsaka zaprta meja, tudi duhovna.
K vsemu temu pa bi dodal še naslednjo misel: Skupni slovenski kulturni prostor lahko ustvarjamo le sami, nihče nam ga ne bo podaril. Ne more biti niti izhod iz sile, ampak naravna težnja naroda, ki so ga zgodovinski dogodki razkosali in celo razpršili. Tu se meri naša stvarna moč, kako smo sposobni podirati pregrade, ki niso od danes. Pogled naj torej ne bo uprt samo v preteklost, ampak predvsem v prihodnost. Res je, da je pomembno razčiščevati preteklost, ničesar pa ne bomo storili, če bodo vse te analize pomenile le dodatna depresivna stanja. Kot vse moderne družbe moramobiti kos izzivom novega časa in skupno načrtovati, kako nam bo to uspelo. Morda prav na tem področju potrebujemo največ zavesti, da je treba delovati skupaj, saj smo z vsemi našimi »postojankami« tako globoko v Evropi, da se čisto enostavno ne moremo več ograditi. Nova, postindustrijska, kompjuterizirana in v nove ritme vpeta stvarnost nas ne more in ne sme odvreči od položajev, ki so za nas zgodovinsko-tradicionalni. In to je prava preizkušnja našega skupnega prostora.
SLOVENIJALES
DOMA IN V SVETU DOBRO POZNAN
SESTAVLJIVO POHIŠTVO ZA KOPALNICE SANITARIJE - POPRAVILA _____	KOPALNIC IN KUHINJ -
ERIKO	KABINE ZA KOPALNICE
R Gfl O	UL. MADONNINA 43
Tel. 768787
Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
milili	mn
Sekcija Zveze borcev Boljunec
vošči vsem bivšim partizanom in aktivistom, svojim članom in simpatizerjem vesele praznike in obilo sreče v novem letu 1987
immiiiiiiimiii	|| | j |j | |ll | j
KMETIJSKI OBRAT - AZIENDA AGRICOLA
PAROVEL ZORAN
Mačkolje 81 — Dolina — Tel. (040) 231908

sortirana in flaširana vina - peneče se vino lastne proizvodnje
imimiiimiimmiimmiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii immmimimmimmimimmmimmmimmmmmmmiiimimmmmmmmimmmmmimmmimmmimmmmimmmimmmmimmmimmmmmimmimmmimmmmimmmmimmmmimmmmimmmmimmmimmimmimmimmmimmiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
KEMIČNA ČISTILNICA
ZADRUŽNA GOSTILNA
»Wilma«
DOLINA
BAZOVICA, Ul. I. Gruden — Dolina 190
DOLINA	Tel. 228187
mmiimiimiimimmmimimmimimmimimmimmmimmmmmmmmmmmmmmmmmmimmmmimmmiimmimmmmmmmimimmmmmimmmmimmmmiimmimiimmimmmmimmmimmmmmmiimHmmmmimmmmimmmmimmmiiiimmimmmiimmiimiiiimmmiim|||
KONFEKCIJE
lmport-Export
Dolina 190 —Tel. 228530
mmmmiimmiiimimmmmimmmmimmmmmimmmmimmmimmmimmmimmimmimmimmimmmimmmimmmmimmmmiiimimmmmimmmimmmmmmmmmmmmmmmimmmmimmimmmimmmmimmmmimmmmmimmmiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiii|
PODJETJE ZA ČIŠČENJE POSLOPIJ IN URADOV
»FANY«
Mauri
BOLJUNEC 144 — Tel. 228556
želi vesel božič in srečno novo leto
Stefania Millo
Jesenska in zimska oblačila za ženske in moške
UL. FLAVIA Dl STRAMARE 107 (ŽAVLJE)	Tel. 231118
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii	I
KNJIGARNA - PAPIRNICA
»Leonardo«
popolna izbira šolskih in M pisarniških potrebščin - igrače - knjige
iR	MILJE — Kotzo Puccini 6 — Tel. 274688
MANUFAKTURA
Draga Strain
BOLJUNEC 231 Tel. 228145
iiiiiiiiiiiiiliiiiiliiiliiiiiliiiliililliliillliliiililliiliiililliliiilllllilliililliillllllilllliilliiliillilliililliilllllllliiliililliiiiiiiiiliiliiiliiiilliillllliliillllllillilllillllllillill
lllllllllllllllllllllllillilllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllilllllllllllll lllllllllllllillllllilllllliliilllllllllllllillllllllllllllllllllllllillllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllliiilllliiiiiiillilllllilillllllllllillllllllillilllllllllillllllil
llllllllllllllllllllliilllllllilllllilllllllllllllllllllllllllillllllllllllillllillllllllilllllllliillllllillillillllllll
Vesele praznike in vse . . . toplo
voscl	La Combustibile
DOMJO
Družina LOVREČIČ
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiii
o. Pro. <&oo
TRGOVSKO PODJETJE Z MESOM IN ŽIVINO
Import - Export
MILJE - TRST
—
0 ^

SEDEŽ IN KLAVNICA:
ŽAVLJE — Ul. Flavia di Stramare 8 Telex Soproz 460462 — Tel. 231041 (5 linij)
SKLADIŠČE TRST — Ul. Pečenko 2 Tel. 569273/4
H
VAKUUMSKO PAKIRANJE MESA
-i
JJ




lV«|l||
Sli


I I
✓ Vv
lili
lil
:
ii
mm


iOii

li
I
II
1 „
I1
iti
Mil
Ifciii 16 ..


■
ii I
i
lil
I
ii liji n

PRIMORSKI DNEVNIK 24. decembra 1986
9

k:1 p
■/ 'i
$

Pii j p

r-r;i

K-
d*
rr„
F ff

ni
i a"’|'«!i
m

BAR
»Kana r in«
vošči vsem vesel božič in srečno 1987
OPČINE — Narodna ul. 154 — Tel. 212147
HOTEL - RESTAVRACIJA
Valeria
vošči vsem vesel božič in srečno 1987
OPČINE — Ul. Nazionale 156 — Tel. 211204
AGRO - SOSIČ
OPČINE — Narodna 158
Vsem cenjenim odjemalcem želimo vesel božič in srečno novo leto
Društvena gostilna Opčine
Najemnik DEBENJAK NADA
ODLIČNA IZBRANA KUHINJA GRILL
DOMAČA KUHINJA
OPČINE
Proseška ul. 39
ESTETIKA
Silvia
vse za nego obraza in telesa
OPČINE Proseška ul. 2, I. nad.
Tel. 212164
Opčine — Narodna ul. 28 URARNA - DRAGULJARNA
malalan
OPTIKA
Opčine — Proseška ul. 6
Eletromarket
HI-FI -AVTORADIO - TV
OPČINE
Ul. del Salici 1 — Tel. 211155
MARKET PRALNIH PRAŠKOV
UDOVIČ
OPČINE — Narodna ulica 28
Keramične
ploščice
sanitarije
G. Sclip
keramične ploščice
sanitarije - armature
kopalne kadi s hidromasažo ali brez
oprema za kopalnice
cenjenim strankam želimo vesele praznike!
OPČINE
Narodna ul. 196/2 (Pikelc) Tel. 211929
VSE ZA FOTOGRAFIJO
Foto Loredana
OPČINE
Alpinska 2 —Tel. 211574
TRGOVINA JESTVIN
DESPAR
Najemnika
ANITA in SILVERIJ SLAVEC
OPČINE — Narodna 63/1 Tel. 211026
I
COMPUTER
PUBBLI
SVSTEM SDF
OPČINE —Alpinska ulica 2 Tel. 214291 — p.p. 2012
USNJENA GALANTERIJA ROKAVICE
TORBICE
OPČINE — Proseška ul. 18 — Tel. 212720
Včlanjena v »Skupaj na Opčinah«
ŽENSKA OBUTEV
START sp°rt
OPČINE — Narodna ul. 87 Tel. 213193
PROSEK 551 Tel. 251040
ŠD Kontovel
vošči vesel božič in srečno novo leto vsem športnikom in prijateljem
Kraški dom
in
Mladinska sekcija
želita članom, prijateljem in občanom vesele božične praznike ter srečno in uspešno novo leto
JESTVINE
»Bortolin«
želi vsem vesel božič in srečno novo leto
OPČINE — Proseška ul. 14 - Tel. 211075
DROGERIJA
PARFUMERIJA
Ivan Škabar
Nudimo vam najrazličnejše kozmetične preparate, bogato izbiro barv in lakov, plastične predmete šipe po meri, termična stekla TERMOPAN, pralne praške.
Obiščite nas, ne bo vam žal!
OPČINE — Proseška ul. 22 Tel. 211552
K. & G.
KONFEKCIJE
bogata izbira moških in ženskih zimskih oblačil
OPČINE Narodna ulica 71 Tel. 214269
Physical Club
body-building, solarij, telovadba: po neverjetnih cenah z diplomiranimi vaditelji ISEF za otroke in odrasle


Informacije in rezervacije OPČINE — Ul. S. Pellegrino — Tel. 214195 - 212618 od 16.30 dalje
FRIZERSKI SALON
MAJDA
vošči vsem strankam
vesel božič in srečno novo leto
OPČINE — Proseška ul. 20 Tel. 211359
VZDRŽEVANJE IN ČIŠČENJE ČISTILNIH NAPRAV
O
□AIMEV
OPČINE — Ul. dei Gardi 3/1 — Tel. 211336 - 213592
JESTVINE
DESPAR VIDAU
BANI 72 —Tel. 211387
SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA
despar Križmančič
s. d. f.
BAZOVICA — Ul. Gruden 39 — Tel. 226128
BAZOVICA
m
ŠPORT
VSE ZA ŠPORT IN REKREACIJO
Ulica Kette 2 Tel. 226515
JESTVINE
Sonja
BAZOVICA — Kosovelova 9
CVETLIČARNA
MARA
BAZOVICA — Ul. Gruden 48 Tel. 226517
IMPORT - EXPORT
MESNICA
%
k) Albin Bak
PADRIČE 116 —Tel. 226184
Grili Dolina
za dober prigrizek kuhana svinjina, kislo zelje, klobase
želi vesele praznike in srečno novo leto
PADRIČE 59 — Tel. 226301
»Pesek«
RESTAVRACIJA - HOTEL
Suzana in Giuliano Kariš
poroke - poslovna kosila - slavnosti - prenočišča vsem gostom voščimo vesel božič in srečno novo leto
PROSEK 69 — Trst —Tel. (040) 226294
I .____________________________
111!



—' I
•„
iiiiiiiiiii
illllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
	 	
Naš športnik 1986
Pomen, ki presega športne okvire
V času, ko nas nasledniki tistih, ki so nam včasih odrekali pravico do lastne zgodovine, kulture in jezika, ponovno poskušajo potisniti v kot, bo v Gorici tretja zaporedna prireditev Naš športnik.
Tako kot tržaška in tolminska, bo tudi ta ponazorila množičnost in kakovost primorskega športa, njegove letošnje tekmovalne dosežke in organizacijsko rast, obenem pa vnovič opozorila na njegov vse večji prispevek k oblikovanju skupnega slovenskega kulturnega prostora. Dosedanjim nosilcem akcije se letos pridružuje tudi čedadski Novi Matajur, s čimer prihaja še bolj do izraza povezanost celotne Primorske, pa tudi velik pomen telesnokulturne dejavnosti za krepitev narodne zavesti.
Zasnova akcije Naš športnik ni ozkosrčna: je odraz odprte narave telesnokulturnega gibanja, ki poleg krepitve narodne zavesti vzpodbuja tudi dobrososedske odnose med državama in sožitje narodov ob meji. Glede na okoliščine pa gre ob letošnji prireditvi še za nekaj. Dovolj odločno moramo povedati, da se ne mislimo odreči s krvjo pridobljeni pravici do lastne narodnostne samobitnosti v okviru skupnega slovenskega kulturnega prostora, da se ne damo potisniti v kot zaradi zlorabljanja tragičnega incidenta v Tržaškem zalivu in da ne pristajamo na poskuse barantanja z našimi narodnostnimi pravicami. Dostojanstveno želimo povedati, da se desetletja boja za načela zdravega sožitja ob meji ne dajo izbrisati z nikakršnimi blokadami in karantenami, ter tudi v teh občutljivih razmerah nakazati pot, po kateri gre utrjevati vrednote, ki nimajo alternative.
BORIS KRALJ
W
Med številnimi športno-rekreacijskimi pobudami, ki se vrstijo v našem obmejnem prostoru, si posebno mesto zasluži Pohod prijateljstva, ki ga na Goriškem prirejajo že vrsto let. Več tisoč ljudi z obeh strani meje potrjuje z udeležbo na tej pobudi željo po prijateljstvu, sodelovanju in odpravljanju vsakovrstnih medsebojnih nerazumevanj. Slika prikazuje start letošnjega pohoda v Gorici
Rezultati naših anket
V ZAMEJSTVU
NA PRIMORSKEM
POSAMEZNIKI
1.	Samo Kokorovec
(kotalkanje. Polet)	145
2.	Dušan Jelinčič
(alpinizem, SPDT)	136
3.	Marko Ban
(košarka, Jadran)	78
EKIPE
1.	Kras Globtrade (namizni tenis, A liga)
101
2.	Meblo
(odbojka)	94
3.	Val Kmečka banka
(odbojka)	82
Športnik
1. Marko Černe
(KK Soške elektrarne)
2.	Izidor Požar (LK Postojna)
3.	Valter Bonča (KK Sloga 1902)
Športnica
1. Tanja Černe (TK Portorož)
2.	Lidija Lapajne (AK Gorica)
3.	Ksenija Pavlovič (AK Gorica)
KOLEKTIV: 1. KK Soške elektrarne; 2. AK Koper; 3. JK Jadro
PRIZNANJA
ZSŠDI
Evgen Ferfolja Sergij Tavčar Franko Vitez KK Bor
Srednja šola Trinko ŠZ Sloga
Posebno priznanje NOVI MATAJUR
Kot letošnji gostitelji še posebno zadovoljni
Gostitelj tretjega nagrajevanja najboljših športnikov Primorske z obeh strani meje, ki bo potekalo nekaj dni pred iztekom tega leta, je Gorica. V Kulturnem domu, ki je pred mesecem dni beležil peto obletnico svojega uradnega delovanja, se bomo srečali aktivni športniki, društveni odborniki, vaditeljice in vaditelji, navijači, starši in gostje. Proslavili bomo in nagradili najboljše po izbiri, ki se je izoblikovala med dopisniki, poročevalci in čita-telji primorskih sredstev javnega obveščanja. Praznovali pa bomo vsi, ki smo dejavno prisotni v telesni kulturi in želimo, da bi pri tem enako čutili tudi tisti, ki doživljajo telesnokultur-na dogajanja nekoliko bolj od daleč.
Čeprav se na zadnji dan koledarskega leta življenje ne ustavi in tudi na dan Novega leta se ne zgodi nič katastrofalno novega v obnašanju ljudi in organizacij, je navada, da v tem času pregledamo stanje - nekako bolj slovesno kot na občnih zborih - potegnemo črto pod pluse in minuse, prikličemo v spomin dogodke zadnjih dvanajst mesecev. Letošnji gostitelji smo z obračunom zadovoljni. Še več, predvidevamo, da tolikšni uspehi v prihodnjem koledarskem letu ne bodo možni. Na Goriškem je prišlo do premika široke fronte kakovosti: kar zadovoljni smo, da nas je ravno letos doletela dolžnost gostiteljstva. Sicer pa je celotna Primorska lahko ponosna na uspehe, ki so se izoblikovali na področju telesne kulture ob dejstvu, da obstajajo praznine nekaterih ozemeljskih okolij, kjer niso gibalne dejavnosti znale najti svojega mesta oziroma jim je bilo to mesto zavestno ali nezavedoma odklonjeno. Obstaja-
jo tudi miselne praznine, ki preprečujejo, da bi hitreje napredovali in enakomerneje, da ne rečem pravičneje, porazdeljevali sredstva.
Gostitelji smo tudi zadovoljni, ker nam je bila od okoliščin naložena naloga, da začnemo znova tkati načete šive, ki so jih natrgale škarje tistih, ki imajo o prijateljstvu in sodelovanju polna usta, ničesar ali zelo malo pa postorijo, da bi ti dve vrednoti zasidrali med ljudi. V nasprotju od običajnega vedenja naj tokrat podčrtamo, da ima pri tem telesna kultura eno najizrazitejših vlog. Nagrajevanje najboljših športnikov Primorske na prireditvi Naš športnik hoče v tem smislu prispevati svoj delež. Na tej meji se je še vedno utrjevalo ali obnavljalo sodelovanje najprej med nami Primorci, šele kasneje so se pridružili tudi drugi. Letošnji nagrajenci naj ta dejstva tudi simbolizirajo.
ALDO RUPEL
Naš športnik
Pobudniki
•	NOVI MATAJUR
•	PRIMORSKE NOVICE
•	PRIMORSKI DNEVNIK
•	RADIO KOPER - CAPO-DISTRIA
•	RADIO TRST A
•	TV KOPER - CAPODIS-TRIA
•	ZDRUŽENJE SLOVENSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV V ITALIJI
stran II.	naš športnik 1986
obračun v letu 1986 - obračun v letu 1986 - obračun v letu 1986
Pregled enoletnega delovanja na Goriškem in Tržaškem
Letos je ocena težja
Kot vidimo na sliki, je med našimi najmljašimi zanimanje za plavanje veliko
Težko je oceniti minulo sezono z zornega kota tekmovalnih uspehov, pa vendar je Novo leto čas, da z obračunom zaokrožimo delovanje v sončnem letu 1986. Morda smo pri tem še pod vtisom leta 1985, ki je bilo za naše razmere enkratno, saj tolikšnih in tako pomembnih uspehov nismo nikoli prej dosegli niti upali, da jih je moč kdajkoli doseči.
V letu, ki se izteka, je bila usmeritev drugačna. Posamezniki ostajajo trdno na svojih položajih, nekateri so zašli, a namesto njih se pojavljajo novi. Za nas vrhunske ekipe, in to predvsem združene ekipe, na katere polagajo mnogi vsa upanja za bodoče uspehe, pa so doživele zastoj. Ostali smo brez ekipnega državnega prvaka v ženskem namiznem tenisu in usmeritev letošnjega prvenstva kaže, da so se nasprotniki krasovk še okrepili, krivulja Jadranovih košarkarjev je po večletnem vzponu ob koncu prvenstva 1985/1986 padla ob spoznanju, da je svet profesionalne košarke pač resnično drug svet, odbojkarice Mebla se ravno tako nikakor ne morejo izvleči iz svoje »visoke povprečnosti« - pod vrhom, a ne na vrhu. So to znaki globlje krize? Odgovora zaenkrat še ne moremo dati, treba je počakati najmanj na iztek sezone, ki se odvija, a prav gotovo je to vprašanje, ki zahteva poglobljen razmislek.
Sicer velja, da tudi minulo leto ni bilo za ekipni šport povsem polomno. Najvidnejši uspeh so dosegli odbojkarji Vala, ki so napredovali v državno ligo. Njihov uspeh je nedvomno prvi vidnejši dosežek prebujajoče se goriške odbojke in športa sploh, a to, da potrebujejo valovci za obstoj v državni C-l ligi pomoč slovenskih igralcev s Tržaškega in neslovensko govorečih igralcev, hkrati pove, da na tem področju nikakor ne moremo še govoriti o »fenomenu«, čeprav so možnosti za razmah dokajšnje. Na mladinskem področju je obračun naših ekip zopet dober. Konica so bili letos košarkarji Bora Adriaimpex, ki so v kategoriji »dečkov« osvojili šesto mesto na absolutnem državnem prvenstvu, kar je doslej naj večji uspeh naše košarke sploh. Raznovrstnih uspehov v manjšem merilu ali na področju šolskega športa je bilo še več, predvsem pa se nam zdi potrebno poudariti usmeritev, da v mladinskih kategorijah vseh ekipnih panog nismo več pepelka in da včasih pogosti izidi 20:140 ali 0:12 pripadajo preteklosti.
Zakaj toliko poudarka ekipnemu športu, se bo morda kdo vprašal. Razlogov je več, med te pa ne sodita le velika popularnost, ki jo ekipne igre imajo med našimi ljudmi, in večja odmevnost, ki so je deležni v sredstvih javnega obveščanja, ne le slovenskih. Glavni vzrok je ta, da je vprašanje ekipnega športa tesno povezano z vprašanjem množičnosti (individualne panoge so na določeni ravni vedno stvar peščice ljudi), torej z vprašanjem demografskega padca, raznarodovanja, s tem v zvezi pa še z vprašanjem vključevanja neslovenskih športnikov v naša društva. Ne nazadnje je ekipni šport v zelo veliki meri odvisen od stopnje organiziranosti naših društev. Skratka, vsa omenjena vprašanja so temeljnega pomena tudi za naš obstoj in se z njimi spopadamo zamejci na vseh družbenopolitičnih ravneh. Med panogami za posameznike sta seveda selekcija in organiziranost, ravnotako predpogoj za doseganje kakovostnih rezultatov, a hkrati gre za zvrsti, kjer se lahko tudi povsem naključno vselej pojavi »supertalent«, ki društvo in panogo povzdigne iz povprečja. Še bolj eklatantna izjema je v tem pogledu drugouvrščeni med posamezniki, naš kolega Duško Jelinčič, ki je osvojil osemtisočak v Karakorumu na lastno pobudo in takorekoč z lastnimi sredstvi.
So še drugi zorni koti, preko katerih lahko ocenjujemo dosežke v minuli sezoni? Rekli bi, da jih je več, a tu so premiki gotovo počasnejši, določena vprašanja niso rešena. Ne bomo ponavljali vsakoletnih, večkrat nespodbudnih obračunov v zvezi s kadrovanjem, objekti in tako naprej. Hvalevredna prizadevanja, da bi telesno-kulturno (ne zgolj športno!) dejavnost še naprej širili, potekajo ob večjem ali manjšem razumevanju raznih dejavnikov z nezmanjšano zagnanostjo, a velikih spremeb v miselnosti in pristopu ni bilo in jih je v enem samem letu tudi težko pričakovati. Dejstvo je, da se vse več naših ljudi, včasih res le pod vplivom mode, zanima za gibalne dejavnosti. Pač je treba letos beležiti še posebej viden razmah pomoči gospodarskega sveta našim društvom v obliki sponsorizacij. Teh je sedaj že toliko, da že skoraj vnašajo zmedo, ko gre za prepoznavanje te ali druge ekipe. Takšna oblika finančne pomoči je pač zdaj edina možna, saj ne moremo pričakovati, da bo korist vedno le enostranska.
ALEKSANDER KOREN
Pregled enoletnega delovanja na Primorskem
Malokdaj tako uspešno
Ko smo potegnili črto pod dosežki telesne kulture in športa na Primorskem za leto 1986, lahko zadovoljno in optimistično zapišemo, da je bilo uspešnejše na vseh področjih kot pretekla leta. Predvsem vzpodbujajo uspehi, ki so jih dosegli mladi v svetovnih športnih arenah, pa organiziranost in množičnost. Leto 1986 je prineslo nekakšen »bum« vse bolj priljubljene rekreacije, s katero se je samo v Novi Gorici aktivno ukvarjal vsak peti prebivalec, v drugih krajih Primorske pa številke niso mnogo manjše. Pa vendar so poseben pečat najvidnejšim uspehom dali kaja-kaši, jadralci, balinarji, kolesarji, lokostrelci, veslači, jahači... Leto 1986 smo na Primorskem sklenili z dvema_ naslovoma svetovnih prvakov: kaja-kaš Marko Černe, letošnji najboljši športnik Primorske, je osvojil naslov mladinskega prvaka, Izidor Požar iz Gorenj pri Postojni pa je postal prvi mladinski evropski in svetovni prvak v lokostrelstvu. Oba sta seveda v svojem razredu najboljša v državi, hkrati pa sta dosegla še več obetavnih mednarodnih rezultatov.
Po odličnih izidih na svetovnih prvenstvih so posegli še balinar Jože Požar iz Postojne, ki je bil peti na svetovnem prvenstvu v izbijanju, skupaj s Darkom Guštinom pa sta z reprezentanco Jugoslavije dosegla peto mesto. Da balinarji skrbijo za mlade in da je balinanje na Primorskem doma, nam potrjujejo še uspehi bratov Ivana in Roberta Bašiča, dobitnikov bronastih medalj, pa izredno razvejana dejavnost mnogih balinarskih klubov, med katerimi so se Izolani kot meteor uvrstili v prvo zvezno ligo, kjer pa zaradi neizkušenosti niso vzdržali. Koprski jadralci nadaljujejo z odličnimi rezultati: že deseto leto so najuspešnejši jadralni klub v Jugoslaviji, njihovi najuspešnejši posadki pa sta bili Kocjančič - Logar, ki je bila na mladinskem svetovnem prvenstvu sedma, ter Kosmina - Sosič, ki si je z 12. mestom na članskem svetovnem prvenstvu in z drugimi odmevnimi uvrstitvami že na stežaj odprla vrata za nastop na olimpijskih igrah v Seulu.
Pod novim vodstvom je močno »potegnil« tudi koprski Nautilius, saj sta se njegova mladinca Klančar in Črnac s krmarjem Skrtom na svetovnem mladinskem prvenstvu uvrstila na šesto mesto in morda le zaradi spleta okoliščin ostala brez odličja.
Ob Kajakaškem klubu Soških elektrarn, ki ima v različnih tekmovalnih kategorijah kar osem državnih prvakov, pa zlato in bron s svetovnega prvenstva, je bil v 1986. letu izredno uspešen tudi kolesarski klub Sloga 1902 iz Idrije, peti po uspehih v Jugoslaviji, ki ima v svoji sredi
mladega obetavnega Valterja Bončo, člana državne reprezentance, ki je osvojila zlato medaljo na balkanskih igrah.
Nekaj manj uspeha, pa tudi manj nastopov, so imeli primorski športniki na balkanskih igrah. Omeniti velja predvsem tretje mesto skakalke v višino Lidije Lapajne, večne mladenke, ki je za svoje dolgoletne uspehe prejela med drugim državno odlikovanje - medaljo zaslug za narod.
Uspehe v mednarodnih arenah, čeprav še zdaleč nismo omenili vseh, zaokrožujejo lipiški dresurni jahači na čelu z Alojzem Lahom, ki je v tekmovanju za svetovni pokal dosegel osmo mesto, pri tem pa le zaradi uveljavljanja lipiške dresure pri sodnikih, ki novosti težko sprejemajo, ostal brez medalj, ter alpinista Bogdan Biščak in Rado Fabjan iz Postojne, ki sta prva primorska alpinista, ki sta se povzpela na osemtisočaka.
Kraljici športa moramo nameniti posebno pozornost. Ob že tradicionalno uspešnem kolektivu v Novi Gorici razveseljujejo s svojo dejavnostjo v Kopru, kjer so v tem letu neverjetno veliko dosegli, čeprav brez ustreznih pogojev. Pomembno je predvsem dejstvo, da so v klub pritegnili priznane atletske delavce, bivše atlete, ki so z organiziranim delom dosegli ekipno zmago med mlajšimi mladinkami v tekmovanju za atletski pokal Slovenije.
V	jugoslovanski vrh so se povzpeli kartisti piranskega AMD Pinko Tomažič, ki so trem posamičnim državnim naslovom dodali tretjič zaporedoma ekipnega. Tudi teniški šport se je premaknil z mrtve točke, in to predvsem po zaslugi mladih igralcev iz Portoroža, med katerimi je ob Tanji Černe najobetavnejši Jaka Božič. Vse več pa se sliši tudi o dejavnosti v drugih krajih, kot sta Koper in Nova Gorica. Pri šahistih dobro napreduje mladi Aljoša Grosar, med strelci so najuspešnejši Novogoričani, sicer pa je spisek vseh odličij z domačih tekmovanj daljši kot prejšnja leta.
V	ligaških tekmovanjih je najbolj napredoval OK Salonit, Koper je še vedno prvo nogometno središče Primorske s svojimi privrženci, ki so svojevrsten fenomen. V košarki smo pričakovali več, rokometaši Astre-Jadrana se niso upali vrniti v II. ZRL, pohvalen je napredek dela v obeh obalnih plavalnih klubih in vse bolj kakovostni dosežki primorskih kegljačev.
In za zaključek: letošnje leto bo zapisano z zlatimi črkami pri vodnih športih. Koprski Jadro in Nautilius sta se združila v Pomorsko športno društvo Koper.
JOŽE KREFT
Kljub temu, da so koprski vaterpolisti že dolgo let pravi pastorek v koprski športni druščini, so letos z mladimi silami uspeli zadržati drugoligaški status
Vse večja pozornost telesnokulturni dejavnosti tudi v Benečiji
Osrednja panoga je nogomet, mladi pa se ogrevajo tudi za druge športe
Vsem je jasno, da čim bolj je določena družba ali določena skupnost razvita, tem bolj razvejano in bogato je njeno delovanje in življenje na vseh področjih, od političnega in gospodarskega do kulturnega in športnega. Prav tako je jasno, da določene športne panoge, tiste, ki zadevajo vrsto struktur in objektov, veliko organiziranost in strokovnost, ne pridejo v poštev, ali pa le relativno, v manj razvitih krajih. Tu uspeva najmanj »revna« ali najmanj zahtevna športna panoga - nogomet, za katerega sta potrebna le en travnik in žoga. To seveda velja tudi za Benečijo in vse čedajsko področje, kjer, recimo, ni niti enega bazena. Mimo teh, čeprav banalnih ugotovitev, ne moremo, ko govorimo o športnem dogajanju v Beneški Sloveniji, kjer javne ustanove in druge za to poklicane organizacije, razen redkih izjem, niso nič naredile za mlade. Ob kulturnih društvih, v katerih so mladi Benečani precej aktivni in ustvarjalni, pa se niso razvila slovenska športna društva, ki bi lahko skrbela za povezovanje, predvsem pa za razvoj telesne kulture med mladimi.
Zaenkrat je torej v vseh Nadiških dolinah najbolj razvit nogomet, pri čemer sta vzor mladim generacijam uveljavljena beneška nogometaša Pi-erino Fanna in Paolo Miano, ki igrata v prvoligaških ekipah Inter in Udinese. Najmočnejša domača ekipa, ki igra v prvenstvu prve kategorije, je špetrsko društvo Valnatisone. Le-
to je prisotno v mladinskih prvenstvih s petimi ekipami. V drugi kategoriji igra Audace iz Sv. Lenarta, v tretji tekmujeta pa Pulfero in Savog-nese iz Podbonesca oziroma Sovodenj. Precejšnje zanimanje pa vlada v zadnjih časih v vsej Benečiji za turnir v malem nogometu, ki so ga prvič priredili v Grmeku, sedaj pa se le-tiširijo tudi v Furlaniji. Velja ob tem poudariti, da se je prav na področju
malega nogometa odprla še ena pot v sodelovanju s sosedno Tolminsko. Na turnirju v Livku, na primer, je letos sodelovalo sedem ekip iz Nadiških dolin.
Če se zaustavimo ob vprašanju sodelovanja s sosednimi kraji Slovenije, to je s področjem Kobariškega in Tolminskega, moramo ugotoviti, da se ne razvija, vsaj v takšni meri ne, kot bi bilo pričakovati na osnovi prizadevanj nekaterih požrtvovalnih po-
sameznikov na obeh straneh meje. Obstajata pa vsaj dve pobudi, ki imata že večletno tradicijo. Že deset let se odvija z vse večjim uspehom kolesarska dirka prijateljstva Čedad - Kobarid, ki jo prirejata kolesarski klub Soča in Unione ciclisti cividalesi, še daljšo tradicijo pa ima turnir v balinanju, ki poteka v dveh delih v Čedadu in Tolminu.
Rekli smo, da strukture močno pogojujejo razvoj in uspehe na špor-
tnem področju. Resnici na ljubo moramo povedati, da se, čeprav samo v zadnjih časih, stvari spreminjajo na boljše tudi v Benečiji, kjer so nekatere občinske uprave pozornejše za vprašanje telesne kulture. Tako so se začela urejevati igrišča in telovadnice, nastala so nekatera športna društva, delovanje katerih pa je iz finančnih in organizacijskih problemov omejeno. Vendar prvi sadovi so tu. V Sv. Lenartu so ustanovili dve ženski odbojkarski ekipi, v Špetru pa teniški klub Valnatisone, ki je letos prvi priredil svoj turnir in društvo Moto club Valnatisone, ki je na lepi dirkalni stezi v Kleniji organiziralo več tekmovanj. Precej časa pa se govori o gradnji kolesarskega dirkališča v Spetru. Pri tem bežnem pregledu pa je treba omeniti tudi številno skupino voznikov, ki dirkajo na rallyjih, za katere pa letošnja sezona ni bila najbolj uspešna, to pa zaradi tega, ker nimajo pravih sponsorjev.
Iz vsega zgoraj povedanega pa izhaja, da so, žal, le izjeme tisti mladi Benečani, ki se uveljavijo v vsedržavnem merilu, največkrat pa skoraj po naključju, čeprav, kot ugotavljajo tukajšnji športni delavci, potencial je. Ena od teh izjem sta brata Franco in Giorgio Rucli, predvsem Giorgio, ki je v državni reprezentanci 400 metrov na ovire in ga je uredništvo Novega Matajurja predlagalo za najboljšega športnika 1986 v Benečiji.
JOLE NAMOR
naš športnik 1986
stran
w
Letošnji »naj«: Kokorovec, Tanja in Marko Černe
Popolni rezultati naših izborov
V ZAMEJSTVU
NA PRIMORSKEM
Posamezniki
1.	Samo Kokorovec
(Polet, kotalkanje)	145
2.	Dušan Jelinčič
(alpinizem, SPDT)	136
3.	Marko Ban
(košarka, Jadran)	78
4.	Vesna Lutman (lokostrelstvo, Naš prapor) 48
5.	Arjana Bogateč
(jadranje, Sirena)	23
6.	Damjan Kosmač
(kotalkanje, Polet)	11
7.	P. Križmančič
(atletika)	9
8. Rajko Petejan (odbojka^ Val Kmečka banka) in Lajris Žerjal (odbojka, Meblo)	8
10.	Ivo Kafol (alpinizem, SPDT) 6
11.	Tamara Ražem (lokostrelstvo.
Zarja)	5
12.	Ivo Doljak (kolesarstvo, Ad-
ria), Marko Fajt (nogomet, So-vodnje), Matija Marassi (telovadba, Dom), Elena Maver (odbojka, Meblo), Vesna Klemše (odbojka, Meblo), Katja Tommasi (kotalkanje, Vipava)	4
18. Šteian Cotič (odbojka, 01ym-pia Kmečka banka), Sandi Ger-golet (nogomet, Sovodnje), Martina Gherlani (atletika, Bor In-fordata) Štefan Gulič (košarka, Jadran), Sonja Milič (namizni tenis, Kras), Ivan Plesničar (odbojka, Val Kmečka banka), Mauro Renar (kotalkanje. Polet), Nico-letta Sossi (kotalkanje, Polet), Simon Terpin (odbojka, 01ympia Kmečka banka)	3
27. Luka Furlan (košarka, Bor), Hilarij Kobal (nogomet. Mladost), Luka Marassi (odbojka, 01ympia Kmečka banka), Damjana Sedmak (namizni tenis, Kras), Peter Štoka (košarka, Jadran)	2
32. Fabio Candotti (nogomet, Vesna), Marjan Cingerli (nogomet, Juventina), Marco Corsi (košarka. Dom), Pavel Černič (Soča Sobema), Marko Čubej (košarka, Dom), Karlo Gabrielli (nogomet, Gaja), Erika Garbini (odbojka, Meblo), Igor Juren (odbojka, Val Kmečka banka), Robert Klobas (košarka, Jadran, Bor Radenska), Adriano Lavrenčič (nogomet, Mladost), Marko Lokar (košarka, Jadran), Sonja Lutman (namizni tenis. Dom), Valter Pipan (nogomet, Vesna), David Pregare (košarka, Bor Radenska), Sandi Rauber (košarka, Jadran), Roberta Sardoč (rolkanje. Mladina), Tanja Ukmar (namizni tenis, Kras)	1
Ekipe
1. Kras Globtrade
(namizni tenis, A liga) 101
2.	Meblo
(odbojka)	94
3.	Val Kmečka banka
(odbojka)	82
4.	Jadran
(košarka)	81
5.	Bor Adriaimpex
(dečki, košarka)	80
6.	Dom
(namizni tenis, B liga)	18
7. Sloga Sklad Mitja Cuk
(odbojka, under 16 ženske) 10
8. Agorest (odbojka). Kras (nogomet, naraščajniki) in Trinko (odbojka)	9
11.	Friulexport (odbojka, under 18) 8
12.	Primorje (nogomet)	7
13.	01ympia Kmečka banka (odbojka)	5
14.	Bor (košarka, propaganda) in
Dom (orodna telovadba)	4
16. Kontovel Electronic Shop (košarka, promocijska liga). Mladost (nogomet), Sirena (optimisti)	3
19. Bor (košarka, mladinci), Gaja (tenis), MZSTE (smučanje), Naš Prapor (lokostrelstvo), Kras Tri-mac (rokomet), Kras (nogomet), Soča (miniodbojka), Vesna (nogomet)	2
27. Juventina (nogomet). Mladost (nogomet, začetniki), Sokol (odbojka, D liga), Vipava (kotalkanje)	1
Športnik
1. Marko Černe	659
2. Izidor Požar	390
3. Valter Bonča	381
4. Aleš Koc	365
5. Aljoša Grosar	234
6. Jernej Abramič	232
7. Tomaž Štokelj	113
8. Alojz Lah	103
9. Klančar - Črnac	96
10. Fabjan - Biščak,	
Dušan Puh	94
12. I. Bašič.	77
13. P. Verglez	58
14. B. Boštjančič	56
15. Kosmina - Sosič	54
16. U. Krapež	36
17. M. Vatovec	25
18. P. Podgornik,	
D. Vrtovec	18
20. D. Hrobat	12
Športnica	
1. Tanja Černe	886
2. Lidija Lapajne	844
3. Ksenija Pavlovič	727
4. Leonida Smerdu	447
5. Martina Praček	260
6. Vesna Hočevar	130
7. M. Ugrin	19
8. D. Trebižan	17
9. M. Burger	10
10. P. Bukovec	6
Kolektiv	
1. KK Soške elektrarne	948
2. AK Koper	572
3. JK Jadro	495
4. OK Salonit	298
5. AMD Pinko Tomažič	280
6. KK Tekstina	212
7. AK Gorica	127
8. KK Sloga	55
9. RK Burja, KK Lipica	39
11. KK Cimos, SD Panovec	36
13. NK Koper	35
14. KK Postojna	27
15. PVK Koper	19
16. VK Nautilus	17
17. RK Ferrotehna,	
SK Lokve	11
19. NK Vozila	9
20. NK Izola,	7
Kako je
potekalo
glasovanje
Na Primorskem
O rezultatih letošnjega izbora najboljših športnikov Primorske je odločalo 106 glasov športnih dopisnikov Primorskih novic in koprskega radia, Bloudkovih nagrajencev in ZTKO, prišteli pa smo jim še 310 glasovnic, ki so nam jih poslali bralci Primorskih novic. Vrednost točk obojih glasovalcev smo izenačili, tako da je končna lestvica seštevek »strokovnih« glasov in glasov športne javnosti.
Kot zanimivost naj povemo, da je bil rezultat obeh glasovanj ta-korekoč istoveten.
V zamejstvu
Najboljše posameznike in ekipe so izbirali športni dopisniki Primorskega dnevnika in Radia Trst A. Dopisniki pa so izbirali med slovenskimi športniki, ki nastopajo v slovenskih društvih.
Najboljši športnik v zamejstvu
Samo Kokorovec že tretjič zaporedoma prvi na anketi Primorskega dnevnika
Obred priložnostnega razgovora s Samom Kokorovcem opravljamo že tretje leto zaporedoma. S tremi prvimi mesti na anketah za najboljšega športnika je postal kotalkar openskega Poleta važen mejnik v zgodovini zamejskega športa in nekako izenačil imena kot so: Gorazd Pučnik, Irena Tavčar in Sonja Milič. Kaj ve Kokorovec o teh športnikih in kako jih ceni.
»Časovno mi je najbližji Gorazd Pučnik, za katerega vem, da je bil državni mladinski prvak v atletskem desete-
roboju in da mu je samo poškodba preprečila, da bi nastopil na evropskem prvenstvu. O Ireni Tavčar, resnici na ljubo, ne vem posebno dosti, Sonjo Milič pa poznam kot odlično igralko namiznega tenisa, ki je osvojila državne naslove in nastopila tudi na svetovnem prvenstvu. Vsi trije so nedvomno važni subjekti našega športa, ki so s svojimi uspehi in slovesom prispevali k doseženemu razvoju.«
Kje je bistven razlog, da je kotalkarjev bolj malo?
»Največ verjetno v preskromni obliki reklamizacije tega športa, ki sam posebej ne privlačuje številnega občinstva, kot na primer igre z žogo. Napačno je o kotalkanju tudi mnenje, da gre za šport, ki je primeren pretežno dekletom.«
Kakšni so tvoji športni načrti za prihodnje leto?
»Že nekaj časa čutim, da bo prihodnje leto zame odločilno v kotalkarskem smislu. Za cilj imam nastop na svetovnem prvenstvu, ki bo tokrat v Novi Zelandiji. Ob nastopu bom seveda startal tudi za čimboljšo uvrstitev. Leto 1987 naj bi bilo zame odločilno, ker bi me izločitev iz ekipe za svetovno prvenstvo odstranila iz kroga državne reprezentance. V našem športu je važno, da si vedno prisoten. Morebiten neuspeh v prihodnji sezoni bi zame pomenil težavnejši povratek v krog najboljših kotalkarjev.«
Kaj pa tvoji življenjski cilji?
»Sedaj obiskujem šolo za geometre. Po tej diplomi bi želel na univerzo.«
Si morebiten kandidat za specializacijo na področju telesne vzgoje?
»Ne, na ISEF ali kaj podobnega ne merim. Obiskovati nameravam arhitekturo. Starostna meja za kotalkarja je nekje pri 25 letih. V življenju ne računam na zavezo s športom.
BRUNO KRIŽMAN
Najboljša športnica Primorske
Tanja Čeme - up jugoslovanskega tenisa
Ko je lani Tanja Černe med najboljšimi primorskimi športnicami pristala na tretjem mestu, so nam predvsem ostale v spominu besede njenega trenerja Nenada Nikoliča, da je Tanja up slovenskega ženskega tenisa, da jo krasi marljivost, in da je pred njo uspešna prihodnost. Lani tretja, letos prva - to je uspeh in priznanje mladi, komaj 15-letni dijakinji prvega letnika srednje gostinske in turistične šole v Izoli. »Zaenkrat drugih skrbi nimam, šola in tenis sta moji preokupaciji. V tenisu uživam, šola pa mi bo dala poklic, ki si ga želim,« resno razmišlja Tanja, ki smo jo ljubiteljem športa predstavili pred letom dni in potem spremljali njeno teniško pot, ki ni poznala stopicanja na mestu. Rada poudarja, da talent ni vse, in da se mora za vse, kar dosega, marsičemu odpovedati, tudi razvedrilu, česar pa vrstnicam ne zavida, saj poudarja: »Tenis mi je omogočil veliko lepega, potovanja in nova poznanstva.«
Letos je Tanja v teniškem svetu Jugoslavije resno opozorila nase. Je stalna članica državne mladinske reprezentance, na državnem prvenstvu je bila dvakrat druga, do 16 in do 18 let. Najbolj je presenetila na prvenstvu članic, ko se je uvrstila v polfinale, na evropskem prvenstvu pa se je med vrstnicami uvrstila med šestnajsterico. Ob uradnih nastopih je dosegla nešteto odmevnih uvrstitev: tako je bila prva na mednarodnem prvenstvu Umaga, druga na mednarodnem prvenstvu Beograda in še bi lahko naštevali. Tako kot lani je tudi letos odpotovala v ZDA, kjer bo ob prehodu iz starega v novo leto nastopila na dveh najmočnejših turnirjih.
Tanja je članica Teniškega kluba Portorož, in ko je pred dobrimi šestimi leti prvič vzela teniški lopar v roke, se ji še sanjalo ni, da bo tako kmalu prva športnica Primorske. Čestitamo!
JOŽE KREFT
Najboljši športnik Primorske
w
Marko Černe - junak hladnih brzic
Sobota, 19. julij 1986. Brzice hladnega Lieserja hitijo naprej, kot da se ni nič zgodilo. Gredo pač svojo vsakdanjo pot, ne meneč se za dogajanje okoli sebe. Za 18-letnega mladeniča iz Šolske ulice v Solkanu pa se dogaja nekaj velikega. Marko Čeme na stopničkah za najboljše doživlja zmagoslavje. Ob zvokih državne himne, ki se prelivajo po sončni dolini reke, obdane z visokimi vrhovi. V spominu mu bo ostalo za vse čase.
Takšni trenutki so namenjeni le najboljšim, največjim. To so trenutki, ki jih ne dojameš takoj. Marko danes pravi: »Ne vem, kaj naj rečem, že nekaj časa je minilo od takrat, vendar še ne razumem vsega. Ni mi še jasno, kako mi je uspelo.«
Oče Jožko pa dodaja: »Z ženo sva tisto soboto odpotovala v Spittal, da bi si ogledala Markov nastop. Veliko jih dotlej nisva spremljala. Tam je bilo veliko ljubiteljev kajakaštva z našega konca. Računali smo, da bi se fantje lahko dobro odrezali, saj so pridno vadili. Toda da si bo Marko priveslal zlato, Tomaž pa bron, ne, tega nismo verjeli.«
Le malokdo je razmišljal o medaljah. Klubski in reprezentančni trener Jože Tomažič pa je fantom zaupal. Velikih načrtov sicer ni glasno oznanjal, vendar je bilo iz njegovih napovedi čutiti zmeren optimizem in prepričanje v uspeh. Ni se zmotil.
Je Lieser kaj spremenil Markovo življenjsko pot?
»Nikakor ne,« pravi Marko. »Le v toliko, da je zdaj šola v prvem planu, medtem ko sem prej prednost dajal športu. Samo od takšnih uspehov se pri nas pač ne da živeti. Nekaj časa si v središču pozornosti, potem počasi pozabijo nate. Pa še nekaj je. V prihodnjem letu ne bom več mladinec. V članski konkurenci bo vražje težko. Imam odlično in zelo izenačeno slalomsko ekipo, poleg tega so vsi tekmovalci zelo mladi. Zares težko se bo prebiti med četverico reprezentantov za največja tekmovanja in svetovno prvenstvo v Franciji. Treba bo veliko delati.«
In to poleti in pozimi na ledenih brzicah. Tudi Marku pa so ob tolikšnem garanju in odpovedovanju zmage slajše. Že zdaj je v mislih pri olimpijski Barceloni, kjer bo po 20 letih kajak in kanu na divjih vodah spet olimpijska disciplina. Izziv je tudi svetovno prvenstvo 1991. leta na domačih brzicah.
ERVIN ČURLIČ
stran
naš športnik 1986
Letošnji dobitnik priznanja Novega Matajurja
Benečan Giorgio Rucli želi na 01
»Približal sem se atletiki po sledeh svojega brata Franca, ki je leto starejši od mene in se je na 400 m ovire uvrstil v zelo kratkem času na prva mesta v vsedržavnem merilu.«
Tako je začel pripovedovati Benečan Giorgio Rucli iz Ošnjega pri Svetem Lenartu, star 23 let, že pri 19. letu v mladinski italijanski državni reprezentanci v deseteroboju, od leta 1984 pa doslej v državni reprezentanci na 400 m ovire, ki tekmuje za največji atletski športni klub v Italiji, Fiamme Oro iz Padove.
Odskočna deska je bil zanj mednarodni miting leta 1983 v Švici. »Takrat sem gojil vse športne panoge, kar je bilo velikega pomena za moj razvoj in nadaljnje uspehe. Mi ni pa še bilo jasno, kateri se bom posvetil,« pravi Giorgio. »Prav v Švici, kjer smo tekmovali atleti iz Italije, Švice, Francije, Zahodne Nemčije in Nizozemske, je padla odločitev na 400 m ovire, in to iz strateških razlogov naše reprezentance. Dosegel sem svoj najboljši čas in se uvrstil na tretje mesto.«
Odtlej je Giorgio Rucli pod vodstvom Edija Codarina, ki je pred nekaj
dnevi postal trener državne reprezentance v tej panogi, dosegel veliko dobrih rezultatov. Pred dvema letoma je zabeležil svoj najboljši čas 50,51" in se uvrstil na prvo mesto v Italiji. Sodeloval je z uspehom na več mednarodnih srečanjih od Japonske do Kitajske. Lani je na 400 m ovire zastopal Italijo na evropskem prvenstvu in na univer-ziadi v Kobeju na Japonskem. Tudi letos se je dobro odrezal, čeprav je moral za približno mesec dni sredi sezone zaradi poškodb opustiti treninge.
»Zamujen čas sem nadoknadil,« nadaljuje Giorgio, »in se zdaj zelo resno pripravljam za prihodnje leto, ko bodo na vrsti pomembne mednarodne tekme, od evropskega pokala v Pragi do svetovnega prvenstva v Rimu in univerziade v Zagrebu. Rad pa bi spet osvojil prvo mesto v italijanskem merilu in poravnal račune s kolegom Co-sijem, ki me je lani in letos le za las prehitel. Vsekakor sem optimist in mislim, da lahko dosežem dobre rezultate.«
Velik del najinega pogovora pa se je vrtel okrog vprašanja prvih njegovih korakov v svetu atletike, predvsem v Benečiji.
Odslej tudi priznanje Novega Matajurja
Telesna kultura se v Beneški Sloveniji počasi, toda kostanto utira pot. Zanimanje za športno dejavnost je tako med mladimi kot starejšimi veliko. Doslej prednjači nogomet, Benečani pa kažejo veliko zanimanje tudi za ostale panoge in za rekreacijo.
To področje je tudi dalo nekaj pravih športnih talentov, ki so se uveljavili v državnem in mednarodnem merilu. Eden izmed teh je gotovo Giorgio Rucli, stalni član italijanske atletske reprezentance.
Uredniški odbor Novega Matajurja bo tako letos, v okviru prireditve Naš športnik v Gorici, izročilo Rudiju posebno priznanje. Med pobudniki manifestacije Naš športnik je od letos tudi Novi Matajur, ki bo tako vsako leto izbiral »svoje« najboljše na področju telesne kulture.
»Ko sva jaz in Franco začela tekmovati,« nadaljuje Giorgio, »je bilo dokaj aktivno športno društvo Valnatisone, delovanje katerega pa se je v zadnjih časi krči, še zlasti na področju atletike. Zato mislim, da je danes za mlade težje, da se uveljavijo, čeprav so v Benečiji na splošno bolj pozorni do športa. Mislim pa, da šola premalo skrbi za športno udejstvovanje mladih in za telesno kulturo.«
In na koncu spet pogled vnaprej:
»Giorgio, bliža se olimpiada v Seulu.«
»Da, to je cilj, ki ga imam vedno pred očmi. Zavedam se, da za udeležbo na olimpiadi ni dovolj biti italijanski prvak. Prepričan sem, da je uvrstitev v mojih močeh.«
JOLE NAMOR
Letošnja priznanja ZSŠDI
Vsi smo v glavnem navajeni poveličevati ali pa kritizirati, veseliti se ob uspehih in se užaloščiti za neuspehe, vedno pa so predmet naše pozornosti le tisti, ki so neposredni akterji pri doseganju enih ali drugih rezultatov. Malokdo pri tem pomisli na vse tiste desetine in desetine ljudi, od trenerjev do odbornikov, od spremljevalcev do šoferjev, ki vsakodnevno vlagajo svoj trud, da lahko naša telesna kultura živi in se utrjuje.
Zato se Združenje slovenskih športnih društev v Italiji, vsaj enkrat letno želi spomniti vseh teh nezamenljivih temeljev našega športa. Saj, četudi so nagrade številčno omejene, smiselno zaobjemajo vse tiste, ki so kakorkoli
dali svoj doprinos, zato da lahko naši atleti in atletinje nastopajo ter dosegajo rezultate, ki so potem večkrat vsem nam v ponos.	t
Letos je posebna komisija imela za umestno, da se nagradita tudi dve društvi in šola, ki so dosegli pomembnejše rezultate na mladinskem področju, saj se vsi zavedamo, da brez naraščaja ne bomo kos bodočim zahtevnim nalogam, ki jih bomo morali premostiti, če bomo hoteli obdržati dosežene položaje in s tem dati svoj doprinos v razvoju naše narodnostne skupnosti v Italiji.
JURIJ KUFERSIN
Evgen Ferfolja
Nagrado prejme Evgen Ferfolja za dolgoletno uspešno delo na telesnokulturnem prizorišču na Goriškem. Svoj doprinos je v vseh teh letih znal dati kot tehnik in dober organizator-odbornik.
Veliko je pripomogel k rasti in razvoju goriškega mladinskega nogometa.
Sergij Tavčar
Nagrado prejme Sergij Tavčar, prava duša openske košarke. Trener in organizator od same ustanovitve košarkarskega odseka pri ŠD Polet, se z enakim elanom oprijema še danes in je obenem tudi velik propagator košarkarske igre preko specifičnega tiska in televizijskih zaslonov.
Franko Vitez
Nagrado prejme Franko Vitez za več kot dvajsetletno delovanje v prid naše zamejske telesne kulture.
Najprej kot tehnik in organizator, v zadnjih letih pa kot strokovnjak na specifičnem področju športne fiskale je v našo zamejsko telesnokulturno sfero znal vnesti pomembne inovacije in pripomogel, da se je gospodarstvo približalo športu in ga podprlo.
Košarkarski klub Bor
Nagrado prejme KK Bor za izjemne uspehe na mladinskem košarkarskem področju, kjer se je to naše društvo znalo z blestečimi nastopi prebiti v sam vrh deželne košarke v Furlaniji-Julijski krajini.
Srednja šola Trinko - Gorica
Nagrado prejme Srednja šola Ivan Trinko za izjemne uspehe, ki so jih dijaki-odbojkarji izbojevali v okviru vsedržavnih mladinskih iger.
ŠZ Sloga
Nagrado prejme Športno združenje Sloga za izjemne uspehe na mladinskem odbojkarskem področju, ki postavljajo to naše društvo na vodilna mesta v deželi Furlaniji-Julijski krajini.
Najboljši športniki v zamejstvu
2.	mesto: Dušan Jelinčič
To, kar je letos uspelo članu SPDT Dušanu Jelinčiču, lahko mirne duše zapišemo, da gre za enega izmed naj-večjih dosežkov v zgodovini zamejskega športa. Njegovo drugo mesto na anketi Primorskega dnevnika je povsem zasluženo.
Kot prvi alpinist v deželi Furlaniji-Julijski krajini in eden redkih v Italiji je Duško v okviru slovenske odprave na Karakorum dne 4. avgusta letos osvojil osem tisočak Broad Peak (8.047 m). Duško pa je poznan in priljubljen v zamejstvu tudi zaradi dolgoletnega udejstvovanja pri SPDT. Naj omenimo še, da je leta 1982 diplomiral na tržaški filozofski fakulteti prav s tezo o našem zamejskem planinskem društvu, tako da je nato SPDT ob svoji 80-let-nici izdalo tudi knjigo.
3.	mesto: Marko Ban
Marko Ban (roj. 12. 12. 1960) je eden izmed starih znancev anket Primorskega dnevnika. Leta 1982 je bil tretji, tretje mesto je osvojil tudi leta 1984, lani pa je bil drugi. Tudi letos naši dopisniki nanj niso »pozabili«. In kako naj bi. Marko je gotovo eden naših najboljših in obenem zglednih športnikov. Pri Jadranu pa pravi zastavonoša. Kljub mamljivim ponudbam tudi italijanskih prvoligašev je vsa ta leta ostal pri združeni ekipi. V minuli sezoni je v drugoligaškem prvenstvu igral sijajno: na lestvici najboljših strelcev je osvojil drugo mesto, kar v tako ostri konkurenci zares ni bilo malo.
Marko je letošnje prvenstvo začel nekoliko slabše. Kaj kmalu pa si je opomogel in z zelo dobrimi nastopi pripomogel, da je Jadranovo moštvo doseglo vrsto lepih zmag.
»Naj« športnice in športniki Primorske
2. mesto: Lidija Lapajne
Kaj povedati o športnici, ki smo jo že šestkrat predstavljali kot najboljšo na Primorskem? Le to, da gre za izjemno osebnost, ki je zmogla velika odpovedovanja na račun športa, ki (pri nas) nudi le malo več kot osebno zadovoljstvo.
Letos letvica Lidiji sicer ni obmiro-vala na višini novega državnega rekorda, kljub temu pa je na večini tekmovanj premagovala domače tekmice. Tako ostaja še vedno najboljša skakalka v višino v vsej zgodovini jugoslovanske atletike. Ljubitelji atletike se gotovo sprašujejo: kako naprej? Zadnja vest sicer ni vzpodbudna - Lidija ima težave zaradi poškodbe tetive in sicer trenutno ne trenira. Kdor jo pozna, pa ne bo prehitro sklepal...
2. mesto: Izidor Požar
Skromni fant iz Gorenja nad Postojno je bil doslej športni javnosti skoraj neznan. Ko mu spomin seže do zadnje nedelje v septembru, se seveda nasmehne: »Že pred prvenstvom smo v klubu računali na visoko uvrstitev, vsaj smo spremljali rezultate tekmecev. Na zlato seveda nismo pomišljali, toda...« Kaj kmalu pa bi se zgodilo, da novopečeni prvak v lokostrelstvu (disciplina hunter & field) na prvenstvo sploh ne bi odšel, saj lokostrelska zveza ni zmogla sredstev za potovanje in bivanje v Avstriji. K sreči je mlade lokostrelce iz zagate rešil koprski lokostrelski zanesenjak Vladimir Prelovec in jih tako popeljal velikemu uspehu naproti. Upati je le, da enoletni premor (vojaščina) ne bo prekinil obetajoče športne poti.
5. mesto: Ksenija Pavlovič
18-letna Ksenija Pavlovič, članica Atletskega kluba Gorica, je gotovo ena najobetavnejših slovenskih in jugoslovanskih atletinj. Njeni rezultati to potrjujejo: je balkanska prvakinja v štafetnem teku 4x100 metrov in srebrna na 200 m, državna prvakinja v teku na 200 m in druga na polovico krajši progi. Z atletiko se je resno začela ukvarjati pred petimi leti in kmalu opozorila nase. V lanski sezoni je njen atletski razvoj prekinila poškodba, letos pa je delala z vso močjo, saj jo že v novi sezoni čaka težka naloga - potrjevanje v članski konkurenci.
3. mesto: Valter Bonča
Idrijski kolesar Valter Bonča je sijajno sklenil prvi del svoje športne poti. Fant, ki je pedala začel vrteti v kobariški Soči, se je v mladinski konkuren-ci dokončno uveljavil kot najobetavnejši mladi jugoslovanski kolesar, saj je lanskima dvema naslovoma balkanskega prvaka letos dodal še tretjega -tokrat »le« v ekipni vožnji. Poleg tega je posegel še po dveh državnih in republiških naslovih, za sabo pa ima številne uspehe na mednarodnih dirkah. V kratkem bo sicer oblekel vojaško suknjo, toda upa, da bo imel v Novem mestu, dovolj možnosti za vadbo.
naš športnik 1986
stran
Najboljši športni kolektiv Primorske
KK Soške elektrarne - najboljše šele prihaja?
Kajakaši Soških elektrarn po povratku s svetovnega prvenstva v Avstriji
Če so športni delavci in tekmovalci novogoriškega Kajak kluba Soške elektrarne ocenjevali tekmovalno sezono v letu 1985 kot najuspešnejšo doslej, kaj reči za letošnjo? »Dokazali bomo, da medalja v moštveni vožnji na članskem svetovnem prvenstvu ni bila naključna,« so zatrjevali v klubu. Besedo so držali. Okitili so se z novimi trofejami, med katerimi sta najdragocenejši medalji z mladinskega svetovnega prvenstva: zlata Marka Černeta in bronasta Tomaža Štoklja. Oba pa sta veslala tudi za zmagovito jugoslovansko ekipo 3 X K 1, v disciplini, ki na svetovnem mladinskem prvenstvu sicer ni štela v uradno konkurenco.' Tu je še osem naslovov državnih prvakov {republiških niti ne gre omenjati) in dvanajst mednarodnih zmag na brzicah domačih in tujih rek. Soške elektrarne so najboljši jugoslovanski kolektiv v mladinski konkurenci, člani pa so prvi med slalomisti.
Mnogi so prepričani, da sta kajakaštvo in kanuizem na divjih vodah privilegij redkih, dovolj pogumnih in močnih fantov. V novogoriškem klubu so dokazali nasprotno - lahko je tudi množičen šport. V svojih vrstah imajo okoli 60 tekmovalcev, tem pa je treba prišteti še množico rekreativcev, ki so s klubom tako ali drugače povezani. V sodelovanju s solkansko osnovno šolo mladim vsako leto predstavijo privlačnost boja z brzicami in vsakič mnoge zanj navdušijo.
Občudovanja vredne so tudi organizacijske sposobnosti KK Soške elektrarne. Za uresničevanje skrbno pripravljenih
programov skrbi cela vrsta kajakaških delavcev, med katerimi so večinoma nekdanji tekmovalci. S kajakaši in kanuisti dela šest trenerjev, od katerih je eden v klubu redno zaposlen. O njihovi usposobljenosti priča dejstvo, da pogosto trenirajo reprezentančne vrste. Klub se je dobro znašel tudi v razmerah, ko je zaradi jezu na Soči ostal brez proge med Plavami in Solkanom, zdaj pa mora iskati rešitev še za zadnji preostali del brzic pri Solkanu, ki mu grozi nameravana gradnja jezu v sosednji Gorici.
KK Soške elektrarne bo leta 1990 praznoval 40-letnico. Jubilej bo tako sovpadal z obdobjem, v katerem se bodo zvrstila številna pomembna tekmovanja v tem športu. »Veliki dogodki bodo kar na tekočem traku,« pravi Jože Tomažič, trener, ki je svoje mlade fante letos popeljal v svetovni vrh. »Že prihodnje leto nas čaka svetovno člansko prvenstvo, na katerem pričakujemo uvrstitev v prvo peterico, pa generalka za svetovno mladinsko prvenstvo, na kateri bo nabirala izkušenj že nova generacija mladih. In potem, leta 1991, smo gostitelji svetovnega članskega mladinskega prvenstva. Leto kasneje so na vrsti olimpijske igre v Barceloni, kjer bosta kajak in kanu po dvajsetih letih ponovno olimpijski disciplini. Vse to so veliki izzivi, fantje pa bodo morali dati vse od sebe, saj je ob množici izvrstnih jugoslovanskih kajakašev in kanuistov v reprezentančnih vrstah prostora le za najboljše.«
DAVORIN KORON
w Najboljša ekipa po anketi športnih dopisnikov Primorskega dnevnika
Še eno lepo priznanje za K raso ve namiznoteniške igralke
Krasove ženske namiznoteniške ekipe skorajda ne bi bilo potrebno posebej predstavljati. Kdo je ne pozna, potem ko je že leta in leta v samem vrhu italijanskega namiznega tenisa, ko je dvakrat posegla po državnem naslovu, ko je ime Krasa ponesla po vsem italijanskem polotoku in tudi drugod po Evropi, potem ko je državni reprezentanci dala vrsto izvrstnih igralk?
Njeno prvo mesto na naši anketi je torej zasluženo priznanje ne samo za pretekle uspehe, za katere so jo naši dopisniki že nagradili, ampak še zlasti za današnje napore in uspehe, ko se je konkurenca izostrila, ko obstanek med najboljšimi terja vse več znanja, vadbe, truda, odpovedovanja. Krasova dekleta so v lanski sezoni, potem ko so bile dve leti zapored italijanske prvakinje, osvojile končno drugo mesto v A ligi.
Vsekakor moramo ob tej priložnosti zlasti našim mlajšim bralcem le nekaj več povedati o tej naši ekipi. Z nastopi v A ligi je začela v sezoni 1970/71, in odtlej nepretrgoma igra med najboljšimi. Drugih mest je osvojila na pretek, kar devet, trikrat je bila tretja, enkrat četrta in prav v prvi sezoni je pristala na petem mestu. Kot smo povedali, pa je dvakrat osvojila naslov najboljših. V minuli sezoni, ko je bila druga, je nastopala v postavi Sonja Milič, Damjana Sedmak, Jasna Bernardič in Tanja Ukmar.
Steber ekipe pa je Sonja Milič, ki igra od vsega začetka, torej že sedemnajsto leto (vmes je iz družinskih razlogov nekaj časa »počivala«). Miličeva pa ni samo igrala, ekipo je tudi trenirala, in sicer kar pet let po vrsti {v sezonah od 1980/85). Prvi trener pa je bil Edi Bole (1969 - 1974). Od
1974 do 1979 je prvo ekipo vodil Miha Derganc, zatem, kot smo omenili, Sonja Milič, v sezoni 1985/86 spet Miha Derganc in Sonja Milič, a v letošnji sezoni je njuno nalogo prevzel Matjaž Šercer.
Seveda ne moremo mimo igralk, ki so se v vseh teh letih zvrstile v Krasovem dresu. Poleg Sonje Milič so to bile Darja Kobal, Silvana Vesnaver, Neva Rebula, Anica Žigon, Dragica Blažina, Vesna Doljak, Sonja Doljak, Damjana Sedmak, Marina Cergol, Tanja Ukmar in Jasna Bernab dič. Nekatere od teh so večkrat nastopile v državni vrsti, še največ nastopov ima Sonja Milič, kar šestdeset. Sonja Doljak je državni dres oblekla sedemkrat, Silvana Vesnaver trikrat, Damjana Sedmak dvakrat, Marina Cergol pa 99-krat (seveda vključno z nastopi, ko ni bila pri Krasu).
S svojimi uspešnimi nastopi v italijanskem prvenstvu so si Krasova dekleta zagotovila tudi nastop v evropskih pokalih, in sicer dvakrat v pokalu prvakov in dvakrat v pokalu sejemskih mest. Konkurenca pa je tuizredna, zlasti v pokalu prvakov, kjer je bila že prva ovira nepremostljiva. Bolje jim je šlo v pokalu sejemskih mest, kjer jim je uspelo, da so se prebile med prvo šestnajsterico v Evropi, na kaj več res ni bilo mogoče misliti.
V prvenstvu, ki je v teku, so krasovke v svoji skupini na drugem mestu in njihov cilj je, da se prebijejo na prvo, tako da bi se v polfinalu izognile najmočnejši ekipi iz druge skupine, s čimer bi se verjetno znova prebile v finale za prvo mesto.
DANILO BIZJAK
Najboljše ekipe v zamejstvu
2. mesto: združena ekipa Meblo
Najboljši športni kolektivi Primorske
2. mesto: Atletski klub Koper
. &	* i i W * j J - !f IB&. ^ 2 V ^1
Združena ženska odbojkarska ekipa Meblo je v minuli sezoni že tretjič sodelovala v prvenstvu B lige in s končnim tretjim mestom dosegla svojo doslej najboljšo uvrstitev in eno najboljših uvrstitev ženske zamejske odbojke sploh. Tudi letos se uspešno poteguje za sam vrh. Zdajšnja postava mebla: stoje (od leve proti desni) - Vidali, Malalan, Maver, Žerjal, Garbini, Kralj; sede -Klemše, N. Grgič, Nacinovi, Pertot in M. Grgič
Po dolgoletnem zatišju se je koprska atletika v zadnjem obdobju prebudila iz mrtvila in napovedala, da se bo Obalni atletski center vnovič vrnil med vodilne kolektive v republiki. Načrtno in strokovno delo z mladimi je na površje spravilo atletska imena, o katerih bo v prihodnosti gotovo še slišati. Od leve proti desni stojijo: Kozijevič, B. Ugrin, L. Smerdu, Koce, Hočevar, Viler; čepijo: Drinovec, Bangijev, M. Ugrin, Urzi in T. Smerdu
3. mesto: Val Kmečka banka
Čeprav je bil OK Val ustanovljen v sezoni 1983/1984, ko je prevzel mesto takratnega odbojkarskega odseka Juventine, se je v kratkem času razvil v organizirano in ambiciozno sredino. Članska ekipa je z letošnjim napredovanjem v državno C-l ligo dosegla doslej največji uspeh moške slovenske goriške odbojke. Zdajšnja postava Vala Kmečka banka: stoje (od leve proti desni) - tehnični direktor Corvaw, Petejan, Stančič, Grilanc, Palin, Lavrenčič, Mervič; sede - Juren,
Černič, Aliesch, Mučič in Plesničar
3. mesto: Jadralni klub Jadro
Tudi v letošnji sezoni so jadralci JK Jadro iz Kopra suvereno vladali na jugoslovanskih vodah. Takorekoč celotna državna reprezentanca je bila sestavljena iz koprskih fantov, na sliki pa je šesterica, ki se je okitila z naslovi državnih prvakov - od leve proti desni stojijo Glavina, Logar, Kocjančič, Mrak, M. Kosmina in Antonaz. Letos je klub praznoval 35. obletnico obstoja, nova organiziranost (z veslaškim klubom se je združil v pomorsko športno društvo) pa naj bi jim zagotovila nadaljevanje uspešne športne poti, ki naj bi dosegla višek z udeležbo vsaj ene posadke na olimpijskih igrah
stran
naš športnik 1986
Prav v tem letu so na Goriškem zabeležili vrsto pomembnih športnih in organizacijskih uspehov
Telesna kultura se vse bolj uveljavlja
Telesnokulturna dejavnost je na Goriškem v stalnem vzponu in kar je še najbolj razveseljivo, je to, da se nad športno
dejavnostjo v vse večji meri navdušujejo najmlajši
Spregovoriti o telesni kulturi v go-riškem prostoru pomeni oceniti gibanje, ki je prav v zadnjih letih rodilo sadove večletnega dela, ki je bilo včasih naporno, včasih premalo vrednoteno s strani naše skupnosti. Dejstvo pač je, da smo naši telesnokul-turni stvarnosti pripisovali vedno drugorazredno vlogo in to mesto ima še danes v zamejski stvarnosti, čeprav se že pojavljajo številni pokazatelji, ki nas silijo, da prepoznamo temu gibanju vlogo, ki jo ima in ki mu pritiče.
Prav v zadnji sezoni smo na Goriškem beležili vrsto uspehov, ki niso naključni, marveč rezultat večletnega dela. To pa ne pomeni, da smo dosegli optimalno ravem, ki smo si jo postavili za cilj. Še zdaleč ne, saj tudi danes moramo ugotavljati določene vrzeli, ki jih bo zelo težko zapolniti, saj je tudi telesnokulturna stvarnost živ element naše skupnosti, ki nosi v sebi marsikatere sporne trenutke, nedorečenosti, pomanjkljivosti, skratka težave, ki so vidljive tudi v drugih sredinah naše vsakdanjosti.
Zato naj velja kot glavno pravilo dejstvo, da tudi na telesnokulturnem področju je beležiti vrsto problemov, ki so skupni drugim našim dejavnostim, od kulturne do gospodarske.
Vrsta uspehov celo na državnem merilu pa mora le biti stalna spre-
mljevalka pri teh razmišljanjih, saj eno le velja: če je gospodarska rast pokazatelj naše ekonomske moči, dobra kulturna predstava znak naše volje po duševnem bogatenju. Dobri dosežki na igriščih in v telovadnicah pa so rezultat pravilno zasnovanega dela na tem področju.
Da je temu tako, priča tudi dejstvo, da se k telesnokulturni dejavnosti usmerja vedno več ljudi, mladih in starejših. Pomen vadbe, tekmovalne ali rekreacijske, se je globlje zakoreninil v našo miselnost in danes je vedno manj takih, ki zanimanje za razgibavanje ocenjuje le kot odrekanje pomembnim odgovornostim v naši družbi. Končno smo prišli do spoznanja, da je tudi telesna kultura pomemben in nenadomestljiv element današnjega življenja in da včasih le z njeno pomočjo dosežemo to, kar na drugih poljih uspemo z veliko težavo, ali nimamo sploh nobene možnosti. Tu mislim predvsem na vlogo naših društev in posameznikov pri širjenju manjšinske stvarnosti tudi v večinskem prostoru.
Uspehi, ki sem o njih govoril, pa so le špica ledene gore, ki kaže tudido-ločene problematične zareze. V prvi vrsti gre za vprašanje naše kadrovske sposobnosti, da na pravilen in učinkovit način smo kos vsemu temu gi-
banju. Če sta vprašanji prostorov in tehničnega kadra zadovoljivo rešeni, isto ne moremo govoriti o organizacijskem pristopu, ki ostaja pod idealnim nivojem. Delo naših društev in skupin je namreč sad izredne dobre volje maloštevilnih in včasih organizacijsko teščih oseb. To pa ni dovolj. Danes potrebujemo zgrajene sredine, ki imajo za seboj toliko organizacijske sposobnosti, da so kos tudi srednje- in daljnoročnim zastavljenim programom. Večkrat namreč beležimo, da dvema, trem uspešnim sezonam sledi obdobje krize, ki je večkrat posledica določene generacijske spremembe v društvu ali skupini. Druga važna postavka v telesnokulturnem razvoju zadeva gmotne sposobnosti naših krovnih organizacij in v njih včlanjenih skupin.
Mimo vseh posameznih primerov menim, da lahko rečem, da tudi v tem pogledu je odnos do našega te-lesnokulturnega gibanja pomanjkljiv. Danes si zares ne moremo misliti, da bodo rezultati prišli le z navdušenjem posameznikov ali naključno. Bodočnost, če bomo hoteli še beležiti kakovostne rezultate in množičen pristop, je odvisna tudi od tega, v kolikšni meri smo pripravljeni stvarno podpirati to gibanje.
Zato je tudi prav, da o uspehih, ki jih beležimo, in o celotni dejavnosti
sploh, primerno in zadostno poročamo v sredstvih javnega obveščanja, tako slovenskih kot italijanskih, saj se moramo zavedati, da tudi s primerno reklamizacijo bo naše delo bolje vrednoteno, obenem bo to neke vrste nagrada za prizadevanje naših športnikov in športnih delavcev.
Ko sem zapisal, da je prostorsko vprašanje na zadovoljivi ravni, pri tem nisem mogel misliti na briško in delno na kraško področje. Prvo, denimo, je dokaj odkrito in to je še kako zaskrbljujoče, če pomislimo, da smo prav v Brdih v zadnjem obdobju beležili večje zanimanje za telesno kulturo. Čas, da bodo briški mladinci gostovali v telovadnicah na levem bregu Soče, je lahko začasen, ne mora pa to biti rešitev bodočnosti.
Če se sedaj nekoliko zaustavimo na najvažnejših dosežkih, ki so nekako dali pečat naši tekmovalni dejavnosti, potem lahko mirne duše trdimo, da je bilo leto 1986 zelo bogato. Doseženih je bilo namreč več pomembnih rezultatov med posamezniki, ekipno in tudi glede množičnosti. Če gremo po vrsti, bi najprej omenili državni naslov Vesne Lutman v lokostrelstvu, ko je v Turinu dosegla drugi velik osebni uspeh po zmagi na državnem finalu na mladinskih igrah. Od lokostrelstva se preselimo na odbojkarsko polje, kjer moramo v zadnjih letih beležiti pravi kakovostni in množični razcvet te dejavnosti v okviru slovenskih društev. Gotovo najpomembnejši trenutek v tem letu je napredovanje ekipe Vala v C-l ligo, kar pomeni, da smo Slovenci v Italiji, po daljšem obdobju, ponovno prisotni z moško postavo v državni ligi.
Drugi pomemben skupinski dosežek pa predstavlja napredovanje Domove ženske namiznoteniške ekipe v B ligo. Dosežek, ki je kronal nekajletno prizadevanje goriških športnih delavcev na tem področju, je pomemben tudi zaradi dejstva, da je prav slovenska ekipa postala vodilna v goriški pokrajini. Vedno v okviru delovanja Športnega združenja Dom gre poudariti uspešno sezono mladih telovadcev, ki so z Matijo Marassi-jem dobili republiškega prvaka v Sloveniji, ekipno pa so zasedli odlično 2. mesto.
Desetletnico delovanja kotalkar-skega društva Vipava s Peči gre tudi posebej podčrtati, saj so v tem obdobju nastopa dosegli več pomembnih rezultatov. Letošnji najpomemb-
nejši je prav gotovo 3. mesto Katje Tommasi na državnem finalu mladinskih iger v Rimu. Od kotalkanja k smučanju. Veronika Tominec, smučarka tekačica ŠZ 01ympia iz Gorice, je potrdila, da sodi med najboljše v državi v kategoriji »gran fondo«. Uspehe pa je beležila tudi smučarska ekipa 01ympie na državnem finalu.
V	okviru mladinskih iger gre omeniti odličen uspeh odbojkarjev nižje srednje šole Ivan Trinko, ki so bili najboljši v deželi in nastopili na državnem finalu.
Logično je, da sem zgoraj navedel le najpomembnejše tekmovalne trenutke v letu 1986, kar seveda ne pomeni, da nismo bili priča drugim, ravno tako važnim dogodkom. V širšem pregledu telesnokulturne dejavnosti na Goriškem pa ne morem prezreti nekaterih dogodkov, ki so pomembni pri pravilnem vrednotenju tega gibanja.
Začel bi pri smučanju, ko je naše Slovensko planinsko društvo izredno uspešno pripravilo Posoško smučarsko prvenstvo, kar je pomenilo, da je širšemu krogu ljubiteljev bele opojnosti ponudilo svojo vizitko organizatorja. Med rekreacijske trenutke, ki so vredni poudarka, gre omeniti kolesarsko prireditev v Sovodnjah, Pohod Števerjan - Gonjače - Števerjan ob prvomajskih pobudah v Brdih, štafetni tek ob premestitvi spomenika ZSŠDI v Sovodnjah ter prvi finale v malem nogometu na igrišču gluhonemih ob goriškem Kulturnem domu. Ob tem pa bi rad omenil še finalni del miniodbojkarskega tekmovanja na igrišču osnovne šole v Števerjanu, uspešen poskus kajakaške prireditve na soških vodah ter sodelovanje naših športnih organizacij v pripravi Kolesarjenja in Pohoda prijateljstva.
V	zvezi z dejavnostjo športnega dela v Kulturnem domu se moremo spomniti tudi na nekatere množične pobude. Zadnja od teh je prav gotovo športno zabavni večer, ki so ga pripravili v okviru 5. obletnice odprtja Kulturnega doma.
Čeprav bežno in pomanjkljivo sem v teh vrsticah skušal podati stvarno sliko telesnokulturnega dogajanja na Goriškem v tem zadnjem letu. Ocene o uspehih in prireditvah so lahko različne, bolj ali manj optimistične. Eno pa ostaja: telesna kultura si je tudi med nami na Goriškem zagotovila pomembno mesto, ki ga ne gre podcenjevati.
RUDI PAVŠIČ
Spremenjene razmere terjajo nov pristop
Velik razmah telesnokulturne aktivnosti v novogoriški občini
V rekreacijo vključenih 15 tisoč ljudi
Kolesarjenje prijateljstva je ena najbolj množičnih prireditev na Goriškem, saj se je vsako leto udeleži na stotine ljubiteljev rekreacije z obeh strani meje
Izredna aktivnost, katero so naša športna društva razvila v zadnjih dveh desetletjih, je prisilila društvena vodstva k veliki mobilizaciji mladine. V vrstah naših tridesetih in nekaj društev se tako danes nahaja več tisoč mladih ljudi, oz. drugače povedano, zelo velik delež vse zamejske slovenske mladine v Italiji. Tu je prišlo do onega značilnega pojava, ko količina samodejno povzroča tudi rast kakovosti, ta pa spet veča apetit po novih tekmovalcih, po novih možnostih selekcioniranja.
Toda prav tu je prišlo v zadnjem obdobju do pojava, ki je napredovanja naše telesne kulture količinsko zavrl. Pri tem pa nismo le dosegli tiste točke, ko v bistvu razpoložljivih sil (z izjemo naravne generacijske zamenjave) ni več ravno v izobilju in nadaljnja rast ni več mogoča, ampak so se pojavili tudi prvi znaki nazadovanja.
Znano je, da v bistvu v skoraj vseh zahodnih državah rodnost upada. Tu ni izvzeta niti Italija in še zlasti ne naše področje. Starih ljudi je vedno več, odstotek mladih stalno upada. Temu pojavu nismo ušli niti zamejski Slovenci, pa čeprav se odraža pri nas v nekoliko milejši obliki kot pri italijanskih sodržavljanih.
Viden upad mladine že beležimo v naših vrtcih in osnovnih šolah, kmalu bodo sledile ostale naše šolske institucije, vzporedno z njimi pa morajo računati na zmanjšani priliv tudi ostale naše organizacije, ki delujejo na mladinskem področju, zlasti športne. Napak bi bilo, če bi ta pojav zgolj beležili in ne bi nič storili, da bi ga v možnih merah omilili. Natančno že vemo, da bo mladine v naslednjih letih vse manj in na to se moramo pripraviti. V luči tega dejstva moramo znova preveriti svoje načrte za bodoče delo in jih zastaviti tako, da bodo
odgovarjali možnostim za delovanje v novih pogojih.
Pa še nekaj ne smemo pozabiti. Glede na splošni upad števila mladih kandidatov za šport bo postala »bitka« za mladega športnika med posameznimi društvi še mnogo ostrejša kot doslej. Tudi italijanska društva bodo začela odločnejše trkati na vrata naših športnikov in jih vabiti v svoje vrste, kar je še dodatna možnost za to, da se vrste športnikov v naših društvih še bolj skrčijo.
Tu ne smemo pozabiti še na dejstvo, da bo tudi možnost selekcioniranja kakovostnih športnikov manjša od dosedanje, oz. drugače povedano, s tistimi športniki, s katerimi bomo razpolagali, bo treba delati mnogo bolj kakovostno in zavzeto kot danes, če bomo hoteli doseči vsaj enake rezultate, kot jih dosegamo danes.
Kaj storiti? Odgovor na to vprašanje ni lahek. Morda ni še niti čas, da nanj odgovorimo zanesljivo in koristno. Morda se pri kom porodi misel na združevanje sil. To bi bila lahko morda ena izmed variant, po drugi strani pa je to lahko tudi zgolj pretakanje neke količine iz dveh posod v eno, pri tem pa ne pride do nobene bistvene spremembe, ne količinske ne kakovostne.
Poiskati odgovor na delovanje naših športnih organizacij v novih pogojih je torej res težko. V tem trenutku bi bila verjetno še najbolj veljavna misel o prirejanju posvetov, na katerih bi podrobno razčlenili to stanje. Morali bi se zbrati strokovnjaki in vsi tisti, ki dobro poznajo delovanje na področju naše telesne kulture ter osvetliti vse variante možnosti za njen bodoči razvoj. V nobenem primeru pa ne smemo čakati, da bi nas tukaj čas prehitel.
BOJAN PAVLETIČ
Telesnokulturna aktivnost se je v novogoriški občini v zadnjih letih precej razmahnila. Uspehi se tako vrstijo v tekmovalnem kot tudi množičnem športu. Tako ne moremo mimo dosežkov kajakašev Soških elektrarn, atletinje Lidije Lapajne, alpinista Petra Podgornika, odbojkarjev Salonita in odbojkaric Nove Gorice, pa igralk namiznega tenisa Primexa Vrtojba, strelcev Panovca... Razveseljivo je, da ljudje končno prihajajo tudi do spoznanja, kako pomembna je telesna kultura za razvoj mladega človeka, za večanje delovnih sposobnosti in zdravo življenje nasploh. Vse več se jih vključuje v najrazličnejše oblike množičnih športnorekreacijskih prireditev.
Čedalje bolj je razvejano sodelovanje s športniki in telesnokulturnimi delavci v zamejstvu. Rezultati dosedanjih stikov bodisi z zamejskimi Slovenci kot večinskim narodom v Italiji in Avstriji se odražajo v celi vrsti občasnih ali stalnih srečanj. Tu velja še posebej omeniti akcije kolesarjenja, pohode, nogometna in košarkarska srečanja.
Na tradicionalnih množičnih prireditvah v novogoriški občini letno sodeluje več kot 16 tisoč prebivalcev. Najbolj so obiskani Pohod po poteh goriške fronte (okoli 8 tisoč udeležencev), Pohod prijateljstva in Kolesarjenje prijateljstva, ko se mladi podajo po novogoriških in goriških ulicah (okoli 5 tisoč udeležencev), akcije krosov, Goriški pohodi in Pohod po smučinah IX. korpusa NOVJ. V programu športne značke sodeluje več kot 5 tisoč predšolskih in šolskih otrok. Veliko zanimanje občanov vlada za sodelovanje v najrazličnejših ligah. Letos je bilo vanje vključenih več kot 2 tisoč ljudi. Že vrsto let so aktivna šolska športna društva, ki vključujejo okoli 4 tisoč mladih. Na področju množičnega športa je tako v okviru občinske Zveze telesnokulturnih organizacij Nova Gorica aktivnih okoli 15 tisoč ljudi,
redno pa jih v vadbenih skupinah deluje okoli 8 tisoč.
V tekmovalne sisteme je v občini vključenih 17 športnih panog z več kot tisoč športniki. Za strokovno delo z njimi skrbijo trije profesionalni in več kot sto nepoklicnih trenerjev. Telesnokulturni delavci pa ugotavljajo, da je to število klubov in panog preveliko, saj ne zagotavlja uresničitev postavljenih ciljev. Ti so namreč odvisni predvsem od materialnih možnosti. Zato se bo treba marsikje spoprijeti s pretiranimi tekmovalnimi željami, ki športu ne prinašajo nobenih koristi. Cilji, ki so si jih v občini zastavili v tekmovalnem športu, so jasni: atleti in atletinje naj bi dosegli ekipni republiški vrh in odmevne rezultate v državnem merilu, kajakaši ekipni državni vrh, posamezniki pa vrhunske rezultate^ v evropskem in svetovnem merilu. Ženska in moška odbojka ter
ženski namizni tenis pa naj bi bila zastopana v drugoligaški konkurenci.
Pomemben dejavnik za razvoj telesne kulture so objekti. Tega se zavedajo tudi na Goriškem. V zadnjih petih letih je bilo v občini zgrajenih 3 tisoč kvadratnih metrov pokritih in več kot 7 tisoč kvadratnih metrov urejenih površin na prostem. Na prebivalca občine trenutno pride 0,18 kvadratnega metra pokritih in 1,92 kvadratnega metra površin na prostem. To pa je še precej pod republiškim povprečjem in povprečjem razvitih dežel. Cilj, da bi morali v občini vsaj do leta 2000 doseči takšno stopnjo razvitosti telesne kulture (tako glede obsega kot kakovosti), ki je značilna za razvite športne narode, bo dosegljiva le ob zadostnem številu objektov in strokovnih kadrov. Talentov, vsaj tako kaže tradicija, pa je na tem koncu Slovenije dovolj.
JANEZ ALIČ
naš športnik 1986
stran
Tako so glasovali dopisniki Primorskega dnevnika
Zlata knjiga
•	1971: 1. Sonja Milič, 2. Vojko Cesar, 3. Klavdij Veljak
•	1972: 1. Sonja Milič, 2. Nino Maver, 3. Silavana Vesnaver
•	1973: 1. Sonja Milič, 2. Silvana Vesnaver, 3. Jordan Marušič
•	1974: 1. Ivan Plesničar, 2. Božič Grilanc, 3. Vojko Slavec
•	1975: 1. Sonja Milič, 2. Zdenka Hrovatin in Pavel Sedmak
•	1976: 1. Sonja Milič, 2. Pavel Sedmak, 3. Irena Tavčar
•	1977: 1. Irena Tavčar, 2. Sonja Milič, 3. Pavel Sedmak
•	1978: 1. Irena Tavčar, 2. Sonja Milič, 3. Boris Vitez in Giani
Legiša
•	1982: 1. Gorazd Pučnik, 2. Marko Ban, 3. Sonja Milič; ek. Jad-
ran
•	1983: 1. Gorazd Pučnik, 2. S. Kokorovec, 3. Boris Vitez; ek.
Jadran
•	1984: 1. Samo Kokorovec, 2. Boris Vitez, 3. Marko Ban; ekipe:
1. Kras (n. tenis, ženske), 2. Jadran, 3. Meblo
•	1985: 1. Samo Kokorovec, 2. Marko Ban, 3. Lajris Žerjal; eki-
pe: 1. Jadran, 2. Kras (n. tenis, ženske), 3. Friulexport (odbojka, ženske).
•	1986: 1. Samo Kokorovec, 2. Dušan Jelinčič, 3. Marko Ban;
ekipe: 1. Kras Globtrade, 2. Meblo, 3. Val Kmečka banka (odbojka člani).
ACERBI Umberto: Posamezniki: 1.
D.	Jelinčič; 2. S. Kokorovec; 3. V. Lutman. Ekipe: 1. Bor Adriaimpex (dečki); 2. Bor (košarka mladinci); 3. Meblo.
BERDON Ivo: 1. D. Jelinčič; 2. V. Lutman; 3. K. Tommasi. Ek.: 1. Val Kmečka banka; 2. Kras Globtrade; 3. Agorest.
BEVC AR MARJAN: 1. V. Lutman; 2.
1.	Plesničar; 3. D. Jelinčič. Ek.: 1. Val Kmečka banka; 2. Naš prapor (lokostrelstvo); 3. Ivan Trinko (odbojka).
SONETA Diego: 1. D. Jelinčič; 2. D. Kosmač; 3. L. Žerjal. Ek.: 1. Jadran; 2. MZSTE (Mladinska združena smučarska tekmovalna ekipa); 3. Friulexport.
BUDIN Andrej: 1. D. Jelinčič; 2. S. Kokorovec; 3. V. Lutman. Ek.: 1. Kras Globtrade; 2. Meblo; 3. Bor Adriaim-pex (dečki).
CANCIANI IGOR: 1. D. Jelinčič; 2.
S.	Kokorovec; 3. P. Križmančič. Ek.: 1. Bor Adriaimpex (dečki); 2. Kras Globtrade; 3. Friulexport.
CIBIC Klavdij: 1. A. Bogateč; 2. V. Lutman; 3. R. Sardoč. Ek.: 1. Jadran; 2. —; 3. —.
CORBATTI Stojan: 1. S. Kokorovec;
2.	M. Ban; 3. M. Lokar. Ek.: 1. Bor Ad-riaimpex (dečki); 2. Meblo; 3. Jadran.
ČESČUT Mija: 1. M. Marassi; 2. V. Lutman; 3. K. Tommasi. Ek.: 1. Dom (orodna telovadba); 2. Dom (namizni tenis); 3. Val Kmečka banka.
ČUBEJ Marko: 1. D. Jelinčič; 2. V. Lutman; 3. K. Tommasi. Ek.: 1. Val Kmečka banka; 2. Bor Adriaimpex (dečki); 3. Dom (namizni tenis).
DANIELI Dimitrij: 1. Š. Gulič; 2. P. Štoka; 3. E. Garbini. Ek.: 1. Meblo; 2. Kras Globtrade; 3. Vesna.
DEVETAK David: 1. S. Kokorovec; 2. V. Lutman; 3. K. Tommasi. Ek.: 1. Val Kmečka banka; 2. Agorest; 3. Mladost.
DEVETAK Robert: 1. D. Jelinčič; 2. M. Ban; 3. A. Bogateč. Ek.: 1. Meblo; 2. Kras Globtrade; 3. Bor Adriaimpex (dečki).
DRASIČ Franko: 1. S. Kokorovec; 2.
E.	Maver; 3. D. Jelinčič. Ek.: 1. Meblo; 2. Bor Adriaimpex (dečki); 3. Val Kmečka banka.
FAJT Aleš: 1. Š. Cotič; 2. M. Fajt; 3. M. Corsi. Ek.: 1. Ivan Trinko (odbojka); 2. Agorest; 3. 01ympia Kmečka banka.
FERFOLJA Evgen: 1. S. Gergolet; 2. H. Kobal; 3. M. Cingerli. Ek.: 1. Jadran; 2. Val Kmečka banka; 3. Združena ekipa Mladosti, začetniki.
FURLAN Luka: 1. D. Jelinčič; 2. S. Kokorovec; 3. V. Lutman. Ek.: 1. Bor (propaganda); 2. Kras Globtrade; 3. Jadran.
FURLANIČ Giani: 1. D. Jelinčič; 2. A. Bogateč; 3. M. Ban. Ek.: Val Kmečka banka; 2. Kras Globtrade; 3. Meblo.
GERDOL Majda: 1. A. Bogateč; 2. S. Kokorovec; 3. D. Jelinčič. Ek.: 1. Sirena (ekipa optimistov); 2. Kras Globtrade; 3. Meblo.
GHERBASSI Maximilian: 1. I. Do-
Ijak; 2. M. Ban; 3. T. Ukmar. Ek.: 1. Bor Adriaimpex (dečki); 2. Primorje (1. ekipa); 3. Kras (nogomet naraščajniki).
GLAVINA Lidija: !. S. Kokorovec; 2. I. Kafol; 3. D. Sedmak. Ek.: 1. Meblo; 2. Jadran; 3. Bor Adriaimpex (dečki).
GRBEC Klavdij: 1. S. Kokorovec; 2. M. Ban; 3. Sonja Milič. Ek.: 1. Kras Globtrade; 2. Jadran; 3. Meblo.
GRGIČ Boris: 1. S. Kokorovec; 2. T. Ražem; 3. D. Jelinčič. Ek.: 1. Meblo; 2. Jadran; 3. Sloga Sklad Mitja Čuk (un-der 16).
GOMBAČ Igor: 1. D. Jelinčič; 2. M. Ban; 3. A. Bogateč. Ek.: 1. Val Kmečka banka; 2. Bor Adriaimpex; 3. Jadran.
GOMBAČ Ravel: 1. M. Ban; 2. S. Kokorovec; 3. L. Žerjal. Ek.: 1. Bor Ad-riaimpex (dečki); 2. Jadran; 3. Kras (nogomet naraščajniki).
IORI ELIO: 1. S. Kokorovec; 2. D. Kosmač; 3. S. Milič. Ek.: 1. Kras Globtrade; 2. Meblo; 3. Jadran.
JARC Marko: 1. D. Jelinčič; 2. R. Petejan; 3. I. Juren. Ek.: 1. Val Kmečka banka; 2. Mladost; 3. Kras Globtrade.
JOGAN Vanja: 1. S. Kokorovec; 2. D. Jelinčič; 3. M. Ban. Ek.: 1. Bor Adri-aimpex (dečki); 2. Friulexport (under 18); 3. Meblo.
KOKOROVEC Tatjana: 1. S. Kokorovec; 2. D. Kosmač; 3. M. Ban. Ek.: 1. Meblo; 2. Jadran; 3. Friulexport (under 18).
KALAN Ingrid: 1. S. Kokorovec; 2. D. Jelinčič; 3^ A. Bogateč. Ek.: 1. Sloga Sklad Mitja Čuk; 2. Friulexport (under 18); 3. Bor Adriaimpex (dečki).
KALC Marko: 1. D. Jelinčič; 2. M. Ban; 3. A. Bogateč. Ek.: 1. Val Kmečka banka; 2. Meblo; 3. Bor Adriaimpex (dečki).
KOMEL Igor: 1. D. Jelinčič; 2. V. Lutman; 3. I. Plesničar. Ek.: 1. DOM (namizni tenis); 2. Val Kmečka banka; 3. DOM (orodna telovadba).
KOREN Leo: 1. M. Ban; 2. L. Žerjal;
3.	R. Klobas. Ek.: 1. Jadran; 2. Bor Ad-riaimpex (dečki); 3. Kras Globtrade.
KOSTNAPFEL Andrej: 1. M. Ban; 2. S. Kokorovec; 3. V. Pipan. Ek.: 1. Meblo; 2. Jadran; 3. Vesna.
KOVAČIČ Adrijan: 1. D. Jelinčič; 2. M. Ban; 3. S. Kokorovec. Ek.: 1. Bor Adriaimpex (dečki); 2. Jadran; 3. Bor (propaganda).
KRALJ Andrej: 1. S. Kokorovec; 2. D. Jelinčič; 3. M. Ban. Ek.: 1. Kras Globtrade; 2. Jadran; 3. Meblo.
KRALJ Mauro: 1. S. Kokorovec; 2. M. Ban; 3. F. Candotti. Ek.: 1. Meblo; 2. Kras (rokomet D liga); 3. Kontovel Electronic Shop (košarka promocijsko-prvenstvoj.
KREČIČ Jure: 1. S. Kokorovec; 2. L. Furlan; 3. —. Ek.: 1. Bor Adriaimpex (dečki); 2. Kras Globtrade; 3. —.
KRIŽMAN Bruno: 1. D. Jelinčič; 2. M. Ban; 3. M. Gherlani. Ek.: 1. Val Kmečka banka; 2. Bor Adriaimpex (dečki); 3. Kras Globtrade.
KUZMIN Miro: 1. V. Lutman; 2. V. Klemše; 3. R. Petejan. Ek.: 1. Val Kjnečka banka; 2. DOM (namizni tenis); 3. Vipava.
LASIČ Adrijan: 1. S. Kokorovec; 2. D. Kosmač; 3. D. Jelinčič. Ek.: 1. Kras Globtrade; 2. Jadran; 3. Bor Adriaim-pex (dečki).
LUTMAN Marko: 1. D. Jelinčič; 2. S. Kokorovec; 3. R. Petejan. Ek.: 1. DOM (namizni tenis); 2. Val Kmečka banka; 3. Kras Globtrade.
MILIČ Sonja: 1. S. Kokorovec; 2. D. Jelinčič; 3. D. Kosmač. Ek.: 1. Kras Globtrade; 2. Jadran; 3. Meblo.
MOŽE Igor: 1. D. Jelinčič; 2. M. Ban; 3. S. Kokorovec. Ek.: 1. Meblo; 2. Bor Adriaimpex (dečki); 3. Jadran.
MUŽINA Aleksander: 1. S. Kokorovec; 2. M. Ban; 3. K. Gabrielli. Ek.:
Kras (nogomet naraščajniki); 2. Gaja (teniška ekipa); 3. Meblo.
OBLAK Marko: 1. D. Jelinčič; 2. S. Kokorovec; 3. V. Lutman. Ek.: 1. Bor Adriaimpex (dečki); 2. Kras Globtrade; 3. Jadran.
OREL Igor: 1. D. Jelinčič; 2. S. Kokorovec; 3. V. Lutman. Ek.: 1. Val Kmečka banka; 2. Kras Globtrade; 3. Meblo.
PAVLETIČ Bojan: 1. D. Jelinčič; 2. S. Kokorovec; 3. A. Bogateč. Ek.: 1. Kras Globtrade; 2. Jadran; 3. Val Kmačka banka.
PAVLETIČ Igor: 1. D. Jelinčič; 2. V. Lutman; 3. A. Bogateč. Ek.: 1. Kras Globtrade; 2. Bor Adriaimpex (dečki); 3. Jadran.
PEČAR Radi: 1. S. Kokorovec; 2. D. Jelinčič; 3. —; Ek.: 1. Kras Globtrade;
2.	—; 3. —.
PETEJAN Igor: 1. V. Lutman; 2. R. Petejan; 3. V. Klemše. Ek.: 1. Val Kmečka banka; 2. Dom (namizni tenis);
3.	Juventina.
PETERLIN Ivan: 1. D. Jelinčič; 2. S. Kokorovec; 3. A. Bogateč. Ek.: 1. Meblo; 2. Sloga Sklad Mitja Čuk (under 16); 3. Bor Adriaimpex (dečki).
PIZZIGA Ana: 1. M. Renar in N. Sossi; 2. —; 3. —. Ek.: 1. Val Kmačka banka; 2. Kras Globtrade; 3. Meblo. PLESNIČAR Ivan: 1. D. Jelinčič; 2.
S.	Kokorovec; 3. V. Lutman. Ek.: 1. Val Kmečka banka; 2. Bor Adriaimpex; 3. Ivan Trinko (odbojka).
POLJŠAK David: 1. S. Kokorovec; 2. A. Bogateč; 3. M. Ban. Ek.: 1. Jadran; 2. Kras Globtrade; 3. Meblo.
PRIMOŽIČ Boris: 1. V. Lutman; 2.
T.	Ražem; 3. I. Doljak. Ek.: Val Kmečka banka; 2. Kras (nogomet naraščajniki); 3. Bor Adriaimpex (dečki).
PRINČIČ Vili: 1. D. Jelinčič; 2. V. Lutman; 3. M. Marassi. Ek.: 1. Val Kmečka banka; 2. Dom (namizni tenis); 3. Ivan Trinko (odbojka).
PUPIS Andrej: 1. M. Ban; 2. S. Kokorovec; 3- Sandi Ravber. Ek.: 1. Jadran; 2. Val Kmečka banka; 3. Meblo.
RACE Borut: 1. S. Kokorovec; 2. M. Gherlani; 3. D. Jelinčič. Ek.: 1. Kras Globtrade; 2. Bor Adriaimpex (dečki); 3. Meblo.
RAVBAR Bogdan: 1. D. Jelinčič; 2. M. Ban; 3. S. Kokorovec. Ek.: 1. Kras Globtrade; 2. Kras (nog. naraščajniki); 3. Meblo.
RONER DINO: 1. S. Kokorovec; 2. R. Petejan; 3. S. Lutman. Ek.: 1. Val Kmečka banka,- 2. Agorest; 3. Jadran.
RUDEŽ Karel: 1. S. Kokorovec; 2. M. Ban; 3. E. Maver. Ek.: 1. Jadran; 2. Meblo; 3. Sloga Sklad Mitja Čuk (un-derl6).
RUPEL Bruno: 1. S. Kokorovec; 2. M. Ban; 3. D. Jelinčič. Ek.: 1. Meblo; 2. Kras Globtrade; 3. Bor Adriaimpex (dečki).
RUPEL Marko: 1. S. Kokorovec; 2. M. Ban; 3. D. Jelinčič. Ek.: 1. Jadran; 2. Kras Globtrade; 3. Primorje.
RUZZIER Fabio: 1. D. Jelinčič; 2. D. Kosmač; 3. S. Kokorovec. Ek.: 1. Kras Globtrade; 2. Meblo; 3. Jadran.
SIMONETA Boris: 1. S. Kokorovec; 2. V. Lutman; 3. D. Jelinčič. Ek.: 1. Kras Globtrade; 2. Meblo; 3. Jadran.
SIMONETA Zvonko: 1. S. Kokorovec; 2. D. Jelinčič; 3. M. Ban. Ek.: 1. Kras Globtrade; 2. Meblo; 3. Val Kmačka banka.
SKUPEK Zdravko: 1. D. Jelinčič; 2. S. Kokorovec; 3. A. Bogateč. Ek.: 1. Kras Globtrade; 2. Meblo; 3. Bor Adri-aimpex (dečki).
ŠPACAPAN Mirko: 1. S. Terpin; 2. L. Marassi; 3. P. Černič. Ek.: 1. 01ym-pia Kmečka banka; 2. Soča (mini vol-ley); 3. Ivan Trinko (odbojka). STANČIČ Sergij: 1. S. Kokorovec;
2.	Ban; 3. —. Ek.: 1. Bor Adriaimpex (dečki); 2. Val Kmečka banka; 3. Meblo.
STARC Angelo: 1. D. Jelinčič; 2. S. Kokorovec; 3. M. Ban. Ek.: 1. Meblo; 2. Kras Globtrade; 3. —.
STARC Damir (tudi Radio Trst A):
1.	M. Ban; 2. I. Kafol; 3. S. Kokorovec. Ek.: 1. Meblo; 2. Kontovel Electronic Shop (košarka, promocijsko prvenstvo); 3. Primorje.
ŠIK Andrej: 1. D. Jelinčič; 2. M. Ban;
3.	L. Žerjal. Ek.: 1. Meblo; 2. Jadran; 3. Bor Adriaimpex (dečki).
ŠIRCA Jožko: 1. S. Kokorovec; 2. D. Jelinčič; 3. E. Maver. Ek.: 1. Meblo; 2. Jadran; 3. Bor Adriaimpex (dečki).
ŠTOKA Maja: 1. S. Kokorovec; 2. M. Ban; 3. D. Sedmak. Ek.: 1. Meblo; 2. Kras Globtrade; 3. Val Kmečka banka ŠTOKA Mitja: 1. M. Ban; 2. S. Kokorovec; 3. V. Lutman. Ek.: 1. Kras Globtrade; 2. Jadran; 3. Meblo.
ŠUŠTERŠIČ Mario (tudi Radio Trst A); 1. D. Jelinčič; 2. P. Križmančič; 3. V. Lutman. Ek.: 1. Bor Adriaimpex (dečki); 2. Meblo; 3. Friulexport (under
VARA Miran: 1. M. Ban; 2. L. Žerjal; 3. Sonja Milič. Ek.: 1. Kras Globtrade; 2. Jadran; 3. Primorje (1. ekipa).
TAVČAR Sergij: 1. D. Jelinčič; 2. S. Kokorovec; 3. A. Bogateč. Ek.: 1. Bor Adriaimpex (dečki); 2. Kras Globtrade; 3. Meblo.
TOMMASI Pavel: 1. P. Križmančič;
2.	S. Kokorovec; 3. D. Jelinčič. Ek.: 1. Val Kmečka banka; 2. Jadran; 3. 01ympia Kmečka banka.
TUL Miloš: 1. S. Kokorovec; 2. M. Ban; 3. L. Žerjal. Ek.: 1. Kras Globtra-
de; 2. Bor Adriaimpex (dečki); 3. Meblo.
UŠAJ Savo: 1. D. Jelinčič; 2. S. Kokorovec; 3. M. Ban. Ek.: 1. Val Kmečka banka; 2. Meblo; 3. Sokol (D liga).
VASCOTTO Boris: 1. M. Ban; 2. D. Jelinčič; 3. P. Križmančič. Ek.: 1. Bor Adriaimpex (dečki); 2. Jadran; 3. Meblo.
VATOVEC Valter: 1. D. Jelinčič; 2. S. Kokorovec; 3. P. Križmančič. Ek.: 1. Bor Adriaimpex (dečki); 2. Jadran; 3. Kras Globtrade.
VIŽINTIN Beno: 1. A. Bogateč; 2. V. Lutman; 3. D. Jelinčič. Ek.: 1. Val Kmečka banka; 2. Dom (namizni tenis);
3.	Bor Adriaimpex (dečki).
VOGRIČ Andrej: 1. V. Lutman; 2. D. Jelinčič; 3. S. Kokorovec. Ek.: 1. Val Kmačka banka; 2. Ivan Trinko (odbojka); 3. Meblo.
VOLK Pavel: 1. S. Kokorovec; 2. D. Jelinčič; 3. P. Križmančič. Ek.: 1. Bor Adriaimpex (dečki); 2. Kras Globtrade; 3. Jadran.
VREMEC Andrej: 1. M. Ban; 2. S. Kokorovec; 3. A. Bogateč. Ek.: 1. Jadran; 2. Kras Globtrade; 3. Meblo.
WALTRITSCH Aleš: 1. D. Jelinčič;
2.	V. Lutman; 3. M. Čubej. Ek.: 1. Val Kmečka banka; 2. Agorest; 3. Dom (namizni tenis).
ZANIER Dario: 1. M. Ban; 2. M. Fajt; 3. A. Lavrenčič. Ek.: 1. Jadran; 2. Kras (nogomet, 1. ekipa); 3. Kras Globtrade.
ZUPANČIČ Davor: 1. D. Jelinčič; 2.
I.	Kafol; 3. V. Klemše. Ek.: 1. Kras Globtrade; 2. Bor Adriaimpex (dečki);
3.	Meblo.
ŽAGAR Mirjan: 1. V. Lutman; 2. S. Kokorovec; 3. T. Ražem. Ek.: 1. Sloga Sklad Mitja Čuk; 2. Primorje (1. ekipa); 3. Jadran.
ŽERJAL Ivan: 1. S. Kokorovec; 2. M. Ban; 3. D. Pregare (Bor Radenska). Ek.:
1.	Jadran; 2. Meblo,- 3. Val Kmečka banka.
Anketa na Primorskem - Anketa na Primorskem - Anketa na Primorskem
ABRAMIČ Jernej: 1. J. Abramič, 2. M. Černe, 3. —; 1. Pavlovič, 2.’L. Lapajne, 3. T. Černe; 1. KK Soške elektrarne, 2. —; 3. —; ALIČ Janez: 1. M. Černe, 2. V. Bonča, 3. A. Lah; Ji. L. Lapajne, 2. K. Pavlovič, 3. T. Černe; 1. KK Soške elektrarne, 2. AMD Pinko Tomažič, 3. KK Lipica; ANDLOVIČ Jože: 1. M. Černe, 2. T. Štpkelj, 3. B. Biščak; 1. L. Lapajne, 2. T. Černe, 3. K. Pavlovič; 1. KK Soške elektrarne, 2. JK Jadro, 3. AK Koper; AK GORICA: 1. M. Černe, 2. V. Bonča, 3. J. Abramič; 1. L. Lapajne, 2. K. Pavlovič, 3. T. Černe;
1.	KK Soške elektrarne, 2. OK Salonit, 3. KK Sloga; BERTOK Gorazd: L Kos-mina - Sosič, 2. A. Koce, 3. M. Černe;
1.	T. Černe, 2. L. Smrdu, 3. L. Lapajne;
1.	JK Jadro, 2. AK Koper, 3. KK Soške elektrarne; BIZJAK Umbert: 1. M. Černe, 2. V. Bonča, 3. J. Abramič; 1. K. Pavlovič, 2. T. Černe, 3. L. Smerdu; 1. KK Soške elektrarne, 2. JK Jadro, 3. AK Koper; BUDIN Peter: 1. M. Černe,
2.	Biščak - Fabjan, 3. I. Požar, 1. T. Černe, 2. K. Pavlovič, 3. M. Praček; 1. KK Soške elektrarne, 2. OK Salonit, 3. AMD Pinko Tomažič; CELIN Izidor:
1.	J. Abramič, 2. M. Černe, 3. Biščak -Fabijan; 1. L. Lapajne, 2. T. Černe, 3.
K.	Pavlovič; 1. KK Soške elektrarne, 2. JK Jadro, 3. AK Koper; ČARGO Niko: 1- M. Černe, 2. I. Požar, 3. A. Grosar; 1.
K.	Pavlovič, 2. T. Černe, 3. M. Praček; 1- KK Soške elektrarne, 2. KK Teksti-na, 3. AMD Pinko Tomažič; ČELIGOJ Vojko: 1. A. Koce, 2. Biščak - Fabijan, 3- A. Grosar; 1. K. Pavlovič, 2. T. Černe, 3. L. Lapajne; 1. SK Koper, 2. JK Jadro,_ 3. OK Salonit; ČURLIČ Ervin: 1- M. Černe, 2. I. Požar, 3. T. Štokelj, 1.
L.	Lapajne, 2. K. Pavlovič, 3. T. Černe; 1- KK Soške elektrarne, 2. JK Jadro, 3. KK Lipica; DEBENJAK Zoran: 1. M. •^erne, 2. I. Požar, 3. Klančar - Črnac;
1.	T. Černe, 2. K. Pavlovič, 3. L. Lapajne; 1. KK Soške elektrarne, 2. JK Jadro, 3. AMD Pinko Tomažič.
DIVAC Vito: 1. M. Černe, V. Bonča, M. Kosmina; 2. T. Černe, 3. L. Lapajne;
1.	JK Jadro, 2. KK Soške elektrarne, 3. JK Burja; DJURDJEVIČ Marcel: 1. M. Černe, 2. I. Požar, 3. Klančar Črnac;
1.	T. Černe, 2. K. Pavlovič, 3. L. Lapajne; 1. JK Jadro, 2. KK Soške elektrarne, 3. AMD Pinko Tomažič; FAJDIGA Zdenko: 1. J. Požar, 2. D. Guštin, 3. M. Černe; 1. M. Praček, 2. T. Černe, 3. L. Lapajne; 1. KK Tekstina, 2. OK Salonit, 3. KK Soške elektrarne; FATUR Brane: 1. M. Černe, 2. I. Požar, 3. R. Bašič; 1. L. Lapajne, 2. K. Pavlovič, 3.
M.	Praček; 1. KK Soške elektrarne, 2. JK Jadro, 3. AMD Pinko Tomažič; FILI Mirko: 1. Bonča, 2. M. Černe,
3.	I. Požar; 1. T. Černe, 2. K. Pavlovič, 3. L. Lapajne; 1. KK Soške elektrarne,
2.	OK Salonit, 3. AK Koper; FORLANI Flavio: 1. J. Abramič, 2. M. Černe, 3. Kocjančič - Logar; 1. L. Lapajne, 2. T. Černe, 3. K. Pavlovič; 1. JK Jadro, 2. AMD Pinko Tomažič, 3. KK Soške elektrarne; FRANKO Andrej: 1. M. Černe, 2. V. Bonča, 3. I. Požar; 1. L. Lapajne, 2. K. Pavlovič, 3. T. Černe; 1. KK Soške elektrarne, 2. ŠD Panovec, 3. PD Nova Gorica; GLUHAK Bojan: 1. M. Čeme, 2. V. Bonča, 3. J. Abramič; 1. T. Černe, 2. L. Lapajne, 3. K. Pavlovič;
1.	JK Jadro, 2. KK Soške elektrarne, 3. AMD Pinko Tomažič; GOMIŠČEK Toni: 1. J. Abramič, 2. P. Podgornik, 3. V. Bonča; 1. L. Lapajne, 2. K. Pavlovič,
3.	T. Černe; 1. KK Soške elektrarne, 2. KK Sloga, 3. JK Jadro; GORTAN Vili:
1.	M. Černe, 2. I. Požar, 3. Klančar Črnac; 1. K. Pavlovič, 2. K. Černe, 3. L. Smrdu; 1. KK Soške elektrarne, 2. AK Koper, 3. OK Salonit; GOSPODARIC Rado: 1. I. Požar, 2. A. Grosar, 3. Biš-
čak - Fabijan; 1. T. Černe, 2. L. Smerdu, 3. M. Praček; 1. AK Koper, 2. OK Salonit, 3. KK Soške elektrarne; GROSAR Vojko: 1. A. Grosar, 2. M. Černe, 3. V. Bonča; 1. L. Lapajne, 2. T. Černe, 3. K. Pavlovič; 1. KK Soške elektrarne,
2.	OK Salonit, 3. JK Jadro; HORVATIČ Leon: 1. J. Abramič, 2. I. Požar, 3.
I.	Bašič; 1. K. Pavlovič, 2. T. Černe, 3.
; 1. KK Soške elektrarne, 2. JK Jadro, 3. AMD Pinko Tomažič; HVALICA Emil: 1. M. Černe, 2. I. Požar, 3. J. Ab-ramjč; 1. L. Lapajne, 2. K. Pavlovič, 3. T. Černe; 1. KK Soške elektrarne, 2. JK Jadro, 3. AMD Pinko Tomažič; IPAVEC Miran: 1. J. Abramič, 2. V. Bonča, 3. A. Grosar; 1. T. Černe, 2. P. Bukovec, 3. K. Pavlovič; 1. JK Jadro, 2. OK Salonit, 3. KK Soške elektrarne; IVANOVIČ Just: 1. M. Černe, 2. V. Bonča, 3. I. Požar; 1. T. Černe, 2. K. Pavlovič, 3. L. Lapajne; 1. KK Soške elektrarne, 2. JK Jadro, 3. AK Koper; JAPELJ Venčeslav: 1. M. Černe, 2. I. Požar, 3. I. Bašič; 1. L. Lapajne, 2. T. Černe, 3. K. Pavlovič; 1. KK Soške elektrarne, 2. AMD Pinko Tomažič,'3. JK Jadro; JELAČIN Iztok: 1. M. Černe, 2. V. Bonča, 3. A. Grosar 1. L. Smerdu, 2. T. Černe, 3. L. Lapajne 1. KK Soške elektrarne, 2. OK Salonit, 3. AK Koper; JERMAN Polde: 1. Klančar -_ Črnac, 2. D. Puh, 3. I. Požar; 1. T. Černe, 2. H. Burger, 3. L. Smerdu; 1. NK Koper, 2. JK Jadro, 3. AK Koper; JUG Karel: 1. M. Černe, 2. Biščak -Fabjan, 3. I. Požar; 1. L. Lapajne, 2. K. Pavlovič, 3. T. Černe; 1. KK Soške elektrarne, 2. JK Jadro, 3. AMD Pinko Tomažič: KK SOŠKE ELEKTRARNE:
1.	M. Černe, 2. I. Požar, 3. J. Abramič;
1.	L. Lapajne, 2. K. Pavlovič, 3. T. Černe; 1. KK Soške elektrarne, 2. AMD Pinko Tomažič, 3L OK Salonit; KLINAR Rudi: 1. M. Černe, 2. I. Požar, 3.
T. Štokelj; 1. K. Pavlovič, 2. T. Černe,
3.	L. Lapajne; 1. KK Soške elektrarne,
2.	JK Jadro, 3. AMD Pinko Tomažič; KLJUN Miran: 1. V._ Bonča, 2. A. Lah,
3.	J. Abramič; 1. T. Černe, 2. L. Lapajne, 3. K. Pavlovič; 1. KK Soške elektrarne, 2. JK Jadro, 3. AMD Pinko Tomažič; KOLENC Rajmund: 1. V. Bonča, 2. M. Černe, 3. A. Grosar; 1. T. Černe, 2. L. Lapajne, 3. K. Pavlovič; 1. JK Jadro, 2. KK Soške elektrarne, 3. AMD Pinko Tomažič; KORON Davorin: 1. M. Černe, 2. I. Požar, 3. T. Štokelj; 1. L. Lapajne, 2. K. Pavlovič, 3. T. Černe; 1. KK Soške elektrarne, 2. OK Salonit, 3. JK Jadro; KOŠELE Boris: 1. A. Koce,
2.	M. Černe, 3. I. Požar; 1. T. Černe, 2.
L.	Smerdu, 3. K. Pavlovič; 1. AK Koper,
2.	JK Jadro, 3. KK Soške elektrarne; KOTAR Leopold: 1. I. Požar, 2. T. Štokelj, 3. M. Černe; 1. L. Lapajne, 2. M. Praček, 3. K. Pavlovič; 1. KK Soške elektrarne, 2. KK Tekstina, 3. AK Koper; KOVAČ Silvo: 1. V. Bonča, 2. J. Abramič, 3. A. Grosar; 1. T. Černe, 2. L. Lapajne, 3. K. Pavlovič; 1. AMD Pinko Tomažič, 2. KK Soške elektrarne, 3. JK Jadro; KUNEJ Franjo: 1. Kosmina -Sosič, 2. A. Koce, 2. I. Požar; 1. L. Lapajne, 2. L. Smerdu, 3. K. Pavlovič; 1. AK Koper, 2. JK Jadro, 3. KK Soške elektrarne; LIČEN Zoran: 1. M. Černe,
2.	Kosmina - Sosič, 3. Klančar - Črnac;
1.	K. Pavlovič, 2. L. Smerdu, 3. T. Černe; 1. KK Koper, 2. JK Jadro, 3. KK Soške elektrarne; LOKOVŠEK Mirko: 1. M. Černe, 2. I. Bašič, 3. A. Koce; 1. —, 2. K. Černe, 3. - ; 1. AK Koper, 2. OK Lesonit, 3. JK Koper; MALJEVAC Boris: 1. M. Černe, 2. V. Bonča, 3. A. Koce; 1. L. Lapajne, 2. T. Černe, 3. K. Pavlovič; 1. JK Jadro, 2. AMD Pinko Tomažič, 3. AK Koper; MLEKUŽ Boris: 1. P. Podgornik, 2. Biščak - Fabjan,
3.	V. Bonča; 1. K. Pavlovič, 2. T. Černe,
3.	L. Lapajne; 1. KK Soške elektrarne,
2.	JK Jadro, 3. OK Salonit; NIKOLIČ Petar: 1. T. Štokelj, 2. M. Černe, 3. A. Koce; 1. K. Pavlovič, 2. L. Lapajne, 3. T. Černe; 1. KK Soške elektrarne, 2. AK Koper, 3. AMD Pinko Tomažič; OK SALONIT: 1. M. Černe, 2. I. Požar,
3.	I. Bašič; 1. T. Černe, 2. K. Pavlovič,
3.	L. Lapajne; 1. KK Soške elektrarne,
2.	JK Jadro, 3. OK Salonit; OREL Vojko: 1. M. Černe, 2. V. Bonča, 3. J. Ab-ramič; 1. L. Lapajne, 2. K. Pavlovič, 3. T. Černe; 1. KK Soške elektrarne, 2. OK Salonit, 3. JK Jadro; OŠ BRANKO BROLIH: 1. M. Černe, 2. I. Požar, 3. J. Abramič; 1. L. Lapajne, 2. K. Pavlovič,
3.	T. Černe; 1. KK Soške elektrarne, 2. JK Jadro, 3. AMD Pinko Tomažič; OSTOJIČ Dušan: 1. M. Černe, 2. A. Grosar, 3. V. Bonča; 1. L. Lapajne, 2. K. Pavlovič, 3. M. Praček; 1. AK Koper, 2. KK Soške_ elektrarne, 3. KK Tekstina; OSTROUŠKA Samo: 1. I. Požar, 2. T. Štokelj, 3. D. Puh; 1. L. Lapajne, 2. T. Černe, 3. K. Pavlovič; 1. KK Soške elektrarne, 2. JK Jadro, 3. AMD Pinko Tomažič; OSTROUŠKA Vlado: 1. M. Černe, 2. I. Bašič, 3. V. Bonča; 1. L. Smerdu, 2. L. Lapajne, 3. K. Černe; 1. AK Koper, 2. OK Salonit, 3. JK Jadro; PAJNTAR Venček: 1. M. Černe, 2. I. Požar, 3. D. Puh; 1. T. Černe, 2. L. Lapajne, 3. — ; 1. KK Soške elektrarne, 2. JK Jadro, 3. AMD Pinko Tomažič; PELC Andrej: 1. V. Bonča, 2. J. Abramič, 3. M. Černe; 1. L. Lapajne, 2. T. Černe, 3. K. Pavlovič; 1. AK Koper, 2. KK Soške elektrarne, _3. OK Salonit; PELICON Edo: 1. M. Černe, 2. I. Požar, 3. V. Bonča; 1. K. Pavlovič, 2. T. Černe, 3. M. Praček; 1. KK Soške elektrarne, 2. AMD Pinko Tomažič, 3. KK Tekstina.
NADALJEVANJE NA VIII. STRANI
stran VIII.
naš športnik 1986
Bivši nogometaš Izole Darko Milanič, sedaj član Partizana
Primorec v nogometni eliti
Vse več je primorskih športnikov, ki veliko obetajo, a zapustijo domači log v trenutku, ko bi jih najraje videli v domačem dresu. Preprosto prerastejo domače okolje, v katerem ne vidijo več možnosti svojega nadaljnjega razvoja, želijo pa napredovati, se dokazati. Nekateri se vrnejo razočarani, drugi uspejo. Med uspešnimi sta ta čas zanesljivo mlada Izolana Mara Samardji-ja, rokometna vratarka Belinke Olimpije, državna reprezentantka, in Darko Milanič, nogometaš, ki ima z devetnajstimi leti za sabo že 25 nastopov v mladinski reprezentanci Jugoslavije.
Kdor spremlja nogomet na Obali, mu Darka Milaniča ni potrebno posebej predstavljati. Kot mnogi vrstniki je Darko pričel brcati žogo na ulici pred blokom. Ko pa je prestopil prag prvega razreda OS Vojke Šmuc, je s prijatelji odšel na nogometno igrišče, se vpisal v nogometni klub, kjer sta mu bila prva učitelja Rudi Grk in Vinko Gregorič. »Največ me je naučil
Gregorič, tega ne bom pozabil. Takrat je bilo užitek igrati nogomet, saj bre njega preprosto nisem mogel končati dneva. Živel sem za nogomet in za šolo,« se Darko spominja prvih nogometnih korakov, ko verjetno še ni razmišljal o profesionalizmu.
Že kot pionir je opozoril nase, bil je član pionirske republiške in potem državne reprezentance in ko je prerastel pionirje je enako uspešno nastopal za mladinsko reprezentanco Jugoslavije in bil njen kapetan na evropskem prvenstvu v Subotici, česar pa se ne spominja prav rad. »Slabo smo igrali, podcenjevali smo nasprotnike. Pred tem smo zmagali na turnirju v Tajvanu in vsi so nam govorili, kako smo dobri. Zlezlo nam je v glavo, kar smo pošteno plačali,« priznava napako Darko, ki je sedaj član beograjskega Partizana, kjer resno trka na vrata prve enajsterice in letos je proti Vardarju že pritekel na igrišče s prvo postavo.
Najin pogovor je potekal po telefonu dobri dve uri, potem ko je Partizan v zadnjem jesenskem kolu premagal vinkovški Dinamo s 3:0. »Zdaj smo sicer drugi, toda pričeli smo z minus šestimi točkami, zato pa bomo prvi na koncu. Prvaki bomo in kako je v Partizanu biti prijetno prvak, sem že okusil, ko smo bili mladinski državni prvaki,« je bil prijetno razpoložen Darko na drugi strani žice v stanovanju Djor-djevičevih, pri katerih stanuje in ki so ga vzeli za svojega.
»Moj najboljši prijatelj je Aleksander Djordjevič. Skupaj igrava v klubu in v reprezentanci. Zelo dobra prijatelja sva, pa tudi z ostalimi v klubu smo veliki prijatelji. Zdi se mi, da sem postal že pravi Beograjčan.«
Torej nimaš domotožja?
»Morda je bilo prve dni nekaj težje, toda minilo je in danes sicer še imam v Izoli prijatelje, toda to ni tisto pravo. Prave prijatelje imam sedaj tu, v Beogradu, domov pa prihajam le zaradi staršev in brata.«
Mnogim postane ob takšnih življenjskih odločitvah šola postranska stvar?
»Pri meni je drugače, čeprav priznam, da sem morda zaradi nogometa nekaj v zamudi. Toda sedaj, ko pridem domov, bom opravil še preostale tri izpite na pomorski srednji šoli v Piranu.«
Spremljaš nogomet na Obali?
»Seveda in veseli me, da je Izola prva, in da se Koper ponovno poteguje za prvo mesto.«
Tvoje ambicije?
»Da čimprej pridem v prvo ekipo, se v njej ustalim in potem napredujem, kot sem doslej.«
Se počutiš med prijatelji Slovenec?
»Slovenec sem, toda tu med nami ni razlike. Zato tudi trdim, da so mladi Slovenci talenti za nogomet, toda odnos do nogometa je v Sloveniji nekaj drugega kot tu.«
In za konec, kako gledaš na nogometne »primere« v Jugoslaviji?
»Preprosto o tem ne razmišljam. Treniram in igram.«
Še veliko zanimivosti mi je povedal Darko Milanič, ki je ugriznil v profesionalno skorjo kruha. Odločen je, da vztraja in uspe. In verjamem mu, ker je obljubil: »Ko bom končal nogometno pot, se bom vrnil v Izolo in pomagal vzgajati nove nogometaše.«
JOŽE KREFT
Pogovor z našim nogometašem Massimom Tabajem
»Brez dela z mladimi ni uspehov«
Pred kratkim so v Krminu predali namenu novo nogometno igrišče. Za to priložnost so domači športni delavci pripravili srečanje med državno vojaško reprezentanco (v njej so igrali skoraj v celoti prvoligaši) in Cormonese-jem, ki igra v promocijskem prvenstvu. Za domačine je igral tudi 27-let-ni Massimo Tabaj, ki je bil med boljšimi v svoji ekipi.
»Kako ocenjuješ nastop prvoligaških zvezdnikov in kako si se počutil v njihovi družbi na igrišču ?«
»Moram reči, da je bila razlika med nami in reprezentanco zelo velika, še posebno glede kondicijske priprave. Sam sem moral skrbeti za Interjevega veznega igralca Cucchija, ki je vseskozi tekel po igrišču, tako da sem ga moral večkrat s težavo dohitevati. Kar zadeva posameznike, me je najbolj navdušil igralec Sampdorie Pellegrini, ki se je izkazal tudi kot človek, medtem ko je nekaterim slava stopila v glavo, saj so se obnašali kot bogovi.«
»V teh letih, skupaj z Davidom Klanjščkom, ki igra pri Itali iz Gradišča, si kot slovenski nogometaš dosegel največ. Kako se je pravzaprav začela tvoja nogometna kariera ?«
»Z nogometom sem pričel, ko mi je bilo enajst let. V Štandrežu, kjer stanujem, sem začel v naraščajniški ekipi. Na igrišče me je prvič pripeljal oče (Aldo Tabaj, ki je bil več kot 25 let v
odboru Juventine, nekaj let pa celo njen predsednik: op. ur.), ki pa je moral sam premagovati nemalo težav, da je lahko držal skupaj ekipo. Po dveh letih pa se je ekipa razšla in tako so so se njeni člani razkropili. Jordan Marušič, denimo, je začel s košarko, nekateri pa so celo opustili nogomet. Ta šport pa me je toliko očaral, da je očetov prijatelj predlagal, da bi prešel v mladinske vrste Cormoneseja. Tako se je tudi zgodilo in po nekaj letih nastopov med mladinci sem prvič zaigral v članski ekipi v promocijski ligi. Takrat mi je bilo šestnajst let in prvo srečanje sem odigral v Krminu proti
Gradeseju. Od tistega srečanja je minilo že enajst let, odtlej pa sem vedno igral pri Cormoneseju v vlogi srednjega napadalca. Moram reči, da sem v zadnjem času bolj vezni igralec, tako da prepuščam drugim vlogo v konici napada. Glede svojega znanja moram reči, da sem veliko pridobil, ko je v Krminu treniral sloviti Gino Colaussi, ki nam je posredoval veliko svojega znanja in izkušenj, tudi mednarodnega značaja.«
Massimo Tabaj, ki skupaj s predsednikom Juventine Ladom Marchijem vodi v mestu servisno službo za uradniško tehniko, je pred leti imel možnost, da bi prešel med profesionalce. Zaradi poškodbe prav v trenutku, ko je moral na preizkušnjo v Campobas-so, pa je to priložnost zamudil. Za zaključek nas je zanimalo, kako gleda na slovenski nogomet na Goriškem oziroma ali obstajajo možnosti, da bi se ponovno vrnil k Juventini.
»Težko je dati oceno o slovenskih ekipah, saj sem doslej videl premalo, da bi lahko sodil. Kljub temu pa nekaj moram reči: brez mladinskega kadra si je težko predstavljati uspeh naših ekip. Kar zadeva možnosti nastopa v domačij vasi, lahko rečem, da je to mogoče. Želel pa bi, da bi vsaj sezono igral na novem nogometnem igrišču v Krminu, kjer sem preživel veliko lepih trenutkov.«
RUDI PAVŠIČ
Pogovor z našim zglednim športnikom
P. Križmančič: Šport kot življenjska nuja
Pavel Križmančič je bil deležen za svoje uspehe številnih priznanj
Začeti pogovor o športu s Pavlom Križmančičem iz Padrič ni težko, posebno ker je obisk na njegovem domu veljal prav temu predmetu. Pavel se je s športom ukvarjal že pred nesrečo, ki ga je prisilila na voziček in je tej navadi ali delu človeške kulture ostal zvest tudi sedaj.
»Šport je zame del življenja, sedaj skoraj dobesedno. Pomaga mi, da ostajam v krogu aktivnih ljudi, čeprav sem tudi zaposlen.
Ne morem pri tem pozabiti na dolgo pot, katero so morali telesno prizadeti opraviti do sedanje stopnje uveljavitve. Odločilna je bila v tem pogledu medicina, ki je invalide rešila počasnega hiranja na postelji. Odprle so se nove možnosti, čeprav se v vsakdanjosti srečujemo z vsemogočimi ovirami, od arhitektonskih do družbenih, ki objektivno otežkočajo udejstvovanje. Važno pa je vseeno, da se pri ljudeh uveljavlja prepričanje, da določene spremembe pri gradnjah ničesar ne jemljejo zdravim, medtem ko invalidu marsikaj odpirajo.«
Kako gledaš na domač šport na splošno in kako na svojo dejavnost?
»Telesna vaja je zame življenjska nuja in moram zato vaditi vsak dan. Če bi zadevo ocenjeval samo na podlagi količine dela, bi se lahko prišteval med vrhunske športnike. Zdrav človek se nasprotno s športom lahko ukvarja, le da obdrži na primerni ravni svoj organizem. Z določenimi izjemami so naši športniki iz vidika količine treninga manj zaposleni. Za dejanski kakovosten skok bi bila ob prostorih in trenerjih potrebna tudi drugačna miselnost. Verjetno je za športnika odločilno v kakšnih okoliščinah je preživel leta v katerih je fizično dozorel.«
So pri tem važna tudi sredstva javnega obveščanja?
»Na prvem mestu je gotovo šola, ki v nezadostni ali vsaj nepopolni obliki nudi mladini navade športnega dela. Nadomestilo zanjo naj' bi bila domača športna društva, ki pa se srečujejo s pomanjkanjem kadrov in prostorov. Smo torej v začaranem krogu... Sredstva javnega obveščanja nudijo veliko raznolikost. Od škandalističnih vesti do resne obdelave problemov in dogodkov. Odvisno je vse od tega, kaj človek vzame v roke ali pred oči.«
Kako ocenjuješ športno poročanje Primorskega dnevnika?
»Domači šport je prisoten v popolni obliki in posebno zadovoljen sem z vestmi z Goriškega. Hudo pa se mi zdi zapostavljanje mednarodnih dogodkov, ki silijo k obračanju na druge vire informacije.«
Domači šport so pognale že zdavnaj športne igre. Bi se danes taka oblika udejstvovanja obrestovala?
»Domači šport je danes vse drugas-če organiziran, saj so vsa društva vključena v tekmovalne sisteme, ki časovno omejujejo možnosti dela v drugačnih oblikah. Klasične športne igre so sovpadale z začetkom tekmovalne sezone v večini panog, katere gojimo sedaj. Letos so v zgoniški in repentabrski občini priredili široko zajeto prireditev pod oznako medvaš-kega prvenstva. Z njim so pokrili nekaj sicer mrtvega časa in nudili možnost športnega udejstvovanja tudi tistim, ki niso neposredno zaposleni s specifičnimi športnimi panogami. Take pobude bi se lahko uveljavile in nekako uzakonile tudi na drugih področjih.«
Katere panoge sodijo v tvoje delovanje?
»Najprej sem se lotil lokostrelstva. Že od nekdaj sem imel veselje do ciljanja. Po loku sem se nato posvetil zračni puški iz dokaj enostavnega razloga, ker sem moral imeti pri lokostrelstvu vedno pri sebi nekoga, ki bi mi prinašal nazaj puščice. To je ena tistih ovir, katero zdrav človek s težavo dojema in če ni primerno informiran, je sploh ne. S puško takih težav seveda nimam. Za treniranje sem si skromno strelišče uredil kar doma. Ker je streljanje dokaj sedentarno, se moram ukvarjati tudi z drugačnimi panogami. Ob telovadbi z lažjimi utežmi se občasno ukvarjam tudi z metanjem diska. Poskusil sem tudi s kopjem in kroglo, vendar za ti dve orodji, žal, nimam na razpolago potrebne eksplozivnosti.«
BRUNO KRIŽMAN
Prilogo uredila:
MIRAN KLJUN in
BRANKO LAKOVIČ
Anketa na Primorskem (nadaljevanje s ?. stram)
PERTOT Janko: 1. J. Abramič, 2. V. Bonča, 3. M. Černe; 1. L. Lapajne, 2. K. Pavlovič, 3. L. Smerdu; 1. AK Koper, 2. JK Jadro, 3. OK Salonit; PICININI Pavel: 1. M. Černe, 2. I. Požar, 3. V. Bonča; 1. L. Lapajne, 2. K. Pavlovič, 3. T. Černe,- 1. JK Jadro, 2. KK Soške elektrarne, 3. KK Tekstina; POLENČIČ Franc: 1. M. Černe, 2. J. Abramič, 3. V. Bonča; 1. L. Lapajne, 2. T. Černe, 3. M. Praček; 1. KK Soške elektrarne, 2. AMD Pinko Tomažič, 3. JK Jadro; POŽAR Jože: 1. M. Černe, 2. I. Požar, 3. J. Abramič; 1. L. Lapajne, 2. T. Černe, 3.
K.	Pavlovič; 1. JK Jadro, 2. KK Soške elektrarne, 3. AK Koper; PREŠEL Iztok: 1. V. Bončat 2. A. Koce, 3. Kosmi-na - Sosič; 1. T. Černe, 2. L. Lapajne, 3. K. Pavlovič; 1. AK Koper, 2. AMD Pinko Tomažič, 3. JK Jadro; PRIMOŽIČ Zdravko: 1. I. Požar, 2. M. Černe, 3. V. Bonča; 1. T. Černe, 2. K. Pavlovič, 3. L. Lapajne; 1. KK Soške elektrarne, 2. JK Jadro, 3. AK Koper; PRINČIČ Janko: 1. M. Černe, 2. I. Požar, 3. V. Bonča; 1. K. Pavlovič, 2. T. Černe, 3^ L. Smerdu; L KK Soške elektrarne, 2. ŠD Panovec, 3. JK Jadro; PROGAR Edvard: 1. I. Požar, 2. I. Bašič, 3. D. Hrobat; 1. L. Lapajne, 2. T. Černe, 3. R. Oražem; 1. JK Jadro, 2. KK Soške elektrarne, 3. ŠD Panovec; RAKAR Dejan: 1. Klančar črnac, 2. M. Černe, 3. I. Požar; 1. T. Černe, 2. K. Pavlovič, 3. L. Smerdu; 1. KK Soške elektrarne, 2. AK Koper, 3. OK Salonit; RAKAR Robert: 1. I. Po-
žar, 2. M. Čeme, 3. Biščak - Fabjan; 1. K. Pavlovič, 2. L. Smerdu, 3. T. Černe; 1. AMD Pinko Tomažič, 2. AK Koper, 3. KK Soške elektrarne; RK BURJA: 1. Kosmina - Sosič, 2. I. Požar, 3. A. Koce,-
1.	K. Pavlovič, 2. L. Smerdu, 3. T. Čer-
ne; 1. JK Jadro, 2. AK Koper, 3. AMD Pinko Tomažič; ROZMAN BOŽA: 1. R. Fabjan, 2. B. Bišak, 3. —; 1. — , 2.	,3
- ; 1. — , 2. — , 3. —; SILAJDŽIČ
Enis: 1. M. Černe, 2. Biščak - Fabjan, 3. A. Grosar; 1. L. Lapajne, 2. T. Černe, 3. M. Praček; 1. AMD Pinko Tomažič,
2.	JK Jadro, 3. KK Tekstina,- SIMONE-TA Boris: 1. M. Černe, 2. J. Požar, 3. V. Bonča; 1. T. Černe, 2. L. Lapajne, 3. —;
1.	KK Soške elektrarne, 2. JK Jadro, 3. —; SIMONITI Lado: 1. M. Černe, 2. V. Bonča, 3. A. Koce; 1. K. Pavlovič, 2. L. Lapajne, 3. L. Smerdu; 1. KK Soške elektrarne, 2. AK Koper, 3. KK Tekstina; SLAPERNIK Rado: 1. M. Černe, 2. T. Štokelj, 3. A. Grosar; 1. L. Lapajne,
2.	K. Pavlovič, 3. L. Smerdu; 1. PK Biser, 2. PVK Koper, 3. OK Salonit; SLEJKO Vladimir: 1. B. Biščak, 2. I. Požar, 3. V. Bonča; 1. L. Smerdu, 2. T. Černe, 3. L. Lapajne; 1. NK Koper, 2. KK Postojna, 3. KK Soške elektrarne; SLOKAR Savo: 1. I. Bašič, 2. M. Černe,
3.	I. Požar; 1. L. Lapajne, 2. M. Praček,
3.	K. Pavlovič; 1. KK Soške elektrarne,
2.	JK Jadro, 3. OK Salonit; SOBAN Branko: 1. M. Černe, 2. D. Hrobat, 3. V. Bonča; 1. T. Černe, 2. K. Pavlovič, 3.
M.	Praček; 1. ŠD Panovec, 2. KK Soške elektrarne, 3. KK Tekstina; SOTLAR Marjan: 1. I. Požar, 2. A. Grosar, 3. Kosmina - Sosič; 1. T. Černe, 2. L. Lapajne, 3. K. Pavlovič; 1. KK Soške elektrarne, 2. JK Jadro, 3. AMD Pinko Tomažič; ŠANTA Borut: 1. I. Požar, 2. T. Štokelj, 3. V. Bonča; 1. T. Černe, 2.
K.	Pavlovič, 3. L. Smerdu; 1. JK Jadro,
2.	KK Soške elektrarne, 3. AMD Pinko Tomažič; ŠKABAR Aljoša: 1. V. Bonča, 2. M. Černe, 3. I. Požar; 1. T. Černe,
2.	L. Lapajne, 3. K. Pavlovič; 1. AMD Pinko Tomažič, 2. JK Jadro, 3. KK Soške elektrarne; ŠŠD POSTOJNA: L'J. Abramič, 2. M. Černe, 3. I. Požar; 1. K. Pavlovič, 2. L. Lapajne, 3. T. Černe; 1. KK Soške elektrarne, 2. AMD Pinko Tomažič, 3. AK Koper; ŠD BILJE: 1. M. Černe, 2. I. Požar, 3. A. Grosar; 1. K. Pavlovič, 2. T. Černe, 3._M. Prašek; 1. KK Soške elektrarne, 2. ŠD Panovec, 3. KK Tekstina; ŠTOLFA Rajko: 1. V. Bonča, 2. B. Biščak, 3. M. Černe; 1. T. Černe, 2. K. Pavlovič; 3. M. Praček; 1. KK Soške elektrarne, 2. AMD Pinko Tomažič, 3. AK Koper; TVD PARTIZAN KOPER: 1. I. Požar, 2. Biščak -Fabjan, 3. V. Bonča; 1. K. Pavlovič, 2.
L.	Lapajne, 3. T. Černe; 1. JK Jadro, 2. AMD Pinko Tomažič, 3. NK Koper; TVD PARTIZAN PIRAN: 1. M. Černe,
2.	T. Štokelj, 3. Biščak - Fabjan; 1. L. Lapajne, 2. K. Pavlovič, 3. T. Černe; 1. KK Soške elektrarne, 2. AK Koper, 3. OK Salonit; TERNOVŠEK Brane: 1.
M.	Černe, 2. I. Požar, 3. V. Bonča; 1. L. Lapajne, 2. P. Pavlovič, 3. —; 1. KK Soške elektrarne, 2. AK Koper, 3. KK Sloga; TOMAŽIČ Jože: 1. M. Černe, 2.
1.	Požar, 3. J. Abramič; 1. L. Lapajne, 2. K. Pavlovič, 3. T. Černe; 1. KK Soške elektrarne, 2. —, 3. —; TUMULIČ Zdenka: 1. M. Černe, 2. V. Bonča, 3. I. Požar; 1. L. Lapajne, 2. T. Černe, 3. M. Praček; 1. KK Soške elektrarne, 2. OK Salonit, 3. AMD Pinko Tomažič; VAL-DEVIT Karlo: 1. V. Bonča, 2. A. Grosar, 3. A. Koce; 1. T. Černe, 2. K. Pavlovič, 3. L. Lapajne; 1. AMD Pinko Tomažič, 2. JK Jadro, 3. AK Koper; VARL Rudi: 1. M. Černe, 2. J. Abramič,
3.	T. Štokelj, 1. L. Lapajne, 2. T. Černe,
3.	K. Pavlovič; 1. KK Soške elektrarne,
2.	JK Jadro, 3. AK Gorica; VIDAKOVIČ Jovo: 1. M. Černe, 2. I. Požar, 3. V. Bonča; 1. K. Pavlovič, 2. T. Černe, 3. M. Praček; 1. KK Tekstina, 2. AMD Pinko Tomažič, 3. Ak Koper; VIDMAR Ferdi: 1. V. Bonča, 2. A. Grosar, 3. A. Koce; 1. T. Černe, 2. L. Smerdu, 3. M. Praček; 1. KK Soške elektrarne, 2. AK Koper, 3. AMD Pinko Tomažič; VONČINA Karlo: 1. M. Černe, 2. I. Požar,
3.	J. Abramič; 1. L. Lapajne, 2. K. Pavlovič, 3. T. Černe; 1. KK Soške elektrarne, 2. JK Jadro, 3. AMD Pinko Tomažič; ZORN Franc: 1. J. Abramič, 2. M. Černe, 3. D. Puh; 1. L. Lapajne, 2. T. Černe, 3. K. Pavlovič; 1. AK Gorica, 2. KK Soške elektrarne, 3. JK Jadro;
ZTKO IDRIJA: 1. M. Černe, 2. V. Bonča, 3. J. Abramič; 1. K. Pavlovič, 2. L. Lapajne, 3. —; 1. KK Soške elektrarne,
2.	JK jadro, 3. —; ZTKO IZOLA: 1. M. Černe, 2. V. Bonča, 3. A. Koce; 1. T. Černe, 2. K. Pavlovič, 3. L. Smerdu; 1. JK Jadro, 2. AMD Pinko Tomažič, 3. KK Soške elektrarne; ZTKO KOPER: 1. M. Černe, 2. T. Štokelj, 3. I. Požar; 1. T. Černe, 2. K. Pavlovič, 3. L. Smerdu;
1.	KK Soške elektrarne, 2. JK Jadro, 3. AMD Pinko Tomažič; ZTKO N. GORICA: 1. M. Černe, 2. I. Požar, 3. J. Abramič; 1. L. Lapajne, 2. K. Pavlovič,
3.	T. Černe; 1. KK Soške elektrarne, 2. JK Jadro, 3. AMD Pinko Tomažič; ZTKO PIRAN: 1. M. Černe, 2. T. Štokelj, 3. Biščak - Fabijan; 1. L. Lapajne,
2.	K. Pavlovič, 3. T. Černe; 1. KK Soške elektrarne, 2. AK Koper, 3. OK Salonit; ZTKO POSTOJNA: 1. B. Biščak, 2. J. Abramič, 3. I. Požar; 1. T. Černe, 2. L. Lapajne, 3. L. Smerdu; 1. KK Soške elektrarne, 2. LK Postojna, 3. JK Jadro; ZTKO SEŽANA: 1. A. Grosar, 2. J. Požar, 3. A. Lah; 1. L. Lapajne, 2. K. Pavlovič, 3. T. Černe; 1. KK Lipica, 2. BK Skala, 3. OK Salonit; ZTKO TOLMIN: 1. M. Černe, 2. D. Puh, 3. A. Koce; 1. L. Lapajne, 2. L. Smerdu, 3. T. Černe; 1. KK Soške elektrarne, 2. OK Salonit, 3. AK Koper; ŽNIDARŠIČ Andrej: 1. S. Čeligo, 2. L Vošinek, 3. J. Abramič; 1. T. Černe, 2. K. Pavlovič, 3. L. Smerdu; 1. AMD Pinko Tomažič, 2. KK Tekstina, 3. NK Koper.
GOSTILNA
Gospodarsko društvo Kontovel
Najemnik MILENA
vošči cenjenim gostom vesel božič
lllllllllllllllllllllllllllll	'	lllllllllllllll
GOSTILNA
Z RIBJIMI SPECIALITETAMI
»Boutique del pešce«
vošči cenjenim gostom srečno 1987
KONTOVEL 97 — Tel. 225390
lllllllllllllll	lllllllllllllll
BAR - SLAŠČIČARNA
»LUXA«
PROSEK 140 Tel. 225286
PEKARNA IN SLAŠČIČARNA
MALALAN
PROSEK 160 — Tel. 225220
DROGERIJA
ANTONI
PROSEK Naselje S. Nazario 3
FOTO
SEDMAK
PROSEK 131 Tel. 225394
Se priporoča!
TOBAKARNA IN PRODAJALNA ČASOPISOV
SEDMAK
PROSEK 151
CVETLIČARNA
NADJA
PROSEK 131 Tel. 225450
TRGOVINA, PEKARNA IN SLAŠČIČARNA
Justina Guštinčič
KRIŽ 204 —Tel. 220349
llllllllllllllll
illllllilllllllli
MESNICA
Ravbar Boris
KRIŽ 193
želi vesel božič in srečno novo leto
GOSTILNA
SILVESTER
NABREŽINA 97
vošči vesele božične in novoletne praznike
TECNOMARMI snc	TRGOVINA OBUTVE
OBDELAVA	LEGIŠA
MARMORJA IN GRANITA	vošči svojim strankam vesel božič
NABREŽINA — Cesta za Telovadnico 11/B	in srečno novo leto
Tel. (040) 200734- 200130	NABREŽINA 156
TRGOVINA OTROŠKIH OBLAČIL	MANUFAKTURNA
IN VOLNE	TRGOVINA
Laura Drašček	
želi vesel božič in srečno novo leto NABREŽINA 142	Pertot Ivana
CVETLIČARNA	
KOSMINA	vošči vesele božične praznike
NABREŽINA 108/A	NABREŽINA 106/4
Tel. 200375	Tel. (040) 200339
SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA JESTVIN	MESNICA
KUKANJA	Pahor Ivan
NABREŽINA 106/b	Nabrežina Center 95
Tel. 200172	Tel. 200366
AVTOKAROSERIJA
Švara S. & Masten S.
NABREŽINA KAMNOLOMI 69 Tel. 291192-299768
lll|li"iiilllillillillllilllillliliiliillllliiliiiiiiliillllllillllllilllillllliiiililllilllliilllilliillillilllliiillillillilliliiiliiiiiiiililiiiiliiliilliiliiliiliiililliliiiiilliilliiliiliillilllillllliilllllllillillilliilliillliiiililiililli^
Godbeno društvo Prosek
želi vsem svojim članom in prijateljem vesel božič in srečno novo leto
Čistilnica
Nadia Raubar
PROSEK 140
RIBARNICA
Chiatti Nicola
PROSEK 1 Tel. 225225
TRGOVINA
ELEKTRIČNIH
PREDMETOV
ANICA - SONJA
PROSEK Tel. 225224
Prosek 162
trgovina Čevljev
»Sonja«
PROSEK 9
želi vesele praznike
GOSTILNA
»LUXA«
PROSEK 539 — Tel. 225398
GOSTILNA
DOLENC
PROSEK (Devinščina) —Tel. 225214
lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllinil

Vsem cenjenim gostom naše trgovine z umetno obrtjo, modnim nakitom in srebrnino
pri kostanju
voščimo vesel božič in srečno novo leto
KRIŽ 168 pri TRSTU
Sicem
IMPORT - EXPORT
MARTINO LOZAR
34010 TRST — Sv. Križ 404 Tel. 220142
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii	iimi
>lO
s. r. I.
IMPORT - EXPORT
34010 ZGONIK (Trst)
Devinščina 21 Tel. (040) 225477 Telex: 461224
Telegrami: ELPRO - SGONICO
Service
Maida
KRIŽ 135 —Tel. 220717
lllllllillilllilillllllillllliilllll
PEKARNA
SLAŠČIČARNA
PERIC
KRIŽ 35
ZALOGA DRVI, PREMOGA IN KEROSINA
KOŠUTA
KRIŽ 267
PEKARNA IN SLAŠČIČARNA
Ivo Grilanc
NABREŽINA 108 — Tel. 200231
ŽELEZNINA
Rožica Terčon-Pertot
NABREŽINA 124 Tel. 200122
ijUJI

r b*' ""l
rp i w^,n
r

L'"' -
«1
.-»mn
1
^1


(»"«11
žl 'i
.'•mjl!

W|
PRIMORSKI DNEVNIK 24. decembra 1986
							■		lil!	današnji televizijski	m	radijski sp	oredi				1
1 RA, 1						# RAI2	|	\ Jk RAI 3	1	1 IT RTV Ljubljana									TV Koper		
7.20 Inf. oddaja: Uno Mattina 9.35 Nanizanka: Le avventure di Sherlock Holmes
10.30	Gospodarska rubrika
10.50	Inf. oddaja: Okrog nas
11.30	Nan.: Doktor Simon Locke
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Fronto... chi gioca?
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik. Tri minute...
14.00	Fronto... chi gioca? (2. del)
14.15	Risanka: Heidi
15.00	Dok. o svetišču v Loretu
15.30	Dokum.: Popotniki v času
16.00	Film: L'ammazzagiganti (pust., ZDA 1961, r. N. Juran)
16.55	Danes v parlamentu in dnevnik
17.05	Film (2. del)
18.00	Dnevnik. Kronike
18.30	Kviz: Parola mia
19.40 Almanah jutrišnjega dne
19.50	Vreme in dnevnik
20.30	Film: Oltre le grandi montagne (pust., ZDA 1977, r. S. Raffill)
22.15	Filmske novosti 22.20 Božič na Trgu Navona 23.45 Božični govor in božičnica
11.45
13.00
13.25
13.30
14.20
14.30
14.35
16.55
17.30
17.35
18.20
18.30
19.40
20.20
20.30 22.10
22.30
23.30
0.35
Variete: Cordialmente Dnevnik Knjižne novosti Nanizanka: Ouando si ama Risanka: Braccio di Ferro Dnevnik
Mladinska oddaja: Tandem (igre in risanke)
Dokumentarec o naravi: Ljubeče in srborito
Dnevnik - kratke vesti Rubrika: Bolj zdravi, lepši Dnevnik. Šport
Nanizanka: II commissario Kos-ter - La donna del carcerato Vreme in dnevnik Športne vesti
Božična oddaja: Piccoli fans Dnevnik
Nad.: Atelier (5. epizoda)
Ob obletnica UNESCO: Gala predstava moskovskega Bolšoj teatra z nastopom plesalcev mednarodnega slovesa Film: La leggenda di Robin Hood (pust., ZDA 1938, r. W. Ke-ighley in M. Curtiz, i. E. Flynn)
12.00	Nagrajevanje najboljših italijanskih turističnih operaterjev: La Farfalla del Trentino
13.00	Nadaljevanka: Andreana (2. del)
13.45 Variete: Speciale Dadaumpa
14.00	Tečaj ruščine
14.30	Informativna oddaja: Gozd -nova ekološka škoda
15.00	Koncert: violinist Uto Ughi igra in dirigira orkester Akademije Santa Cecilia (iz milanske stolnice)
16.10 Dadaumpa, Canzonissima '68: izbor najuspešnejših italijanskih pop izvajalcev
18.05	Glasbena oddaja: Rockline - najboljše pesmi angleške Top lestvice (prod. BBC)
19.00	Dnevnik
19.35 Rubrika: Rekordne ženske
20.05	Dokumentarec: Slonokoščena obala - posnetki iz spreminjajoče se Afrike
20.30	Film: II dottor Živago (dram., ZDA 1965, r. David Lean, i. Omar Sharif, Geraldine Chaplin, Julie Christie)
9.00 Nadaljevanka: Ščuke pa ni, ščuke pa ne (1. del)
16.40 TV mozaik (pon.)
17.30	Poročila
17.35 Otroški program: Slovenske ljudske pravljice - O dveh bratih siromakih (1. del)
17.50	Otroška nad.: Zlata ribica - Ribice ni več (Dedakovič-Vajevec)
18.15 Izobraževalni niz: Razvoj satelitske TV - Industrija sreče (2. del -Reportaža o Montreauxu in poročilo o najnovejših tehnoloških dosežkih, prod. TV Zagreb, scenarij in redakcija Božidar Kne-ževic, prevod Ljuba Šušteršič)
18.45 Risanka
19.00 Danes. Zasavski obzornik
19.30	Dnevnik in vreme
20.05 Film: Je končno ljubezen? (glas., ZDA 1975, r. Peter Bogdanovich, i. Burt Reynolds, Cybill Shep-herd, Eileen Brennan)
22.10 Oddaja o znanosti: Spoznano, neznano
22.50	Dnevnik
14.00	TV Novice 14.10 Otroški program
18.00	Nad.: I cento giorni di Andrea
19.00	Odprta meja
V Odprti meji bodo med drugim naslednji prispevki:
TRST — Tiskovna konferenca predsednika deželnega odbora F-JK Adriana Biasuttija
GORICA — Kongres mladih socialistov
TRST — Kam gredo Tržačani v prazničnih dneh
TRST — Razstava tržaškega slikarja Brumattija v galeriji II Tribbio
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Victoria Hospital 20.25 TV Novice
20.30	Glasbena oddaja: Hamburger Serenade (r. Pupi Avati)
21.45	TVD Vsedanes
22.00	Knjižne novosti
22.35 Nanizanka: I cavalieri del cielo 23.05 Zgodovina boksa
I jjg CANALE5
10.10	Nanizanki: Oh Made-line, 10.40 Condo
11.10	Kvizi: Tutti in famig-lia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e servito
13.30	Film: II figlio di Spar-tacus (pust.)
15.25	Film: Tarzan il magni-fico (pust.)
17.05	Nanizanka: Signori e signore buonasera
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Risanke
19.30	Variete: Studio 5
24.00	Nanizanka: Love Boat
RETEOUATTRO
9.50	Film: Zanna Blanca alla riscossa (pust.)
12.00	Dok.: To je Holywood
12.30	Dok.: Svet okrog nas
13.00	Otr.odd. in risanke
14.30	Ris.: Lucky Luke, 16.00 The Muppet Show
16.45	Film: Una povera bim-ba milionaria (kom.)
18.15	Kviza: Cest la vie, II gioco delle coppie
19.30	Dokumentarec: Potovanje okrog sveta
20.30	Film: II giro del mondo in ottanta giorni (pust.)
23.50	Film: Baciala per me
ITALIA 1__________
10.00	Nan.: I viaggiatori del tempo, I ragazzi del Computer, Automan
13.00	Variete: Candid Ca-mera, nato Deejay Te-levision
14.00	Nanizanke: I Robinson, Časa Keaton, Cin Cin, Giudice di notte
16.00	Otr.odd. in risanke
19.00	Nan.: Arnold, Happy Days, Love me Licia
20.30	Film: Prendi i soldi e scappa (kom.)
22.15	Film: II dittatore dello Stato Libero di Bana-nas (kom.)
23.45	Nan.: Simon e Simon, 0.45 Agenzia Rockford
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Koledarček, pravljica, glasba; 8.10 Gibalne dejavnosti; 8.40 Glas. mozaik; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Poljudno čtivo, Glas. mozaik; 13.20 Cecilijanka 1986; 13.40 Glas. skice; 14.10 Gospod, problematika; 14.40 Glas. skice; 16.00 Od Milj do Devina; 16.30 Glasba; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Radijska igra: Božje drevce; 18.45 Glasba; 19.00 Božični koncert, voščila in prenos polnočnice.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30, 14.30, Poročila; 6.00 Glasba; 6.10 Vreme; 6.30 Jutranjik; 7.00 Kronika; 7.30 Servis; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.40 Pesmi in plesi naših narodov; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o...; 17.35 Melodije; 18.00 Zaključek.
RADIO OPČINE
10.00 Za vsakogar nekaj; 16.00 Besede in glasba; 191)0 Glasba po željah;
21.00	Tombola; vmes, glasba.
7.20 Aktualnosti: Uno Mattina 9.35 Glasbena oddaja: Buon Natale a tutto il mondo
11.00	Maša
11.55	Božični blagoslov papeža Janeza Pavla II. »urbi et orbi« (prenos s Trga sv. Petra)
12.30	Variete: Fronto... chi gioca? z Enrico Bonaccorti (posebna božična oddaja z izbranimi gosti)
13.30	Dnevnik
14.00	Fronto... chi gioca? (2. del)
18.30	Kviz: Parola mia
19.40	Almanah jutrišnjega dne
19.50	Vremenska napoved
20.00	Dnevnik
20.30	Informativna oddaja: Trideset let naše zgodovine (vodi Paolo Frai-ese, rež. Lino Procacci, 1. del)
22.00	Dnevnik
22.10	Trideset let zgodovine (2. del)
23.15	Variete: Non necessariamente... (s Carlom Massarinijem, Loreda-no Berte, Danielejem Formico, Paolom Hendelom; dvojčki Rug-geri; rež. Koji Miyazaki) 0.15 Dnevnik
# RAI2	|
10.00	Božični koncert: I Solisti Veneti, dir. Claudio Scimone (Bach, To-relli, Mozart)
11.00	Komična filma: Taxi di giorno (i. Andy Clyde) in Mi arrendo amore (i. Bing Crosby)
11.35	Film: Fifa e arena (kom., It. 1948, r. Mario Mattoli, i. Toto)
13.00	Dnevnik
13.25	Dnevnik. Okolje
13.30	Nanizanka: Ouando si ama
14.30	Cirkuške zanimivostil6.10 Film: Scarpette rosse (dram., VB 1948, r. Powell-Pressburger)
18.30	Nan.: Il commissario Koster
19.40	Vreme in dnevnik
20.20	Športne vesti
20.30	Film: Carmen (dram., It.-Fr. 1984, r. F. Rosi; i. P. Domingo, J. Mige-nes, R. Raimondi)
22.55	Dnevnik
23.05	Film: Mancia competente (kom., ZDA 1932; r. Ernst Lubitsch)
0.25 Dnevnik
0.35 TV film: Fino allultima ripresa (dram., ZDA 1982, r. John Berry)
2.05	Tenis: Avstralija - Švedska
RAI 3	|
13.00	Nadaljevanka: Andreana (r. Leonardo Cortese, i. Gastone Mos-chin, Ilaria Occhini, 3. del)
14.00	Simfonična glasba: Koncert št. 2 op. 83 Johannesa Brahmsa (dirigent Erich Binder, pianist David Golub)
15.00	Film: Vertigine (kom., It. 1941; r. Guido Brignone; i. Camilla Horn, Beniamino Gigli)
16.35	Variete: Dadaumpa - Canzonissima '68
18.05	Glasbena oddaja: Rockline, angleška Top lestvica
19.00	Dnevnik
19.30	Deželni programi
20.05	Dokumentarec: Slonokoščena obala - Podoba Afrike, ki se spreminja (2. del)
20.30	Film: Essere o non essere (dram., ZDA 1983, r. Alan Johnson, i. Mel Brooks, Anne Bancroft, Tim Matheson, Charles Durning)
22.15	Dnevnik
22.50	Nadaljevanka: La corsa al Polo -Due capitani e un viaggio (3. del)
P ir RTV Ljubljana ________________
8.50	Dok.: Neznani Chaplin - Skriti zakladi (3. in zadnji del)
16.35	TV mozaik (pon.)
17.30	Poročila
17.35	Otroški spored - balet: Turjaška Rozamunda (r. Zoran Lesič Vu-kotič, scenografija Kamila Vol-čanšek, pripoveduje Marko Okorn, originalna glasba Kruno Cipci)
18.15	Mozaik kratkega filma: Odkritje zime Iva Generaliča (rež. Boris-lav Benarič) in Umetnost gline in ognja (o delu akademske slikarke Ljerke Njerš)
18.45	Risanka
19.00	Danes. Dolenjski obzornik
19.30	Dnevnik
19.55	Vreme
20.05	Tednik
21.05	Besediloslovni utrinki: O jezikovni pragmatiki
21.20	Nadaljevanka: Cecilija (6. del)
22.00	Dnevnik
22.15	Dokumentarna serija: Mir in razorožitev, Ob svetovnem letu miru - apokalipsa (Niz. - 7. del)
^ TV Koper
14.00	TV novice
14.10	Otroški program, vmes risanke, nanizanke in dokumentarec
18.00	Nadaljevanka: I cento giorni di Andrea
19.00	Odprta meja
V okviru Odprte meje si boste lahko ogledali dokumentarni film Bazovica, ki je nastal ob 400-letnici Trubarjeve smrti na pobudo učiteljic osnovne šole Primož Trubar v Bazovici. Učenci iste šole so pripravili scenarij, poskrbeli za posnetke in seveda v filmu tudi nastopali.
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Victoria Hospital
20.25	TV novice
20.30	Film: Luomo di Toledo (pust., r. E. Martini, i. Stephen Forsythe)
22.15	TVD Vse danes
22.30	Nanizanka: Una donna (r. Gian-ni Bongiovanni, 5. del.)
23.35	TV film
| Jj] CANALE 5__________
10.00	Film: Francis alLacca-demia (kom.)
11.10	Kvizi: Tuttmfamiglia,
12.00	Bis, 12.40 II pranzo e servito
13.30	Variete: Buon Natale
20.30	Kviz: Pentatlon
23.00	Koncert, dir. R.Muti 0.30 Nanizanka: Love Boat
RETEOUATTRO
9.50 Film: Avventura nella fantasia (kom.)
12.00	Dok.: To je Hollywood
12.30	Dokumentarec: Svet okrog nas
13.00	Otr.odd. in risanke
16.00	Risanka: The Muppet Show
16.45	Film: Capitan Gen-naio (pust.)
18.15	Kviza: Cest la vie, Il gioco delle coppie
19.30	Dokumentarec: Il giro del mondo
20.30	Film: Llsola del tesoro (pust., i. Orson Welles)
22.20	Film: Chiamate Nord 777 (dram.)
0.20 Nanizanka: Detective per amore
^ ITALIA 1	~
10.00	Nanizanke I viaggiatori del tempo, 11.00 I ragazzi del Computer,
12.00	Automan
13.00	Zabavna oddaja: Candid camera
13.15	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
14.00	Nanizanke: I Robinson, Časa Keaton, Cin Cin, Giudice di notte
16.00	Otr.odd. in risanke
18.30	Risanke
20.30	Film: I magnifici sette nello spazio (fant.)
22.30	Film: Amore e guerra (kom.)
0.05 Nanizanki: Magnum P.L, 1.05 Agenzia Rockford
RADIO TRST A
8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00, Poročila; 8.20 Glasba; 9.00 Maša; 9.45 Mozaik; 10.15 Pravljica o deklici, ki jo je zmeraj zeblo (Alenka Rebula); 10.45 Božične skladbe - Gallus Consort; 11.30 Pisani listi; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Odgovori v barvah; 14.30 Glas. skice; 15.15 Trgovinarski sveti večer (C. Dickens, dram. Detela); 15.35 Glasba; 16.00 Na goriškem valu; 16.30 Glasba; 17.10 Božične pesmi; 18.00 Pričevanja o Tigru; 18.30 Glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30, 14.30, 17.30, Poročila; 6.00 Glasba; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.30 Jutranjik; 7.00 Kronika; 8.00 Val 202; 13.00 Na valu Radia Koper; 13.40 Glas. utrinki iz zamejstva; 14.40 Zanimivost; 15.00 Črno na belem; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Prim. dnevnik; 17.00 Pogovor o...; 17.35 Koncert.
RADIO OPČINE
10.00 Glasba po željah; 19.00 Smeh in glasba; med oddajami glasba.
7.20	Inf. oddaja: Uno Mattina
9.35	Nanizanka: Le avventure di Sherlock Holmes
10.30	Aktualnosti: Intorno a noi
11.30	Nan.: Il dottor Simon Locke
12.05	Variete: Fronto... chi gioca?
13.30	Dnevnik
14.00	Fronto... chi gioca? (2. del)
14.15	Glasbena oddaja: Discoring
15.00	Aktualna oddaja: Primissima
15.30	Zabavna oddaja: Pista!
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Pista! (2. del)
18.30	Kviz: Parola mia
19.40	Almanah jutrišnjega dne
19.50	Vreme in dnevnik
20.30	Film: Il gatto venuto dallo spazio (fant., ZDA 1978, r. Norman Tokar, i. Ken Berry)
22.15	Dnevnik
22.25	Alfred Hitchcock predstavlja: Delitto a lieto fine
22.50	Glasbena oddaja: George Ger-shwin Gala (Dunajski simf. orkester , dir. Georges Pretre)
24.00	Dnevnik
0.10 Dok.: Umetniki pred ogledalom
11.25	Film: I due orfanelli (kom., It. 1947, r. Mario Mattoli, i. Toto)
13.00	Dnevnik
13.30	Nanizanka: Ouando si ama
14.20	Risanka: Braccio di Ferro
14.35	Mladinska oddaja: Tandem, vmes risanka Braccio di Ferro
16.40	Šport: konjske dirke (iz Rima)
16.55	Tedenska rubrika o turizmu in prostem času, vmes ob 17.30 Dnevnik - kratke vesti
18.30	Nan.: Il commissario Koster
19.40	Vremenska napoved
19.45	Dnevnik
20.20	Športne vesti
20.30	Aktualnosti: Aboccaperta
22.00	Dnevnik
22.10	Nadaljevanka: La clinica della foresta nera - Ritorno a časa
23.45	Dnevnik
23.55	Film: La febbre del petrolio (pust., ZDA 1940; r. J. Conway; i. Clark Gable, Spencer Tracy)
2.00	Film: Temporale Rosy (kom., It-Fr.-ZRN 1979, r. Mario Monicel-li, i. Gerard Depardieu)
3.55	Tenis: Avstralija-Švedska
13.00	Nadaljevanka: Andreana (4. del)
14.00	Koncert: Enaindvajset madžarskih plesov Johannesa Brahmsa,izvajata Gino Gorini in Euge-nio Bagnoli
15.00	Tenis: Avstralija - Švedska (iz Melbourna, Avstralija)
16.30	Variete: Dadaumpa - Canzonissima '68
18.05	Glasbena oddaja: Rockline - Uspešnice angleške Hit Parade (prod. BBC)
19.00	Dnevnik
19.35	Izobraževalna oddaja: Na preturi (ured. Nini Perno, sodel. Roberta Petrelluzzi)
20.05	Izobraževalna oddaja: Slonokoščena obala - Slika Afrike, ki se spreminja - Družina pred preizkušnjo (3. del)
20.30	Glasbena oddaja: Starš - Arbore in concert
21.45	Dnevnik
22.20	Film: Mister Miliardo (kom., ZDA 1977, r. Jonathan Kaplan, i. Terence Hill, Valerie Perrine, William Redfield)
RTV Ljubljana______________
9.00	Tednik
10.00	Po belih in črnih tipkah (8. odd.)
10.30	Mostovi
15.20	TV mozaik (pon.)
17.20	Poročila
17.25	Spored za otroke: Velika in mala luna (Boris A. Novak, rež. Miran Hercog, 3. del)
17.50	Nadaljevanka: Z vrha (Bill in Laura Blaumont, VB, 2. del)
18.15	Izobraževalna oddaja: Varčevanje električne energije (3. del)
18.45	Risanka
19.00	Danes. Obzornik ljubljanskega območja
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Dokum.: Novi Pacifik (7. del)
21.15	Nanizanka: Vdove (L. La Plante, r. Paul Annett, i. Ann Mitchell, Maureen 0'Farrell, Fiona Hen-dley, Deby Bishop; prevod Helena Valentinčič, 1. del)
22.05	Dnevnik
22.25	Film: Nežno usmiljenje (ZDA 1983, r. Bruce Beresford, i. Robert Duvall, Tess Harper, Betty Buckley, VVilford Brimley)
j pP) TV Koper
14.00	TV novice
14.10	Otroški program, vmes risanke, nanizanke in dokumentarec
18.00	Nadaljevanka: I cento giorni di Andrea
19.00	Odprta meja
Odprta meja bo med drugim posredovala daljši prispevek o predstavi Follies 87 z nastopom čarodeja Vikja in njegovih sodelavcev ter poročilo o predstavitvi publikacije o Miljah, pri kateri je sodeloval slikar Bressanutti.
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Victoria Hospital
20.25	TV novice
20.30	Koncert orkestra Mladinske filharmonije iz Portlanda
22.15	TVD vse danes
22.30	Ko kronika postane zgodovina: Lunini dnevi
23.35	TV film
Št CANALE5
10.10	Nanizanki: Oh Made-line, 10.40 Condo
11.10	Kvizi: Tuttmfamiglia,
12.00	Bis, 12.40 II pranzo e servito
13.30	Film: Sette contro tutti
15.20	Film: Tarzan e il safari
perduto (pust.)
16.55	Nanizanka: Signore e signori buonasera
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Risanke
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Nadalj.: Dynasty
21.30	Variete: Maurizio Cos-tanzo show
24.00	Nanizanka: Love Boat
^ ^ RETEOUATTRO
9.50	Film: La scarpetta di vetro (glas.)
12.00	Dok.: To je Hollywood
12.30	Dok.: Svet okrog nas
13.00	Otr. odd. in risanke
16.45	Film: Zoccoletti olan-desi (pust.)
18.15	Kviza: Cest la vie, Il gioco delle coppie
19.30	Dok.: Il giro del mondo
20.30	Variete: Un fantastico tragico venerdi
23.10	Film: La rivolta (kom.)
1.10	Nanizanka: Detective per amore
ITALIA 1
10.00	Nan.: I viaggiatori del
tempo, I ragazzi del Computer, Automan
13.00	Variete:. Candid Camera, nato Deejay Television
14.00	Nanizanke: I Robinson, Časa Keaton, Cin Cin, Giudice di notte
16.00	Otr.odd. in risanke
19.00	Nanizanki: Arnold,
19.30	Happy Days
20.00	Risanka
20.30	Film: Kruli (fant.)
22.50	Dok.: Filmski triki v filmu Labirinth
RADIO TRST A
8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.10 Na goriškem valu; 9.00 Božični koncert pri Sv. Justu; 9.30 Glasba; 10.15 Otr. igra: Angelček miru (Lučka Susič); 10.45 Pesmi Primoža Trubarja in drugih slovenskih protestantov; 11.30 Beležka, Sestanek; 12.00 Glasba; 13.20 Zbori; 13.40 Glasbene skice; 14.10 Naš jezik; 15.00 Iz filmskega sveta; 16.00 Osebno; 16.20 Glas. skice; 17.15 Prenos iz Kulturnega doma v Gorici: Naš športnik; nato glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30, 14.30, 17.30, Poročila; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne inf.; 7.00 Kronika in servis; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Mladi val; 14.40 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Prim. dnevnik; 17.00 Pogovor o...; 17.35 Glas. aktualnosti.
RADIO OPČINE
10.00 Za vsakogar nekaj; 13.30 Kupim, prodam, podarim; 16.30 Brez naslova; 19.00 Otr. kotiček; 20.00 Mix-Time; vmes glasba.
Naši malčki pišejo in rišejo
Mladi
umetniki
Tudi ob letošnjem božiču se je Primorski dnevnik spomnil naših najmlajših - otrok iz otroških vrtcev in učencev osnovnih šol. Tokrat so nas s svojimi risbami, spisi in pesmicami razveselili malčki in učenci, ki obiskujejo otroške vrtce in osnovne šole dolinskega didaktičnega ravnateljstva. Učitelji, učiteljice in vzgojiteljice so nam posredovali vrsto pismenih prispevkov in vsakovrstnih risb; vseh, žal, nismo mogli objaviti, že ti pa dajejo jasno sliko o dejavnosti učencev in otrok šol in vrtcev dolinskega ravnateljstva.
Ce bi bil oblak... bi se bal burje
Če bi bil oblak, bi potoval po zraku okoli sveta, kamor in kakor bi me nosil veter. Ker sem po naravi zelo radoveden, bi si skušal na tem potovanju čimveč ogledati. Če bi bil oblak, bi izkoristil vsako brezvetrje za počitek.
Zadnjič sem počival nad afriškimi pragozdovi. Z višine sto - dvesto metrov se živali lepo vidijo in razločijo. Bilo me je kar strah! Toliko levov, slonov, kač, opic, nosorogov in drugih strašnih, a lepih živali. Tedaj me je monsunski veter porinil nad nasade riža v Indijo, kjer je zares mnogo riža. Ljudje tam še orjejo s plugi na živalsko vprego.
Rahla sapica me je zanesla nad mesto Katmandu v Nepalu. Prispel sem ravno prav, da sem videl Reinholda Messnerja, ki se je zmagovito vračal s svojega zadnjega podviga na osemtisočaka Makalu in Lhotse.
Posebno prijetno je počivanje nad Trstom. Toda tam se bojim burje.
Ojoj! Pravkar je zapihala kraška burja, ki me odnaša vedno dlje od Trsta.
Kdo ve, kje se bom lahko spet ustavil.
Aleš Petaros
(5. r. osn. šole Boršt)
Deklica in fantiček
Alan Petaros (6 let)	Vrtec Ricmanje
Navdih po pravljici
Priprave na božične praznike
Suzana Derganc (3 leta)	Vrtec Donijo
Spet je tu december, ta lepi, bogati mesec, ki nam prinaša zimo, praznike, nakupovanje in veselje. Za vse v družini je božič najbolj priljubljen praznik v letu. ob tej priložnosti se zberemo vsi bližnji sorodniki in prijatelji. Jaz se posebno veselim lepih, pisanih daril.
Tudi mesto je v tem času lepo okrašeno: pisane luči migetajo v noči. Izložbe so polne igrač; vsega, kar bi si lahko otrok zaželel.
Moja teta dela v neki drogeriji v Trstu. V soboto zjutraj sva skupaj okrasila izložbo. Obesila sva lučke. Skrbno sva izbirala blago in ga lepo razpostavila na police. Zelo sva bila vesela uspešnega dela. Isti dan se je trgovina napolnila s kupci.
Najlepši del priprav na praznovanje je nakup smrečice. Meni so všeč visoke in košate jelke, očku pa bolj skromne. Domov se vrneva s srednje veliko jelko.
Okrasitev božičnega drevesca prepustijo ostali družinski člani očku in meni, čeprav sva oba nekoliko nerodna. Lansko leto so se nama ponesrečili trije balončki.
Božič ni samo praznik nakupovanja in daril, temveč tudi praznik miru in dobrih želja. Od nas vseh je odvisno, da se te uresničijo.
Luka Grbec (5. r. COŠ Milje)
T* v • v •
Božični
večer
Pastirci so prihiteli, angeli so zapeli:
"Rodil se je Zveličar!"
Marija vsa srečna je sinčka povila.
"Aleluja, aleluja!"
Mir na svetu naj zavlada:
"Aleluja, aleluja!"
Breda Mihalič
(3. r. COŠ F. Venturini - Bolj unec)
V gozdu med velikimi skalami je skrit zdravilni studenec
Zimsko
veselje
Sneg pobelil je vse gore, otroci se tega vesele.
Na podstrešje po sanke in [smučke hite in spravijo igrače vse.
Po gričih smučajo se, po bregu sankajo se.
K mami objokani pridejo.
A spet veseli na dvorišče odi-[dejo.
Snežne može postavljajo, za oči jim gumbe vtaknejo, na glavo pa mu lonec posta-
[vijo.
Zvečer k počitku ležejo, oči zatisnejo in se v posteljo stisnejo.
Zjutraj vstanejo in se na
zimsko veselje pripravijo. Elena Bralni
(5. r. COŠ I. Trinko - Ricmanje)
V mali vasi je s svojo mamico živela deklica, po imenu Alenka. Očka je bil mornar, zato je bil večkrat po več mesecev od doma. Vsako jutro je deklica šla v trgovino. Nekega dne, ko se je vračala iz trgovine, je srečala ubogo starko. Ta jo je prosila za košček kruha. Deklica ji je dala celo štruco.
Nekega dne je Alenkina mama zbolela. Poklicali so zdravnika, ki je rekel, da je bolezen neozdravljiva. Tedaj je Alenka žalostno stekla proti sosedovi hiši. Po poti je srečala starko, kateri je nekaj dni prej podarila kruh. Zenica jo je ustavila ter ji povedala, da bo mamica ozdravela, če najde studenec čudežne vode. Tedaj je Alenka spoznala, da ta uboga ženica je dobra vila. Vila ji je povedala še, da je zdravilni studenec daleč v gozdu, skrit med velikimi skalami.
Alenka je šla po stezi, ki ji jo je pokazala vila. Dolgo je hodila, preden je zagledala studenec. Ko se je približala studencu, je opazila prelep vrt. Napolnila je stekle-
ničko zdravilne vode in šla domov.
Mamica je bila že zelo slaba. Deklica je segrela vodo in jo dala mami. Ko jo je mati spila, je v hipu ozdravela. Ko se je vrnil oče s potovanja, je bil ves presrečen, ker je našel ženo zdravo. Družina se je zahvalila vili.
Od takrat se ni videlo več stare ženice in družinica je srečno živela.
Martina Slavec
(5. r. osn. šole Mačkolje)
Dan varčevanja
Otroci hranimo denar v hranilniku. Hranilnik nesemo v banko. V banki dobimo hranilno knjižico. Po enem letu se ta denar poveča, ker dobimo obresti.
Patrick Vitrani (2. r. osn. šole Boršt)
Nekoč smo redili zajce
Rada bi imela zajce. Nekoč smo redili zajce, nato pa smo jih ubili, zaradi mesa. Zajci se hranijo s travo, divjo solato, krompirjem, korenjem in z drugimi rastlinami.
Zajec je majhen in ima podolgovato glavo. Uhlje ima dolge in tanke. Zajec je bistra, a boječa žival, ki se redko kdaj pusti uloviti in veliko skače. Zajec je koristna žival, ker ima dobro meso ter mehko dlako.
Zajci so tudi divji. Te lovijo lovci v gozdu. Divji zajci gredo na njivo ali v vrt, kjer jedo zelenjavo.
Valentina Hervat (4. r. osn. šole Boršt)
Imam res imenitnega muca
Najljubša žival zame je muca. Zato imam doma muca. Ampak ni tak navaden muc, ki samo leno godrnja. Ta muc je zelo prijazen in hvaležen.
Spominjam se še kako je bil majhen, ko sem ga dobila. Bila je noč, ko smo ga prinesli domov. Odprli smo vrata, spustili muca na tla, naj se navadi živeti v tej hiši. Ni se bal. Ko pa je pes močno zalajal, se je ubogi muc ustrašil in se zavil v klobčič. Ogledovala sem ga. Joj, kako lepe velike brke ima, pa rjav smrček in rjava ušesa. Zagledala sem tudi nepotrpežljivi rep in tačke, ki so bile kot čeveljčki.
Muc prede in prede dokler mu ne damo jesti. Ko je prišel k nam je jedel, kar smo mu dali, a zdaj hoče samo meso. Rad spančka na postelji. Pozimi pa niti smrčka ne pomoli ven.
Tako, sedaj poznate mojega muca.
Nadia Miloš (4. r. COŠ Milje)
Rad bi imel bratca
Če bi imel bratca, vsak dan bi bil praznik. Rad bi ga pestoval ure in ure. Igral bi se z njim. Ko bi malo zrastel, bi ga postavil na psa. Igrala bi se tudi s psičko. Ko bi se naveličala, bi šla na gugalnico.
Razmetavala bi po hiši in mama bi kričala. Skrila bi se pod posteljo in mama bi naju iskala. To vam še povem: dali bi mu ime Mihael.
Rad bi, da bi imel lepe, modre oči.
Goran Lavriha
(3. r. osn. šole P. Voranc - Dolina)
Moj bratranec Livjo
Mo; bratranec Livjo se je rodil 12. novembra 1964. Stanuje na Proseku. Njegova sestra se imenuje Erika. Ona je poročena in ima hčerko, po imenu Valentina. Livjo je visok meter 89 centimetrov. Lani, meseca avgusta, je šel k vojakom. Še dva meseca mu manjkata, da pride domov. Med služenjem vojaškega roka je bil večkrat doma.
Ko grem jaz k teti na počitnice, me bratranec draži in zabava. Ima dosti prijateljev. Med temi je tudi Marko Ban.
Moja mama mi je povedala, da Livja kličejo "Banana ".
Petra Bandi
(5. r. osn. šole Mačkolje)
Zdrav zobček prav nič ne boli
Riccardo Gaburro (4 leta)	Vrtec Boljunec
Predraga
smrečica
Predraga smrečica, prišla si k nam iz gozda, kjer si živela srečna in vesela med svojimi sestrami. Tudi med nami boš vesela, ker smo te spremenili v prelepo božično drevesce.
Okrasili smo te s pisanimi balončki, z zlatimi trački in s svetlimi lučkami. Pod tvojimi vejami so majhne jaslice. V hlevčku spi Jezušček. Ko se bo prebudil, bo srečen, da smo mu pripravili tako lepo drevesce.
Daniel, Borut, Manuel, Peter, Eva, Irina, Patrick, Samoa, Alessandro, Sandy, Igor, Christian
(učenci 2. r. COŠ F. Venturini - Boljunec)
Naši malčki pišejo in rišejo
V deželi igrač
Če bi bila jaz glavna na svetu, bi dala narediti deželo igrač za otroke. Hiše bi bile v obliki gob. Zidovi bi bili mehki in dišeči. Pohištva ne bi bilo, ker ne bi kuhali. Stopili bi pred hišo, odlomili vejo na drevesu in jo pojedli, ker bi bila iz samih dobrot. Spali bi na tleh, ker tla bi bila mehka in topla. Hodili bi bosi, ker na tleh ne bi bilo kamenčkov. Gozdovi bi bili zelo obširni. V njih bi rasle robidnice in drugi gozdni sadeži, s katerimi bi se hranili ljudje in gozdne živali. Griči, hribi in gore bi bili raznobarvni. Ljudje bi se premikali z metulji "velikani". Z neba
bi šumeli slapovi, iz katerih bi pili vodo.
Ljudje bi bili vsi vitki in visoki, z modrimi očmi in plavolasi. Nosili bi samo kopalke, ker bi bilo vedno toplo. Vsi bi bili veseli in bi se zabavali.
Živali bi bile proste. Pasle bi se okoli naših hiš, v gozdovih in po gričih, ker jih ne bi nihče lovil. Ne bi tekmovale za hrano, ker bi jim jo mi dajali.
V tej deželi ne bi poznali vojn, ker ne bi potrebovali denarja ip se ne bi med seboj kregali.
Zaira Vidali
{5. r. osn. šole Pesek)
Rožice so zacvetele
Roger Žagar (5 let)	Vrtec Boršt
Božič
v Sveti deželi
Lepo drevesce, božično drevesce.
Bilo je takrat.
V štalci revni, v daljni deželi, se je Jezus rodil.
Zvezda repatica vodila [pastirčke
in kralje je v štalico,
kjer mir in ljubezen vladala
[sta.
Nekoč in sedaj palestinska [dežela:
mir in vojna,
ki uničuje ves takratni raj. Spet mir in ljubezen morata zavladati - kot tedaj!
Patrick Zeriali in Rodnev Koren (5. r. COŠ F. Venturini - Boljunec)
Naenkrat je zavihral rdeč plašč...
Tonče je z velikim navdušenjem pričakoval prihod sv. Miklavža. Nekega zimskega večera se je Tonče igral v veži. Nenadoma so se vrata odprla in Tonče je kar ostrmel. Po prostoru je zavihral rdeč plašč in prikazal se je čuden mož. Bil je sv. Miklavž. Tonče se je prestrašil in lasje so se mu naježili, tako da je bil podoben morskemu ježku.
Zbežal je po stopnicah na podstrešje in se skril pod staro polomljeno posteljo. Kmalu pa se je spet pomiril in se radovedno vrnil po stopnicah spet v vežo. Tam ga je še vedno čakal Miklavž.
Bil je strašno star. Tonče je hotel vedeti koliko let ima. Pomislil je: če bi ga prerezal na pol, bi takoj vedel koliko let ima, tako to lahko opazimo pri drevesih. Toda Miklavž ni drevo! Kaj pa sploh je Miklavž?
Je... svetnik? Škof? Prijatelj otrok?
Oblečen je bil v rdeč plašč, z zlato obrobljenimi robovi, na glavi je imel veliko rdečo kapo in v rokah
je držal srebrno palico. Kako se je zdel Tončetu lep in mogočen, ko ga je gledal!
Tončetu so se tresle noge, še ziniti si ni upal. Poželjivo si je ogledoval darila, ki so molela iz vreče. Tedaj se je Miklavž sklonil k njemu in ga vprašal, česa si želi. Tonče si je zaželel vlak in sladkarije. Še pomislil pa ni na očeta in mamo!
Tedaj je Miklavž vzel iz vreče slaščice in rdeč zabojček. "Mogoče bo v njem res vlak?" je pomislil Tonče. Hitro je segel po zabojčku in ga začel odvijati. Niti zavedel se ni, kdaj je Miklavž zajezdil severnega jelena in pognal...
V darilu je bil lesen vlak. Tonče se je vprašal, zakaj ni Miklavž pustil nobenega darila za očka in mamico. Malo je pomislil, potem pa hitro stopil do prve trgovine in kupil škatlo najboljših čokoladnih bombonov za svoje starše.
Patrizia Clari, Rado Kocjančič, Karin Slavec,
Martina Mauri in Luisa Flego
(učenci 5. r. osn. šole P. Voranc - Dolina)
Moja sestrica Martina
10. novembra se je rodila moja sestrica Martina. Ima temne lase in modre oči. Večkrat jo držim v naročju. Spi skoraj cel dan. Ko se zbudi, se smeje.
Mojo sestrico Martino imam zelo rada.
Silvia Carboni (1. r. osn. šole Pesek)
Pismo
Miklavžu
Dragi sv. Miklavž
Imenujem se Igor. Sem učenec 1. razreda. V šoli se pridno učim. Poznam že vse črke.
Rad pomagam mami in očetu. Prosim, prinesi mi knjigo in robota.
Hvala in lep pozdrav, Igor.
Igor Zobin (1. r. COŠ Milje)
Muca
Karin
Moja muca se imenuje Karin. Je bela in črna. Rada lovi miši. Pleza na drevo. Nekoč se je izgubila. Skrila se je pri Bojani. Očka jo je našel. Srečna sem bila, ko sem jo videla. Barbara Gropajc (1. r. osn. šole Pesek)
December 1986
December je zadnji mesec v letu in čas, ko vsakdo pomisli, ali je bil med letom srečen.
Lahko trdim, da sem srečna, ker živim v času, ko je v naših krajih mir. Zadovoljna sem, ker me starši in vsi ostali sorodniki ljubijo.
Naša hiša je lepo urejena, prostorna in sončna. V šolisem se v tem šolskem letu marsičesa že naučila. Po pouku pa igram klavir in violino.
Žalostna pa sem, ker je po svetu še mnogo nasilja, gorja in revščine. Marsikje se še vojskujejo, otroci umirajo zaradi lakote in bolezni.
Upam, da bo leto 1987 prineslo vsem ljudem veliko ljubezni, dobrote in zadovoljstva in da bodo vsi otroci tako srečni, kot sem jaz.
Flisa Pertusi
(5. r. COŠ I. Trinko - Ricmanje)
Želela bi knjigo računstva
Dragi sv. Miklavž!
Ime mi je Elena. Stanujem v Ricmanjih pri novi cesti. Obiskujem drugi razred pri Domju. V razredu nas je enajst. Doma imam dva psa, eno mucko, eno kokljo, eno mucko in enega petelina.
Želela bi, da mi prineseš eno peresnico. Če moreš, mi prinesi tudi eno knjigo za računstvo. Domov mi prinesi, kar hočeš. Doma imam že dva zaboja igrač. Tudi v sobi imam igrače. Včasih ne ubogam mame. Moj očka je v bolnici. Včeraj sem ga šla obiskat.
Prosim te, pošlji ubogim otrokom, ki živijo daleč v Afriki, obleko, riž, kruh in igrače. Meni prinesi malo manj. Daj, da ozdravi moj očka.
Lepo te pozdravljam!
Elena Sanna
(2. r. COŠ M. Samsa - Domjo)
Boršt
Moja rojstna vas je Boršt. Boršt leži v tržaški pokrajini in spada pod dolinsko občino. Pod vasjo je glavna cesta, ki pelje proti Boljuncu. Skozi vas pa je cesta speljana proti Jezeru in proti Zab-režcu. Ta vas leži na pobočju hriba. Po hribu teče potok, ki deli Boršt od Zabrežca.
V vasi sta dve trgovini, tri gostilne, šola, vrtec in srenj-ska hiša. Pred vasjo je kamnolom. V vasi je veliko vinogradnikov. Pod vasjo pa so vinogradi.
Moja rojstna vas mi je všeč, ker ima veliko dreves in zelenja.
Kristjan Argenti (4. r. osn. šole Boršt)
Muca, oblaki in sonce
Devan Santi (5 let)	vrtec Dolina
Mucka bi rada ulovila miško
Muca rada bi ulovila miško, ampak miška je prehitra. Hitro skoči v luknjico in mežika mucki: "Draga mucka, ti ulovila me ne boš!"
Pa se mucka izmisli, da jo bo počakala, dokler ne pokuka ven. Mucka dolgo čaka, čaka, čaka, ...dokler
ne zaspi.
Miška pa zbeži v drugo luknjico k očku in mamici. Emi Coslevaz
(3. r. osn. šole P. Voranc - Dolina)
Vlak in črn oblak
Zaspani pastirji
Skupna lepljenka	Vrtec Milje
Ekskurzija na Dolgo krono in v vinsko klet v Mačkolje
Pri nas je navada, da med šolskim letom gremo na razne ekskurzije.
Zjutraj, ko smo prišli v šolo, smo se zbrali in odpeljali s šolskim avtobusom na Dolgo krono. Tam smo si ogledali hlev, kjer redijo krave, junice in teličke. To je velika zadruga.
Gospod Milijo nam je povedal, da je 99 glav živine sive in rjave pasme. Dovolil nam je, da smo govedo božali in mu ponujali seno.
Potem smo se odpravili v Mačkolje h gospodu Parovelu, da si ogledamo vinsko klet. Na dvoriš-
ču sta nas čakala dva psička. Bila sta izredno vesela našega prihoda.
V	kleti so bili jekleni, plastični in cementni sodi polni belega vina. Na dvorišču, v majhni stavbi so kuhali žganje. Pod velikim kotlom so kurili in na druhgi strani je iz dolge cevi teklo žganje. Gospodinja nas je pogostila s piškoti in čajem.
V	šolo smo se vrnili vsi veseli in zadovoljni. Robert je poročal c ekskurziji.
Roberto, Franko, Vesna, Peter in Martin
(3. r. COŠ M. Samsa - Domjo)

151
UVOZ - IZVOZ ZASTOPSTVA
34070 Sovodnje (GO) Čase Sparse 76 Tel. (0481) 20181 telex: 460639 IMSAGO I
•	STEKLO ZA GRADBENIŠTVO IN POHIŠTVO:
float, refleksno, ornamentno, izolacijsko, kaljeno, ogledala itd.
•	STROJI IN ORODJE ZA STEKLARJE
•	LASTNA PROIZVODNJA: izolacijska stekla
silikonska tesnila


Gostilna pri Mirotu
Domača kuhinja, pristna vina goričkega okoliša
SOVODNJE Prvomajska ul. 92 Tel. 882017
II: I ...... lini. III' m:: m...............
GOSTILNA
SOBAN
JAMLJE 50 Tel. 75044
SESTAVLJIVE POLICE Z UTORI
Izredno enostavna montaža brez vijakov
OBRTNIŠKA DELAVNICA
DOBERDOB — Ul. Gorica 22 — Tel. (0481) 78033
CONAGRA
s.r.l.
Commerciale agricola
IZVOZ - uvoz KMETIJSKIH PROIZVODOV
SESLJAN 41/D — 34019 TRST Tel. (040) 299415 - 299042 — Tx 461201
voščimo vesele praznike
POHIŠTVO
PUPIS
Stalna razstava modernega, stilnega in rustičnega pohištva
SESLJAN 59/b — Tel. 299269
Marco
Cosoli
vošči vesel božič
SESLJAN 144 — Tel. 299231
Ittilli
FRIZERSKI SALON
KLARA
Sesljan 52	Tel. 299021
PEKARNA IN SLAŠČIČARNA
LEGISA
SESLJAN 41 — Tel. 299147
ŽELEZNINA IN DROGERIJA
TERČON
SESLJAN 27/A Tel. 299220
GaiujJUeM-
oblačila - obutve SESLJAN 41/D
vošči vsem vesele praznike
ter sporoča, da je v mesecu decembru v teku
PROMOCIJSKA PRODAJA S POPUSTI DO 30%
TRGOVINA JESTVIN
REBULA
SALEŽ 6.0 Tel. 229154
JESTVINE DESPAR
MARUŠIČ
SALEŽ 20 Tel. 229125
KAMNOSEŠKO PODJETJE
»ZIDARIČ«
ŠEMPOLAJ 4/B
želi svojim klientom in prijateljem vesel božič in srečno novo leto
GOSTILNA
GUŠTIN
želi vsem vesel božič in srečno novo leto
ZGONIK 3
Tel. 229123
KOVINARSKA DELAVNICA KLEPARSTVO
Franc Čavdek
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
URARNA- ZLATARNA
Virgilio Bratina
želi vsem odjemalcem sečen božič in uspešno 1987
TRŽIČ
Corso del Popolo 28 — Tel. 72674
llllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
llllllllllllllllllllllllllllllllllli
SOVODNJE — Malnišče 10 Tel. (0481) 882450
lllllllllllllllllllllllllllinillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
POHIŠTVO
Arcobaleno
DEVIN — Državna cesta 14 Tel. 208559
:	1'	1 ' I ■1 I
SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA JESTVIN
GRUDEN
DEVIN 50 —Tel. 208139
SADJE
ZELENJAVA
H melograno
DEVIN 28
želi vesele praznike
Gradbeni material TERČON Najemnika
ŽBOGAR in RET
SESLJAN 27/A — Tel. 299259
RIBARNICA
CONSOLARI LAURA
SESLJAN 31
£jiochi .
^port
VSE ZA ŠPORT IN
PROSTI CAS
Vsem ljubiteljem športa SREČNO 1987
Lastnik Danilo Bergamasco
SESLJAN (Center)
lilOLO* 3iKE
nadomestni in okrasni deli oblačila za na motor in kolo najboljših znamk avtorizirani prodajalec PIAGGIO in GILERA kolesa ATALA
Sesljan 54/A — Tel. 291233 (prostorno parkirišče)
vošči vesele praznike
GOSTILNA
SARDOČ
SLIVNO 5 —Tel. 200225
Vsem gostom želimo vesel božič in srečno 1987
GOSTILNA
SUBAN
Marta in Evgen
TRNOVCA št. 16 — Tel. 200175
AVTOKAROSERIJA
Colja-Kante
SAMATORCA 53 — Tel. 229377
AVTOKAROSERIJSKA DELAVNICA
»San Pelagio«
ŠEMPOLAJ 46/b Tel. (040) 200485
GOSTILNA
GRUDEN
ŠEMPOLAJ 49 — Tel. 200151
želi vesele božične praznike
Društvena gostilna Gabrovec
Najemnici SAVA in ANA
želita vesel božič in srečne novoletne praznike
Tel. 229168
Uspehi in problemi dvojezične šole v Spetru Slovenov
Delo, ki ga beneška zgodovina ne pozna
PAVEL PETRIČIČ
V zadnjih letih smo se spoprijeli s konkretnim načrtom slovenskega izobraževanja in uresničili vrtec in majhen prvi razred osnovne šole, kjer je slovenščina, skupaj z italijanščino, učni jezik.
Uresničili smo aktivno središče, kjer se vrstijo obšolske dejavnosti in okrog katerega kroži na desetine in desetine otrok, ki obiskujejo posamezne dejavnosti: glasbeni pouk, tečaj slovenskega jezika, likovne dejavnosti in tako naprej. Državnim šolam (te so pri nas samo italijanske) smo ponudili vrsto publikacij v slovenskem narečju in drugega didaktičnega materiala, ki smo ga sami izdelali. Pripravili smo prvo skupino pedagoških kadrov.
Nosečnost in porodni krči tega načrta so torej za nami, zdaj lahko gledamo na bodočnost z drugačnimi očmi.
Vsekakor smo daleč od vsakršne oblike samovšečnosti, saj se zavedamo, da je pred nami še dolga in z ovirami posejana pot.
Računati moramo na še hujše krčenje števila šoloobveznih otrok, kar je posledica znane demografske krize pri nas;
pred nami je vedno hitrejše izpodjedanje slovenske govorice v naših vaseh, v naših družinah, kar je zlasti vidno pri mlajši generaciji; kar zdaj delamo, je večkrat že zvonjenje po toči, sredstva, ki jih lahko uporabljamo, so skrajno nezadostna in neprimerna.
Ali se bo kaj spremenilo? To upanje je upravičeno, sicer bi se trud ne izplačal. Toda potrebno je še vse kaj drugega kot tisto, kar danes vidimo. Razširjenje gospodarskega razvoja, ki mora prerasti stara kolonialna pojmovanja, konkretno gospodarsko sodelovanje s Slovenijo na vseh področjih, racionalna skrb za formiranje kadrov in prav tako racionalno usmerjanje naših mladih v ustrezne zaposlitve. To je prva premisa. Je pa potrebna še intenzivnejša in bolj kvalificirana prisotnost slovenske kulture na našem teritoriju, večja razširjenost našega tiska in slovenske knjige in to v razčlenjenih, individualnim zahtevam in interesom ustreznih oblikah, ugodnejša možnost za oblikovanje gledališča in drugih kulturnih in umetniških prireditev, soudeležba v najvišjih raziskovalnih in kulturnih ustanovah slovenske narodnostne skupnosti v naši deželi, organizirana izmenjava s kulturnimi središči v Sloveniji in tako naprej. To bi lahko bili pomembni dejavniki pri zaviranju procesa odtujevanja slovenske kulture iz Benečije, procesa, ki je žal že v teku.
Vse to pa ne bo nikakor moglo biti dovolj, če nam ne bo uspelo najti načina, da se s posegom države omogoča izvajanje zakonske zaščite. Drugih poti ni, saj gre za področje izobraževanja. Bližnjice lahko postanejo kaj kmalu neprehodne.
Medtem pa imamo subjektivno odgovornost napredovanja. Ne samo zato, ker tako pripravljamo novo skupino pedagoških kadrov za jutrišnje delo, temveč predvsem zato, ker naša pobuda bolje kot vsakršne besede seznanja okolje in javnost z našimi zahtevami
Želimo si, da bi nelahka pot, ki jo ponujamo mladim družinam, bila zanje sprejemljiva, da bi starši lahko premišljeno in prepričano izbirali in da bi lahko naše pobude tudi izboljševali in bogatili. Želimo si, da bi težka pot, na katero usmerjamo naše vzgojiteljice in učiteljice, ne vlivala strahu in malodušja, temveč predvsem zavzetost za delo, željo po preraščanju ovir, po reševanju vsakodnevnih problemov, zavest, da je njihovo delo nekaj, česar naša zgodovina še ne pozna.
Z izvirnimi prijemi do najboljšega kar nudita obe kulturi ob meji
ŽIVA GRUDEN
Ko dobimo v slovenskem šolskem središču v Špetru obiske, si ti po navadi ogledajo naše prostore in ugotovijo, da so lepi in lepo urejeni, da se v njih vidi delo in fantazija tistih, ki te prostore uporabljajo. Ponosni smo na te ugotovitve obiskovalcev, saj si v resnici prizadevamo, da bi bili delovni, in to z okusom in fantazijo. Kako bi tudi mogli drugače, saj otrokom že po navadi ne manjka fantazije in volje do dela, kaj nelepega, neokusnega pa zmorejo le, če jih do tega spravi kdo od odraslih. Ali ste kdaj videli, da bi otroci sami od sebe risali tako kičasto, kot rišejo nekateri ilustratorji komercialnih izdaj za otroke?
K domiselnemu delu nas silijo tudi naloge, ki smo si jih zastavili: vzgajati otroke v dveh jezikih, v slovenščini in italijanščini, s pogledom na najboljše, ker nudita obe kulturi, ustvariti iz njih odgovorne ljudi, ki bodo v tem prostoru znali živeti odprto, a trdno zakoreninjeni v svoj svet. Tako jim moramo odpirati zlasti pogled na tiste kulturne vrednote, ki jih beneška zemlja nosi v sebi, pa čeprav jih je tek časa, in ne le časa, marsikje zastri.
To delo seveda ni lahko. Posebno ne zato, ker je nekaj novega za ta prostor in ne samo za ta prostor. Je pa zato toliko bolj ustvarjalno. Vsak dan se je treba spoprijemati z novimi problemi, iskati originalne rešitve, preizkušati in odločati. Delo z raznovrstnim, velikokrat povsem drugače
zasnovanim materialom ti pokaže vse prednosti in vse pomanjkljivosti enega in drugega in te naravnost sili k temu, da izumeš nekaj tretjega. Iz dneva v dan bolj jasno spoznavaš, da se drugje dobljenih rešitev ne da enostavno prenašati in prirejati.
Jezikovni položaj je v Benečiji toliko drugačen od drugih dvojezičnih okolij, da ga enostavno ne moreš prezreti tudi pri organizaciji pedagoških dejavnosti. Otroku moraš odpirati slovenski svet polagoma, s pomočjo njegovih skromnih izkustev moraš graditi naprej in utrjevati tiste temelje, ki se jih mogoče niti sam ne zaveda. In ta tako izpostavljen položaj te z naravnost kričečo jasnotjo opozori na vse tisto, kar je tudi drugje narobe, pa čeprav se tam to ne vidi. In tako prideš iz partikularnega spet na univerzalno, na tisti osnovni postulat, da moraš otroku, tudi najmlajšemu, nuditi le znanstveno neoporečne informacije, brez posplošitev in poenostavljanj, kajti vsaka taka neresnost se ti v tako izpostavljenem položaju še mnogo bolj maščuje kot kje drugje. Ta znanstvena natančnost je seveda še toliko pomembnejša na začetku izobraževalne poti.
Vzemimo le en sam primer: kolikokrat imamo težave pri pisanju, mislim na banalne pravopisne težave, ki so menda prisotne v vseh jezikih, samo zato, ker smo se v rani mladosti naučili kakega poenostavljenega pravila, ki sploh ni pravilo. Za človeka, ki prehaja iz zgolj italijanskega pisanja k slovenskemu pisanju (v takem polo-
žaju je večina odraslih Benečanov) je ena glavnih težav razlikovanje med glasom i in j: če bi mu v osnovni šoli dopovedali, da se v italijanščini tako vokal i kot polvokal j pišeta enako, bi teh težav verjetno ne imel. A rekli so mu enostavno, da je tudi tam, kjer je v resnici j, i, in mu tako zabrisali občutek za razlikovanje med obema glasovoma. S težavo se bo potem do tega občutka spet dokopal, ko se bo začel učiti drugih jezikov, ki ta dva glasova tudi pisno razlikujejo.
K premišljenemu in kvalitetnemu delu nas sili tudi dejstvo, da smo vseskozi predmet bolj ali manj vidne in izražene pozornosti in to tako s strani bližnje okolice, ki nas vseskozi primerja s sorodnimi državnimi ustanovami, kot tudi s strani nekoliko bolj oddaljenih (in obenem -bolj strokovnih) posameznikov in inštitucij. To pomeni, da moramo paziti tako na videz kot na vsebino tistega, kar ustvarjamo. Na videz, ker nas po njem sodijo zunanji opazovalci (a tudi nam ni vseeno, kakšni smo navzven, čeprav vemo, da je to še najmanj pomembno), na vsebino - seveda v najširšem smislu - pa zato, ker nas bodo po njej jutri sodili tisti, zaradi katerih delamo in smo: naši otroci.
Risbe so izdelali otroci dvojezičnega šolskega zavoda v Špetru Slovenov
OPREMA ZA LIVARNE
ŽELEZNINA
SU.NA - ANIME
HOBBY
S.D.F.
K. NANUT in T. ŠULIGOJ
34170 GORICA Ul. A. Gregorčič 20/5 Tel. (0481) 21069
ll
ESPEGO
s.r.l.
ŠPEDICIJA IN MEDNARODNI PREVOZI
Tel. (0481) 22079
34170 GORICA Ul. Carducci 32 Tel. (0481) 34730
II I II	III I I I I I II	II II III MII MII
SEL®
s.r.l.
IMPORT - EXPORT Tel. (0481) 21313 - 22035
GORICA — Korzo Italia 255/4 Telex 460155 ESPEGO
TRGOVINA ČEVLJEV
Andrej Cotar
GORICA — Raštel 72 Tel. 83667

EKNOMEC
GORICA — Korzo Italia 76
Tel. 81032
STROJI IN OPREMA ZA URADE BLAGAJNE REGISTRATORJI SVVEDA
iiiiiiiii	' im
TRGOVINA JESTVIN
Briško
GORICA Trg Medaglie d'Oro 12 Tel. 83550
lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
AVTOMOBILSKI DELI IN OPREMA AVTOGAS SERVIS
Sprint auto
Klavčič Jože
GORICA — Ul. Arcivescovado 13 Tel. (0481) 84114
Giovanni Lulli
IMPORT - EXPORT
GORICA — Ul. Bellini 4
Tel. 87555, 31184 — Telex 460362 Lulli .
PRIZNANO MEDNARODNO
AVTOPREVOZNIŠKO
PODJETJE
-!>
•;-■■ rVjs-
Han
La Gonziana
S. R. L.
GORICA — Ul. D. d'Aosta 180 — Tel. 20787 - 20866 Prevzemamo prevoz vsakovrstnega blaga
Meri Kosič
TORBICE, DEŽNIKI, KOVČKI IN USNJENI IZDELKI
Tel. (0481) 33790
Raštel 27 - GORICA
GOSTILNA
»PRI TILDI«
Rupnik Marija
OSLAVJE 5 - Tel. 85447
želi vesel božič in srečno novo leto

'IZSJ
9*

ŠPEDICIJA IN MEDNARODNI PREVOZI 34170 GORICA
Uprava: Ul. Alviano 56 — Tel. 83411
Urad za promet: Terminal S. Andrea — Štandrež
Tel. 21131-32-33-34 —Telex 460119
SPLOŠNA
IMPORT - EXPORT
- DG53IPEK
GORICA
Ul. V. Veneto 49
IGOR ČERNIČ
Tel. 82159-33524 Telex 461229 ČER-PEX
TOMAUTO
Ul. Nizza 15 — Tel. (0481) 83923 — GORICA ZASTOPSTVO ZA GORIŠKO
SAS.

AUSTIN ROVER
AUSTIN MINI • AUSTIN METRO • AUSTIN MAESTRO • AUSTIN MONTEGO ROVER 1300 • ROVER 1600 • ROVER 800 • ROVER 825
svojim strankam vošči vesel božič
»Mfea Mm	m
m m m m a m r f m m m m	—
mSmrnmm	^
m mm a mm m m m	____
s	w	» s
SERVIS ZA PISARNIŠKE STROJE — IZVOZ - UVOZ Technical Assistance for Office Machinery
GORICA — Korzo Italia 76/78 — Tel. (0481) 33328 - 34610
TVRDKA
Nardin Vojko
Zastopnik za Goriško: RADENSKA - ROGAŠKA
PIVO UNION in FORST
GORICA-ŠTANDREŽ
Ul. del Carso 67 — Tel. 21065

KOLESA IN NADOMESTNI DELI
E. ČUK
Lastnika: Cefarin & Saksida
GORICA Trg Cavour 9 Tel. 85019
KAVARNA
ROMAN BAR
GORICA Ulica Roma 2
1llllll!lllll1llillll!lllllllllllllllllllllllllllllllll!llllllllll!llll!lllllllilllllllllllllllllllllll!lllllllllllllllllillllllll
KNJIGARNA IN PAPIRNICA
GISS
Ul. Arcivescovado 15 - Tel. 84594 GORICA
trgovina Čevljev
»ALPINA«
GORICA Korzo Verdi 78 Tel. 84517
lllinilHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
GORICA
TRPOVINI »KOSIČ BENEDIKT«
' fiDiiTuc Ulica Raštel 7 — Telefon 85162 0BUTVE »KOSIČ K2«
Ulica Oberdan 7 — Telefon 85520
VSE ZA ŠPORT
KŽsport
Ulica Raštel 21 Telefon 84884 VELIKA IZBIRA ŠPORTNIH ARTIKLOV
VSE ZA DOM IN G0SP0DINISTV0
IE A. L casalih^bi
Ul. Raštel 17
ARTIKLI ZA DOM IN GOSPODINJSTVO VSAKOVRSTNA DARILA - PORCELAN - KRISTAL
RAČUNALNIKI - STEREO HI-FI NAPRAVE VSEH ZNAMK ELEKTROGOSPODINJSKI STROJI - RADIO TV
JOŽEF KERŠEVANI
IMPORT - EXPORT
GORICA — Korzo Italia 90 — Tel. 84643
GORICA
za prave ljubitelje kave naprodaj v najboljših trgovinah
GOSTILNA
Mrak Marija
domača kuhinja - briška vina
ŠTEVERJAN Jazbine 16 — Tel. 390246
GOSTILNA
DEVETAK
Domača kraška kuhinja vošči svojim gostom vesele božične praznike in srečno novo leto
VRH SV. MIHAELA - Tel. 882005
GRADBENO PODJETJE
j<(rasček
vam vošči vesel božič in srečno novo leto
Skoraj 2 milijardi posojila za glavno pokopališče
Tarife občinskih storitev v Gorici z novim letom pet odstotkov dražje
Občinski svet je na svoji zadnji letošnji seji predsinočnjim odobril prilagoditev tarif za občinske storitve na prošnjo posameznika ter druge storitve, ki jih nudi občina in jih ni mogoče uvrstiti v prvo skupino. Podražitev je v povprečju pet-odstotna. V utemeljitvi sklepa, ki ga je občinski svet odobril z nasprotnimi glasovi komunistov in vzdržanjem misovcev, je odbornik za finance Armando Obit obrazložil zakaj prihaja po nekaj mesecih že do druge letošnje podražitve teh storitev.
Praksa je doslej bila, da je Občina prilagajala tarife ob proračunskem glasovanju, do katerega je letos prišlo šele v poletnih mesecih. Prav zaradi tega so tarife za tekoče leto pričele veljati, ko je bila dobra polovica leta že mimo. Da bi se izognili tej, za občinske blagajne res neprijetni nevšečnosti, so tokrat sklenili, da tarife popravijo že pred začetkom leta 1987, za katero bodo veljale. Nove cene bodo pričele veljati s 1. januarjem.
Poglejmo kakšne bodo po novem tarife za nekatere storitve, ki jih nudi občina na prošnjo zainteresiranih (v oklepaju so dosedanje cene). Vstopnina za ogled gradu 2.500 lir (2.000), na-
vaden pogrebni prevoz 84 tisoč (80 tisoč), otroške jasli 13 tisoč na dan (12 tisoč), športne naprave: treningi športnih društev 5.500 (5.000) na uro, mle-dinska prvenstva in teniška igrišča 10 tisoč (enako), rekreacija in tekme odraslih 21 tisoč (20 tisoč) na uro; cene za uporabo bazena bo določila posebna komisija.
V domu za ostarele Culot, kdor plačuje 80 odstotkov pokojnine ohrani pravico, da razpolaga z 80 tisoč lirami; samostojne osebe bodo dnevo plačevale 31 tisoč lir (30 tisoč), dodatek za nesamostojne bo znašal 21 tisoč (20 tisoč). Pomoč na domu oz. posamezne storitve v občinskem socialnem centru odvisijo od višine dohodka posameznika: cena toplega obroka bo šla od 2.100 (doslej 2.000) do 5.300 (5.000) lir, v podobni meri pa se podražijo tudi druge storitve. Nespremenjene ostajajo tarife za stojnice na pokriti tržnici in za menzo v celodnevni osnovni šoli v Podgori. Sto lir dražja bosta kopanje (2.600) in tuš (2.100) v javnem kopališču, za brisačo pa bodo uporabniki odšteli 450 lir namesto dosedanjih 400.
Storitve drugje skupine se bodo podražile v sledeči meri:, občinski otroški
vrtec 47 tisoč (45 tisoč) mesečno, navaden grob (na kv. meter) 205 tisoč (195 tisoč), šolabus (mesečni abonma) 3.700 (3.500). V povprečju za 5 odstotkov se podražijo tudi cene drugih pokopaliških storitev (pokopi, izkopi in podobno) in storitve tehničnega urada.
Na isti seji je občinski svet tudi odobril celo vrsto drugih upravnih sklepov. Z dvema ločenima posojiloma pri Zavodu za depozite in posojila bo Občina najela milijardo 920 milijonov lir za finansiranje prve skupine del za razširitev glavnega pokopališča. Z deli naj bi pričeli že čez nekaj mesecev. Vedno v zvezi s pokopališči je svet odobril sklep, da nameni skoraj 30 milijonv lir popravilu kapele v Pev-mi.
Brez posebnih diskusij so odobrili pogodbo, s katero Občina prepušča Turistični in letoviščarski ustanovi uporabo grajskega dvorišča za kulturne in druge prireditve. Svoj čas sporno vprašanje, kdo bo plačeval visoke stroške za postavljanje in podiranje platnene strehe so rešili takole: strošek bo krila ustanova, Občina pa bo vsakič posebej odločala o višini prispevka, ki ga bo izplačala v ta namen.
Prijetni in originalni nastopi učencev naših osnovnih šol
Učenci slovenskih osnovnih šol so se pred prazniki poslovili od šolskih klopi s tradicionalnimi božičnimi prireditvami. Nastopi z recitacijami, petjem in prizorčki z božično ali zimsko vsebino so lepo sklenili šolsko življenje v tem sončnem letu.
Ponekod so si ob tej priložnosti izmislili tudi kako prijetno novost. Tako je bilo na Plešivem, kjer sta v pastirce preoblečene otroke veselili dve kozi. Ker kozi, iz razumljivih razlogov, nista smeli v učilnico na božično prireditev, so pa učenci rade volje pritekli na dvorišče, kjer jih je ujel objektiv našega fotografa.
Prijetno in originalno božičnico so pripravili tudi na šoli Otona Župančiča v Ul. Brolo v Gorici, Nastopili so vsi razredi z recitacijami, pesmimi in prizorčki na božično, novoletno in zimsko tematiko. Pesmi z božično in zimsko motiviko je zapel tudi šolski zborček pod vodstvom Katarine Tabaj. Ob razstavi risb in prodaji voščilnic za sklad Mitja Čuk so bile posebnost letošnje prireditve jaslice iz gline. Te so sami učenci in učenke izdelali pod vodstvom Silvana Bevčarja, ki vodi popoldanski krožek likovne vzgoje na šoli.
Naš športnik 86
V goriškem Kulturnem domu bo v petek, 26. decembra, ob 17. uri prireditev, na kateri bodo nagradili najboljše športnike, športne kolektive in telesnokulturne delavce s Primorske. Naš športnik, tako je namreč ime prireditvi, so tokrat že tretjič pripravili Radio Trst A, Primorski dnevnik, Novi Matajur, ZSŠDI, Radio Koper-Capodistria, Primorske novice in TV Koper-Capodistria. Kot znano, so tudi letos najboljše zamejske športnike oziroma ekipe izbrali športni dopisniki našega dnevnika in sodelavci Radia Trst A; najboljše športnike z onstran meje pa so izbrali bralci Primorskih novic oziroma nekateri telesnokulturni delavci.
Za to priložnost (prireditev bosta neposredno prenašali radijski postaji iz Kopra in Trsta) so pripravili tudi zanimiv kulturno-zabavni spored, v katerem bodo nastopili ansambel Hlede iz Šte-verjana, skupina Big Banda iz Nove Gorice, dijaki goriških višjih srednjih šol, Beneško gledališče, zabavna skupina iz Doberdoba ter Oktet Vrtnica iz Nove Gorice.
Rajonski svet v Štandrežu
Soglasje o izvršilnem načrtu ureditve nogometnega igrišča
Priprava izvršilnega načrta za preureditev nogometnega igrišča v Stan-drežu je zaključena. Na zadnji seji, v ponedeljek zvečer, je rajonski svet v Štandrežu razpravljal o dokončnem načrtu, ki ga je predstavil arh. Jože Cej ter ob koncu izrekel ugodno mnenje, s priporočilom, da se celotni postopek zagotavljanja finančnih sredstev pospeši, tako da bi dela lahko oddali v zakup že pred koncem prihodnjega leta.
Seje rajonskega sveta, ki jo je vodil Valter Reščič, se je udeležilo lepo število članov ŠD Juventina, igralcev, odbornikov, organizatorjev, ki so, razumljivo, z izrednim zanimanjem sledili obrazložitvi načrta, postavljali vprašanja, želeli dodatna pojasnila ter skušali, kot najbolj neposredno zainteresirani posredovati tudi nekaj izkušenj in priporočil.
Načrtovalec je zagotovil, da bo do 1. februarja izročil na občini celotno dokumentacijo. Ob tem velja omeniti, da
OBRTNA KAMNOSEŠKA DELAVNICA
VIŽINTIN
obdelava granita in marmorja
RONKE - Trg sv. Tomaža 1 - Tel. 777670
(pri vstopu na avtocesto v Redipuglii)
	KMETIJSKO POSESTVO	M
	BORIS PINTAR	Jf
^siP	vošči vsem odjemalcem srečno	
	novo leto	
spaghetti center
Korzo Verdi 74 (int.)
TRIDESET OKUSNIH OMAK, SPECIALNE JEDI IN PRIKUHE ODLIČNA VIDEOGLASBA V NOVIH PROSTORIH
Vošči vesel božič in obvešča, da je jutri zvečer in v petek odprto.
je občir ski odbor že pred meseci odobril okvirni načrt obnovitve nogometnega igrišča. Celoten postopek odobritve načrta in zagotovitve finančnega kritja (okrog milijarde lir), bo trajal predvidoma pet do šest mesecev. Jeseni bi, če ne bo nepredvidenih zastojev, dela že lahko oddali na dražbi, medtem ko bi obnovljeni objekt lahko pričeli uporabljati v sezoni 1988/89.
Kaj predvideva izvršilni načrt? V prvi vrsti gradnjo slačilnic, tušev, sanitarij, naprave za centralno ogrevanje ter nekaterih pomožnih prostorov. Zgradili bodo tribuno, ki bo lahko sprejela nekaj manj kot 500 gledalcev, uredili tudi primerno razsvetljavo ter omrežje za namakanje igrišča. Zaradi odlične drenaže na samem igrišču niso predvideni posebni posegi v globino, ampak bodo, kjer se bo to izkazalo za potrebno, odstranili le vrhnji sloj humusa in ga zamenjali z novim. Lokacija samega igrišča ostane nespremenjena.
Rajonski svet je na ponedeljkovi seji, zasedanja se je udeležil tudi načelnik občinskega tehničmnega urada ing. Spano, razpravljal tudi o skorajšnjem pričetku del za ureditev in razširitev pokopališča. Delati bodo predvidoma pričeli že v januarju in je občina že tudi zasegla zemljišča. Ostaja odprto le še vprašanje, kako bo odločilo deželno upravno sodišče na priziv, ki so ga vložili lastniki. Da bi omogočil reden začetek in potek del, je rajonski svet predlagal, da se načrt nekoliko zmanjša. Predvidena razširitev naj bi bila ožja za 10 metrov.
Po seji so se člani sveta in zares številni občani zadržali še na prijetni družabnosti.
Cesta pri Gabrjah se pogreza Menda je speljana nad kraško jamo
Promet po državni cesti št. 55 med Gorico in Trstom bo v prihodnjih dneh precej oviran zaradi predvidenih obsežnih zemeljskih del v bližini nekdanje cestarske hiše v Gabrjah. Cestišče se namreč v dolžini nekaj deset metrov stalno udira, ker je menda cesta speljana prav nad večjo votlino. V bližini so namreč čisto ob robu ceste tri brezna, ki so jih v preteklosti že nekajkrat skušali zasuti, a se, kot kaže, vedno znova odpirajo.
Prav v zadnjem času se je cestišče spet močno ugreznilo, tako da so omenjeni odsek že ogradili, v prihodnjih dneh pa bodo del cestišča skušali odkopati in ugotoviti razlog stalnega usedanja. Cestišče bodo zatem primerno utrdili. Koristno bi bilo, ko bi bili istočasno na delovišču prisotni tudi ja-
Slovenski mladinski rekreativno-kulturni klub SMReKK
vabi na
ŠTEFANOVANJE
ki bo v petek, 26. decembra, ob 20. uri v diskoteki »Tiffany's« v Pierisu
KRM IN - Občinsko gledališče
REGALO Dl NATALE
film Pupija Avatija (1986). Igrajo Carlo delle Piane, Diego Abatan-tuono in Gianni Cavina.
Jutri 15.00 - 21.00, v petek 14.30 - 21.30.
Urniki trgovin in lokalov
Kako bo ob božiču s trgovinami, lokali in drugimi službami? Poglejmo. Danes, 24. t. m., bodo odprte vse trgovine, vključno z mesnicami, cvetličarnami in jestvinskimi trgovinami, ki bodo delovale tudi popoldne. Vse trgovine bodo nato zaprte dva dni, jutri in v petek, 26. decembra. Pekarne bodo danes pripravile trojno peko kruha, v soboto pa dvojno.
Frizerji bodo danes redno delali do 19. ure, saloni bodo nato zaprti 25. in
a r c a d i a
zasteklitve Hobles
UL XXIV. maja - Krmin
želi vesel božič in srečno novo leto
26. decembra. Tudi brivci bodo redno delali do 19. ure, od jutri do ponede-Ijeka pa bodo saloni zaprti zaporedoma kar pet dni.
Javni lokali navadno ob praznikih povečajo svoj delovni urnik. Tako bodo štiri dni zaporedoma, od danes do noči od sobote na nedeljo lahko podaljšali urnik vse do 6. ure naslednjega dne.
Mestni avtobusi bodo na božič vozili po prazničnem urniku, s prekinitvijo voženj med 12.30 in 14.30. Izjema je proga št. 6 z odhodi izpred glavne pošte ob 10., 11., 12., 15. uri in 16.05. Povratne vožnje izpred pokopališča se bodo pričele 20 minut kasneje.
■ Krščanska osnovna skupnost v Gorici se bo drevi zbrala na Trgu Sal-vemini v rajonu pri Sv. Ani, kjer bodo njeni člani skupaj pričakali božič. Tema srečanja, ki se bo pričelo ob 21. uri je "Upanje za mir".
marji, saj je prav ta začetni del Dola, koder menda v podzemlju odteka dobršen del Vipave, še precej neraziskan.
razna obvestila
Na območju občine Sovodnje bo v soboto, 27. decembra, pobiranje odpadnega papirja, po dogovoru med občino in podjetjem Bratje Mazzulini. Občani naj stare časopise in revije ter drug papir, povezan v svežnje, pustijo na pločniku. Istočasno s papirjem lahko oddajo tudi stare pralne stroje, štedilnike in drugo blago, ki sodi v odpad, razen steklenic.
SPD GORICA obvešča, da se bo tečaj smučanja začel v nedeljo, 4. januarja 1987. Urnik in razpored avtobusov bodo sporočili v prihodnjih dneh. Tečaj smučanja se bo nadaljeval 11., 18. in 25. januarja.
Uradi mestnega podjetja v Gorici bodo danes odprti samo do 11.30.
kino
Gorica
VERDI 18.00 - 22.00 (jutri 16.00 - 22.00;: »Vuppies 2«
CORSO 16.30 - 20.00 (jutri 15.00 - 22.00 »Gli aristogatti«.
VITTORIA 18.00 - 22.00 (jutri 16.00 22.00) »King Kong 2«.
Krmin
OBČINSKO GLEDALIŠČE Jutri 15.00 21.00 (petek 14.30 - 21.30) »Regalo d Natale«.
Tržič
COMUNALE Zaprto. Jutri 16.00 - 21.00 »In nome della rosa«.
EKCELSIOR 18.00 - 22.00 (jutri 16.00 -22.00) »Mission«.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00 - 20.00 »Mad Max III«. DESKLE 19.30 »Ne streljaj v naslednico.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Tavasani, Korzo Italia 10, tel. 84576.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Rismondo, Ul. E. Toti 52, tel. 72701.
POGREBI
Danes v Gorici: ob 9.30 Giovanna Va lentini Leban iz splošne bolnišnice v cer kev Srca Jezusovega in na glavno poko pališče, ob 11. uri Elda Visintin vd. Ga: las iz splošne bolnišnice na glavno poko pališče.
Berite
»Novi Matajur«
OBČINSKA UPRAVA ŠTEVERJAN
želi svojim občanom, svojim društvom, organizacijam in vsem rojakom vesel božič.
Občanom, sovodenjskim po svetu, društvom in organizacijam, vsem prijateljem, želi vesel božič
OBČINSKA UPRAVA V S0V0DNJAH
OBČINSKA UPRAVA DOBERDOB
želi svojim občanom, društvom, organizacijam, sodelavcem in prijateljem vesel božič.
Od petka do nedelje v Melbournu
Finale za Davisov pokal
Rokomet: krasovci zopet premagani
Tokrat usodna 7-metrovka
Pojutrišnjem in do nedelje bo na znanem travnatem igrišču Kooyong v Melbournu (Avstralija) finale letošnjega teniškega Davisovega pokala med Avstralijo in Švedsko. Evropsko moštvo je v tem srečanju nesporen favorit, vendar tako je bilo tudi leta 1983, ko sta se ekipi prav tako v finalu pomerili na istem igrišču, zmagali pa so Avstralci, čeprav niso imeli niti enega igralca med prvimi 30 na svetovnih rang lestvicah.
Trener Avstralije Neal Fraser je optimist in meni, da bo tudi letos prišlo do presenečenja. Adut avstralskega moštva je Pat Cash, številka 24 na mednarodni teniški lestvici, ki pa je na travnatih površinah med boljšimi na svetu, vrhu tega pa naj bi bil v izredni formi. Računajo, da bo zmagal v obeh posamičnih dvobojih, se pravi, da naj bi premagal tudi dvajsetletnega Stefana Edberga, zdaj petega igralca sveta. Cashov tovariš Fitzgerald je najbrž brez možnosti, ne glede na to, ali bo moral igrati proti Yarrydu, Pernforsu ali Nystromu (Švedska drugega igralca še ni določila). Igra dvojic naj bi bila zanesljivo v rokah Avstralcev. Skratka, Avstralci napovedujejo zmago s 3:2.
V Melbournu so od začetka stoletja odigrali že osem Davisovih finalov, prvi je bil že leta 1908, v Kooyongu pa so prvič igrali leta 1946. Po letošnjem dvoboju bodo slavni teniški center zaprli.
Finalu bo sledila tudi italijanska TV in sicer po drugi, mreži, v soboto navsezgodaj s pričetkom ob 2.00 in v nedeljo ob 3.55.
Tyson in Chaves boksarja leta
Američan Mark Tyson in Mehikanec Julio Cesar Chaves sta bila imenovana za boksarja leta po izbiri svetovnega boksarskega sveta (WBC). Ty-son je najmlajši svetovni prvak v težki kategoriji in ga imajo za novega Roc-
ky Marciana. Chaves je letos kar štirikrat ubranil naslov svetovnega prvaka v superperesji kategoriji. Najboljši dvoboj leta je bil po mnenju WBC med Camachom in Rosariom (lahka kategorija), najbolj dramatičen pa med Haglerjem in Mugabijem (srednjetež-ka kategorija).
Gilardi (Segafredo) diskvalificiran
Košarkarska disciplinska komisija je med drugimi za eno kolo diskvalificirala tudi člana goriškega Segafreda Angela Gilardija. Enaka kazen je doletela tudi Romanija (Fabriano), za dve koli pa so bili kaznovani Brown (Ocean), Lemp in Silvester (oba Hamby). Segafredo bo moral tudi plačati 200 tisoč lir globe.
Kras Trimac - Virtus 18:19 (10:9)
KRAS TRIMAC: Marko Sardoč 1, Klinc, Gruden 2, Raseni 4, Košuta, Mitja Grilanc 1, Volk, Aleks Milič 3, Simoneta, Skupek 5, Predonzani, Sandro Grilanc 2.
Prvič v letošnjem prvenstvu so Kra-sovi člani izgubili kar na domačem igrišču. Po začetnem visokem vodstvu z 8:3 si ne bi nihče mislil, da se bo srečanje tako nerodno zasukalo za rdeče-bele.
Kot ponavadi so odlično začeli, a kaj kmalu izgubili ritem, tako da so dovolili, da se jim nasprotnik ob koncu prvega polčasa približa le na zadetek razlike. Kljub razmeroma dobri igri v obrambi pa po visokem vodstvu,
ko je nasprotnik nekoliko uredil svoje vrste, jim v napadu ni šlo od rok. Nekajkrat res neverjetno niso dosegli zadetka, čeprav so se znašli popolnoma neovirani pred vratarjem. Te zlate zamujene priložnosti so se jim žal na koncu maščevale.
Dramatične pa so bile zadnje sekunde srečanja. Potem ko so domačini zgrešili še zadnji napad, da bi dohiteli nasprotnika, je Skupek, ki je bil tokrat eden boljših na igrišču, v obrambi prestregel žogo nasprotniku in prodrl proti vratom, ker pa ga je nasprotnik nepravilno zaustavil, in ko je čas že potek, je sodnik dosodil Krasu 7-met-rovko, vendar jo je vratar Sardoč žal zastreljal. (Z. S.)
Uspel nastop najmlajših pri ŠD Kontovel
, : .	V soboto zvečer so imeli najmlaji
V soboto zvečer so imeli najmlajši atleti Športnega društva Kontovel v mali telovadnici na Kontovelu skupni nastop ob koncu leta.
Kontovelski otroci se že več mesecev pridno in vestno urijo v raznih panogah, namenjenih otrokom. Starši in vsi prisotni so bili z nastopom svojih miniatletov zelo zadovoljni ter so jih nagradili z burnim aplavzom ob vsaki točki nastopa.
Da je nastop dobro uspel, se je treba zahvaliti vsem nastopajočim, še posebno pa učiteljem in trenerjem, ki so s trudom in požrtvovalnostjo pripravili malčke za sobotni zaključni večer.
Na koncu so se vsi prisotni ob zakuski zadržali v prijetnem ozračju in razpoloženju, (mm)
Na sliki: Kontovelovi otroci z vaditeljema po sobotni prireditvi.
Košarka: med kadeti
Tokrat tris naših ekip
BOR ADRIAIMPEX - SANTOS 102:78 (56:27)
BOR: Simonič, Cecco 9 (1:3), Turk 2, Škerk 26 (2:2), Sestan, Pertot 6 (2:6), Cupin 14 (2:2), Vodopivec 10 (0:2), Bajc 13 (3:3), Smotlak 22 (0:2).
Borovci so z lahkoto osvojili zmago. Z delnim izidom 25:4 so v sredini prvega polčasa plavi visoko povedli in vodstvo 30 točk obdržali do konca prvega dela tekme. Nato pa je zbranost v obrambi padla, tako da je nasprotniku uspelo doseči 51 točk v zadnjih 20 minutah igre. Tokrat je treba omeniti odlično igro v prvem polčasu »play-makerja« Pertota in napredek Smotla-ka v napadu. (Luka Furlan)
STELLA AZZURRA -
KONTOVEL EL. SHOP 70:104 (35:48)
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Cingerla 9 (3:4), Kocman 22 (3:7), Rupel 23 (5:12), A. Sterni 8 (0:2), Stanissa 6, P. Sterni 32 (2:7), Bogateč 4, Grilanc.
3 TOČKE: Kocman 3 Po nerodnem porazu proti Don Bos-cu so plavi zopet prišli do visoke zmage. Naši so že od prve minute bili stalno v vodstvu in so zlahka polnili nasprotnikov koš. V obrambi pa so nekoliko šepali tako, da so jim bili Tržačani vseskozi za petami. V nadaljevanju so Kontovelci z lepimi protinapadi prednost stalno višali ter v 37. minuti vodili s 43 točkami razlike (104:61). Tokrat je pohvale vreden Peter Sterni, ki je dosegel kar 32 točk in dobro igral tudi v obrambi, saj je ulovil nešteto odbitih žog. (M. R.)
CGI ANCIFAP - SOKOL	57:76
LESTVICA: Don Bosco 14, Bor Ad-riaimpex in Kontovel Electronic Shop 12, Ricreatori 10, Ferroviario 8, Alabarda, Santos in Sokol 6, Servo-lana in St. Azzurra 4, CGI 2, Ferroviario B 0.
Odbojka: v moškem prvenstvu under 18
Slogi tudi povratni derbi
UNDER 18 MOŠKI
BOR - SLOGA 1:3 (12:15, 15:12, 6:15, 7:15)
BOR: E. in D. Starc, Sedmak, elemente, Marega, Jercog, Švab, Balbi in Biber.
SLOGA: Kerpan, Sain, Hrovatin, Gulič, Komar, Čač, Maver in Renčelj.
Povratni derbi je bil kar privlačen. Kot je bilo pričakovati so spet zmagali bolj izkušeni slogaši, ki so čedalje bližji pokrajinskemu naslovu. Borovci so se jim dobro upirali, a so bili morda preveč živčni. Potem ko so zmagali drugi niz, so se morali spoprijeti z odlično reakcijo slogašev, ki so bili v zadnjih dveh nizih občutno boljši. (A. S.) LESTVICA: Sloga 18, Inter 1904 16, Bor 8, Rozzol in CUS 4, Pallavolo Trieste 2.
Under 16 ženske
Bor Friulexport vodi v skupini A
SLOGA B - BOR FRIULEXPORT 0:3 (2:15, 3:15, 7:15)
SLOGA B: Čebulec, Drasič, Fabi, Grgič, Križmnačič, Milič, Pavat, Pieri, Purič, Repinc, Škerk.
BOR FRIULEXPORT: Knez, Viler, Superina, Mauri, Vitez, Bandelj, Rojc, Vesel.
Derbi med do tega kola še nepremaganima nasprotnikoma v skupini A se je stalno odvijal v eno samo smer. Bo-rovke so zmagale povsem zasluženo, dobro so gradile igro in pokazale marsikatero lepo izpeljano akcijo in po vsej verjetnosti v svoji skupini res ne bodo naletele na enakovrednega nasprotnika. Slogašice so tokrat igrale slabše kot znajo, saj so stopile na igrišče polne velikega spoštovanja do bolj renomiranega nasprotnika. Po koncu tekme je bil Slogin trener Marijo Čač razočaran, vendar ne zaradi poraza, kot nam je sam dejal, pač pa zaradi premalo odločne igre svojih varovank. Borov trener Igor Može pa nam je povedal naslednje: »Z zmago sem seveda zadovoljen in sem jo tudi pred tekmo pričakoval, saj so moje igralke izkušenejše od slogašic, ki nastopajo z dve leti mlajšo postavo«. (Inka) LESTVICA: Bor Friulexport in Sloga B 8, OMA Armes 6, Volley Club 4, Ricreatori in DLFAC 2, Virtus 0. Sloga B in Ricreatori tekmo več.
Skupina B
JULIA - SLOGA KOIMPEX 0:3 (0:15, 0:15, 4:15)
SLOGA KOIMPEX: Ciocchi, Zitter, Černe, Fabrizi, Foschini, Čufar, Gre-gori, Kocman, Marucelli, Rebula.
Slogašice niso v soboto opravile niti lažjega treninga, saj jim Julia nikakor ni bil dorasel nasprotnik, naše igralke pa so prišle do nove zmage, skoraj izključno zaradi dobrih servisov. (Inka)
Mladi borovec Marko Marega
INTER 1904 - KONTOVEL ELEC.
SHOP 3:0 (15:9, 15:7, 15:9)
TRAJANJE SETOV: 19, 11 in 11 minut.
KONTOVEL E. S.: Sardo, Rebula, Regent, Colja, Sedmak, Gruden. Kontovelovo moštvo se je predstavilo na igrišču močno okrnjeno. Jasno je, da s spmo dvema standardnima igralkama 'Kontovel ni mogel nuditi nasprotnicam večjega odpora. Neizkušene Kontovelke niso uspele zaustaviti močnih gostiteljevih servisov, s pomočjo katerih so nasprotnice osvojile največ točk. Razen v prvem nizu, ko je bila igra izenačena do stanja 8:7, se je tekma odvijala enosmerno v očitni premoči gostiteljic. (M. Štoka)
LESTVICA: Inter 1904 8, Sloga Ko-impex, Breg Agrar in Montasio 6, CUS 2, Kontovel Electronic Shop in Julia 0.
DOM AGOREST - PALLAVOLO
MOSSA 0:3 (2:15, 4:15, 14:16)
DOM AGOREST: Bassini Patrizia, Braini Magda, Braini Maša, Gaeta Tanja, Hvalič Laura, Pavlin Ivana, Makuc Maja.
Domovke so zaključile leto s ponovnim porazom. Igralke Mosse so zasluženo zmagale prva dva seta, šele v tretjem setu so naše igralke prišle do izraza z učinkovito igro. Toda bilo je prepozno. Upamo, da bo novo leto prineslo več sreče. (D. D.)
V goriškem Kulturnem domu
Turnir malih je lepo uspel
V telovadnici goriškega Kulturnega doma je bil v organizaciji društev Briški grič, Naš prapor, Kras in Val moški turnir v miniodbojki. Prireditev, o kateri bomo še poročali, je res lepo uspela. Za zdaj naj povemo le, da uradne lestvice, kot se za takšno tekmovanje pravzaprav spodobi, niso objavili, saj je bilo za udeležence predvsem važno to, da čimveč igrajo. Vsem otrokom, bilo jih je 50, so ob Novem letu razdelili darila.
	
11
II
Bregovi »najmlajši« zdaj prvi
UNDER 18
Skupina H
KRAS - STARANZANO 2:2 (2:1)
STRELCA: v 8. min. Alan Škabar, v 35. min. Žagar.
KRAS: Purič, Švab, Leban, Grgič (Umek), Černe, Leone, Šuc (L. Škabar), Alan Škabar, Kalc, Žagar, Ferluga, 15 Sedmak, 16 Kavalič.
Krasovim nogometašem ni uspelo najbolje izkoristiti prednosti domačega igrišča. Dali so sicer vse od sebe, zlasti v prvem polčasu, ko so si zagotovili pičlo prednost. Lahko bi bila prednost višja, toda zamudili so tri lepe priložnosti. V nadaljevanju so prevzeli pobudo solidni gostje in še enkrat dohiteli domačine, ki so le dvakrat resneje ogrozili vratarja s hitrimi protinapadi. (B. R.)
Skupina I
ROIANESE - BREG	2:1 (2:1)
BREG: Cottar, P. Tamaro, Biffi, Soneta, Jerman, Steržaj, M. Tamaro, Her-vat, Paiano (Slavec), Kersetich, Dimi-nich (Petronio), Sancin.
Čeprav so bili Brežani okrnjeni so igrali kar solidno. Gostitelji so kmalu povedli s prostim strelom, Breg pa je izenačil z osebno akcijo Kerseticha, ki je lepo preigral obrambo. Drugi zadetek Roianeseja je padel po napaki vratarja, ki se je preveč obotavljal. V drugem polčasu se je igra odvijala na sredini igrišča, Brežani pa, žal, niso znali izkoristiti nekaj lepih pirložnosti. (Diego)
LESTVICA: Edile 22, S. Sergio 18, Chiarbola 17, Roianese 15, S. Andrea 13, S. Luigi, S.V ito in Costalunga 12, Olimpia 11, Ponziana in Opicina 9, Montebello 8, Campanelle 6, Breg 2.
NARAŠČAJNIKI
PRIMORJE - ZAULE neodigrana
PRIMORJE - PORTUALE odložena
LESTVICA: S. Sergio in Breg 23, S. Giovanni in CGS 22, Olimpia 21, Montebello 20, Triestina in Čampi Elisi 16, Portuale, S. Luigi in Giariz-zole 14, Zaule in Fortitudo 13, Don Bosco 11, S. Vito 9, Primorje 4, Opicina 2, S. Andrea 1.
___________ZAČETNIKI_____________
PRIMORJE - VIV Al BUSA’	0:0
PRIMORJE: Franza, Doglia, Gher-bassi, Trampuž, Osi, Zacchigna, Vodopivec, Digovich, Husu, Sardoč, Kante.
V prvem polčasu so igrali gostje dobro in so imeli tudi nekaj priložnosti. Franza je imel precej dela. Rdečeru-meni so igrali obrambno, a so včasih bili nevarni v protinapadu. V drugem polčasu so imeli pobudo Prosečani, a Kante, Vodopivec in Digovich niso za-
CGS - BREG neodigrana
LESTVICA: Fani Olimpia in Costalunga 20, S. Luigi 18, Chiarbola 17, CGS, Breg in Primorje 12, Campanelle, Portuale in Altura 4.
___________CICIBANI____________
Skupina A
CHIARBOLA - PRIMORJE 4:1 (3:1)
PRIMORJE: Sandri, Guštin (Švara), Purič, Sardoč, Nadlišek (Braini), Širca, Kuk (Škabar).
Tekma je bila zelo lepa. Ekipi sta si bili enakovredni, zato izid ni pravilen. Izkazal se je Matej Širca, ki je bil tudi štrleč edinega zadetka naših. Edini razlog za poraz je v neizkušenosti obrambe in vratarja. (Maxi)
LESTVICA: Soncini 28, Fani Olimpia 23, Ponziana 21, Chiarbola 19, Opicina in Servola 12, S. Luigi in Costalunga 11, Zaule 10, Primorje 9, Montebello 8, Fortitudo 0.
___________NAJMLAJŠI_______________
BREG - S. VITO 3:0	(3:0)
BREG: Giglifan6,_ Ota, Strain, M. Gombač (Grilanc), Švab, K. Dazzara, Mauri (Švara), R. Gombač, Impellizzari (Degrassi), P. Dazzara, Buzzi.
STRELEC: Ravel Gombač.
Bregovi najmlajši so v nedeljo igrali s S. Vitom, ki je v zadnjih štirih kolih pokazal velik napredek. Toda Brežanom je zadostovalo 20 minut odlične igre, da so strli nasprotnikove ambicije. Kljub okrnjeni postavi, saj je moral M. Gombač že v prvih minutah igre zaradi poškodbe z igrišča, so Brežani z lepimi skupinskimi akcijami kar trikrat zadeli z neustavljivim Ravlom Gombačem. V nadaljevanju so vseskozi napadali in zgrešili več ugodnih priložnosti z Impellizzarijem in Buzzi-jem. Za borbenost je tokrat treba pohvaliti Straina in Maurija.
(R. G.)
____________Skupina B______________
S. LUIGI - BREG	6:1 (3:0)
BREG: Argenti, Corbatti, Rapotec, Grbec, Sancin (v d. p. P. Paoletti), A. Paoletti, Kermac, v rezervi Čuk.
PRIMOTOR KLUB
vabi svoje člane, da se udeležijo skupnega silvestrovanja. Rezervacije zbira glavni organizator Robi Slavec tudi po telefonu (228118) vsak dan od 18. ure dalje.
SK DEVIN
priredi 11., 18., 25. januarja ter 1. februarja SMUČARSKI TEČAJ v Ra-vasclettu. Cena tečaja in prevoza 70.000 lir. Vpis na sedežu društva ali pri odbornikih (tel. 208551-200236-910327).
STRELEC za Breg: Kermac.
Proti močni ekipi S. Luigi so Brežani pokazali kljub končnemu izidu dober napredek bodisi v igri kot v borbenosti. V drugem polčasu so celo prisilili nasprotnikovega vratarja k predaji z lepim golom Kermaca. Pohvalo zaslužita A. Paoletti in Kermac. (R. G.)
ZARJA B - ZAULE B	3:1
STRELEC: Lipovec 3 gole
ZARJA B: Maksi in Luka Urdih, Kristjan in Denis Pussini, Tence, Gla-vina, Jurinčič, Ban, Sancin, Lipovec.
Zarja je končala prvi del prvenstva z lepo zmago. Igra je bila dopadljiva in zarjani so imeli pobudo skozi vso tekmo trdno v svojih rokah. Tokrat so prijetno presenetili, poleg strelca treh zadetkov Sava Lipovca, še David Sancin, Luka Urdih, Andrej Ban in Denis Pussini. (M. Žagar)
LESTVICA: Giarizzole 28, S. Luigi 26, Chiarbola 20, Fortitudo 19, Zarja 15, Soncini 14, Altura 12, Esperia 11, Breg 8, Ponziana 7, Zaule 6, Campanelle 0.
___________Skupina C_____________
ZARJA A - PORTUALE	1:1
STRELEC: Granzotto
ZARJA A: Bellafontana, Družina, Possega, Devan in Danjel Grgič, Metlika, Doljak, Kočevar.
Pomemben pozitiven rezultat mladih zarjanov, ki so proti solidnemu Portualeju igrali dobro in izbrisali madež slabega nastopa pred trinajstimi dnevi. S prikazano igro bi Bazovci zaslužili tudi celoten izkupiček. Naše čaka sedaj tekma proti Supercaffeju, ki je bila 15. novembra prekinjena zaradi megle pri stanju 1:0 v korist Zarje. (M. Žagar)
LESTVICA: Fulgor 26, Fani 25, Inter S. Sergio in Portuale 18, S. Giovanni 16, S. Andrea in CGS 14, Su-percaffe 13, Domio 10, Zarja 6, Mug-gesana 4, S. Vito 0.
PRVENSTVO CSI
SAN VITO - ZARJA	2:2
STRELEC: Ferluga
ZARJA: Malalan, Berzi, Pipan, Jurinčič, Kralj, Ražem, Poropat, Plehan, Ferluga.
Z dvema lepima goloma Marka Fer-luge je Zarji uspelo izenačiti potem ko je že zgledalo, da bo morala poražena z igrišča. Nasprotnik je že vodil z 2:0, ko je Ferlugi uspelo najprej znižati rezultat na 2:1 in nato še izenačiti. Zarjani so tako zadovoljni zapustili igrišče.
(M. Žagar)

„ no.it. c.nltat.hn*	določil
V novi
fn ki prehitevajo č	, s
predvidoma spmiol	^ promos) 1» P-®'«
M,iW-
enel
pomen pris° 1N0STI


.
WiM

v


ti
: ‘'K*??'
x -

-. u /
z

-kx. <•; Tv.

■". s^' ■.'-
11 irz%
mm m
mm WL
' - r -\

-m ipipp
k M ji ' ^
m;
\m Ww
#f 1 \mM # w .11 f ... ^ lmWr m L ^vl- W ■ ■! ml^nK ^
■Z;^'Wl%I
ZV-*'\V'.r.'7,... .,;.	•: ,.#	:^-’M

pm|ij
tr
Skl ife^Xx;
lwTlMl4€
Sivi
8»v.
^fc>. 'X

m.
SSSžs
%
* V lili# :*F'-- *'
; ;:■ V '.;v- .' /W	■ .	•••
■' ''''	'•	'	' .'H;.-	^V/;;■
■	'	'	;	V;' .•■>vV.v';-.i
.	V:r.;-v,’.''.'♦■..V; . ,.	<
KMEČKA BANKA GORIČA KMEČKO DELAVSKA POSOJILNICA V SOVODNJAH KMEČKO OBRTNA HRANILNICA V DOBERDOBU HRANILNICA IN POSOJILNICA NA OPČINAH KMEČKA IN OBRTNA HRANILNICA IN POSOJILNICA - NABREŽINA
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA d.d. TRST