nastop irancosKih teiovaocev i9. jun»ta na »tadionu ruto J. Hatner. V Ljubljani, četrtek 14. julija 1938 h v Tokiu razpolago. Poštnina plačana v gotovini Leto lil Namen in pomen sestanka baltiških držav v letonski prestolnici Rigl: Poljska ustvarja pregrajo med Nemčijo in Sovjeti Riga. 14. jul. Včeraj je z letalom dospel v Rigo poljski zunanji minister Beck. Takoj po njegovem prihodu so se začela v Rigi važna pogajanja, katerih se udeležujejo zunanji ministri vseh baltiških držav. Pogajanja se nanašajo na bodočo zunanjo politiko baltiških držav. Poljska hoče s Finsko. Estonsko, Letonsko, Litvo in na jugu z Romunijo ustanoviti vojaško in obrambno zvezo, katera naj bi preprečila spopad med Nemčijo in Sovjeti ter tako jamčila za mir v vzhodni Evropi. Zaradi tega pripisujejo sestanku v Rigi izreden pomen in pričakujejo od njega važnih posledic. Poljski zunanji minister Beck je včeraj z letalom obiskal Kaunas, prestolnico Litve. To je Ervič v zgodovini, da je poljski minister obiskal itvo. Litvanska vlada je Becku priredila uraden sprejem. V tem obisku vidijo znamenje, da se je razmerje med obema, do nedavna še sovražnima državama zboljšalo in da bo Litva sodelovala s Poljsko pri njenih političnih načrtih. Varšava, 14. julija. Poljsko časopisje še dalje razlaga potovanje ministra Becka na Letonsko. Tako piše »Viecor Varšavski* organ desničarsko opozicije v polemiki z mednarodnim tiskom, ki Poljski pripisuje namero ustanovitve >b!oka : Ta-koimenovani blok predstavlja v resnici oazo svobode zaradi katere se prepirajo gotove države v želji, da to oazo 9vot>ode pretvorijo v zemljo, ki fbl bila pod njihovim vplivom; Ni potem čudno, če se pod takšnimi okolnostmi avtomatsko zbuja v zainteresiranih državah občutje skupnih interesov in usode. Politiko teh sil je prav tako možno smatrati kot politiko, ki ustvarja bloke. Fantastičen rekord amerikanca v New Yorku Hughesa, ki bo opoldne pristal Polet okoli sveta v 3 in pol dneh Nevvvork. 14. jul. o. Ameriški letalec Hughes nadaljuje svoj zmagoviti polet okoli sveta. Včeraj zjutraj oh 8.30 našega časa je pristal na letališču v Jakutsku. Na progi Omsk—Jakutsk je letel v višini 3200 m s povprečno hrzino 330 km na uro, ter je preletel to pot v 12.17 urah. Hughes je zapustil Jakutsk oh 13. uri in je odletel proti Ala-ski za Fairbanks. Ta proga je dolga 4.540 km. Če ho Hughes obdržal sedanjo hrzino v poletu okoli sveta ho rabil manj kakor 4 dni za vso progo. Tako bo potolkel rekord, katerega je imel Villv Post, ki je rabil za to progo sedem dni in 18 ur in 49 minut. Kakor poročajo je bilo vreme nad Sibirijo ugodno samo nad Alasko je bila megla in dež. Hughes je nameraval doseči Alasko (Fairbanks) okoli 19. ure vzhodnega časa. Od Hughesovega odhoda iz Ncwyorka in Jakutska je znašal čas poleta 60.41 ur. Post je letel po drugi progi, po kateri pa ni velike razlike, in je potreboval 113.58 ur. da je prispel v Habarovsk, ki je skoro enako daleč od Newyorka .Sinoči ob 21. uri je sporočila ameriška mornarica, ki je usidrana ob Alaski. da je Hughes 1335 km od Fairbanksa v bližini rta Frenchire v Relirinškem morju. Vozi Z hrzino 326 km in v višini 3000 m. Upa, da bo pristal v Fairbanksu okoli polnoči. Nevvjork, 14. julija o. Po najnovejših poročilih je Hughes pristal na tolališču v Firbanksu danes zjutraj oh 0.18 uri. Tu sc Im- zadržal največ dve uri in bo vzel 6800 henzina In 800 litrov olja. Možno jr. da bo na zadnji etapi pristal v Kdmond-tovvnu ali v St. Paulu. Po drugih vesteh jia poročajo, da bo preletck progo od Fairbanksa do Newyorka brez pristanka. Proga je dolga 3690 km. Hughes je dal v Fairbanksu časnikarjem kratko izjavo o poletu in pravi, da je bila vožnja zelo nevarna, ker so imeli mogle in dež in sc jim je v višini nad 3000 m pričel nabirati led na krilih aparata. On sam kakor njegovi spremljevalci so prav dobro razpoloženi. Letalo je v popolnem redu. Ko so napolnili aparat s potrebnim gorivom, so odleteli v smeri proti Nevvvorku. Pričakujejo, da bo Hughes prispel danes okoli poldne na letališče v Nevvjork kjer ga bo pričakovala ogromna množica. C'c mu pojde vse po sreči, bo potreboval za polet okoli sveta tri in pol dni, ter bo s tem potolkel vse dosedanje rekorde v letu na daljavo. Vstaja v Palestini se širi: Še vedno ste lahko deležni ene od 152 bogatih nagrad, vrednih nad 100.000 din, a k o se naročite na »Slovenca« vsa) za tri mesece. — Naročite ga lahko še: pri podružnicah v Ljubljani, t. j. na Tyrševi cesif (Poštni dom — nasproti cerkve svetega Krištofa), na Miklošičevi cesti in v trafiki v Pasaži Nebotičnika) do danes, 14. julija, do 6. zvečer. — Pri glavni upravi »Slovenca« v Ljubljani (Kopitarjeva ul. 6) pa do jutri, 15. t. m., do 12 (opoldne). Naročite takoj »Slovenc a«, da tik pred 12. uro zagrabite srečo, ki Vam ponuja bogata darila! Lastništvo »Slovenca«. Požigi in poulični boji v Haifi Jeruzalem, 14. julija. Po današnjih poročilih vlada v Haifi, katero je vso zasedlo angleško vojaštvo, danes mir in red. Vojaštvo je v bojni pripravljenosti in je po vseh važnejših točkah razpostavilo strojnice. Na mesto so naperjeni topovi angleške vojne mornarice. Včerajšnji dan pa je bil v Haifi in v ostali Palestini eden najbolj krvavih in nemirnih. Včeraj je bilo v Haifi podtaknjenih več požarov. Med arabskimi uporniki in oddelkom angleških mornarjev je prišlo do borb na barikadah. Podrobnosti nisp znane. Neki avtobus, ki je hotel priti čez barikado iz kamenja, sc je prekucnil in vnel. K sreči je bil poškodovan samo eri potnik. Arabski teroristi so napadli judovski avtobus blizu. Haife. Potnikom se je posrečilo pravočasno pobegniti. Oblast j'e takoj poslala na kraj sjvopada oddelek mornarjev, katerim pa 60 napadalci nudili hud odpor. V mestu so bile vržene na raznih krajih štiri bombe. Ena oseba je ranjena. Neka stara Judinja, ki je bila napadena s kamenjem, je umrla v bolnišnici. Majhna sinanotfa, last Judov iz Iraka, je bila zažgana ter je pogorela do temeljev. Napetost se povečuje. Zaradi tega so se iz mestnih delov, kjer je prebivalstvo pomešano, Judje izselili. V Kaba Bela Hai so se arabski teroristi spopadli z voiaško patruljo. Teroristi so metali ročne granate, nakar so vojaki začeli streljati s | strojnicami Šest teroristov je obležalo mrtvih, veliko ' število ..pa j«, bilo ranjenih. 14 [ulij praznik francoski narodni Olimpijske igre v Tokiu odpovedane Prihodnja olimpijada bo zdaj v Helsinkih na Finskem Že nekaj časa se je v Športni javnosti šušljalo, da nameravajo Jajvonci odpovedati olimpijske igre, ki naj hi bile leta 1940 v glavnem japonskem mestu Tokiu. Dosti jo bilo jx>voda za takšne vesti, saj imajo danes Japonci lo preveč opravka z vojno na Kitajskem tako, da ne utegnejo misliti, še manj pa se temeljito pripravljati za olimpijado v njihovi domovini. Zdaj je vprašanje, če bodo prihodnje olimpijske igre v Tokiu ali ne, končno veljavno rešeno. Japonski olimpijski odbor je to igre, ki naj hi bile 1940 v Tokiu, oficielno odpovedal. Razumljivo je, da se tega sklepa najbolj vesele Finci,, saj z olimpijado zdaj pridejo oni prvi na vrsto. To veselje izraža tudi vse časopisje severnih evropskih držav. Kakšno je to veselje, precej dobro jiovedo že sami naslovi v lem severnoevropskem časopisju, saj je med njimi celo tale: Končno vendar...« Torej zares veliko navdušenje, da je do te odpovedi prišlo. Predsednik finskega olimpijskega odbora konzul K rogi us je takoj jxi objavi te japonske odjx>vedi izjavil, da se bodo priprave za olimpijske igre v Helsinkih 1940. takoj začelo. Je tudi že zadnji čas, kajti s temi pripravami so Finri prav za prav za dve leti prikrajšani, ker so bili ves čas od zadnje olimpijade v Berlinu 1. 1936 trdno prepričani, da bodo prišli na vrsto šele 1. 1944. /, vso vnemo pa se bodo za to olimpijado začele pripravljati tudi vse ostale skandinavske države. Zdaj bo tudi nepotreben vsak bojkot proti JajKmcem, ki je šel že tako daleč, da so v Tinskem državnem zlvoru celo predlagali, da za udeležbo pri olimpijskih igrali v Tokiu ni treba dajati nikakega denarja na razpolago. češkoslovaški poslanik v Rimu je imel včeraj dolg razgovor z zun. ministrom Cianom. V' Londonu so se stepii levičarji in angleški fašisti, ker so ti zadnji priredili parado v londonski delavski četrti. Z veličastnih manifestacij ob mednarodnem mladinskem taboru v Liubl?ani navdušenja jih uvršča- ' _ _ . _ mo med najlepše dni loto J. Hatner. F«a«Op IfanCOSKth lelOVaOCC* H9. |Un>)a na MadiOBM življenja. Srečni smo, da imamo v strumnem slovenskem narodu ne le zveste prijatelje, temveč resnično slovanske brate. Zelo Vam bom hvaležen, blagorodni go-spod župan, če bosle po svoji lastni uvidevnosti tolmačili ljubljanskemu prehival-tvu našo loplo zahvalo. Veselimo se, da bomo mogli v skromni meri in vsaj deloma povrniti Vam Vašo ljubeznivost, skrb in ljubezen ljubljanskemu prebivalstvu prihodnje leto v Pragi ob zletu Češkoslovaškega Orla. Pridružujoč k temu tudi svojo osebno zahvalo, blagorodni gospod župan, beležim z izrazom globokega spoštovanja František Leincr, poslevodeči namestnik staroste.« Pariz, 14. julija. Francija praznuje danes svoj narodni praznik. Letošnja proslava bo jvosebno slovesna in sijajna, kajti 14. julij je dejansko nekak uvod v dneve obiska britanske vladarske dvojice. Že včeraj zvečer se je prebivalstvo Pariza zbiralo po trgih, ter ec veselilo in plesalo. Vsi avtobusi in avtomobili so okrašeni e francoskimi in angleškimi zastavami. Zvečer je bil Pariz krasno razsvetljen, ponekod v barvah angleške zastave. Zvečer so bile tudi bakljade, katerih se je prebivalstvo udeležilo v neverjetno velikem številu. Narodno veselje je trajalo vso noč. Današnje proslave bodo imele višek v dveh sprevodih, ki bosta šla s Plače de la Bastile na Plače de la Nation. Ljubljana, 14. julija. Danes, na dan francoskega narodnega praznika, je bila pred spomenikom Ilirije in pred Vodnikovim ej>omenikom mala slovesnost, ki so se je poleg francoskih odličnikov udeležili tudi ljubljanski župan g. dr. Jure Adlešič, g. dr. Ralaj, načelnik trg. odd. banske uprave kot zastopnik g. ban« in zaslojmik divizionarja g. general Dodič. Francoski konzul g. Remerand je e svojima |K>močnikoma |K>ložil ob 9.30 pred sjmmenik Ilirije krasen lovorov venec, nakar so odličniki z dvominutnim molkom počastili spomin neznanega vojaka. Takoj nato pa je gosfiod konzul položil pred spomenik Val. Vodnika lep šop iz palmovih vej in' belili vrtnic. Tudi Vodnikov ejvomln so nato l>očastili odličniki s kratkim molkom. Vesti 14. julija Ostanke 1000 let stare cerkve so odkrili na Moravskem bli/.u Spitihneva. Cerkev je dal postaviti leta 1030 moravski knez Svetislav po zmagi nad Madžari. 20 letnico ustanovitve češkoslovaškega narodnega odboru so praznovali včeraj po ČSIt. Na skupno globo 40.000 dolarjev je bilo obsojeno neko nemško-aineriško društvo v Nevvvorku in njegov odbor, ker društvo ni bilo pravilno priglašeno in ker se je bavjlp čisto z drugimi posli, kakor pa s pospeševanjem prijateljstva med Ameriko in Nemčijo. Carinarnica je zgorela v pristapišču finske prestolnice Helsinkov. V carinarnici je bilo ob požaru čez sto novih avtomobilov, ki so vsi zgoreli. Zužgula sta dva delavca. Japonci zahtevajo naj Francija umakne svoje oddelke z otočja Puracelsus, če ne bo Japonska prisiljena izvajati posledice. Ves francoski in evropski tisk razlaga včerajšnji govor francoskega ministrskega predsednika Dalndicru v tem smislu, da je Daladier v njem povabil Nemčijo naj sodeluje s Francijo in Anglijo za ohranitev miru. Avtobus poln potnikov se je zaletel v hišo ob cesti v predmestju Acliena. 6 potnikov je bilo takoj mrtvili, vsi drugi jia so smrtno ranjeni. Predsednik mehiške republike Cardenas je izjavil ameriškim listom, da so angleške iu ameriške petrolejske tvrdke krive, če jih je Mcliiku razlastila. Mehiška država se njihovemu pritisku ne bo udula, pač pu jim je pri-pravljena duti primerno odškodnino. Nemškn odprava na Nandga Pnrhat se ne more ganili iz svojega taborišča zaradi silnih snežnih viharjev nu Himalaji. Odpravo oskrbujejo z letali, ki mečejo k taborišču hrano s padali. Francoski zunanji minister Bonnel je predlagal angleški vladi, naj bi Francija in Angliju takoj sestavili komisijo, ki bi nadzirala bombardiranja španskih mest zraka. Angleška vlada na ta predlog ni odgovorila. |)uč |>a misli suma poslati v Španijo dvu svoja strokovnjaku, ki bi presojala upravičenost in neupravičenost bombardiranja. Predsednik portugalske vlade Salazar je dospel na Madeiro odkoder bo odpotoval v portugulsko zahodno Afriko in tam nadzoroval delo kolonialnega uradništva. Angleška vlada je zavrnila predlog španske nacionalistične vlade, da bi kot nevtralno pristanišče za vladno Španijo določili Almerijo, češ da je to pristanišče premajhno. Vojvoda VVindsorski je s svojo jahto priplul v italijansko pristanišče Porto Fino, od tam pa bo odjadral po Sredozemskem morju v Rapallo, Capri, Messino in Alacio na korsiki. V Dalmacijo ga torej te počitnice ne bo. Govorice o odstopu angleškega vojnega ministra so se začele širiti po Londonu. Minister da namerava odstopiti zaradi afere poslanca Sandysa. ki je na nepojasnjen način dobil v roke važne listine o angleški državni brambi. V vfiej nacionalistični Španiji so slavili dve-letnico, odkar je. bil. umorjen nacionalistični voditelj Calvo bolelo. Italijanski zunanji minister Ciano je včeraj sprejel v Rimu voditelja nemških mladinskih organizacij vrni Schirachu in se z njim dalj časa razgovarjul. Poslanico španskemu narodu bo ob drugi obletnici vojne v ponedeljek, 18. julija, prebral po radiu general. Franco. Pristaniško delavstva ob Sueškem prekopu je začelo stavkati. Stavka pomeni precejšen udarec za prekopno družbo, ker promet zastaja. Prcdilniško delavstvo na Norveškem je začelo stavkati. Zahteva zvišatjje niezd. . Na konferenci za pomoč beguncev iz Avstrije ni prišlo do sporazuma glede naseljevanja beguncev, ker se jih vse države branijo. Hitler je včeraj sprejel novega sovjetskega poslanika v Berlinu Meretalova, ki mu je izročil poverilnice. Sovjetske oblasti požigajo obsežne gozdne predele ob estonski meji in bodo tam postavili velike vojaške utrdbe. Angleški parnik »Ruan« je nasedel zaradi nevihte ob zahodni angleški obali Slovencem-Jugoslovanom! Pred 20 leti je klic po svobodi prišel v sleherno slovensko vas. Vzklilo je seme izkrvavelega naroda v deželah majniške deklaracije. Pred vsem svetom smo v zadnjih 20. letih dokazali, da znamo živeti sami iz sebe, biti tvorci samobitnega življenja in kovači svoje sreče in usode. Na vseh poljih smo orali ledino, v brazde smo vrgli kleno, zdravo zrnje, ki je vrglo bogato žetev dvajsetih svobodnih let. Dali smo zgodovini dokaz, da znamo v svoji hiši gospodariti sami. 20 let življenja v narodni državi terja obračun o našem delu. Sredi dela smo. Narodi živijo iz davnine v večnost. Svobodna država in narodna samostojnost sta nam prva in največja skrb in zgodovinska naloga. Vse naše misli in delo posvečamo tej nalogi. Polni vere gledamo oprti na lastno državo v svojo bodočnost. To je ob 20-letnici Jugoslavije naša javna izpoved, katero bomo povedali v obmejnem Mariboru. Maribor je bil vsa desetletja ognjišče domače narodne kulture. Maribor je vodil narodnoobrambne boje in je pod vodstvom generala Maistra postavil pred 20 leti Jugoslaviji državne mejnike na severu. Maribor hoče rasti v svobodi in z njo čuvati državno mejo. Maribor vabi, da z njim praznujete praznik naše svobode. Pokazal bo na veliki kulturni razstavi od 6. do 15. avgusta 1938 svoj narodni razvoj v zadnjih 20. letih in v nedeljo pred Veliko mašo, dne 14. avgusta 1938, bo na velikem narodnem taboru ponovil prisego, dano na taborih pred 70. leti in izpolnjeno pred 20. leti. Trdna meja — varna domovina! Obmejni Maribor vabil Dr. JUVAN ALOJZIJ s. r. predsednik občine Maribor in predsednik Odbora za proslavo 20-letnice Jugoslavije v Mariboru. V pesteh ljubljanskih gangsterjev Pred sodniki zanika Požari grozijo Poletje — čas nevarnih požarov Maribor, 13. julija. Julija in avgusta se ponavadi dogajajo najnevarnejši požari. Vse je suho in razgreto od sonca ter zadostuje iskra za usoden požar, poleg tega pa začne v teh mesecih zmanjkovati vode, da je gasilna akcija otežkočena. V mariborski okolici sicer letos še nismo imeli večjih požarov. Tudi številčno so požari precej nazadovali v primeri s prejšnjimi leti, ko je na Dravskem polju dan za dnem gorelo. Pozna se, da so orožniki že do dobra iztrebili nevarne požigalce, ki so iz pohlepa ali strasti požigali lastno in tuje imetje ter so dostikrat povzročili ogromne katastrofe, ker so zgorele cele vasi. Cela vrsta teh požigalcev se sedaj pokori v zaporih mariborske kaznilnice. iVendar v mariborski okolici še zelo pogosto bije plat zvona. Tako so bili včeraj in danes kar trije požarni alarmi. Včeraj je gorelo v Št. liju na kolodvoru vagon slame, pa so v strahu, da ne bi ogenj zajel ostalih kolodvorskih objektov, za vsak slučaj alarmirali tudi mariborske požarnike, da bi v potrebi prihiteli na pomoč. Požar je povzročila iskra iz tovornega vlaka, ki je pripeljal iz Maribora. Delavci trgovca s senom Birgmayerja iz Maribora so vagon slame pravkar natovorili ter so se pripravljali, da ga pokrijejo s plahto, ko je padla iskra v suho, od sonca razgreto slamo. Ker je istočasno pihal močan veter, je bil vagon v trenutku v plamenih. Domači gasilci so prihiteli na pomoč, pa niso imeli vode in tako je zgorel ves vagon. Samo slama je bila vredna 5600 din, škoda na vagonu pa bo seveda mnogo večja. — Danes dopoldne je ogrožal požar naselbino revežev v Dobrovcih pri Teznu. Tam so si v tezenskem gozdu zgradili brezdomci in slabo plačani delavci skromne hišice in lesene barake ter je zrastlo iz tal celo mesto. Dopoldne se je vnela takšna baraka, last delavca Jožefa Kališnika ter je zgorela do tal. K sreči so prihiteli na pomoč gasilci s Pobrežja ter so obvarovali sosednje hišice, da niso postave žrtev ognja, — Popoldne se je po Mariboru raznesel glas, da gori župnijska cerkev v Št. Petru pri Mariboru. S pobrežke strani se je videl nad cerkvijo mogočen steber dima in gasilci s Pobrežja so res odhiteli z motorko v Št. Peter. Ugotovilo pa se je, da je bila k sreči pomota. Otroci so zadaj za cerkvijo zažigali slamo in trnje, ker pa je bilo vse skupaj mokro od dežja, se je kadilo iz gorečega kupa ogromen steber dima ter je od daleč vzbujal videz, da se dviga dim s strehe šentpetrske cerkev. Uboj Dimitrijeviča pred sodiščem Bratje Zupanci obsojeni na 12 let robi|e( Romih in Jančič oproščena Celje, 13. julija. Uboj obmejnega stražnika Dimitrijeviča, katerega je smrt iznenadila na poti od svojega dekleta, je dal sodišču mnogo posla, med Teharčani in Celjani pa vzbudil veliko pozornost in ogorčenje nad fanti, ki so bili obtoženi, da so ubili mladega vojaka. Preiskovalni sodniki in orožni-štvo so imeli mnogo posla, da so dobili vsaj malo jasno sliko. Ze zadnjič smo poročali, da je smrt graničarja Dimitrijeviča postala skrivnostna in zavita v meglo. Ljudje so različno domnevali: nekateri so trdili, da so fantje nedolžni, drugi zopet, da so fantje vojaka pretepli tako zelo, da je vsled težkih udarcev, ko je bežal pred fanti, omahnil v jarek ob progi in se ubil, drugi zopet, da ga je dohitel vlak ob škarpi, ga podrl in ubil. 6. julija je bila na okrožnem sodišču prva tajna razprava proti 5 obtožencem, ki pa se je zaradi zasliševanja še nekaterih prič odložila na danes, ko je ponovno zasedal tričlanski senat. Ob devetih je bilo zaslišanih več prič, ki so marsikaj pojasnile. Sodniki kakor tudi zagovorniki so si kraj, kjer se je dogodil žalosten slučaj, dobro ogledali tako, da so imeli nekoliko lažje stališče. Državni tožilec g. dr. Fellaher je vztrajal pri obtožnici in utemeljeval krivdo obdolžencev. Zupance je zagovarjal g. Škrajger, Romiha g. dr. Ogrizek, Jančiča pa g. dr. Hočevar. Zagovorniki so imeli dolge zagovore, vsled česar je razprava trajala do pol 12, nakar se je umaknil senat k posvetovanju. Konec razprave jo čakalo mnogo ljudi, ki so se zanimali za obsodbo. Ob 12. je stopil v sodno dvorano senat in izrekel obsodbo: Zupanc Martin, Karol in Franc so krivi, da so 1. junija v Teharju pri Celju oboroženi s koli v zasedi pričakali z dogovorjenim skupnem naklepu napadli graničarja Dimitrijeviča Milivoja ter ga z udarci h koli po glavi in telesu tako težko poškodovali, da so mu povzročili med drugimi na glavi smrtno-nevarno poškodbo, na desnem zatilju s kostolo-mom zaglavnice s posledico hematona v desnih malih možganih, kontusijo obeh temporalnih loput in hematona v hrbtenjačinem mozgovnein ka- nalu, da je Dimitrijevič nezavesten obležal v polnem jarku in se v vodi zadušil. Zakrivili so s tem zločinstvo zoper življenje in telo ter se obsojajo: Zupanc Martin na 5 let, Karol na 4, Franc pa na 3 leta robije, vsi trije pa izgube po letih kazni tudi itso dobo izgubo državljaskih pravic ter plačajo skupno 900 din povprečnine in stroške kazenskega postopanja. Romih in Jančič pa sta obtožbe oproščena. Branilec bratov Zupancev je vložil priziv. Velik prosvetni tabor v It. Jerneju Št. Jernej, 13. julija. V nedeljo se bo vršil v Št. Jerneju velik prosvetni tabor, ki bo nadaljevanje za nekaj let prekinjene naše že ustaljene tradicije. Pokroviteljstvo nad prireditvijo je blagovolil prevzeti minister dr. Miha Krek. Zjutraj bodo sprejemi gostov, ki se pripeljejo iz novomeške in brežiške strani. Slovesno sveto mašo bo opravil ob 10 novomeški prošt Karel Čerin. Taboru bodo prisostvovali tudi nekateri drugi odličniki. Sprevoda se udeleže tudi konjeniki m kolesarji. Popoldne bo telovadni nastop, po nastopu pa tombola, za katero so pripravljeni prav lepi dobitki, na primer kar deset koles, tako da se boste lahko domov odpeljali, če boste prišli na tabor peš. Brez povoda zabodel pastirja do smrti Maribor, 13. julija. V nedeljo zvečer se je v Oplotnici spet dogodil žalosten primer surovega napada z nožem. Dozdaj še neznan moški je napadel 16 letnega pastirja Sternada, ki se je vračal domov. Na tej poti se mu je nenadoma pridružil neznanec, ki je bil baje nekoliko vinjen, ter ga zabodel s kuhinjskim nožem v levo ramo, nato pa zbežal. Do- Ljubljana, 14. julija. Ker so nastopile že sicer od 1. julija naprej sodne počitnice in bodo trajale do 15. avgusta, je stopil pri okrožnem sodišču v funkcijo za kazenske razrave počitniški senat, ki je včeraj deloma pod predsedstvom s. o. s. g. Rajka Lederhasa, deloma pod predsedstvom s. o. s. g. Ivana Kralja obravnaval razne manjše kazenske zadeve. Pred mali senat so stopili obtoženci, da odgovarjajo zaradi raznih deliktov. Bilo jih je 6. Pet je bilo obsojenih na skupno zaporno kazen 2 leti in 8 mesecev. Le en obtoženec je bil zaradi pomanjkanja dokazov oproščen. Prav žalostna je zgodba 44 letnega inkasanta mestne plinarne Lovra Končine, družinskega očeta, ki ima skrbeti za 6 letnega otroka. Skušal se je na vsak način iztrgati iz trdih rok ljubljanskih gangsterjev, ki so ga vedno nadlegovali in mu grozili, toda Lovro je deset let živel pošteno in bil dober delavec. Gangsterji, njegovi znanci in prijatelji iz časov burnega življenja, ko je Lovro moral prestati večletno ječo v mariborski kaznilnici, mu niso dali miru. Vedno so ga vabili v svojo 6redo. Lovro se jih je otepal, zatrjujoč: »Pustite me na miru! Hočem pošteno delati in živeti za svojo družino!« Specialist za vitrihe Lovro Končina, ki je bil pred vojno presedel zaradi raznih vlonmih tatvin 18 mesecev ječe in je bil kmalu po prevratu, v letih povojne psihoze, ko so veliki vlomilski posli dosegli največji razmah, obsojen pred novomeško poroto na šest let težke ječe, ki jo je prestal v Mariboru. V kriminalnih analih je Lovro zapisan kot zelo spreten in nadarjen ključavničar. Bil je specialist za izdelovanje najrazličnejših vitrihov, ki so odpirali vsako ključavnico. Bil je v tej stroki tak umetnik, da je znal ponarediti celo wertheimovske ključe, s katerimi je človek lahko odpiral blagajne. Na njegovem stanovanju so našli cel sveženj uajrazlič nejšega vlomilskega orodja, poleg vitrihov tudi razne ključe. Na poti poštenega dela Ko je Lovro prestal hudo kazen, je sklenil, da krene na pot poštenja in trdega dela za vsakdanji kruh, da si ustanovi mirno družinsko zavetje in se posveti le družini. Prijel je za trdo delo. Nekaj let je kopal razne kanale po mestu, nastavljen je bil pri inšlalcijskih delih, pri napeljavah Elina in elektrike. Vodstvo plinarne je spoznalo ovretove zmožnosti irt ga sprejelo v službo kot stalnega delavca. Dolga leta ni nikdo, niti policija, cul o Lovretu kaj slabega. Ker je zelo točne in solidno živel, mu je v plinarni vsakdo zaupal. Napredoval je do inkasanta. Vsak inkasirani znesek je blagajni točno in do pare odračunal. Užival je polno zaupanje vodstva. . Denuncifacije In maščevanje Nekoč je bil izvršen velik vlom v bližini glavnega kolodvora. Lovro je o tem vedel in je vlomilsko tolpo izdal. Sledilo je nato kruto maščevanje gangsterjev in njihovih prijateljic odnosno žensk. Lovro je bil denunciran pri plinarni. Vodstvo je stvar obranilo tajno. Pozneje pa je Lovro izvedel, da je bil denundran in da vodstvo ve za njegove zločine. Poprej soliden iu vesten, je pred leti začel v duševni potrtosti in obupanosti popivati. Prilastil si je tudi denar zavoda. Okrog je kar delil denar na debelo. Bil je ovadeu policiji. Ker zavod ni zahteval kazenskega progona, ni sledila ovadba na sodišče. Bil je Lovro stavljen le v disciplinsko preiskavo in na trdo preizkušnjo. Skozi dve leti je prejemal le reducirano tedensko plačo 120 din. Crv vesti ga je neprestano grizel. Taval je okrog. Ponoči okrog 22. ure 25. marca letos je skušal vlomiti v škodin trgovski lokal. Bil je zasačen. Državni tožilec g. Vilko Lavrenčak je Končino obtožil zločinstva poskušenga vloma po §§ 314 in 317 kaz. zak. Včeraj je Končina pred senatom odgovarjal za to dejanje. Bil je eleganten in izredno priseben Je talentiran govornik, toda ima nesrečo, da pride pri svojih trditvah v huda nasprotja. Zanikal je odločno, da bi bil imel namen vlomiti v škodin lokal, ki se nahaja v pasaži Viktorije. Senatu je zatrjeval: »Ko bi hotel res vlomiti, me stražnik ne bi nikdar prijel. To je izključeno in nemogoče!« Državni tožilec: »Stražnik je slišal pri vratih škrtanje!« Obtoženec: »Vitrih, gospod, ne more škrtati, če ga imate v žepu.« Predsednik g. Ivan Kralj: »Pravo trgovino vlomilskega orodja so našli pri vas.« Obtoženec: »Same šablone, sicer pa sem navajen hodili brez ključa okrog.« Predsednik: »Imeli ste namen krasti!« Obtoženec: »Ko ne bi dobil dela, bi šel res krast tja na Dolenjsko.« Policijski stražnik Branko Oražem, ki je obtoženca prijel, je kratko opisal, kako ga je zalotil pri vratih v pasaži. Vitrih je spustil na tla. Po ostalih formalnostih in končani razpravi je sledila sodba. Lovro Končina je bil obsojen zaradi zločinstva poskuienga vloma ni 1 leto in 6 mesecev robije ter v izgubo častnih državljanskih pravic za 3 leta. Sodba je Končino zelo potrla in je vzkliknil: »Uh! Uh!« Naposled je izjavil: »Sprejmem. Priziv zaradi previsoke kazni.« Umetnost, mesečnik za umetniško kulturo Izšla je 11. in 12. zaključna številka II. letnika, ki je v uvodu posvečena pokojnemu, tudi v Ljubljani znanemu, slovaškemu slikarju Miku-lašu Galandi. Lepo osmrtnico mu je poleg tega napisal njegov prijatelj slikar Miha Maleš. Fr. Šijanec razpravlja v daljšem članku o slikarju Doretu Klemenčiču, dočim je Miha Maleš prispeval zanimivo pismo iz Prage. Revijo zaključujejo običajne vesti iz umetniškega sveta, recenzije in poročila. Kot vselej, je revija tudi to pot razkošno ilustrirana in prinaša podobo domačih in tujih likovnih umetnikov in nekaj arhitekture. Zastopani so MikulaS Galanda, Jan Štursa, Miha Maleš, Frauce Gorše, Gojmir Anton Kos, Dore Klemeučič, Maks Švabinsky, Jan Slaviček, Edouard Manet, inž. arh. Rohrmau, Ferdinand Hodler, Luciano Posa, Avgust Černigoj. Ljubitelji leposlovja bodo našli v reviji tudi zanimive pes-niske prispevke (Janko Samec, G, Galina v prevodu Fr. Tominca), pozornost vzbuja sonet Michelangela v mojstrskem prevodu Alojzija Gradnika in pa tako imenovane nadrealistične pesmi znamenitega češkega pesnika Vitežslava Nezvala v prevodu Mihe Maleša. Reviji je dodano kazalo za ves letnik, ki nudi pregled vsega objavljenega gradiva. Razvidno je, da je bilo objavljenih okroglo 120 podob domačih slikarjev in kiparjev, 12 del iz domače arhitekture in 62 slik tujih mojstrov, tako da imek.;y$an!K> letnik skoraj 200 ilustracij in obsega prav toliko strani. Za naše razmere vsekakor lep uspeh in je le pozdraviti, da se je revija tako uveljavila med svojimi čitatelji in naročniki, kar dokazuje tudi napoved uredništva, ki obeta za III. letnik razširjenje revije. Naroča se v Ljubljani, Pod tur-nom št. 5. V Divači na Krasu tabori okoli 200 otrok. Poleg tega se nahaja tu na vojaških vajah 12. regiment pcšcev. V Soboto je te obiskal tajnik fašistične stranke, ki je otvoril kolonijo in prisostvoval ceremoniji dviga zastave na drog. -Domačini, ki so zaposleni sedaj s poljskimi deli, niso mogli prisostvovati tej svečanosti, ki so si jo priredili kolonisti, ker so poleg tega takih ceremonij že vajeni. Kolonisti bivajo pod šotori, kakor tudi vojaki. Dve prometni nesreči v 3 urah Ljubljana, 14. julija. Včerajšnji dan jo bil dan prometnih nesreč, od katerih ste bili dve hujšega značaja. O smrtni nesreči na Marijinem trgu so jutranji listi že obširno poročali. Pri trgovski tvrdki I. C. Mayer nameščen trgovski zastopnik Davorin Kugler je nekaj minut pred 14 uro privozil po klancu izpred »Uniona« na' Marijin trg. Vozil je, kakor je predpisano za promet na tem trgu, po desni ter raači zdravnik je Sternadu nudil prvo pomoč, nato pa odredil prevoz v mariborsko bolnišnico. Vendar pa je takoj po prevozu v bolnišnico zaradi izkrvavitve izdihnil. 39 Kot spretna delavka je bila Sa-madurova postavljena v četrto vrsto, kar ji je prinašalo mesečno 120 rubljev mezde. Njeni izdatki, razen hrane in obleke, so bili naslednji (vse v rubljih): Stanarina . . i j j » Podpis drž. posojila < < Dohodnina ...... i Davek za ljudsko vzgojo . Strokovni prispevki . . MOPR.................. Prispevek za avtomobil. Zavarovalnina .... Elektrika .,*•>. Zadružna hiša . . . . • Konsumna zadruga ...it 6.— Kosilo v šoli za otroke . Listi pol funta masla, vse, kar sem imela doma. Komaj se mi je utegnil zahvaliti Bil je ganjen, da ni mogel niti go-čala mlado ženo vso v solzah. Tožila voriti. Hitro je odšel. mogel govoriti. Nazadnje je stisnil iz Po vrnitvi v Nemčijo so ga imenovali sebe: za poštnega sprevodnika. »Tovarišica Smithova, ali mi lah- Nekaj dni pozneje so določili neko daš kos kruha? Saj veš, da ni ko žensko, članico stranke v Elektro-zame, je za otroka.« zavodu, da bo stanovala V sobi, kjer Dala sem mu cel hlebec in kakega sta bila Lida in dete. 15.— fc 12— '• 3,— H 3— t 3.— # 0.25 e 0.25 1,— • 5.— • 12.— 6.— • 30.— v 5— 95.50 Skupno Lida in Joe. Moja žena pripoveduje: »Lida in Joe sta stanovala v pritličju naše hiše. Joe je bil mlad, ena in dvajset leten nemški delavec. Ker je o strašnem glavobolu Vprašala sem jo: »Zakaj pa ne greš k zdravniku, Lida?« »Zdravnik mi ne bo nič pomagal,« je zamrmrala. »Premalo imam jesti. Otročiček mi umira od lakote. Zato me boli glava. Kaj naj zdravnik pri tem pomaga?« Naglo sem odšla v stanovanje in se vrnila z mlekom, moko, maslom, kruhom, čajem in sladkorjem. Dala sem ji vrh tega še pet rubljev. Ko sem prišla v njeno stanovanje, sem tam dobila Joea, ki se je vprav vrnil z dela in je skušal ženo potolažiti. Karal jo je: »Ali te ni sram, da jokaš pred tujimi ljudmi?« Žena je ugovarjala: »To mi je vseeno. Zakaj se skušaš ti pretvarjati in skrivati pred ljudmi, kako nam je? Zakaj ne bi priznal, da umiramo od lakote? Naj izvedo resnico!« Veljalo me je veliko truda, da sem ju pripravila do tega, da sta je bil samo navaden delavec, ni dobil tt r , na mesec več kakor 150 rubljev. De- sprejela moje darove. Hotela sta mi lal je v Elektrozavodu. Leto po najinem prihodu je Lida rodila punčko, ki je bila živ oče. Nekega dne sem na hodniku sre- jih na vsak način plačati. Štirinajst dni pozneje je prišel Joe k meni. Bil je videti ves obupan in je jokal kakor dete. Komaj je Na istem hodniku kakor Bomba-kova sta stanovali rodbini Tengerd-yeva in Reitzova. Moža sta bila ameriška strokovnjaka in sta v primeri z drugimi delavci dobivala visoko plačo. Družini sta imeli vsaka po enega otroka, ki je bil seveda lepo rejen. Pogled na ta otroka, ki sta jedla, kadar in kolikor se jima je ljubilo, je Lido spravil v tak obup, da je gospo Reitzovo ugriznila v roko. Nekega dne je Joe dobil opozorilo, naj si preskrbi rusko državljanstvo, ker mu je njegov nemški potni list potekel. Povedal mi je o tej stvari, ko sem ga srečala na dvorišču. »Pomisli, da hočejo narediti iz mene Rusa! Potem bomo res morali poginiti od gladu. Kaj bo potem, če zavržem svojo narodnost? Nikdar ne bom storil tega. Vrnil se bom v Nemčijo!« Vprašala sem ga: »Kaj pa bo potem z Lido in z otrokom?« »Morda bo Lida dobila posel vse do tedaj, da jo bom lahko vzel s seboj v Nemčijo.« Pozneje sem izvedela, da je moral oditi brez odloga. Štiri dni po najinem razgovoru je zapustil Rusijo. Ta ženska je začela takoj spletkariti, da bi dosegla, da bi Lido iz stanovanja pregnali. Potem bi bila soba samo njena. Da bi preprečila ta načrt, je Lida morala sprejeti mesto v tovarni. Za delo je dobivala 65 rubljev na mesec. S tem denarjem je morala živeti sebe in malčka, vrh tega pa še staro kmetico, ki je skrbela za otroka, kadar je bila Lida na delu. Nekega večera sva sedela z možem na dvorišču. Nenadno je prikri-čala k nama Lida: »Vi Amerikanci ste svinje, prihajate sem, da nam odjedate kruh. Zato mi umiramo od gladu!« Poskusila sem jo miriti: »Lida, kaj delaš? Na kaj misliš? Ne smeš tako govoritil Ovadili te bodo.« Lida je zavpila: »Briga me! Kar naj me ovadijo! Kar naj me zapro! Bom imela vsaj kaj jesti, jaz in dete.« Z zmedenimi očmi in zmršenimi lasmi se je v teku vrnila v svoje stanovanje. Naslednji dan sem jo srečala na hodniku. Prosila me je, naj pozabim njen sinočnji nastop, šla je k nemškemu konzulu, da bi ji dal potrebna dovolila, da bi šla lahko za možem. Konzul je vse uredil, toda treba je bilo čakati šest mesecev, da bi sovjetski uradniki lahko spisali ootrebna dovolila. je nameraval zaviti naprej čez most do trgovine Mayer. Prometni stražnik Anton Kraljič je dal tramvajskemu sprevodniku znamenje z roko: »Prostapot!« Stražnik je hkrati opozoril kolesarja Davorina Kuglerja, da naj postane. Mogoče Kugler znamenja ni videl, mogoče je bil zamišljen, ali pa je hotel tramvaj prehiteti, ter je vozil naglo naprej. Sledil je karambol. Sprednji del tramvaja je šiloma zadel ob sedlo in zadnje kolo. Podrl je Kuglerja na tla in ga je vlekel do srede prometnega otoka. Tramvaj je čez nekaj trenutkov pahnil kolesarja v stran, ki je z glavo priletel na enega od mejnih kamnov. Pri padcu je Kugler dobil hude poškodbe na glavi, prebita mu je bila lobanja. Med vožnjo v bolnišnico z reševalnim avtom je Kugler podlegel hudim poškodbam. Smrtno ponesrečeni Davorin Kugler je bil rodom iz Celja. Zgradil si je hišo na Ježici. Njegova soproga s hčerko je odšla v Gorico, sin pa je na orožnih vajah. ^ Za danes je določena sodna komisija. O nesreči je bilo danes dopoldne obveščeno državno tožilstvo. Sodna komisija bo izvršila obdukcijo ponesrečenca in izvedla tudi lokalni ogled na kraju nesreče. Ta nesreča se je zgodila okoli 14. Okrog 17 pa je sledila na Celovški cesti druga nesreča. V bližini hiše št. 295 v Zgornji šiški je bil karambol motociklista s potniškim avtomobilom. Neki motociklist je vozil po Celovški cesti v smeri proti Št. Vidu. Zadaj na sedežu se je vozila zasebna uradnica Vida Baherjeva, nameščena pri tvrdki I. Zakotnik. Nasproti je privozil nemški potniški avto, ki je zadel ob motocikel. Tega je vrglo v stran. Pri padcu je ostal voznik popolnoma nepoškodovan, le male praske je dobil, nasprotno pa je dobila hujše poškodbe na glavi Vida Baherjeva, ki je sicer šla še peš do bližnjega doma. Primarij dr. Meršol ji je nudil prvo pomoč, nato pa je bila prepeljana v sanatorij »Šlajmerjev dom«. Njeno stanje ni nevarno. K nesreči na Marijinem trgu Kakor narn naknadno poročajo, ne zadene tramvajskega voznika pri hudi nesreči nobena krivda. Ko je tramvaj vozil po Prešernovi ulici navzdol, je voznik dajal predpisane prometne znake. Od Miklošičeve ceste je popolen razgled na Marijin trg in Prešernovo ulico. Previdni kolesarji vozijo prav na tem mestu zelo zmerno. Večina pa dirka navzdol po klancu in čez Marijin trg. Za mimoidoče so določeni gotovi pasovi in je sedaj — lahko trdimo — pešec varen pred dirkajočimi kolesarji, kajti prav v teh pasovih se čutijo varne in suverene. Za kolesarje, ki vozijo navzdol po Miklošičevi cesti in tudi od drugod, pa bi morala biti strogo predpisana zmerna brzina, ne pa dovoljen najhujši tek. Od tu in tam Novo bankovce po 10, 20 in 50 dinarjev bo dala te dni v promet naša Narodna banka. Vsi novi kovanci bodo nosili profile mladega kralja Petra II. Kovanci po 10 in 50 dinarjev bodo imeli desni profil, kovanci po 20 din pa levi profil. Svoj Čas je Narodna banka razpisala tekmovanje za najboljše osnutke kraljevega lika. 70 umetnikov sc je potegovalo za nagrade, a zmagal je mladi srbski kipar in izdelovatelj kolajn Dinčič- To je prvi primer, da je osnutke za nove kovance naredil kak jugoslovanski umetnik. Do sedaj so bili v takem delu pri nas udeleženi zgolj Francozi. Reformo srednješolskega pouka in ukinitev sprejemnega izpita za gimnazije zahtevajo Šolski nadzorniki vrbaske banovine. Glede sprejemnih izpitov pravijo, d« so nepotrebni, ker se v kratkih urah ne da ugotoviti duševno obzorje nastopajočega prvošolca. Zato naj izginejo izpiti s programa. Za učno snov pravijo, da ne odgovarja niti casu, še manj pa duševnim zmožnostim učencev. Končno eo rekli še svojo besedo k poplavi nepismenosti. Pravijo, naj država izda posebne učbenike za nepismene, ki naj bodo poceni in enostavni. Prav tako so se ti dični nadzorniki izjavili za strogo monopolizacijo šolskih knjig. Silno so veseli nove železniške proge med Bi-lečo in NikSičem Črnogorci. To je dejansko prva boljša železniška proga v črni gori sploh. Železnica se je začela graditi pod sedanjo vlado pred dobrima dvema letoma, Ko je prvi vlak: vnedeljo privozil na postajo v Nikšiču, so streljali ljudje iz možnarjev in starih samokresov. Vse je bilo pijano od vesolja. Slovesno otvoritev proge pa so določni »a 11 Hne«»mhf»r ko bodo proslavili 61 letnico, od-kar so hrabri Črnogorci Turkom odvzeli Nikšič. I skega tedna zgodovinski dogodek, ki bo se dolgo Takrat 90 bo proslave udeležil tudi predsednik vla- I ostal v snominu vsemu našemu obmememu ore- i B Hej skoraj 100. Vsa ta velika industrija bo z vso svojo različno proizvodnjo prikazana najlepše na letošnjem VII. Mariborskem tednu od 6. do 15. avgusta. Bednik Narodne skupščine Stevan Čirič v družbi 20 poslancev, med katerimi 6ta bila tudi dva Slovenca inž. Zupančič in dr. Franc Šemrov. Govor v proslavo junakov borcev, ki so padli na tem hribu za svobodo svoje domovine, je imel predsednik narodne skupščine Stevan Čirič, ki je med drugim dejal: ...na katoliški praznik sv. Petra 6em bil v Liubljani, a na pravoslavni dan sv. 1 etra pa na Kajniakčalanu. V enem kakor drugem primeru sem 'zastopa! Narodno skupščino. Kar sem videl v Ljubljani, me je v resnici prevzelo, čutil eem, kako Slovenci ljubijo svojo rodno zemljo in kako ljubilo 'tmi Jugoslavijo. Občutil sem, da ni nobenega protislovja v tem: ljubiti ožji dom in ljubiti tudi našo veliko domovino Jugoslavijo. Srečen sem bil, ko eem mogel kot Srb spoznati slovensko dušo in občutiti tisto veliko ljubezen do svoje rodne grude in do svoje velike domovine. Da, dragi bratje, koliko svetlih strani zgodovine naše lepe domovine je še, ki bodo šele prišle do pravega izraza v veliki naši domovini... Predsednik Narodne skupščine se je na Petrovo udeležil velikega sprevoda slovenskih fantov in deklet v Ljubljani. Isreden napredek zaznamuje med jugoslovanskimi mesti Subotica, tretje največje jugoslovansko mesto. Mesto, ki ga nekateri imenujejo tudi velika vas, je ohranilo svoj značaj in posebnosti do danes fcljub temu, da je bilo v 20 letih, odkar je mesto prišlo v Jugoslavijo, zgrajenih nič manj kakor 3500 novih zgradb v vrednosti 300 milijonov dinarjev. Med drugim je bilo zgrajenih 9 cerkva in 4 ljudske šole. Praznoverjo najrazličnejše vrste prihaja pri preprostih ljudeh pogosto do izraza. Nekaj posebnega ee je zgodilo v vasi Solotu pri Nišu. Pozno zvečer je v hiši posestnika Anastasa Stanojeviča nastal ogenj. Ker je vlekel silen veter se je hitro vnel še hlev. Domači še vedeli niso, v kaki nevarnosti so, ko je nad njimi že gorela streha. Sele neki častnik je pozval vaščane in gasilce na pomoč. Ko jo hiša bila v polnem ognju, se je pokazala gola posestnikova stara mati, začela tekati okrog ognja in godrnjati neke molitvice. Ko so jo vso opečeno potegnili iz neposredne bližine ognja, je ženska dejala, da je hotela s svojim ravnanjem ugasiti požar. Nekdo ji je bil natvezil, da se ogenj takoj ukroti, če gre gola okrog goreče hiše. S puščanjem krvi je zdravil revmatizem kosec Peter Zorič iz Borča pri Pančevu. Mož je našel svojo žrtev v Angelini Simičevi, b kateri je mazača pripeljal lastni mož. Simič se je hotel izogniti stroškom za zdravnika in zdravila in je naprosil Zoriča, naj ji ozdravi ženo. Zorič je Angelini puščal na kakih 30 mestih kri s pomočjo pijavk! Ko pa je žena zaradi izgube krvi tako oslabela, da ji je grozila žo smrt, jo je mož odpeljal k zdravniku. Najprej bo morala mazačeva žrtev Preboleti posledico zdravljenja«, šele potem jo bodo začeli zdraviti proti revmatizmu. Zorič pa je moral v sodne zapore. Posebno dober računar je nepismeni Kadri Merdžiž iz Peči v Srbiji. V dobri minuti izračuna vsakomur, ki mu pove, kdaj je rojen, koliko let, mesecev, dni, ur, minut in sekund je star. Mož zna tudi neverjetno hitro deliti in množiti, seštevati in odštevati največje račune. Vse gre seveda brez papirja in svinčnika, kajti mož je nepismen. Milijon dolarjev je v ameriški loteriji zadel reven hercegovski kmet Mirko Kolak. Mirkov stric Jerko se je pred 30 leti izselil v Ameriko kot reven delavec. S pridnostjo si je pridobil denar in se z njim prerinil med imovi-*®jše ljudi. Kupil si je namreč hotel v New-Vorku, katerega je sčasoma povečal, da je da-J>es eden izmed največjih. Vsa leta je nepretrgoma igral v loteriji, le zadel ni nikdar nič. Končno se je spomnil svojega revnega nečaka v Ljubuškem in zanj kupil srečko. Sreča se je sedaj nasmehnila in srečka je bila izvlečena * dobitkom 1 milijona dolarjev. Kako je moral “>ii presenečen \iirko. ko je na domači pošti dobil denarno pismo in v njem 1000 dolarjev strica, ki mu sporoča, da je zadel milijon, katerega mora pa po predpisih ameriške lote-fUe priti dvignit lastnoročno. S 1000 dolarji si bo kupil vozno karto za Ameriko Nobena država na svetu se ne more ponašati s tako množico in krasoto najrazličnejših narodnih noš, kakor naša Jugoslavija. Že sama Slovenija je glede narodnih noš zelo pisana. Kako velike so razlike med gorenjskimi, koroškimi, belokranjskimi, primorskimi, prleškimi in drugimi nošami! če si pa ogledamo še hrvatske, dalmatinske, črnogorske, bosanske, srbske, macedon-ske itd., dobimo tako bogastvo raznolikosti, da ga moramo resnično občudovati. Vendar je bila doslej le malo komu dana prilika, da bi mogel spoznati vso to pestrost naših narodnih noš. Zato moramo res odkritosrčno pozdraviti sklep vodstva letošnjega VII. Mariborskega tedna, da priredi pri nas sploh prvo popolno razstavo narodnih noš iz vseh pokrajin Jugoslavije. Razstava bo z drugimi prireditvami vred odprta 6. avgusta. Siovensko čebelarstvo Med drugim se moramo Slovenci ponašati zlasti tudi z modernim čebelarstvom, saj so bili prav naši veliki čebelarji učitelji mnogih drugih, večjih narodov. Naši moderni čebelarji so naš ponos. Čebelarstvo je pa važno in pomembno tudi v narodnem gospodarstvu, prehranjevanju in zdravilstvu. Da se seznanijo z vsem tem tudi tisti, ki našega čebelarstva in njegovega pomena morda še ne poznajo tako kakor zasluži, bo priredil letošnji VII. Mariborski teden od 6. do 15. avgusta tudi veliko čebelarsko razstavo. Fotoamaterstvo je šport, ki se pri nas nenavadno lepo razvija. Naši fotoamaterji so dosegli že tako umetniško višino, da se lahko udeležujejo največjih mednarodnih razstav in tekmovanj in dosegajo celo prve nagrade. Zato je razumljivo, da postaja zanimanje za fotoamaterska dela tudi med najširšimi sloji vedno večje. To so pokazale vse dosedanje naše fotoamaterske razstave in to bo pokazala tudi letošnja v okviru VII. Mariborskega tedna od 6. do 15. avgusta. Tuiski promet so znale izkoristiti mnogo na prirodnih krasotah bogate dežele za lep vir narodnih dohodkov. Korist tujskega prometa smo pa spoznali zlasti po osvobojenju tudi mi in storili že doslej veliko za popularizacijo naših prekrasnih pokrajin širom države. Zgradili smo nove komunikacije in neštete turistične postojanke, ki prav nič ne zaostajajo za švicarskimi, francoskimi in drugimi svetovno znanimi. Del teh naših naporov in uspehov bo pokazala naši javnosti in tujemu svetu tudi letošnja tujskoprometna razstava na VII. Mariborskem tednu od 6. do 15. avgusta. Za udeležence od drugod je dovoljena polovična voznina po vseh državnih železnicah. Kraj Barometer- IJ sko stanje | Tempe- ratur* v c* &> U. C c s* Veter {smer, i' Pada- vine • id '«5 aS m t S a E m/m vrsta I Ljubljaua ?65‘0 23-0 14-6 87 9 0 9-0 dež Maribor 705-1 22-8 13-0 80 10 SW, 5-5 dež 1 Zagreb 760-0 2S-0 11-0 9J 6 0 — — Belgrad 761-4 54-0 14-0 60 3 0 — — Sarajevo 762-( 5i)"0 11-0 80 2 0 — — Vis 760-7 26-0 21-0 40 2 NE, — — Split 760-4 31-0 20-0 50 3 NE, — — I Kumbor 759-6 20-U 22-0 00 0 w, — — Rab 760-8 26-0 20-0 40 5 SSEj — — 1 i]ahPOTDIt< 759-6 28-0 24-0 40 0 NE, — — Drugi poraz Amerikancev v Belgradu Belgrad, 14. julija. Včeraj popoldne ob treh sta oba ameriška teniška igralca, Budge in Maco, nastopila drugič v Belgradu. Zanimanje za drugi nastop Amerikancev je bilo še mnogo večje kot prvi dan. Zmaga Kukuljeviča nad Budgejem je odjeknila senzacionalno in vsi «o hoteli videti, kako se bo držal proti svetovnemu prvaku naš državni prvak. Na igrišču je bilo okoli 2500 ljudi. Med odličniki smo opazili ministra za telesno vzgojo dr. Miletiča, ministra dr. Kujundžiča in maršala dvora Colak-Antiča. V prvi poedinični igri sla nastopila ob silni vročini češkoslovaški igralec Drobny proti Macou. Rezultat prve igre med Drobnyjem in Macoera je bil 3:6, 6:1, 6:3, Navzoče občinstvo je zmago mladega in talentiranega Čeha navdušeno pozdravilo. Osrednja točka zanimanja je bila seveda nastop Budgeja proti Punčecu. V obeh setih je zmagal z go tov ostjo Budge z rezultatov 2:6 in 3:6. Punčec je bi ves čas igre nervozen in netočen kot doslej še nikdar. V igri v dvoje sta nato nastopila Punčec—Kuku-Ijevič proti Budgeju in Maco ju. Zmagala sta domačina v razmerju 2:6, 6:1, 5:7 in 4:6. Zmago naše dvojice je občinstvo navdušeno pozdravilo. Drugi velik uspeh naših teniških igralcev bo prav tako močno odjeknil v svetu. Ves čas gostovanj ae je posrečilo to ameriško teniško dvojico premagati samo Froncozoma Dcatre-meauju in Peliserju. Budge in Maco sta odpotovala v Zagreb, kjer bosta danes ponovno nastopila proti našim teniškim igralcem. Važna odločba ministra Miletiča V želji, da ohrani in še bolj dvigne ugled jugoslovanskega športa, je ministrstvo za telesno vzgojo kot strokovni faktor izdalo navodilo za I organiziranje mednarodnih športnih srečanj in za dajanje izjav športnikov tujemu tisku. Navodilo pravi: V zadnjem času je ministrstvo za telesno vzgojo zapazilo, da poedini športniki sodelujejo v raznih mednarodnih tekmah brez ozira na to, če imajo pri tem izgled na častno borbo ali ne. Ker so nepotrebni porazi v inozemstvu zmanjšali ugled jugoslovanskega športa, opozarja ministrstvo za telesno vzgojo vse športne organizacije, da bo v bodoče dovoljevalo le take mednarodne t.ik-me, pri katerih se more pričakovati lepa športna borba kakovostno izenačenih skupin. Podatki o stopnji in uspehih, ki jih dajejo jugoslovanska športna zastopstva odnosno tekmovalci tujemu tisku, da bi s lem delali propagando za posamezne tekme, morajo bti strogo stvarni, da se s tem prepreči morebitno razočaranje, ki bi škodovalo ugledu jugoslovanskega športa. Prošnje za dovoljenje mednarodnih tekem je treba dostavljati ministrstvu za telesno vzgojo, pravilno taksirane preko splošne upravne oblasti s predhodnim odo-brenjem nadrejene športne zveze najdelj 14 dni pred določenim terminom. Predsednik jugoslovanskega olimpijskega odbora in predsednik zveze športnih zvez dr. Stevan Hadži, je danes obiskal ministra za telesno vzgojo dr. Vekoslava Miletiča in mu izjavil zadovoljstvo zvez in olimpijskega odbora nad razumevanjem in posredovanjem g. ministra, da so bili izdani odloki vlade o ukinitvi taks na športne prireditve. Dr. Hadži je prosil ministra naj na merodajnih mestih tolmači to zahvalo v imenu jugoslovanskega olimpijskega odbora in zveze športnih zvez. Iz športne krošnje Tour de France. V sedmi etapni vožnji so dirkači prevozili najkrajšo progo od Bayounea do Pauja. Proga jo dolga samo 115 km. Tudi v tem delu vožnje so vsi dirkači vozili ves čas skupaj in ni nihče skušal pobegniti. Vsi se pač zavedajo, da jih čaka danes in pojutrišnjem najtežji del proge, in sicer vožnja skozi Pireneje. Vsi hranijo moči za ta najtežji del proge, ki bo prav gotovo močno raztegni) vrstni red dirkačev. V sedmi etapi so vsi dirkači vozili skupaj. Kakih 20 km pred ciljem pa je imel Francoz Leducq na svojem kolesu defekt — strl se mu je obroč na kolesu. Leducq ima dosedaj v skupni oceni najboljši čas in ima za to kot znak rumeni trak. Leducqu je Leseuer takoj ponudil svoje kolo, Nemec Wengler pa je skušal ta trenutek izrabiti in uiti. Takoj pa sta se Wenglerja oprijela Holandec Middelkamp in Belgijec Vissers. V končnem špurtu je zmagal Holandec Middelkamp in tako ohranil Leducqu rumen trak. Končni rezultat je bil: 1. Middelkamp (Holandska) 2:51:22; 2. Wengler (Nemčija); 3. Vissers (Belgija); 4. Bessendero (Španija) 2:51:33; 5. Frechaut (Francija) 2:51:35; 6. Bini (Italija). Nato sledi skupaj vseh 79 vozačev. V skupni oceni je vrstni red: i. Leducq (Francija) 43:00:55 ; 2. Wengler (Nemčija) 43:01:08; 3. Majerus (Luksemburški) 43:01:43; Rossi (Italija) 43:01:55. Včeraj so imeli dirkači prost dan. Danes dopoldne ob 10 uri pa so startali v Pau in bodo vozili do Luchona (194 km) v Pirenejih. Viktori|a premagala Jadran Zadnje gostovanje Jadrana na Sušaku v okviru tekmovanj za Jadranski pokal 6e je končalo porazno za Jadran. Viktorija je po dosedanjih dobrih rezultatih najresnejši konkurent za prvo mesto. Omeniti je predvsem rezultat 100 m hrbtno Smolikove (Viktorija), ki je s časom 1:25 plavala bolje od državnega rekorda. Tehnični rezultati so bili: 400 m prosto mošld: 1. Delilipis (V) 5:12.6, 2. Štru-cclj (V) 5:23.5, 3. Frančeski (J), 4. Drezga (J). 100 m hrbtno ženske: 1. Smolikova (V) 1:25, 2. Beara (J) 1:31.4, 3. Vimerjeva (V), 4. Ivančičeva (J). 20 m prsno moiki: 1. Grkinič (V) 2:57,3, 2. Mato-šič (J) 3:03.3, 3. Polič (V), 4. Bašič (J). 100 m prosto ženske: 1. Beara (J) 1:15, 2. Krmpo- tič (V) 1:16.5, 3. Radmanovič (V), 4 Roje (J). 100 m prosto moški: 1. Stocker (V) 1:04, 2. Petro-ne (J) 1:05.5, 3. Kurtini (V), 4. Puhar (J). 100 m prsno ženske: 1. Boršič (V) 1:44.2, 2. čan-derlič (V) 1:45, 3. Stipanovič (J), 4. Ivančič (J). 100 m hrbtno moški; 1. Marčeta (V) 1:14.6, 2, Nego vetič (V) 1:18,6, 3. Perfeta (J), 4. Bakašun (J). Štafeta 4X50 m prosto ženske: 1. Viktorija (Smo-lik, Jakopič, Radmanovič in Krmpotič) 2:19,6; 2, Jadran 2:20.8. Štafeta 4X200 m prosto moški: 1. Viktorija (Mini, Kurtini, Štrucelj, Defihpis) 9:45, 2. Jadran 10:483. V vaterpolu je Viktorija premagala Jadran z rezultatom 6:2 (4:0), Tekmo je sodil Blazina. Po tem srečanju je stanje točk v plavanju naslednje: 1. Triestina 291 točk (5 nastopov), 2. Ilirija 263 (5), 3. Jadran 234 (5), 4. Fiumana 226 (4) in 5. Viktorija 185 (3). Vremenska napoved: Zmanjšanje oblačnosti, toplejše vreme. Splošne pripombe o potekn vremena v Ljubljani od včeraj do danes: Včeraj je bilo iz noči do 7.50 popolnoma oblačno. Med 7.50 in 10 se je oblačnost večkrat nekoliko zmanjšala in je zn kratek čas posijalo sonce. Ves ostali čas dneva je bilo oblačno. Deževalo je ob 10.30, 17.55, malo močno pa od 18.30 do 21.10. Grmelo je ob 17.55 in 18.10. Koledar Četrtek, 14. julija: Bonaventura. Petek, 15. julija: Henrik. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Komotar, Vič, Tržaška cesta. Uvedba brzojavne in telefonske aluihe. V času od 14. maja do 24. junija t. 1. je bila uvedena pri pošti Turjak telefonska, pri pošti Bizeljsko, Brusnice, Crmošnjice, Dobrniče, Loka pri 2usmu, Pilštanj, Planina pri Sevnici, Slivnica pri Celju, Stari Log pri Kočevju, Šent. Peter pri Novem mestu, Šmarjeta pri Novem mestu in Zagradec na Dolenjskem pa telegrafska in telefonska služba. Zveza za tujski promet v Sloveniji, zastopstvo Putnik, sporoča, da je v Budimpešti otvorjena nova potovalna pisarna »American Express Compa-ny« 12, Maria Valeria utca. Tujskoprometnl interesenti se naprošajo, da pošljejo imenovanemu biroju večjo količino prospektov, ker je zanimanje madžarskih turistov za naše kraje izredno veliko. Abiturientom gimnazij in realk Srečno živ-1 jen jo zavisi od tega, za kateri poklic si se odloči i. Samota je nalašč za mirno razmišljanje in pravo odločitev. Zato bodo za abituriente duhovne vaje od 18.—22. julija in od 22.-26. avgusta. Začno se prvi dan zvečer ob 6. uri. Priglasi se č i m p r e j za ta ali oni tečaj Vodstvu Doma duhovnih vaj, Zrinjskega c. 9, Ljubljana. Prve medklubske dirke na Jezerski vrh, priredi M. K. Ilirija. Kakor je že bilo objavljeno, bo v nedeljo, 17. V m. ob 15. uri 1. medklubske gorske dirke na Jezerski vrh. K dirkam so se pri- ■ b Irri javili naši najboljši vozači, kakor Ludvik Starič slavni »Leteči Kranjec«, Janko Šiška, ing. Mario Lukman, itd. Dirk se bodo udeležili vsi vozači ^ S moto kluba Hermesa, Ilirije Ljubljana ter sekcije Kranj. Morda se bodo dirk udeležili tudi vozači iz Zagreba in Maribora. Vsekakor bo borba za prva mesta zelo ogorčena .Za najboljši čas dneva je razpisan krasen pokal. Pokali in darila so razpisana tudi za prve tri zmagovalce vsake kategorije. Ker je med občinstvom za to prireditev mnogo zanimanja, bo vozil iz Kranja ob 8. uri poseben avtobus po znižani ceni. Drugi avtobus odpelje ob 13. uri Iz Ljubljane in drugih krajev priredi »Zveza za tujski promet« na ta dan avtobusne izlete k dirkam. Informacije in prijave sprejemajo vse biljetarne »Putnika«. Prijavite se pravočasno. Tekmovanje la kolesarsko prvenstvo dravske banovine 17. t. m. Z ozirom na objavljeno notico mariborske podzveze v »Jutru« In »Slovencu« od srede 13. t. m. češ da ni koroška kolesarska župa kompetentna razpisati prvenstvo banovine, naznanja ljubljanska kolesarska podzveza, da so omenjeno prvenstvo v njeni priredbi in ostanejo v veljavi vsa do sedaj razpisana določila, tičoča se omenjenega kolesarskega prvenstva dravske banovine. To v vednost vsem klubom kolesarske podzveze »Ljubljana«. Združenje jugoslovanskih inženirjev in arhitektov, sekcija Ljubljana, priredi za evoje člane in vpeljane goste ogled gradnje univerzitetne knjižnice, hotela »Sdon« in banke »Slavlje« v petek, IB. t. m. s sestankom ob pol 16. uri pred univerzitetno knjižnico. Razglas Ministrstvo prosvete ponovno razpisuje štipendije Marsejske občine, imenovane »Štipendije Aleksandra Jugoslovanskega«. Štipendije mora dobiti za redno študiran je na filozofski fakulteti (facul-te des Science«) ali na šoli za medicino in farmacijo (čcole de m6decine et do phermacie) v Marseillu samo oni slušatelj jugoslovanske narodnosti in državljanstva, ki je z odličnim uspehom končal srednjo šolo (gimnazijo, realno gimnazijo in realko) in prav dobrim uspehom položil izpite, katere je bil dolžan polagati po predpisih uredbe one naše fakultete, katere redni slušatelj je do tedaj bil. Štipendist ne sme biti oženjen niti biti starejši od 25 let, a mora biti popolnoma zdrav, štipendija znaSa 9000 francoskih frankov na leto. Prošnjam naj se priloži tele dokumente: 1. jx>drobno biografijo s fotografijo; 2. izpričevalo o višjem tečajnem izpitu; 3. potrdilo fakultete o položenih izpitih in ocenah; 4. nravstveno izpričevalo; 5. krstni list; 6. domovnico; 7. potrdilo davčne upravo o davkih, ki jih plača prosilec oziroma njegovi starši; 8. potrdilo državnega zdravnika, da Je kandidat popolnoma zdrav. Prošnje jo vlagati po pristojnem dekanatu najkasneje do 10. avgusta 1938. Rektor: Kušej, s. r. Težka kolesarska nesreča v Košakih Maribor, 13. julija. Včeraj zvečer se je vračal 33 letni delavec Ivan Gabrovec iz Maribora na kolesu domov v Šmarjeto ob Pesnici. Pred njim se je na svojem kolesu vozila tudi njegova žena. V Košakih ga j« v bližini opekarne nekdo poklical. Gabrovec se je obrnil, v tem trenutku pa je že privozil nek osebni avtomobil v nasprotni smeri. Avtomobilski blatnik je zadel ob kolo, Gabrovec pa je pri tem z vso silo z glavo priletel v sprednjo avtomobilsko šipo. Pri tem mu je počila lobanja. Avtomobil je kolo popolnoma zdrobil. Lastnik avtomobila je takoj naložil težko ponesrečenega Gabrovca ter ga odpeljal v bolnišnico, vendar dozdaj Gabrovec še ni prišel k zavesti. Stran 4. »Slovenski dom«, dne 14. Julija 1938. Ste*. tS7. Jugoslavija, evropska dežela zlata „V vsej Južni Evropi bo naš denar kmalu najbolje krit z tlatom" Pod naslovom ».Jugoslavija, evropska dežela zlata«, objavlja »Wiener Journal« zanimiv članek, v katerem poudarja velik napredek jugoslovanske industrije v zadnjih letih, posebno glede rudnega bogastva. V tem članku piše dopisnik iz Belgrada nekako takole: Gotovi jugoslovanski krogi vidijo v Jugoslaviji deželo, ki po svoji industriji stoji na odličnem mestu med evropskimi državami. Upajo, da bo Jugoslavija v kratkem postala tudi tista država, ki bo pridobivala v Evropi največ zlata. Te nade niso brez stvarne podlage. V Jugoslaviji pridobivajo zlato na več krajih. V dveh rudnikih in sicer v Majdanpeku in Slivani v Južni Srbiji ga pridobivajo direktno iz tal. Dalje izpirajo zlato na reki Dravi ter nekaterih manjših rekah v Bosni. Na vseh teh omenjenih podjetjih so letošnjo spomlad dobili 100 kg čistega zlata, ki ga je odkupila jugoslovanska Narodna banka. Največje množine zlata pa pridobivajo v rudniku bakra v Boru. To podjetje je v rokah francoskih finančnikov. Strokovnjaki mislijo, da utegne la rudnik postati najbogatejši bakreni rudnik v Evropi Bakrena ruda iz Bora vsebuje mnogo zlata. Samo lansko leto so tu pridobili 1811 kg »late rude. V francoskih elektrolitičnih napravah so dose-daj bakreno rudo topili v sirov baker in druge setavrie dele. V začetku julija so tu postavili novo elektrolitično napravo, tako da je zdaj mogoče večino bakrene rude predelovati doma. V teh napravah je mogoče z elektrolizo vsako leto pridobiti 12.000 ton sirovega bakra, 600 kg zlata in 1.800 zlata. Svinčena in cfnkova ruda Poleg bakrenega rudnika v Boru so najpomembnejši rudniki cinka in svinca v Trepči. Ta rudnik je v rokah angleške družbe. Tudi to podjetje je dosedaj proizvajalo le sirovo cinkovo in svinčeno rudo in jo izvažalo v predelavo v tujino, odkoder jo je potem drago plačečalo. Odslej pa bodo postavili posebne peči za predelavo sirove svinčene in cinkove rude, tako da bo odslej Jugoslavija lahko sama proizvajala napol izdelane fa-brikate. Dozdaj je Jugoslavija izvozila vsako leto okoli 80.000 ton svinčenih in 90.000 cinkovih koncentratov. Za vsako tono je dobila 1.500 dinarjev. Cena napol predelane tovrstne rude pa je desetkrat tako visoka. Svinec in cink pa vsebujeta tudi precejšnje količine srebra. V Jugoslaviji računajo zato, da se bo proizvodnja srebra zaradi teh novih naprav v svinčenih in cinkovih rudnikih povečala na 60.000 kg vsako leto. Ker so se naprave za pridobivanje zlata v zad- njem času toliko zboljšale, računajo, da bo mogoče odslej pridobiti vsako leto 3000 kg zlata S tem pa se bo Jugoslavija pridružila tisrtini evropskim državam, ki glede proizvodnje zlata stoje na prvem mestu. Ker podjetja, ki pridobivajo zlato rudo, veže pogodba, po kateri morajo odstopiti na razpolago jugoslovanski Narodni banki vsaj tretjino svoje proizvodnje, prevladuje prepričanje, da bo Jugoslavija v nekaj letih od vseh južno- evropskih držav imela največje zlato kritje svojega denarja. Domač kapital I K temu poročilu, ki ga je objavil omenjeni časopis sedanje naše prijateljice Nemčije, bi morda smeli izraziti samo še skromno željo, da bi se vsa ta velika in pomebna jugoslovanska rudarska podjetja kaj kmalu znašla na še bolj trdni podlagi, to je, na podlagi našega domačega kapitala. Ta želja pa se nam najbrže že kar jutri ne bo uresničila, saj je sam predsednik vlade pred kratkim dejal, da se še lep čas ne bomo mogli popol-noma otresli vpliva tujega kapitala v naših rudarskih podjetjih, čeprav gredo vsa prizadevanja sedanje vlade predvsem tudi za tem, kakor je poudaril isti ministrski predsednik. Malarija - strahotna šiba za človeštvo V kininu so našli uspešno sredstvo za boj proti njej Malarija ni bolezen le današnjega časa, pač pa je bila velika nadloga tudi že starodavnim narodom, čeprav je morda niso tako imenovali. Boj proti njej pa je bil tedaj gotovo še manj uspešen kot danes, ko zdravniška veda pozna najrazličnejša sredstva že skoro proti vsakovrstni bolezni. V starem Egiptu in Grčiji Čeprav še ni tako trdno dokazano, vendar prevladuje med današnjim učenim svetom prepričanje, da so ludi že starodavni Egipčani hudo trpeli pred malarijo. Vemo, da je bila ta dežela polna močvirij, od katerih se jih je nekaj ohranilo še do danes. 2e starodavne listine pogosto navajajo, da je bila »mrzlica« tedaj prava šiba božja. Sele iz starih grških spisov nam je znan bolj natančen popis, kako je ta bolezen razsajala. Nekateri zgodovinarji celo trdijo, da je bila malarija vzrok, da je propadla slavna starodavna grška kultura. V 5, stoletju pred Kr. je v neštetih grških pokrajinah silno razsajala ta nadloga ter zahtevala nešteto žrtev. Poročila iz tedanje dobe pravijo, da je bila vsa Atika okužena in da je tedaj ljudstvo s svojimi voditelji umiralo v velikem številu. Hipokratu,je bila znana že kronična malarija, pjoti kateri se še danes z vso silo bore narodi. Napisal je, da so oni, ki pijejo vodo iz močvirij, mršavi in upadlih prsi. Nekaj stoletij za tem navaja PoIybius kol glavni vzrok, da se je število grškega prebivalstva začelo tako hitro krčiti, poleg izseljevanja tudi veliko umrljivost, ki gre na račun razsajanja malarije. Malarija je po mnenju nekaterih povzročila propad starodavnega Rima Tudi Rimljani so se v velikem številu izseljevali, toda število njihovega prebivalstva se je zelo zmanjševalo tudi zaradi bolezni, med katerimi so zahtevale največ žrtev kuga, kolera in malarija. Tako poroča Tacit, da so galske in germanske čete Predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič s svojim spremstvom nad jezovi reke Treske v Južni Srbiji, kjer je pred kratkim pognal tretjo največjo vodno elektrarno na svetu. silno trpele vsled bolezni, ko so taborile v bližini vatikanskega griča, kjer so bila tla precej zamočvirjena, zrak pa zaradi njenega izhlapevanja zelo nečist. Še danes imenujejo nek kraj v bližini mesta Rima »Valle del‘lnferno«, ali po naše »Peklenska dolina«. Znano je tudi, da je bila Campagna de Roma še v prejšnjem stoletju leglo malarije. Prav v teh krajih je tudi vojska Friderika Bar-barosse leta 1167 zaradi malarije silno trpela. Pisatelji iz one dobe, ki o tem zelo dramatično pišejo, pravijo, da so se zbrali nad ravnino pri Monle Mario, severnovzhodno od Rima črni oblaki, ki so okužili vse ozračje. Proti koncu poletja pa je bil še silen deževni naliv, ki je spremenil pokrajino v močvirje, za tem pa je zavladala tedne in tedne silovita vročina, ki je tiščala k tlom. Na stotine in stotine vojakov je pomrlo. Mestu Rimu je tedaj malarija ugrabila okoli 20.000 ljudi. V 17. stoletju so Škoti poskušali kolonizirati Srednjo Ameriko, pa se ji 111 je to ponesrečilo ravno zaradi tega, ker je v teh krajih preveč razsajala malarija. Prav tako je zaradi te bolezni bil dvesto let pozneje obsojen na neuspeh poskus zgraditve Panamskega prekopa, ki si ga je zamislil Ferdinand Lesseps. Indokina — leglo malarije Francoska Indokina v Južni Aziji spada tudi med tiste dežele, ki silno trpe vsled te bolezni. Že po svoji legi, sestavi tal in podnebju tvori ta dežela pravo ognjišče za malarijo. Leta 1929 je bil ustanovljen poseben institut, kateremu je bila poverjena naloga, da organizira boj proti malariji v teh krajih. To je znani »Pasteur Institut«, ki ima svoje podružnice tudi v treh indokitajskih mestih: Saigonu, Hanoiu in Nhatrangu. Ta ustanova je poskušala najprej sestaviti zemljepisne karte, iz katerih bi bilo razvidno, kateri kraji so v lndokini podvrženi malariji. Na ta način bi dobili nekak pogled čez to polje njihovega dela. Najboljše zdravilo - kinin Odkar so spoznali v kininu svojstveno zdravilno sredstvo proti malariji, se je strah proti tej nevarni bolezni zelo polegel. Naravni kinin jo sredstvo, ki ga pri zdravljenju ljudi, obolelih na malariji, ne moremo niti primerjati s kakšnim drugim. Za ta način zdravljenja e kininom ee je odločila tudi komisija za malarijo pri Zvezi narodov. Spoznala je, da je ta način najbolj učinkovit in tudi najbolj sniotren. Vsak, kdor je zbolel na malariji, mora použiti na dan 1 do 1.2 grama ki-nina, takšno zdravljenje pa mora trajati 5 do 7 dni. Vsako drugo sredstvo je potem popolnoma odveč in nepotrebno. To sredstvo pa ni samo najbolj učinkovito, pač pa je na drugi strani tudi najceneje in ga bodo mogli v kratkem uporabljati po vsej lndokini. Upajo, da bo s tem boj proti nevarni moiariji v teh deželah enkrat za vselej uspešno končan in da bo prihranjeno še mnogo večje število človeških žrtev, kakor pa jih je bilo zdaj, ko so uporabljali v boju proti malariji druga sredstva. „Malarija pije najboljšo kri'1 Pravijo, da ee brez uspešnega sredstva proti malariji zdravi narodi ne bi mogli nikdar uveljaviti v vročih tropskih pokrajinah, ker bi se številne žrtve ne splačale za ono, kar bi kulturni narodi dobili v teh novih pokrajinah. Tudi število žrtev te bolezni v drugih celo evropskih pokrajinah so bile dozdaj ogromne. Leta 1923 je bilo v Rusiji zaradi razsajanja malarije zamujenih nič manj kot 112.5 milijona delovnih dni. V Italiji oslane vsako leto približno milijon hektarjev neobdelane zemlje. Temu pravijo v Ameriki »vražji dečko«. Tako se je imenoval eden njegovih prvih filmov, s katerim jo mladi mož dosegel veliko priljubljenost po svetu. Potem se je na življenje in smrt sprl s podjetjem VVarner Bros, pri katerem je bil zaposlen. Dve leti je stavkal«, čeprav so z vsega sveta zahtevali, naj spet nastopi v kakem filmu. Pred kratkim se je z družbo pobotal in dobil takoj vloge v več šaljivih filmih, med njimi v »Malem Golijatu«. Ime je temu »vražjemu dečku« James Cagncy. V Indiji razsaja kolera Prebivalstvo v Indiji, ki se je letos moralo boriti že proti raznim gospodarskim in socialnim stiskam, je te dni zadela še nova, še mnogo hujša nadloga. Pojavila se je kolera, ki se je začela širiti z veliko naglico, posebno v tistih krajih, ki so takorekoč prepuščeni samim sebi in nikjer ne morejo računati na kakšno hitro zdravniško pomoč. Pa tudi drugod, kjer je na razpolago dovolj zdravnikov, je bilo vse njihovo prizadevanje, da bi kolero zatrli, dozdaj še skoro vse zaman. Že nad 40.000 vasi je do danes okuženih in število mrtvih cenijo že nad 14.000. Nad pol milijona ljudi so dozdaj že cepili proti koleri. Porabili so nič manj kot 50 ton razkuževalnili sredstev. Z njimi so predvsem skušali razkužiti vso pitno vodo. Toda zdi se, kakor da bi se kolera za vse to niti ne zmenila. Kljub najskrbnejšemu prizadevanju vsega prebivalstva se ta bolezen širi fiaprej in ogroža vedno nove tisoče ljudi. Programi Radio Ljubljana četrtek, 11. julija: 12 Iz naših krajev (plošM —( 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Magistrov trio — 14 Napovedi — 19 Napovedi, poročila — 19.20 N no. ura: Bnnjevska književnost (prof. St. Vasiljov) - 19.50 Deset minut zahavu — 20 Wieniawski: Faust, fantazija za gosli in orkstor (igra Edita Lorandova) — 20.10 Duševne bolezni in značaj (sr- prof. Emil Hrovat — 20.30 Prenos promenadnega koncerta iz Itog Slatine — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Citraški duot (gg. Kosi in Skok). Drugi programi Četrtek, H. julija: Bclgrari: 20 Narodno posmi 21 Luiza, opera — Zagreb: 22.20 Plesna glasba — Varšava: 19.35 Francoska lahka glasba, 21.10 Potpuri Dehar-Kal-manovih operet, 22 Francoska glasba — Praga: 19.55 •Figaro«, sluSna igra (V. Dyk), 20.55 Koncert češke filharmonije. 22.20 Francoska plesna glasba — Sofija: 20 Narodna glasba, 22 Lahka in plesna glasba — Budimpešta: 19.50 Violončelo, 22.15 Koncert opernega orkestra, 23.30 Plesna glasba^- Milan: 21.35 Koncert pianista A. Thoya; po konertu plesna glasba — Rim: 21 Koncert godbe, 22.10 Koncert narodnih pesmi, 23.15 Plesna glasba — Dunaj■ 20.45 Zack: »Štajerski fuzinar«. zvočna igra, 22.30 Stuttgart.: Narodna in zabavna glasba, 24 Nočni koncert — Milnchen: igra s petjom Friderika (Lehar) 21.05 Dela Franza Schmidta, Na nekem italijanskem propagandnem letaku stoji zapisano: »Malarija pije kot nenasiten polip najboljšo kri našega naroda«. Hervey Allen: 25 Antonio Adverso, cesarjev pustolovec Določila o dvoboju so v Franciji neusmiljeno izvajali. Don Luis ni kar nič nameraval sklicevati se na svojo diplomatsko nedotakljivost, da ga ne bi v verigah obesili z glavo navzdol. Surovo je prijel gostilničarja za ramo in mu dopovedoval, da je vsekakor najboljše, da govore čim manj o tej zadevi. »Toda če začno s preiskavo?« »Potem pošljite ljudi k župniku. Ta naj vzame tudi konja in mrliča k sebi. Zdaj mora vsekakor spoti.« Don Luis je odšel v prvo nadstropje. Eden od lakajev je slopil na cesto in pomigal s svetiljko. Takoj nato je bilo slišati, kako je pridrdrala vprega. Prikazala se je kočija, zavila v širokem loku in spet zapeljala pred gostilno. V Marijini sobi je bilo skoraj tema. Šele po dolgem času je Don Luis videl, da leži na postelji in da čepi poleg nje Lucia. Poklical je moža s svetiljko in dejal Luciji: >Takoj se odpeljemo.« A Lucia mu ni odgovorila. Prišel je mož s svetiljko in Don Luis mu je dejal: (Spravi gospo in njene stvari dol. Svetiljko pusti tu.« Soba je molčala in zdelo se je, da je čisto prazna. Zunaj se je v nemirnem nočnem zraku gibalo drevo in drsalo ob stekla v oknu. Don Luis je stopil k postelji in držal svetiljko nad Mario. Zdelo se je, da rii v njenem obrazu niti kaplje krvi več. Njene oči so negibno velike strmele iz temnih votlin. Postavil je svetiljko na tla in jo prijel za roke, da bi ji pomagal. Njena usta, ki so ga nenadno spomnila na usta njegove babice, ko je ležala v krsti, so lahno drhtela. Nagnil se je k njej in prisluhnil. Maria je šepetala: * Povedala ti bom: Njegovo ime je Denis.« Njeni udje so zdaj postali čisto mlahavi. Odnesel jo je v kočijo, jo podal noter Lucii hi vstopil še sam. Lakaja sta zaprla stopnico. Eden od njiju je dejal: >Oprostite monsieur, toda kri imate na obrazu.« Don Luis je dejal mirno: »Prosim vode.« Ni mislil na to. »In vedro!« Izstopil je še enkrat in se umu. Mladi duhovnik je spet pozorno stal zraven. Držal je svetiljko visoko, da je luč padala na onega. Dona Luisa je to jezilo, Dejal je: »Prečastiti, ali ne boste izvolili pozabiti, da to ni kri, marveč vino.« Duhovnik je odvrnil: »Jaz vidim kri.« »Kje?« je vprašal Don Luis. »Na vaši duši monsieur.« Duhovnik se je zasukal na peti in izginil v gostilni. Proti volji je Don Luis začutil, da ga mrazi. Konj je rezgetal in iz hleva je donel odgovor zapuščene kobile. »Tak pelji no, Sancho, ti cepec!« je zavpil markiz. Kočijaž je odvrnil: »Če bi bili monsieur tako dobrotni, da bi hoteli vstopiti.« Bito je prvič v življenju, da je videl gospodarja tako zmedenega Toda mislil si je: »Saj ima dovolj razloga. To bo huda noč in konji so tudi že vsi trdi!« OSMO POGLAVJE Luknja v sfeni. Kočija je drdrala in se opotekala dalje. Pot po gozdu je bila slaba in zavita v temo noči brez meseca. V Saint Pierreu, kamor so prišli drugo jutro na vse zgodaj, sta bila dva konja na koncu. Razen tega se jim je poškodovalo kolo in ga je bilo treba premenjati. Torej so morali ustaviti, da so si ljudje, žival in vozilo malo opomogli. Don Luis je bil čisto dobre volje. Pri poštnem zakupniku je za težke denarje kupil par močnejših konj, svoje pa med živahnim obžalovanjem pustil ter silil dalje na pot. Bilo mu je žal lepih konj. Markiz ni mogel vedeti, da je Denis prerezal vse zveze za seboj in da nihče ne čaka, kdaj se bo vrnil. Moral je misliti, da bo nenadna smrt aktivnega častnika prej ali slej dvignila silovit hrušč, da mu je Denis najprej zlil vino v obraz, to bi utegnilo biti še kdaj za markiza kaj ugodno. Kajti čast njegove hiše je zahtevala vendar, da pravi vzrok dvoboja pod nobenim pogojem ne pride na dan. Zaradi vsega tega je bilo torej še bolje, če pusti naj gostilničar in mladi duhovnik odgovarjata na vsa morebitna vprašanja, da tako sebe in svoje kar se da temeljito in za trajno loči od mrtvega moža, katerega je pustil na gostilniškem dvorišču. Kar se tiče otroka, ki ga je Maria nosila, bo to vprašanje že znal o pravem času rešiti. Pozneje pa, če bo kdaj dobil kakega lastnega sina, bo Mario spravil v Španijo, kjer naj živi v samoti do smrti. Medtem se bo naučila gledati vse reči pravilneje in se bo vdala, kar pa je zadevalo njega samega, je imel v Italiji še veliko zasebnih in diplomatskih poslov. Počasi je zaprl oči in se smehljal predse. Sancho je ostro zavil v Foreško gorovje. Če bodo sploh kaj iskali za njim, bodo to gotovo storili po cestah v Alliski dolini, ali po Cevenskih prelazih. Samo norec bi s tako ogromno kočijo, mogel potovati po Forezih. Medtem je markizova družba obstala v predgorju v mali vasi. Tam so si oglarji kupili mezge. Kovač je moral vse popoldne kovati dve težki verigi. Proti večeru so se zvlekle dolge krpe oblakov okrog gorovja in lezle v dolino. Volkovi so tulili. Ob jutranjem svitu se je začela pot. Sancho je prekipeval od radosti, kakor more prekipevali samo Španec, ko se je nenadno zagledal na mezgu. Nekje, kjer je pod njimi hrumel slap, so morali najtežjo prtljago pometati s sedel. Lakaja sta hodila peš in sta se na posebno težavnih mestih s hrbti upirala ob kolesa. Opoldne je kočija izginila iz nižine, kakor da se je dvignila v oblake. Tri tedne pozneje so z verigami na kolesih zavozili v dolino Rodana. Drveli so po poštni cesti na jug in se ustavljali samo, da so premenjali konje. Nekega dne so se čez most prizibali v Avignon. Tu je bil markiz izven francoske oblasti, imel je pa v papeževi posesti veliko prijateljev. Vest gospoda markiza de Vincita je bila čudna reč. Osebne lastnosti, slučajni vplivi od zunaj in splošno mišljenje tistega časa se je prelivalo po njej. Če bi bil preprostejši ali bolj čustven, bi mu bilo najbrž kaj lahko, da bi davno pretekle in sedanjo težave kar pokril s plaščem pozabljenja. Toda tu je začela govoriti njegova vest. Sporno je, ali je bil markiz veren ali pa prav na dnu duše le praznoveren. Najbrž je nosil v sebi zmes iz obojega. Vsekakor je bila njegova vzgoja verna. Zato so-besede mladega duhovnika nanj učinkovale tako, kakor bi bil duhovnik sam zatrdno najmanj pričakoval. Beseda »kri na duši« je težko ležala na Donu Luisu. Njegova stanovsko zavest in čast sta mu oproščala, njegova vernost pa ga je krivila. Kar se tiče vere in morale, je bil docela otrok svojega razreda in svojega stoletja. To se pravi, da je bil človek konvencionalnosti. Eno breme na vesti je komaj dobro prenašal, za to bi si ne bil rad naprtil še drugo. »Slovenski dom« Izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnino 12 Din, za Inozemstvo 29 Din Urrdnlilvoi Kopitarjeva a lira 6/1IL Telefon 4001 do 4009. (Jpravat Kopitarjeva nlir* * Za Ju*osl«vaasko tiskamo « Ljubljani) K čet Izdajatelji Ivan Rakovec. Uredniki Jože Ko&Uek