Poslanka Blažina o preureditvi senata Mladinski zbor E. Komel Kumomr v imenu dizajna najboljši na državni reviji Tristo mladih tekačev povezalo Gorici Primorski št. 78 (21.011) leto LXX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 šepet ulice Montecchi >/18 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 l31190 Prisluhniti svarilom novodobnih Kasander Martin Brecelj Medvladni forum o podnebnih spremembah (IPCC) je to nedeljo v japonski Jokohami objavil drugi del svojega 5. poročila. Če se je prvi del lanskega septembra osredotočil na vzroke podnebnih sprememb, se drugi del zdaj zaustavlja pri njihovih posledicah, medtem ko bo tretji del, ki naj bi ga objavili še ta mesec, obravnaval možne rešitve. IPCC ugotavlja, da če se bo nadaljevala sedanja razvojna usmeritev, potem se bodo konec tega stoletja temperature na svetovni ravni dvignile do 4,8 stopinje Celzija, morska gladina pa se bo zvišala do 82 centimetrov. To bi imelo katastrofalne posledice za človeštvo. Milijarda ljudi bi lahko ostala brez pitne vode, pridelek koruze, riža in žita bi vsako desetletje lahko padel za 2 odstotka, medtem ko bi se število ljudi povečalo za 2 milijardi ... Zaradi vsega tega bi se konec tega stoletja lahko pojavili množični migracijski procesi, pa tudi konflikti. Ta je sicer po oceni IPCC najbolj črn izmed možnih scenarijev. Razvoj dogodkov bi lahko krenil v manj dramatično smer, če bi človeštvo v doglednem času sprejelo ukrepe, o katerih bo, kot rečeno, podrobneje govor v zadnjem delu trilogije IPCC. Prva priložnost za to bo vrhunsko srečanje, na katerem naj bi prihodnje leto v Parizu sklenili nov mednarodni podnebni dogovor, ki naj bi nasledil kjotski protokol iz leta 1997. Zanimivo je, da do podobnih ugotovitev prihaja raziskava, ki jo je po naročilu ameriške vesoljske agencije NASA pred nedavim izvedla skupina strokovnjakov pod vodstvom matematika Safa Motes-harreia. Gre pravzaprav za prve izsledke nove znanstvene vede, ki so jo poimenovali »handy« (Human and Nature Dynamics). Motesharrei s svojimi sodelavci meni, da se današnja globalna industrijska civilizacija mogoče že nahaja v fazi zatona, v kakršno so po fazi rasti zašle vse dosedanje civilizacije, od Majev in Starih Rimljanov do Kitajcev pod dinastijo Han. Civilizacije naj bi namreč uspevale, dokler so zmožne vzpostaviti ravnovesje med ključnimi dejavniki, kot so prebivalstvo, klima, voda, kmetijstvo in energija. Kadar se to ravnovesje poruši, naj bi se začel propad. Značilna znamenja porušenega ravnovesja naj bi bile naraščajoče socialne razlike in pomanjkanje naravnih dobrin. Po oceni Motesharreia in sodelavcev je ravno takšna znamenja mogoče zaznati v današnjem glo-baliziranem svetu. Kljub temu naj bi bila rešitev še vedno možna, a to pod pogojem, da bi novodobnim Kasandram res prisluhnili. dnevnik POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS PETEK, 4. APRILA 2014 1,20 € 9 , , I I t-, uuuuu , italija - Poslanci dokončno sprejeli Delriov zakonski osnutek Korak do dokončne ukinitve pokrajin Berlusconijeva stranka se je od reforme ogradila dolina Premolin: »Zadoščenje za transakcijo« DOLINA - Dolinska županja Fulvia Premolin je v pogovoru ob skorajšnjem izteku drugega mandata izrazila zadoščenje za nekatere posege, ki jih je izpeljala njena uprava v desetih letih upravljanja. Med temi je izrecno omenila transakcijo, ki jo je občina podpisala z boljunško srenjo in številna javna dela, predvsem v zgodovinskih jedrih vasi. Škoda le, da je pakt o stabilnosti s svojimi omejitvami preprečil začetek nekaterih pomembnih posegov. Na 5. strani gorica V dom Culot tudi priseljenci centra CARA GORICA - V pričakovanju obnovitvenih del, po katerih bodo v domu za starostnike Angelo Culot lahko končno sprejeli višje število oskrbovancev, je občinska uprava začela razmišljati o možni namembnosti dela ločniške stavbe, ki ostaja neizkoriščen. V minulih dneh se je občinska odbornica Silvana Romano sestala z goriškim prefektom Vit-toriom Zappalortom, s katerim sta se pogovorila o možnosti, da bi v praznem delu zgradbe začasno gostili prosilce azila, za katere ni prostora v centru CARA v Gradišču. Na 12. strani BiMJ: ::::«■ ÉgflUflTÛj RIM - Poslanska zbornica je včeraj dokončno odobrila t. i. Delriov zakonski osnutek o metropolitanskih območjih, o združevanjih in spojitvah občin ter o preureditvi pokrajin pred njihovo dokončno ukinitvijo s spremembo petega poglavja ustave. Za je glasovalo 260 poslancev iz vrst vladne večine, proti pa je bilo 158 predstavnikov opozicij, medtem ko se je 7 poslancev vzdržalo. Poudarimo naj, da ta reforma velja le za dežele z navadnim statutom, saj so dežele s posebnim statutom, kot je Furlanija - Julijska krajina, neposredno pristojne za urejanje krajevnih uprav. Od sprejete reforme se je posebno ostro ogradila stranka Naprej, Italija. Premier Matteo Renzi je kljub temu včeraj izrazil prepričanje, da bo dogovor z Berlusconijem o institucionalnih reformah zdržal. Na 11. strani dolga krona - Srečanje s politiki Kakšna prihodnost za srenje v dolinski občini? radijski klepet manjšini je možen tvorni dialog LJUBLJANA - Popularna oddaja Studio ob 17.00 na Radiu Slovenija je dokazala, da je v slovenski manjšini možen tvorni dialog, ki je predpogoj za dogovarjanje in posledično za dogovore. O odprtih problemih slovenske manjšine so v studiu z novinarko Mirjam Muženič razpravljali Martina Strain (NŠK), Igor Gabrovec (SSk), Jurij Paljk (Novi glas) in zastopnik SKGZ Livio Semolič. Govorili so o Tržaški knjigarni, šoli, SSG, Stadionu 1. maj in Narodnemu domu pri Sv. Ivanu v Trstu. Na 3. strani MARINI GH I J Nova kolekcija POMLAD/POLETJE G AISIT". WOQLR3CH jfiHh P.K H a e.K-ii Trg Cavour, 25 34074 - Tržič Tel in Fax 0481 791066 pred cono namenjeno pešcem, tik ob večnadstropnemu parkirišču verona - Vinitaly Edi Kante v družbi najboljših VERONA - Slovenski vinogradnik in vinar Edi Kante (na sliki) bo na 48. mednarodnem vinskem sejmu Vinitaly prejel prestižno kolajno Cangrande. Podjetnika iz Pra-prota bodo s to kolajno sprejeli v zelo ugledno družbo najbolj zaslužnih italijanskih vinarjev. Kanteta bodo odlikovali na nedeljski otvoritvi Vi-nitalyja ob navzočnosti italijanskega kmetijskega ministra Maurizia Martine in predsednice Furlanije-Julijske krajine Debore Serracchiani. Na 8. strani Za delo z mladimi obvezno potrdilo o nekaznovanosti Na 3. strani Odbornica Marchigiani o pravilniku »dehors« Na 4. strani Trst: navtična šola slavi 260 let obstoja Na 6. strani V Gorici predstavili knjigo o Pučniku Na 13. strani «E5- RDEČI PROGRAM Slovensko mladinsko gledališče Svetlana Makarovič Glasbeno- gledališki projekt Janje Majzelj KRIZANTEMA NA KLAVIRJU danes, 4. aprila ob 20.30 v Mali dvorani www.teaterssg.com 9771124666007 2 Petek, 4. aprila 2014 ALPE-JADRAN / bruselj - Vzpostavljanje enotnega evropskega telekomunikacijskega trga Znotraj EU nič več stroškov za gostovanja v tujih omrežjih BRUSELJ - Evropski poslanci so včeraj podprli zakonodajni paket, ki vzpostavlja enotni evropski telekomunikacijski trg. Nova zakonodaja med drugim odpravlja stroške gostovanja v mobilnih omrežjih znotraj EU in poenostavlja pravila na razdrobljenem evropskem telekomunikacijskem trgu. Paket naj bi zmanjšal razlike v cenah telekomunikacijskih storitev po Evropi, povečal moč potrošnikov in zagotovil prijaznejše okolje za vlagatelje. Nova zakonodaja določa minimalno veljavnost radijskih frekvenc - te bodo veljavne za obdobje 25 let, kar velja tudi za že podeljene frekvence -paket pa predvideva tudi ukinitev stroškov gostovanja v mobilnih omrežjih znotraj EU, in sicer do konca leta 2015. Telekomunikacijski operaterji so si sicer izborili varovalko v obliki razumne uporabe - ta bo uporabnikom preprečevala, da bi naročnino sklenili v državi z bistveno nižjimi cenami, nato pa telefon uporabljali v državi z višjimi. Zakonodajni sveženj pri Evropski komisiji označujejo za najbolj ambicioznega v zadnjih 26 letih reform na evropskem telekomunikacijskem trgu. Ob predstavitvi septembra lani so ga poimenovali kar »digitalna revolucija«. Evropski poslanci so včeraj podprli tudi dopolnila, ki natančno opredeljujejo nevtralnost interneta. Gre za načelo, ki določa, da morajo telekomunikacijski operaterji ves internetni promet obravnavati enako, ne glede na pošiljatelja, prejemnika, vsebino ali način komunikacije. »Nevtralnost interneta je ključna svoboščina prihodnosti, saj omogoča uporabnikom, da neomejeno in prosto uporabljajo internet, kot je bil zasnovan. S sprejetjem svežnja je Evropa postavila standard za cel svet, kako se naj zakonodajalec odzove na novosti, ki nam jih prinaša sodobna družba,« je za STA dejal glasnik digitalne tehnologije Aleš Špetič. Nasprotno pa so nad sprejetjem razočarani v združenju mobilnih operaterjev GSMA. Prepričani so, da bo načelo spletne nevtralnosti upočasnilo tehnološki razvoj in investicije v mrežno infrastrukturo. Paket bodo sedaj podrobno preučile še države članice. V Bruslju pričakujejo, da bo Svet EU dokončni dogovor potrdil do konca leta. Gostovanja v tujih mobilnih omrežjih znotraj Evropske unije uporabniki naj bi bila od leta 2016 dalje brezplačna, kar še najbolj zanima vse tiste, ki živijo na mejnih območjih, kjer so prehodi meje nekaj vsakdanjega kot tudi to, da preko meje sega tudi signal »tujega« mobilnega operaterja arhiv slovenija - V nedeljo predvidoma koalicijski vrh Iskanje sredstev za zapolnitev luknje po razveljavitvi nepremičninskega davka Kako trdna je koalicija, bo pokazalo današnje glasovanje o interpelaciji proti ministru Virantu LJUBLJANA - Koalicijski vrh, na katerem naj bi partnerji znova spregovorili o možnostih za nadomestitev proračunskega izpada po razveljavitvi zakona o nepremičninskem davku, bo po neuradnih informacijah STA po vsej verjetnosti v nedeljo dopoldne. Vladna ekipa je namreč včeraj le preučila več možnih različic, dokončno odločitev pa naj bi sprejela koalicija. Minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan je na novinarski konferenci po včerajšnji seji vlade napovedal, da bodo odločitev o naboru ukrepov v najkrajšem možnem času sprejeli predsedniki koalicijskih strank in vodje poslanskih skupin skupaj s premierko Alenko Bratušek. Ministri so na seji vlade predstavili možnosti za dodatno varčevanje v svojih resorjih, seznam možnih ukrepov pa je po njegovih besedah izredno dolg. Obstaja več različic nabora ukre- pov, o vsebini pa Židan ni mogel govoriti. Dejal pa je, da bodo izbrali ukrepe, ki bodo do ljudi najbolj prijazni. Doslej koalicijske stranke skupnega jezika o ukrepih niso našle. Sestale so se že minulo nedeljo, ko jim je finančni minister Uroš Čufer kot prvi ukrep predlagal vnovičen dvig davka na dodano vrednost (DDV). Ocenil je tudi, da se bo težko izogniti kombinaciji dviga tega davka in dodatnih varčevalnih ukrepov. A so se Čuferjevemu predlogu odločno zoperstavili v DL. Predsednik stranke in notranji minister Gregor Virant je tako včeraj pojasnil, da povišanja DDV ne bo, saj zaradi nasprotovanja DL ta ukrep tudi v DZ ne bi dobil podpore. Ocenil je, da je v javnem sektorju še dovolj možnosti za prihranke, ki ne bodo posegali ne v pravice javnih uslužbencev ne v pravice upokojencev. Predsednik DeSUS Karl Erjavec je včeraj dejal, da je pogovor na seji vlade potekal v smeri trdnega namena vlade, da dokonča svoj mandat. To bi lahko pomenilo napoved, da se bo koalicija na nedeljskem srečanju vendarle uspela uskladiti o tem, kako zapolniti proračunsko luknjo v višini okoli 200 milijonov evrov. Kako trdna je v resnici koalicija, pa bo pokazalo že današnje glasovanje o interpelaciji proti ministru Gregorju Vi-rantu. Medtem ko so ostale koalicijske skupine že zagotovile, da interpelacije ne bodo podprle, pa je položaj bolj zapleten pri Pozitivni Sloveniji, kjer včeraj niso hoteli dajati izjav, kako bodo glasovali. Vsekakor so dovolj zgovorne besede Gregorja Viranta, ki je v sredo dejal, da »če bo največja vladna stranka soglasno podprla koalicijskega partnerja, ministra za notranje zadeve, potem je šef Alenka Bratušek, sicer pa očitno nekdo z Magistrata«. Tovornjak do smrti povozil devetnajstletnega kolesarja PORDENON - Devetnajstletni študent Lorenzo Luca iz Cimpella pri Fiume Venetu (Pordenon) je včeraj zjutraj umrl v prometni nesreči v središču Pordenona. Mladenič se je peljal s kolesom, ko ga je v bližini nekega krožišča povozil voznik težkega tovornjaka. Kljub hitri zdravstveni pomoči je fant umrl nekaj minut potem, ko so ga prepeljali na ur-gentni oddelek pordenonske bolnišnice. V bolnišnico so prepeljali tudi voznika tovornjaka, ki ni bil poškodovan, vendar pa je zaradi nesreče doživel hud šok. Nesrečni fant je v Cimpellu živel s starši, kruta usoda pa je hotela, da je bil voznik tovornjaka, ki ga je povozil, prav tako iz Cimpella. Vzroke nesreče raziskujejo karabinjer-ji in prometni policisti, na kraju nesreče pa so bili poleg zdravstvenega osebja tudi gasilci in mestna policija iz Pordenona. Promotur: naslednji vikend breplačna smuka VIDEM - Za zaključek smučarske sezono so pri Promoturju pripravili posebno promocijsko akcijo. V vseh smučarskih središčih Furlanije-Julij-ske krajine bo namreč 12. in 13. aprila smuka brezplačna, poleg tega pa bodo v nedeljo 13. aprila v Ravascle-tu-Zoncolanu imeli smučarji 50-od-stotni popust pri učenju in najemu smučarske opreme. V vseh smučarskih središčih (razen Na Žlebeh) bodo naprave obratovale še danes, jutri in v nedeljo, nato pa jih bodo od torka, 7. aprila, do vključno petka, 11. aprila, ustavili in ponovno pognali 12, in 13. aprila, ko se bo sezona tudi zaključila. Delovale bodo samo nekatere naprave, saj je močno sonce marsikje sneg že pobralo. Kar zadeva smučišča Na Žlebeh (Ne-vejsko sedlo), bodo tam naprave predvidoma obratovale vsak dan do 27. aprila. Od 11. do 13. aprila pripravljajo poseben praznik z glasbo, 25. aprila pa je na sporedu tradicionalno tekmovanje v turnem smučanju, ki vedno privabi številne ljubitelje te panoge. V Saurisu bodo smučarske naprave odprte še jutri in v nedeljo, 12. in 13. aprila pa samo v primeru, če bodo snežne razmere to dopuščale. Ljubitelji narave pa se lahko 12. aprila udeležijo nočne nordijske hoje, ki bo možna tudi 13. aprila dopoldne. Podrobnejše informacije o delovanju naprav so na razpolago na spletni strani www.promotur.org na oddelku Infoneve. film - Razredni sovražnik, Zapelji me in Karpopotnik okolje - Nagrado podeljuje Evropska komisija Na newyorških platnih ta mesec trije slovenski filmi Ljubljana v ožjem izboru za zeleno prestolnico Evrope 2016 NEW YORK - V New Yorku bodo v aprilu prikazali tri slovenske filme. Film Roka Bička Razredni sovražnik bodo v nedeljo predvajali na festivalu First Time Fest, istega dne bodo na festivalu Panorama Europe zavrteli režiserski prvenec Marka Šantica Zapelji me. Na Tribeca festivalu pa se bo 21. aprila predstavil še Matjaž Ivanišin z dokumentarcem Karpopotnik. Bičkov film, ki je nastal v produkciji Triglav film, je od januarja že obiskal festivale v Palm Springsu, Kaliforniji, Clevelandu in Chicagu. Na newyorškem festivalu, ki bo potekal v bližini Broadwaya do 7. aprila, ga bodo pokazali med desetimi prvenci iz Nemčije, Izraela, Švedske, Nizozemske in ZDA. Organizatorji napovedujejo Michela Moora, Petra Bogdanovicha, pa tudi Slasha, nekdanjega kitarista Guns N'Roses, ki se bo prvič predstavil kot filmski producent. Razrednega sovražnika bodo jutri predvajali tudi na festivalu v Minneapolisu, kjer med šestimi filmi tekmuje v programu novih režiserjev, so sporočili iz Slovenskega filmskega centra (SFC). Šanticev prvenec Zapelji me je na festivalu Panorama Europe, ki bo potekal med 4. in 13. aprilom, uvrščen med 17 evropskih filmov, ki sestavljajo programe večine svetovnih festivalov, vendar jih ameriško občinstvo težko vidi. Pri pripravi festivala sodelujejo kulturni centri in ambasade, med slovenskimi veleposlaništvo v Was-hingtonu in SFC. Film Zapelji me, ki je nastal v produkciji RTV Slovenija, se je lani oktobra predstavil na filmskem festivalu v Varšavi, kjer je prejel posebno omembo žirije. Gostoval je še ne festivalih v Sofiji in Bergamu, prihodnji teden pa ga že čaka tekmovalni program v nemškem Wiesbadnu. Ivanišinov dokumentarec Karpopotnik so na Tribeca Film Festivalu, ki bo potekal med 16. in 27. aprilom, uvrstili v program viewpoint, v katerem bodo prikazali 23 filmov. V njem bodo prikazali tako igrane kot dokumentarne filme. Film po festivalu v Tribeci, ki ga je ustanovil Robert De Niro, čaka gostovanje v Lizboni in Rimu, so še sporočili SFC. LJUBLJANA - Ljubljana (na posnetku) se je še s štirimi evropskimi mesti uvrstila v ožji izbor za zeleno prestolnico Evrope za leto 2016. Evropska komisija je izmed 12 kandidatov v naslednjo fazo izbora uvrstila še nemško mesto Essen, nizozemsko Nijmengen, norveško Oslo in švedsko mesto Umea. Neodvisni odbor strokovnjakov je vse kandidate ocenil na podlagi prilagajanja podnebnim spremembam, lokalnega prevoza, zelenih mestnih območij, energijske učinkovitosti, kakovosti zraka in akustičnega okolja ter drugih kriterijev, so sporočili iz Bruslja. Mesta v ožjem izboru se bodo zdaj pripravila, da žiriji v sedanji zeleni prestolnici Evrope, Koe-benhavnu, 23. junija predstavijo vizijo in potencial, da postanejo vzor drugim mestom, ter svojo komunikacijsko strategijo. Žirija bo zeleno prestolnico Evrope za leto 2016 razglasila naslednji dan, 24. junija, na uradni podelitvi nagrade v Koebenhavnu. Nagrada za zeleno prestolnico Evrope se vsako leto podeli enemu evropskemu mestu za dosežke na področju okoljske trajnosti. Nagrada ni samo navdih za druga mesta, ampak prispeva k ugledu in privlačnosti zmagovalnega mesta kot destinaci- je za potovanje, delo in bivanje. Od prve podelitve leta 2010 je naziv zelene prestolnice Evrope prejelo šest mest. Prvi zmagovalec je bil Stockholm, sedanjo prestolnico Koebenhavn pa bo leta 2015 nasledil Bristol. (STA) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Petek, 4. aprila 2014 3 rim - Prizadevanja poslanke Tamare Blažina Pri preureditvi senata je treba upoštevati potrebe Slovencev S predlogi sta bila seznanjena ministrica Boschijeva in vladni podtajnik Bressa RIM - Načrtovana ustavna reforma, ki zadeva odpravo čistega dvodomnega sistema s preureditev senata, odpravo Vsedržavnega sveta za ekonomijo in delo (Cnel) ter spremembe ustave z drugačno razporeditvijo pristojnosti med državo in deželami, je v tem času v središču politične pozornosti in predmet živahne razprave. Pripadnike naše manjšinske skupnosti po mnenju poslanke Tamare Blažina zanimata predvsem dve temi: nova sestava senata in pristojnosti dežel s posebnim statutom. Besedilo, ki ga je sprejela Renzijeva vlada, gotovo ne daje dovolj zagotovil za ohranitev dosedanjih pristojnosti in kaže, da je prišlo v zadnjem trenutku do nekaterih popravkov besedila. »Vsekakor ne smemo podcenjevati dejstva, da obstaja nevarnost nekakšnega novega centralizma, kar je treba odločno zavrniti, saj so avto- Poslanka Tamara Blažina arhiv nomne dežele (razen izjem) v teh letih dokazale, da znajo učinkovito upravljati in smotrno uporabljati finančna sredstva,« meni slovenska poslanka. Glede na novo vlogo pred- sednice FJK v Demokratski stranki je po njenem mnenju pričakovati, da bo Debori Serracchiani uspelo preprečiti take težnje, in doseči celo še dodatne pristojnosti za našo deželo predvsem na področju šolstva. Pri tem lahko računamo na podporo deželnega sveta in deželnih parlamentarcev, kar je prišlo do izraza tudi na nedavnem skupnem srečanju v Vidmu, meni Blažinova. Veliko pomislekov vzbuja nova sestava senata in predvsem način izvolitve njegovih članov, saj naj bi ne bili več izvoljeni neposredno. Možnosti za nekatere popravke k vladnemu tekstu ni veliko, vendar si poslanka Tamara Blažina prepričano prizadeva v to smer. Glede na dejstvo, da bo nov senat odražal teritorij in krajevne avtonomije, vlada upravičeno pričakovanje, da bi lahko v njem našlo prostor tudi predstavništvo slo- venske manjšine, kar bi tudi odražalo 26. člen zaščitnega zakona za Slovence. V tem smislu je slovenska parlamentarka prejšnji teden, takoj po objavi prvega osnutka besedila na spletni strani vlade, sestavila popravek k zakonskemu predlogu. V njem je predviden dodatni sedež za Deželo FJK, ki je namenjen slovenski manjšini z določitvijo načina izvolitve. Z vsebino predloga je seznanila vladnega podtajnika Gianclaudia Bresso, ministrico Mario Eleno Bosc-hi in deželno predsednico Serrachia-nijevo. Poslanka DS je imela nato ponovno daljši pogovor s podtajnikom Bresso, ki je izrazil naklonjenost takemu predlogu ter pripravljenost, da se poišče najprimernejšo rešitev glede na morebitne spremembe, ki bodo po vsej verjetnosti zadevale prav sestavo senata in številčno predstavništvo dežel. slovenci v fjk 15. aprila skupščina slovenskih izvoljenih javnih upraviteljev TRST - Na predlog podpredsednika deželnega sveta Igorja Gabrovca je predsednik Franco Iacop sklical skupščino slovenskih izvoljenih javnih upraviteljev, ki bo imenovala tri predstavnike v Institucionalni paritetni odbor za vprašanja slovenske manjšine. Skupščina bo v torek, 15. aprila,v dvorani deželnega sveta FJK v Trstu ob 17.30. Svoje predstavnike v Paritetni odbor bo že 9. aprila izbral tudi deželni svet FJK. Svetniki bodo s tajnim glasovanjem izbrali sedem članov, od katerih sta po zakonu dva pripadnika slovenske manjšine. Njuni imeni sta dejansko že znani, saj sta do predvidenega termina prispeli izključno kandidaturi, ki sta ju vložila deželna svetnika Gabrovec in Ukmar. Slednji je predlagal Tržačanko Nives Cos-sutta, medtem ko je Gabrovec predlagal Julijana Čavdka iz Gorice. Poleg teh bo deželni svet izbral še pet članov italijanskega dela Paritetnega odbora. ljubljana - Radijski klepet o problemih slovenske manjšine v Italiji Kdaj dogovor za Stadion in Narodni dom? V oddaji, ki jo je vodila Mirjam Muženič, tudi o Tržaški knjigarni, situaciji našega šolstva ter položaju v Slovenskem stalnem gledališču LJUBLJANA - Če bi v slovenski manjšini vladalo takšno tvorno vzdušje, ki je izstopalo v oddaji Studio ob 17.00 na Radiu Slovenija, bi najbrž rešili marsikatero vprašanje. Res je, da je bila oddaja namenjena poslušalcem iz Slovenije, ki slabo poznajo našo stvarnost, res pa je tudi, da so bili sogovorniki konkretni in predvsem dobro poučeni o obravnavanih zadevah. V drugih razmerah bi rekli, da so bili državotvorni. Dopisnica RTV Slovenija iz FJK je v studio povabila predsednico Narodne in študijske knjižnice Martino Strain, podpredsednika deželnega sveta Igor Gabrovca (SSk), glavnega urednika Novega glasa Jurija Paljka ter deželnega tajnika SKGZ Livia Semoliča. Glede usode Tržaške knjigarne so se vsi strinjali o njeni vlogi in njenem pomenu za Slovence in za Trst. Oči so sedaj uprte v ministra za Slovence v zamejstvu Gorazda Zmavca, ki bi moral v kratkem obelodaniti predloge Slovenije za novo knjigarno, ki ne bo več do-movala v Ul. sv. Frančiška. Paljk je pri tem opozoril na težavno situacijo goriške Katoliške knjigarne in na splošno krizo, ki jo preživljajo vse knjigarne v Italiji in Sloveniji. Pogovor je nato nanesel na pojav vpisov slovenskih srednješolcev na italijanske šole, ki je zelo pereč v Gorici. To je v nasprotju s podatkom, da so morali v slovenskih otroških vrtcih na Goriškem odkloniti vpis kar 30 otrok. Paljk je prepričan, da naši šolniki predstavljajo neke vrste zaprt sistem, medtem ko je Semolič navedel podatek, da imamo v naših šolah dvakrat več vpisanih kot pred petnajstimi leti. V oddaji je bilo bežno omenjeno tudi Slovensko stalno gledališče, kjer je v upravnem odboru še vedno nezasedeno mesto Sveta slovenskih organizacij. Semolič je prepričan, da je uprava SSG legitimna, če SSO ne bo imenoval svojega predstavnika se postavlja vprašanje novega statuta, ki mora biti odobren ob prisotnosti vseh upraviteljev. Predsednica NŠK je predstavila načrte ustanove, ki predvidevajo selitev knjižnice v Narodni dom pri Sv. Ivanu v Trstu in delno tudi v Narodni dom v Ul. Filzi, za kar obstaja razpo- Martina Strain (NSK) ložljivost novega rektorja Univerze. Glede zamisli ZSŠDI o Stadionu 1. maja je Gabrovec spomnil na sredstva, ki jih je Dežela že namenila za obnovo Narodnega doma pri Sv. Ivanu. »Če se Slovenci ne bomo čim prej zedinili o tem, kaj hočemo, se lahko zgodi, da iz- Igor Gabrovec (deželni svet-SSk) gubimo Stadion in Narodni dom,« je dejal zastopnik SSk. Tega si ne smemo in ne moremo privoščiti. Beseda je tekla tudi o javnem financiranju slovenskih ustanov. Vsi so se strinjali, da je treba nekaj spremeniti, velik dosežek pa bi bil že to, če bi naše ustano- Jurij Paljk (Novi glas) ve dobile denar na začetku in ne sredi ali celo na koncu poslovnega leta, kot se dogaja danes. Paljk vidi povezovanje v manjšini pod geslom enotni v različnosti, Se-molič pravi, da mora biti dogovarjanje stalno in ne občasno. Strainova je Livio Semolič (SKGZ) manjšinsko skupnost primerjala z družino, kjer mora biti dogovarjanje obvezno, medtem ko je Gabrovec poudaril, da mora dogovarjanje obroditi dogovore, drugače se samo izčrpavamo med sabo. S.T. zaplet - Določila o boju proti pedofiliji na podlagi evropske direktive Za delo z mladoletniki potrebno sodno potrdilo o nekaznovanosti TRST - Kako lahko dobronameren, celo nujen zakon postane velik problem za vsa društva in organizacije, ki se - tudi pri nas - ukvarjajo z mladoletniki. To je rezultat italijanske različice evropske direktive o boju proti spolnim zlorabam in spolnem izkoriščanju otrok ter otroški pornografiji, ki jo je Evropska unija odobrila leta 2011, v Italiji pa je stopila v veljavo v začetku marca letos, vendar so bila društva, športna a tudi druga, o njej z okrožnicami seznanjena šele v preteklih dneh. Največji problem predstavlja navodilo, da morajo organizacije od vseh svojih uslužbencev in prostovoljcev, ki so v stiku z mladoletniki, zahtevati sodno potrdilo, iz katerega izhaja, da nikoli niso bili obsojeni zaradi prekrškov zoper mladoletnike. Višek pa je v tem, da je potrebno potrdilo o nekaznovanju nabaviti do nedelje, stane okoli 20 evrov, velja pa samo šest mesecev, ni pa jasno, ali ga je treba vsakič obnoviti. Seveda je to navodilo povzročilo med društvi in organizacijami pravi preplah. Dejansko pomeni, če se ga strogo izvaja, blokado vse dejavnosti. Italijanski olimpijski odbor CONI je opozoril, da je v Italiji 100 tisoč športnih društev in še več 100 tisoč ljudi, ki se v okviru teh društev tako ali drugače ukvarjajo z mladoletniki. Ko bi vsi navalili na sodišča, bi kajpak nastala prava zmešnjava. Da je tako, so nam potrdili tudi v tržaškem uradu Združenja slovenskih športnih društev v Italiji, kjer so se povezali s tržaškim sodiščem in prejeli odgovor, da večjega števila potrdil o nekaznovanju v tako kratkem času ne bi mogli izdati. Z nastalim položajem je bil že seznanjen pravosodni minister Orlando, od katerega zdaj pričakujejo, da bo podaljšal rok za izvajanje določil. (ak) WA'iTSlf./j Določila vlade ogrožajo delo z mladoletniki fotodamj@n 4 2 Petek, 4. aprila 2014 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu dolga krona - Srečanje srenj v Občini Dolina s političnimi predstavniki in kandidati leve sredine Ko ti domače uprave izvajajo fašistične zakone • •• Srenje v Občini Dolina se sprašujejo, kakšna prihodnost jih čaka, odgovore pa so želele poiskati pri političnih predstavnikih strank leve sredine ter pri kandidatih omenjenih strank, ki bodo nastopili na bližnjih občinskih volitvah. Z njimi so namreč v torek zvečer pripravili zelo dobro obiskano srečanje na Dolgi Kroni, kjer je prišla do izraza precej kritična nota na račun politike, ki se po besedah predstavnikov srenj umika pred funkcionarji in nima poguma sprejeti določene odločitve. Kot primer - in tudi razlog za sklic srečanja na Dolgi Kroni - so navedli zadržanje dolinske občinske uprave, ki po uvodnih besedah voditelja večera Vojka Kocjančiča ne namerava skleniti transakcij s srenjama v Ricmanjih in Dolini, kjer se je celo odločila za ugotavljanje dejanske prisotnosti srenjske lastnine oz. obstoja t.i. ločenega upravljanja jusarskega premoženja na podlagi fašističnega zakona iz leta 1927, čeprav so srenje, ki so lastnice kar 45 odstotkov ozemlja dolinske občine, pravno priznali že pred leti, stroški izvajanja tega zakona pa bremenijo občinsko blagajno in predstavljajo nesmiselno razmetavanje denarja, od vsega tega pa imajo škodo tako občina kot srenje. Poleg Kocjančiča so srenjsko problematiko v posameznih vaseh orisali predsedniki vaških srenj Edi Zobec (Bo-ljunec), Franko Pečar (Dolina), Emil Petaros (Boršt), David Petaros (Gročana), Edvin Komar (Ricmanje) in Vinko Ban-di (Prebeneg). Razen boljunske, ki je že pred leti sklenila transakcijo z občinsko upravo ter deluje kot posestnik, upravitelj in lastnik z dobro vizijo razvoja, se morajo ostale srenje soočati s težavami: pogosta skupna težava je npr. nezmožnost koriščenja lastnega denarja, ki za- Kljub kritikami na račun politike so se na srečanju zavzeli za sodelovanje med srenjami in občinskimi upravami foto damj@n radi pomanjkanja transakcij ostaja zamrznjen, dalje je tu problematika vzdrževanja in lastništva večjega števila nepremičnin, od katerih jih je kar nekaj v slabem stanju, zapleti so tudi pri gradnji kmetijskega vodovoda ter z (ne)odpla-čevanjem odškodnine za gradnjo hitre ceste. Omenjeni sta bili tudi problematika ponovne določitve obsega rezervata doline Glinščice in vprašanje sečnje, kjer so srenje večkrat žrtev nasprotujočih si določil, ko te neka odredba po eni strani obvezuje, da iz varnostnih razlogov posekaš in počistiš drevesa in grmičevje ob cestah, drugo določilo pa ti to prepoveduje, ker se omenjena drevesa in grmičevje nahajajo na zaščitenih območjih. Trenutno nastaja tudi nov gozdni zakon, čeprav je bil prejšnji sprejet komaj leta 2007, kar prinaša dodatna vpra- šanja. Zaradi vsega tega so srenje želele vedeti, kaj o tem mislijo politiki oz. kandidati na bližnjih občinskih volitvah. Tokrat so na srečanje povabili predstavnike leve sredine, ne bodo pa se izogibali niti srečanja z desno sredino. Kot prva sta se v razpravo oglasila deželna svetnika Stefano Ukmar in Igor Gabrovec. Po Ukmarjevih besedah so zapleti glede srenjske problematike v zadnjih devetih letih prispevali k oblikovanju negativnega mnenja o srenjah, tako da so deželni funkcionarji začeli razmišljati celo o umiku pravnega priznanja srenj. Zadeve bo zdaj treba reševati postopoma: najprej bo treba urediti vprašanje upravljanja, nato pa še vprašanje lastništva, glede deželnega zakona o srenjah pa se oblikuje komisija izvedencev, v kateri pa ne bo ne Gabrovca ne Uk- marja, ki pa upa, da bodo župani in srenje skupaj nastopili pri deželni upravi. To upa tudi Gabrovec, ki je v svojem nastopu dejal, da na vseh ravneh, od občin pa do deželnega sveta in komisarja za likvidacijo jusarskega premoženja ni bilo interesa, prepričanja in niti volje, da se problem reši. Potrebno je torej, da so župani dejavni, da pride do dejavne volje za reševanje vprašanja in da se doseže pravni okvir v obliki deželnega zakona. Za skupen nastop županov in srenj ter za sodelovanje so se izrekli tudi nekateri levosredinski kandidati, ki so spregovorili v nadaljevanju, na čelu z županskim kandidatom Sandyjem Klunom, ki je sam naklonjen transakcijam in je priznal, da se je uprava bala sprejeti določene sklepe, obenem pa opozoril, da se napovedujejo velike spremembe. V na- daljevanju je Emilio Coretti opozoril, da po zakonu funkcionarji za napačne ukrepe odgovarjajo s svojim imetjem, glede odškodnin pa je treba zdaj izkoristiti priložnost, ko so tako na Tržaškem kot na deželni ravni povsod na vladi le-vosredinske uprave. Rossana Petaros se je zavzela za kompromisno rešitev, na podlagi katere bi se zaščita okolja tolmačila v dobrem smislu, se pravi da bi se ozemlje, ki ga sama pojmuje kot kulturno krajino, ker ga je oblikoval človek, razvijalo, medtem ko je Franco Crevatin predlagal ustanovitev občinskega od-borništva za srenje. Spregovorila sta tudi predsednik in koordinator Agrarne skupnosti tržaške pokrajine Vladimir Vremec in Karlo Grgič. Prvi je med drugim dejal, da ni mogoče, da bi bil fašistični zakon o likvidaciji jusarskega premoženja iz leta 1927, ki je bil izdan zato, da se uničijo krajevne avtonomije, pomembnejši od ustave in vrste zakonov, ki so jih v Italiji sprejeli po drugi svetovni vojni. Vremec je bil zelo kritičen do komisarja za likvidacijo jusarskega premoženja Artura Picciotta, ker po njegovih besedah naravnost išče dokumente, ki nudijo možnost ustvarjanja dvomov glede lastništva, kar pa počenja, pa je po Vremčevem prepričanju protiustavno. Tudi politika bi morala zopet prevzeti svojo vlogo, medtem ko se zdaj umika in prepušča oblast funkcionarjem. Grgič pa je opozoril, da so v pristojnih parlamentarnih komisijah v Rimu že sprejeli vsedržavni zakonski osnutek o skupni lastnini in pri tem žalostno ugotovil, da na državni ravni obstaja razumevanje, na krajevni pa ga ni. Vse namreč odvisi od javne uprave in županov, zato je treba imeti pogum, je dejal Grgič, ki upa v mirno reševanje vprašanj s sodelovanjem. (iž) občina trst - Odbornica Marchigiani o novem pravilniku »dehors« Po olajšanem postopku Gostinci bodo odslej vložili eno samo prošnjo - Strožja pravila, možna pa bodo tudi odstopanja V strogem mestnem središču najbrž res ne bomo več videli cvetličnih loncev in kamnitih korit z zelenjem. Prav tako na trgih in v peš conah ne bo več mogoče sesti v udoben naslonjač ali na kavč. Tako imenovani občinski pravilnik »dehors« (s tem francoskim izrazom tudi tržaški upravitelji označujejo zunanjo opremo javnih lokalov) jih namreč ne predvideva. Iz mestnega središča jih je »pometlo« deželno spomeniško in krajinsko varstvo, ki je občinski upravi postavilo zelo jasna in stroga določila. Tako nam je včeraj pojasnila arhitektka Elena Marchigiani, odbornica, ki je v upravi Roberta Cosolinija odgovorna za gradnje in javna dela. Iz njenih besed je bilo mogoče razbrati, da nov občinski pravilnik o zunanji opremi mestnih barov, gostiln in restavracij ni najboljši. A da je bilo v danih razmerah tako rekoč nemogoče doseči boljšega: zato ga je treba odobriti in omogočiti gostincem ter trgovcem nemoten potek poletne sezone. Kajti če se Občina Trst do 30. aprila ne bo opremila z novim pravilnikom o zasedbi javnih površin, ne bodo šli v klet samo cvetlični lonci in kavči, temveč vsa zunanja oprema. Tako namreč določa dogovor, ki ga je Občina novembra lani podpisala z omenjenim nadzorništvom. Upravitelji so prepričani, da bo občinski svet v ponedeljek odobril nov pravilnik. V torek ob 16. uri je že predvidena njegova javna predstavitev v avditoriju muzeja Revoltella, od srede dalje pa bo mogoče tudi vlagati ustrezne prošnje (obrazci naj bi bili na voljo na občinski spletni strani). Dejstvo, da je odbornici Marchigiani po dolgem in kot se šušlja zelo napornem pogajanju z deželno nadzornico Picchione, uspelo sestaviti tak pravilnik, ki ga nadzornica podpira, je že uspeh; odbornica pa se posebno veseli olajšanega postopka, ki ga bodo po 30. aprilu lahko ponudili trgovcem in gostin- cem. Ti bodo namreč odslej vložili eno samo prošnjo, ki bo predvidevala tako dovoljenje za zasedbo javne površine kot potrdilo o ustreznosti zunanje opreme; občinski uradi bodo nato poskrbeli, da bo dokumentacijo pregledalo tudi nadzorništvo, ki bo moralo potrditi skladnost te opreme z okolico. Kaj pa zaskrbljenost in nezadovoljstvo nekaterih upraviteljev barov ter gostincev, o katerih smo poročali v včerajšnji izdaji dnevnika? Odbornica Marchigiani pravi, da so predvidena tudi odstopanja od pravilnika, o katerih pa se bo moralo izreči spomeniško varstvo. Taka izjema bi lahko bile na primer lesene ploščadi ob Kanalu. Tudi sama je namreč opozorila nadzornico, da so potrebne in koristne, saj so tam tla razdra-pana. Iz podobnih razlogov bi lahko kje drugje dovolili tudi cvetje in zelenje. To bo nekoliko bolj jasno v prihodnjih mesecih, sedaj je jasno samo to, da mora občinski svet odobriti pravilnik in da morajo vsi gostinci, ki želijo še dalje »zasedati« del javne površine in ga tudi primerno opremiti, ustrezne prošnje vložiti do 30. aprila. Kajti pomembno je, da postopki stečejo, prilagoditev novim pravilom pa naj bi bila postopna. (pd) Policija prijela tatu, ki je kradel v bolnišnici Policisti letečega oddelka tržaške kvesture so preteklo noč aretirali 57-letnega Tržačana G.T., sicer starega znanca sil javnega reda, ki bo moral zaradi preteklih kaznivih dejanj kraje odsedeti dva meseca in dvajset dni. Možakar se mora zahvaliti prav svoji ljubezni do tuje lastnine, da so ga naposled izsledili. Osebje katinarske bolnišnice je namreč policijo obvestilo, da se po bolnišnici sumljivo sprehaja moški z mobilnim telefonom. Ob prihodu policistov jim je G.T. izročil telefon, rekoč da ga je bil nekje našel, vendar očitno ni bil prepričljiv, saj so policisti njegove besede preverili in na koncu odkrili, da se je telefon poprej nahajal v predalčku pri postelji nekega bolnika, ki se njegovega izginotja sploh ni zavedel. Policija je moškega hotela ovaditi na prostosti, pri pripravi ovadbe pa je ugotovila, da bi se bil moral pravzaprav že nahajati v zaporu: bremenil ga je namreč zaporni nalog, ki je bil izdan zaradi že v preteklosti storjenih kaznivih dejanj kraje. Tako so tatu pospremili na kvesturo, od tam pa v koronejski zapor. Voznik brez vozniškega dovoljenja, motor pa brez zavarovanja in tehničnega pregleda Pripadniki mestne policije so pred dnevi zasačili pravega cestnega gusarja, ki je motor vozil brez vozniškega dovoljenja in opravljenega tehničnega pregleda ter z zapadlim zavarovanjem. Zgodilo se je na pokrajinski cesti št. 1 blizu priključka na hitro cesto pri Padričah, kjer so policisti ustavili motor znamke yamaha majesty, ki ga je upravljal 42-letni Tržačan B.F. in na katerem je sedel tudi lastnik, 34-letni D.K., prav tako Tržačan. Ob zahtevi, naj pokaže svoje dokumente, je voznik nedolžno priznal, da ni nikoli imel vozniškega dovoljenja, kar so pri preverjanju ugotovili tudi policisti, ki pa so ugotovili tudi nekaj drugega: moškega so zaradi omenjenih prestopkov zasačili že enkrat leta 2010, dvakrat leta 2011 in zadnjič septembra lani. To pa ni še vse: mestni policisti so ugotovili tudi, da je bil motor brez opravljenega tehničnega pregleda, ki bi ga bili morali opraviti že leta 2012. Istega leta je zapadlo tudi zavarovanje, ki ni bilo več obnovljeno. B.F. se bo moral zaradi vožnje brez vozniškega dovoljenja zagovarjati pred sodiščem, D.K. pa so izrekli kazen zaradi neprevidne izročitve vozila, oba pa bosta morala odgovarjati zaradi zapadlega zavarovanja in neopravljenega tehničnega pregleda. Motor so zasegli. / TRST Nedelja, 6. aprila 2014 5 občina dolina - Pogovor s Fulvio Premolin ob izteku drugega županskega mandata Premolin: »Veliko zadoščenje za transakcijo z boljunško srenjo« Zadnje vprašanje Fulvii Premolin bi se glasilo takole: Kakšno občino boste pustili nasledniku? A dolinska županja je odgovorila nanj še pred začetkom pogovora o njenem desetletnem vodenju občine. Čim je zapustila sejo odbora, ki se je zavlekla dobro uro dlje od predvidenega, je kar sama ugotovila: »Ne zavidam tistemu, ki bo prišel po meni.« Misel je takoj poletela k njenemu usojenemu nasledniku, Sandyju Klunu, a županja jo je hipoma prestregla. »Ne zato, ker je stanje v občini slabo. Pač pa zato, ker živimo v res težkih časih. Blokirali so nam prepotrebna sredstva, nalagajo nam vedno večje zadolžitve in pristojnosti, ne dovolijo pa nam, da bi sprejeli v službo ljudi, ki bi se ukvarjali z vsemi temi novostmi. Tako postaja osebje vedno bolj obremenjeno z delom.« Po slabi minuti upravnega izkašlja-nja je bila Fulvia Premolin že pripravljena na prvo vprašanje. Kako ocenjujete deset let vašega županovanja? »Sigurno je bila to pozitivna izkušnja. Dala mi je veliko zadoščenj, ki jih nosim v svojem srcu.« Največje zadoščenje? »Zahvala ljudi za to, kar je bilo storjeno, zlasti na šolskem področju s prenovo številnih šolskih poslopij. Med vsemi naj omenim šolo Gregorčič v Dolini, ki smo jo popolnoma obnovili.« Kaj pa druga javna dela? »Pridobili smo vsa finančna sredstva za obnovo vseh glavnih starih jeder. Nekatere posege smo zaključili, druge je zaustavil pakt o stabilnosti.« Ljudje so imeli pri posegih v vaseh nekatere pripombe. Predvsem v Bo-ljuncu. Zakaj? »Pravijo, da je navada železna srajca. Ko si navajen na nekaj, se težko prilagodiš in sprejmeš novost. Tako je bilo tudi za boljunško Gorico. Poseg pa smo kljub vsemu opravili.« Kaj pa obnove drugih vaških jeder? »V Borštu so bila finančna sredstva blokirana takoj po zapadlosti razpisa za oddajo del. Isto velja za Kroglje. Za Ricma- Fulvia Premolin arhiv nje nam je uspelo pridobiti vsa finančna sredstva, v vseh treh primerih pa je dela ustavil pakt stabilnosti.« Ali bo sploh kaj kruha iz te sedaj neizkoriščene finančne moke? »Z deželo se sedaj dogovarjamo, koliko tako imenovanih "finančnih razmejitev" - v italijanščini jim tehnično pravijo "spazi finanziari" - bomo dobili, da bi lahko izkoristili razpoložljiva sredstva. Mi smo dali na prvo mesto Boršt, ker je že vse pripravljeno za začetek del.« Koliko so vredna dela v Borštu? »Nekaj več kot milijon evrov. Za Kro-glje imamo na razpolago 450 tisoč evrov, za Ricmanje milijon 300 tisoč evrov.« Kakšen je bil odnos vaše uprave do srenj? »V posebno zadoščenje mi je, da smo v mojem prvem mandatu - kot edina občina - zaključili transakcijo z eno od naših srenj, in sicer Srenjo Boljunec. Resnici na ljubo je še prej tržaška občina podpisala transakcijo z Jusom Kontovel ... »Ampak ne v taki obliki, kot naša. Tisto je nekaj drugega. Mi smo transakcijo opravili, tako lahko boljunška srenja upravlja srenjsko premoženje.« Kaj pa druge srenje v vaši občini? »Ne vem, kako se bo vsa zadeva sedaj nadaljevala. Mi smo komaj zaključili pregled vse naše imovine in smo tudi imeli srečanje s komisarjem za jusarsko premoženje, ki nam je dal določene smernice, kako priti do zaključka. Mislim pa, da bo srenjsko vprašanje mogoče rešiti le z zakonom. Zaradi tega si mora dežela zavihati rokave in ga izdelati. Oziroma: dovolj bo, da povleče iz predala že pripravljeni zakonski osnutek o srenjah.« Kdo je izdelal tisti zakonski osnutek? »Prvega je predložil deželni svetnik Mirko Špacapan še za časa Illyjeve deželne uprave. Takrat je že šel skozi politično rešeto in, delno, tudi skozi tehnično reše-to. Tako ne bi bilo niti velikega dela prijeti osnutek v roke, ga pregledati in odobriti. Tisto bi bil za nas velik uspeh.« Ali ste v tej zvezi morda posegli pri deželni predsednici Debori Serracc-hiani? »Z njo sem se sestala oktobra lani. Obravnavali smo tudi to zadevo. Takrat je zagotovila, da bo zadevo rešila. Kajti: nemogoče je misliti, da bo vsaka občina posebej reševala srenjsko vprašanje, še zlasti v razmerah, v katerih sedaj poslujemo. Mi imamo 44 zaposlenih za 6 tisoč ljudi. Na-brežina ima enkrat in pol več prebivalcev, ima pa 120 uslužbencev, trikrat več kot mi. Torej: naši uradi se morajo presneto potruditi, da lahko v roku zaključijo vse predvidene postopke in akte. To, kar smo doslej storili, je največ, kar je bilo mogoče storiti v danih okoliščinah. Zato ne morem -kar se upravljanja tiče - nič očitati sebi, naši upravni ekipi in našemu osebju. Doseženi rezultati so v danih razmerah več kot pozitivni. Ob vsem tem ne gre pozabiti, da nam je uspelo tudi zmanjšati dolgove občine.« Za koliko? »Pred leti je dolg znašal več milijonov, z raznimi sredstvi in prispevki smo ga zmanjšali na sedanjih 500 tisoč evrov.« Kako ga boste krili? »Pričakujemo denar, ki nam ga dolguje družba AcegasAps, pa tudi izid poravnave stroškov za odpadke podjetja Siot. Vsota presega milijon evrov.« Omenili ste podjetje Siot. Iz zbiralnikov nafte še vedno zaudarja po smradu. Kdaj bo ta nevšečni problem rešen? »Podjetje je zagotovilo, da bo z novim sistemom zaustavljanja uhajanja smrdečega plina problem rešen. Vse zbiralnike pa niso še opremili z novim sistemom. To bi morali dokončati do konca aprila.« Dolina Glinščice je naravna posebnost v vaši občini: je naravni rezervat, ki ga upravlja prav občina. S kakšnim rezultatom? »Prevzem upravljanja rezervata je predstavljal posebno zadoščenje. Za občino pa je pomenilo dodatno breme, saj je bila upravljanju dodeljena ena sama oseba. Občini je bilo takrat, za časa Illyjeve deželne uprave, nekoliko lažje, saj je bilo upravljanju dodeljenih 450 tisoč evrov za tri leta. Potem je Tondova uprava znižala to dotacijo, sedaj znaša - zaradi krčenja stroškov - le 32 tisoč evrov, kar je malo. Še dobro, da Srenja Boljunec s svojimi ljudmi skrbi za odprtje Sprejemnega centra.« Dolina Glinščice je bila tudi v središču sodne kronike zaradi znane čistilne akcije ... »Obravnava na sodišču še vedno poteka. Vse, kar je bilo z naše strani storjeno, je bilo storjeno v dobri veri. Mi smo zaprosili za čiščenje rečne struge, ker je to naša dolžnost. To smo morali storiti, kajti: kaj bi se zgodilo, če bi prišlo zaradi neočiščene struge do naravne ujme, kot se je to zgodilo v nekaterih drugih krajih v Italiji, na primer tudi v Kanalski dolini? Potem smo bili deležni hude medijske nevihte, kar je pustilo veliko grenkobe. Upam pa, da se bo kmalu vse uredilo.« Kako vam je uspelo usklajevati poklic šolnice in delo županje? »Na začetku sem pustila šolo. A ker je šola del mene, ker sem šolnica in se pač ne morem izogniti stiku s šolo, sem - tudi zaradi pomanjkanja ravnateljev - ponovno prevzela to funkcijo. V drugem mandatu smo si z ostalimi kolegi v odboru delili določene zadolžitve; na osnovi te delitve dela in dejstva, da sem bila vedno tu prisotna, brez počitnic, mi je uspelo voditi oboje, šolo in občino. Zaradi tega pa sem sedaj presneto utrujena in napočil je čas, da prepustim mesto drugemu.« Kakšno je bilo delo v odboru? »Dobro smo se razumeli, velikih težav ni bilo. Ko je bilo potrebno, so me odborniki vedno podprli.« Kaj pa delo v občinskem svetu? »Kdaj pa kdaj je bilo zahtevno. Ko so se kresala mnenja, je bilo pač potrebno veliko potrpežljivosti, pa tudi veliko hitre refleksije, hitrega razmisleka, da si lahko dobil pravilne odgovore in rešitve o razno-raznih vprašanjih. Naša občina je velika, šteje 6 tisoč prebivalcev, obsežna je 21 kvadratnih kilometrov. Je pa tudi raznolika. Na eni strani imamo zaščitena območja z raznimi omejitvami, na drugi pa industrijske predele; vmes ležijo gručaste vasi. Na takem ozemlju tudi storitve ni lahko upravljati.« Po dveh županskih mandatih ne boste več kandidirali. Kaj vas čaka po 29. maju? »Najprej trenutek počitka. Razmislila bom, kaj sem doslej storila, potem bom videla, v katero smer bi rada šla. Imam pa toliko dela, kot hočem. Kajti naša šola zahteva svoje ... « Marjan Kemperle moda - Julija Na Its14 se je prijavilo 1200 oblikovalcev Mednarodni natečaj mladih oblikovalcev Its 2014 bo v nekdanji tržaški ribarnici potekal 11. in 12. julija. Kdo bodo finalisti, ki bodo lahko v očarljivi stavbi predstavili svoje kolekcije oblek, modnih dodatkov in nakita, pa bo znano konec aprila. Do takrat bo žirija, ki jo sestavljajo Consuelo Ca-stiglioni (Marni), Nick Knight, Nicola Formichetti, Nicholas Kirk-wood, Manish Arora, Olivier Sail-lard, Carla Sozzani in Floriane de Saint Pierre, izbrala najboljše, delo pa ne bo lahko, saj se je na razpis prijavilo kar tisoč dvesto mladih iz osemdesetih različnih držav. Med novostmi letošnje nagrade je Its Artwork: oblikovalec, ki bo na najboljši način na novo interpretiral slovito znamko Swatch, bo prejel 10.000 evrov in priložnost za delo v švicarskem kreativnem laboratoriju. devin - Obsežna čistilna akcija v bližini pokopališča Devinčani so se izkazali Hvalevredna pobuda si je prislužila priznanje domače občinske uprave »Sadovi« hvalevredne čistilne akcije devinskih jusarjev Skupina devinskih jusarjev je v prejšnjih dneh poskrbela za zgledno prostovoljno čistilno akcijo na zgornjem parkirišču devinsko-štivanskega pokopališča. To parkirišče, ki se nahaja ob pokopališču tik ob državni, danes deželni cesti v smeri proti De-vinu, uporabljajo obiskovalci, zlasti takrat ko je spodnje parkirišče zasedeno. To se dogaja predvsem ob pogrebih. Grmovje ob zgornjem parkirišču je bilo prepolno vsemogočih odpadkov, od steklenic in plastenk do avtomobilskih de- lov in kant za olje. Jusarji so vso to šaro zbrali na enem samem mestu, na kar so občinski delavci poskrbeli za njeno odstranitev. Poleg tega so požagali in odnesli tudi vejevje, ki je iz gozda štrlelo na parkirišče in s tem omejevalo število razpoložljivih mest. Občinska uprava se devinskemu jusu iskreno zahvaljuje za opravljeno delo. Posebno v teh časih, ko tako nerodno nastavljeni pakt stabilnosti ovira katerokoli javno delo, je vsaka prostovoljna akcija še kako dobrodošla, meni Občina Devin-Nabrežina. Danes v Dolini možne delne prekinitve odvoza odpadkov Občina Dolina obvešča občane, da bo danes, 4. aprila, zaradi tehničnih problemov vezanih na delovanje zbirnega centra v Boljuncu, lahko prišlo do delnih prekinitev službe ločenega zbiranja odpadkov, in sicer plastične embalaže, stekla in pločevink (rumena kanta) na Krmenki in v industrijski coni, ter embalaže iz papirja in kartona (modra kanta) v Dragi, v Gro-čani, na Pesku in na Jezeru. Omejitve parkiranja Družba Acegas-APS napoveduje v začetku prihodnjega tedna izvajanje nujnih javnih del na nekaterih tržaških ulicah, kjer bo zaradi tega potrebno začasno omejiti promet oz. parkiranje. V ponedeljek, 7. aprila, bodo delali v Ul. Revoltella, kjer bo na odseku med ulicama Piccardi in Rossetti prepovedano parkiranje od 7. do 14.30. V istih urah bo naslednjega dne, 8. aprila, prepovedano parkiranje v Ul. Universita med Trgom Papa Giovanni XXIII in križiščem z Ul. Belpoggio. 6 Petek, 4. aprila 2014 TRST / šolstvo - Ustanovila jo je Marija Terezija Tržaška navtična šola slavi 260 let delovanja Omizje govornikov na včerajšnjem slavnostnem srečanju fotodamj@n Letos mineva 260-letnica delovanja tržaškega navtičnega inštituta, ki se imenuje Navtični inštitut Tomaso di Savoia Duca di Genova. Častitljivi jubilej bo priznani in cenjeni inštitut obeležil z različnimi prireditvami, prva od teh pa je bila včeraj na sporedu v muzeju Sartorio. Konferenco o zgodovini navtičnega inštituta je povezoval nekdanji profesor in starešina inštituta P. Stenner, ki je nagovoril zelo številno občinstvo, med katerim so prevladovali dijaki te šole. Profesor je povedal, da je na tem inštitutu začel poučevati daljnega leta 1954, in z njim ostal povezan tudi po koncu poklicne kariere, saj mu, kot je sam dejal, inštitut pomeni zelo veliko. V imenu navtičnega inštituta je pozdravil njegov podpredsednik Urcia Larios Mannuel, nato pa so spregovorili predstavniki ustanov, ki so nastale v okviru tradicionalnega navtičnega inštituta. Najprej je spregovorila predsednica inštituta OGS C. Pedicchio, ki je mlado občinstvo spomnila, da je naša prihodnost v strategiji za modro rast. Gre namreč za strategijo za podporo trajnostni rasti v celotnem morskem in pomorskem sektorju. Strategija namreč priznava pomen morij in oceanov za razvoj evropskega gospodarstva in poudarja možnosti za inovacijo in rast. Znanje o morju po mnenju Pedicchio-ve sodi med posebne ukrepe celostne pomorske politike, v katero se bo morala intenzivneje vključiti tudi Italija. Predsednica OGS je spomnila, da bo Italija kmalu prevzela predsedstvo EU in da bi med prednostne naloge mora- la uvrstiti tudi modro gospodarstvo, ki bi v prihodnje z jasno začrtano strategijo lahko zagotavljajo tudi delovna mesta za mlade. Dejavnost inštituta OGS in njegove raziskovalne ladje Explora je predstavil njegov direktor Franco Koren, ki je občinstvu razložil, s čim vse se ukvarjajo raziskovalci na Explori. Knjižničarski poklic in vlogo Mestne knjižnice pri dejavnostih navtičnega inštituta je predstavila G. Norio, ki je ovrgla predsodke, povezane s knjižničarskim poklicem. Med govorniki sta bila tudi predstavnika inštituta OATs, ki sta analizirala njihovo delo in vlogo, ki jo ima inštitut. Skupni imenovalec vseh govornikov je bil, da je znanje o morju še kako potrebno, saj planet Zemljo sestavlja več kot 70 % vode, o kateri vemo veliko manj kakor o zemlji. Tržaški Navtični inštitut je nastal pred 260-imi leti, in sicer z odlokom z dne 20.8.1753, s katerim je Marija Terezija določila, da bo reški jezuit Franc Ksaverij Oriando vodil v Trstu navtično šolo, kar pomeni tudi ustanovitev prve pomorske šole v Avstriji oz. prve javne pomorske šole na severnem Jadranu nasploh. Šola je pričela z delom 13.5.1754, s poukom pa novembra. Ze med prvimi dvajsetimi študenti, večinoma Trža-čani, je bilo tudi nekaj takih, ki so govorili kranjski jezik, kar je takrat pomenilo, da so Slovenci. Šola je nato doživljala, tako kot Avstrija, burna obdobja in tudi začasno ukinitev. Šele po letu 1784 se je šola ustalila in razvijala - vse do danes. Podobne cilje pa ima vodstvo šole tudi v prihodnosti ... (sč) občina trst - Ob dnevu boja proti avtizmu Prijetno druženje ob osvetljenem mostu Ob dnevu boja proti avtizmu so Kratki most osvetlili z modro barvo Črnobela fotografija sicer ne more popolnoma prikazati čarobnega vzdušja, ki se je v sredo zvečer ob priložnosti svetovnega dne boja proti avt-izmu ustvarilo ob z modro barvo osvetljenem Kratkem mostu čez kanal, kjer so številni prisotni prisluhnili glasbi Tria Caterina. Pobudo je priredilo združenje Progettoautismo FVG Onlus, k njej pa je pristopila tudi Občina Trst, ki jo je ob tej priložnosti zastopala odbornica za socialne politike Laura Famulari. Va'...gina: drevi provokativno branje Drevi bo v avditoriju Doma glasbe v Ul. Capitelli 3 med 20. uro in 21.30 potekala predstava Va'...gina, kjer bo, kot piše v sporočilu, potekalo »neolikano, močno, žaljivo, seksualno in ironično branje«. Gre za provokativno pobudo pisatelja Pina Rovereda in Lare Guglielmi iz kulturnega združenja La Fabbrica delle Follie s ciljem rušiti tabuje o nasilju nad ženskami. Pobudo, do katere prihaja na valu mednarodne kampanje One Billion Rising, bosta predstavila sama Guglielmijeva in Roveredo, brali pa bodo tržaški igralci in ne-igral-ci, med katerimi bodo Gigliola Ba-gatin, Micaela Silva, Sara Alzetta in Mario Grasso. Plošča Andrea Zulliana V avditoriju Doma glasbe v Ul. Capitelli 3 bo danes ob 18.30 kontrabasist Andrea Zullian predstavil svojo najnovejšo zgoščenko Aspet-tando E.T., ki je izšla pri ameriški založbi Queen of Bohemia Productions. Ob avtorju bodo prisotni grafični oblikovalec Max Goina ter glasbenika Claudio Zanoner in Ful-vio Vardabasso. Razstava o tržaški umetnosti 20. stoletja V galeriji One San Nicolo v Ul. S. Ni-colo 1 bodo drevi ob 19. uri odprli razstavo, posvečeno tržaški umetnosti 20. stoletja. Ob delih umetnikov, kot so Carlo Wostry, Marcello Dudovich, Leonor Fini, Marcello Mascherini in drugi bodo na ogled tudi dela Avgusta Černigoja, Bogdana Groma in Lojzeta Spacala. Razstava, ki jo je uredila Marianna Ac-cerboni, bo na ogled do 17. maja od torka do sobote med 16. in 20. uro. Onesnaževanje prehrambne verige Združenje Zdravniki za okolje ISDE za FJK prireja pod pokroviteljstvom deželne mreže Zdrava mesta danes v konferenčni dvorani tržaške zdravniške zbornice ob 16. uri srečanje na temo Zdravstvo za okolje, okolje za zdravstvo, posvečeno onesnaževanju prehrambnih verig ob zaključku evropskega tedna brez pesticidov. Prenzev Gospod Kreck V knjigarni Minerva bodo danes ob 18. uri predstavili knjigo Juana Octavia Prenza Il signor Kreck (Gospod Kreck). Govorili bodo Bettina Prenz, Elvio Guagnini in Antonio della Rocca. Roman Diega Maranija Združenje Dialoghi Europei prireja jutri v knjigarni Minerva ob 10.30 predstavitev novega romana Diega Maranija Lavorare manca. Delo bosta predstavila docent slovenistike na tržaški univerzi Miran Košuta in novinar Pierluigi Sabatti. Trčenje mopedov Odsek Ul. D'Alviano na višini pokrajinskega poveljstva gasilcev je bil včeraj pozno popoldne okoli 18. ure prizorišče nesreče, v katero sta bili vpleteni motorni kolesi. Dinamika trka včeraj ni bila še jasna, vsekakor je prišlo do trka med vespo in mopedom, ki sta ju upravljala mlad fant in dekle. Slednje jo je tudi najhuje skupilo, saj je utrpelo udarec v glavo s pretresom, zaradi česar so jo reševalci službe 118, odpeljali v kati-narsko bolnišnico. Na prizorišče so prišli tudi mestni policisti in gasilci. Včeraj danes Danes, PETEK, 4. aprila 2014 IZIDOR Sonce vzide ob 6.39 in zatone ob 19.37 - Dolžina dneva 12.58 - Luna vzide ob 9.32 in zatone ob 0.45. Jutri, SOBOTA, 5. aprila 2014 VINKO VREME VČERAJ: temperatura zraka 16 stopinj C, zračni tlak 1015 mb ustaljen, vlaga 45-odstotna, veter 2 km na uro ju-govzhodnik, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 13 stopinj C. [I] Lekarne Do sobote, 5. aprila 2014: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. S. Giusto 1 - 040 308982, Ul. Pic-cardi 16 - 040 633050, Milje - Lungomare Venezia 3 - 040 274998, Nabre-žina - 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. S. Giusto 1, Ul. Piccardi 16, Ul. Roma 15, Milje - Lungomare Venezia 3, Nabrežina - 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Roma 15 - 040 639042. www.farmacistitrieste.it 18.00 »Nonstop«; 15.50 »Pustolovščine gospoda Peabodyja in Shermana 3D«; 18.20, 20.20 »Razcepljeni«; 17.20, 20.00, 22.40 »Stotnik Amerika: zimski vojak 3D«; 21.00 »Stotnik Amerika: zimski vojak«; 15.30, 16.20 »Tarzan«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.40 »Mr. Peabody e Sherman; 19.30, 22.00 »Divergent«; Dvorana 2: 16.30, 20.00 »Roma citta aperta«; 18.10, 22.00 »Allacciate le cinture«; Dvorana 3: 16.30, 18.45, 21.10 »Storia di una ladra di libri«; 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Ti ricordi di me?«; Dvorana 4: 16.30, 18.40, 21.10 »Captain America, the winter soldier«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 16.20, 19.05, 20.40, 21.50 »Captain America - The winter soldier«; 17.30 »Captain America - The winter soldier 3D«; 16.20, 19.00, 21.40 »Storia di una ladra di libri«; 16.40, 18.45 »Mr. Peabody e Sherman«; 20.05 »300 - L'alba di un impero«; 18.05 »Non buttiamoci giu«; 22.15 »Amici come noi«; 16.20 »Cuccioli - Il paese del vento«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Ti ricordi di me?«; 16.15, 19.00, 20.50, 21.45 »Divergent« . TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.15, 19.50, 22.15 »Captain America - The winter soldier«; Dvorana 2: 18.15, 21.30 »Divergent«; 16.45 »The special need«; Dvorana 3: 17.30, 19.45, 22.10 »Storia di una ladra di libri«; Dvorana 4: 18.15, 20.15, 22.10 »Ti ricordi di me?«; Dvorana 5: 22.00 »Yves Saint Laurent«. ¿i Čestitke ZSKD čestita OPZ FRAN VEN-TURINI - Domjo za zlato priznanje na državnem tekmovanju otroških in mladinskih pevskih zborov v Zagorju ob Savi. 118: hitra pomoč in dežurna zdrav- stvena služba (od 20. do 8. ure, pred- Loterija praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) 3. aprila 2014 Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, Bari 16 27 22 58 35 tel. 040 350505 - Televita. Cagliari 69 2 9 27 6 Telefonska centrala Zdravstvenega pod- Firence 84 61 75 6 51 jetja in bolnišnic: 040 399-1111. Genova 21 8 18 69 65 Informacije KZE, bolnišnic in otroške Milan 18 23 25 51 74 bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - Neapelj 60 50 68 44 54 991170, od ponedeljka do petka od 8. do Palermo 74 16 63 85 49 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nu- Rim 37 4 6 49 66 di informacije o zdravstvenih storitvah, Turin 12 61 43 88 85 o združenih tržaških bolnišnicah in o Benetke 59 31 87 85 26 otroški bolnišnici Burlo Garofolo. Nazionale 11 89 9 61 79 U Kino AMBASCIATORI - 16.20, 18.40, 21.10 »Divergent«. CINEMA DEI FABBRI - 17.00, 18.30, 20.00, 21.30 »Richard Wagner. Diario ve-neziano della sinfonia ritrovata«. FELLINI - 16.45, 18.10, 20.20 »Ida«; 18.10, 21.45 »Lei«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.20, 20.10 »Yves Saint Laurent«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.40, 20.50, 22.10 »Nymphomaniac«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.45, 19.00, 21.15 »Quando c'era Berlinguer«. KOPER - PLANET TUŠ - 18.20 »300 -Vzpon imperija 3D«; 15.40 »Bela in Se-bastijan«; 15.30 »Edini preživeli«; 20.10 »Montevideo, se vidimo!«; 17.45, 20.15, 22.45 »Želja po hitrosti«; 23.00 »Ninfo-manka«; 15.45, 17.50, 20.30, 23.00 »Noe«; Super Enalotto Št. 40 40 47 59 64 79 89 jolly 66 Nagradni sklad Brez dobitnika s 6 točkami Brez dobitnika s 5+1 točkami 6 dobitnikov s 5 točkami 519 dobitnikov s 4 točkami 19.530 dobitnikov s 3 točkami 12.403.516,13 € --€ -- € 37.544,75 € 444,14 € 23,33 € Superstar 18 Brez dobitnika s 6 točkami -- € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € Brez dobitnika s 5 točkami -- € 2 dobitnika s 4 točkami 44.414,00 € 117 dobitnikov s 3 točkami 2.333,00 € 1.631 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 12.595 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 32.447 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRST Nedelja, 6. aprila 2014 7 T.P.K. SIRENA in Y.C. CUPA vabita na predstavitev knjige "VI Na meji dr. Livia JAKOM1NA danes, ob 18:30 na Društvenem sedežu T.P.K. SIRENA v Barkovljah, Miramarski drevored 32. ^ Turist^^ne l^inetije VINOTOČ (OSMICA) PRI KAMNARJEVIH Volčji Grad pri Komnu bo odprt ob sobotah in nedeljah do 13. aprila. Tel.: 00386 40 644121 [H Osmice SKD V. Vodnik sklicuje danes, 4. aprila v društvenih prostorih redni občni zbor ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. DRUŽINA COLJA (Culjevi) so odprli osmico, tamatorca 21. Tel. 040229326. Vljudno vabljeni. DRUŽINA CORETTI je odprla osmico v Lonjerju. Toplo vabljeni. Tel.: 3403814906. DRUŽINA MERLAK je odprla osmico v Ul. tan tabba 6, v bližini Sižarne. Toči belo in črno vino z domačim prigrizkom. Tel.: 329-8006516. JADRAN je odprl osmico v Sicmanjih 175. Toplo vabljeni! Tel.: 040-820223. OSMICA je odprta v Šempolaju, v Oljčnem gaju. Vabljeni! OSMICO je odprl Miro v Zgoniku 36. Tel. št.: 040-229198. OSMICO sta odprla Corrado in Soberta na cesti za tlivno. Tel.: 338-3515876. PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico. Tel. št. 040-299985. S Poslovni oglasi TRST, BLIZU BOLNIŠNICE KATINARA: 3-sobno stanovanje, prostorno, opremljeno, 86m2, z balkonom, kletjo in urejenim parkiriščem. Prodamo: 135.000 EUR. LUSTRUM nepremičnine d.o.o., Partizanska 68a, Sežana. Tel. 051/652-102. H Mali oglasi V ČETRTEK, 27. MARCA, se je na Krasu izgubila mucka, stara 8 mesecev, črne barve, z belim madežem na vratu. Kdor jo je videl/našel naj prosim pokliče na tel. št.: 040-229154. IŠČEM DELO - z lastno kosilnico in motorno žago kosim travo ter obrezujem tako drevesa kot živo mejo. Tel. 333-2892869. GOSPA z izkušnjami pomaga ostarelim, tudi 24 ur dnevno. Tel. št.: 3296055490. PODARIM kotno tuš kabino, sestavljeno iz dveh vrat višine 180cm, z vsemi potrebnimi profili, iz bronastega aluminija za kad 75x75. Tel. št.: 3484462664. PRODAJAM vino sorte Vitovska in Teran. Klicati na tel. št.: 329-6022626. PRODAM 2 m3 orehovih in hrastovih plohov debeline 6 cm. Cena po dogovoru. Tel. št.: 348-9805039. PRODAM po ugodni ceni mountain bike znamke torpado, plave in bele barve, za fanta od 8 do 10 let. Tel. 3382639849. PRODAM posteljo iz tolčenega železa firme cosatto (200 x 90 cm) in posteljo iz pozlačene medenine firme lipa- rini (200 x 120 cm). Klicati na tel. št.: 333-1597015. PRODAMO tovorno vozilo durso farmer, 490-S. Malo delovnih ur, pogon na 4 kolesa, kardan in priključek za snežni plug, letnik 2006. Tel.: 3405693294. V BAZOVICI v okolici kala se je izgubil pes rjave barve, male pasme (italijanski špic, v ital. volpino), ki sliši na ime Heidi. Kdor ga opazi ali pa najde, naj pokliče na tel. št.: 333-3565055. V PREČNIKU prodajamo del zazidljivega zemljišča (skoraj 800 kv.m.). Info na tel. št. 392-5583010 ali 3479085311. H Šolske vesti 14. GLASBENA REVIJA tv. Ciril in Metod - nastopi se odvijajo še danes, 4. aprila, s pričetkom ob 16. uri na sedežu šole v Ul. Caravaggio 4 pri tv. Ivanu. Vstop prost, toplo vabljeni! JASLI V SLOVENSKEM DIJAŠKEM DOMU - trečko Kosovel: nadaljujejo se vpisi otrok od 1. leta dalje za š.l. 2014/15. Info in vpisi v pisarni Dijaškega doma v Trstu, Ul. Ginnastica 72, od ponedeljka do petka, od 8. do 15. ure na tel. št. 040-573141 ali urad@di-jaski.it. S Izleti SKD IGO GRUDEN ob priliki gostovanja MePZ Jevnica, organizira izlet v Jevnico, Vače in na Geoss (Geometrijsko središče tlovenije) v nedeljo, 6. aprila; odhod iz Nabrežine izpred cerkve ob 9. uri, povratek v večernih urah. Info in vpisovanje na tel. št.: 040-299632 ali 339-5281729 (Vera) in pri tergiju Kosmini. OMPZ FR. BARAGA vabi na romarski izlet v petek, 25. aprila, na Štajersko: v Petrovče, Vransko in okolico. Program bo pester in bogat. Za vpisnine in info pokličite čim prej na tel. št.: 349-7322123 ali 346-8222431. KRU.T obvešča člane, da je v teku vpisovanje za skupinsko bivanje v Takso ttrunjan od 11. do 21. maja, z individualno prilagojenim paketom za zdravje oz. dobro počutje. Informacije in prijave na sedežu, Ul. Cicerone 8, II. nad., tel. št.: 040360072, krut.ts@tiscali.it. Ü3 Obvestila SKD VALENTIN VODNIK sklicuje danes, 4. aprila, v društvenih prostorih redni občni zbor, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. OBČINA DEVIN NABREŽINA vabi v soboto, 5. aprila, na vodeni sprehod med strelskimi jarki in lažje dostopnimi avstrijskimi postojankami na Grmadi. tprehod v italijanskem jeziku je srednje zahteven, traja pribl. 4 ure, zbirališče ob 14.30 na avtobusni postaji v Cerovljah. Pobudo prireja Občina Devin Nabrežina v sodelovanju z Univerzo za tretje življenjsko obdobje iz Trsta in Študijskim centrom Eurasia - Mediterraneo v sklopu projekta »Po sledeh prve svetovne vojne«. SKD GRAD sklicuje redni občni zbor članov v nedeljo, 6. aprila, ob 9.30 v prvem in ob 10.30 v drugem sklicanju na sedežu društva, Bani 6. TPPZ P. TOMAŽIČ obvešča, da bo v nedeljo, 6. aprila, ob 15. uri nastop na proslavi na Opčinah. DSI vabi v ponedeljek, 7. aprila, v Pe-terlinovo dvorano, Donizettijeva 3 na srečanje z nekdanjim generalnim jugoslovanskim konzulom v Trstu dr. Liviom Jakominom ob izidu njegove knjige »Na meji«. Začetek ob 20.30. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, prireja v soboto, 12. aprila, pokušnjo domačega kruha, vina in ekstrade-viškega olivnega olja. Vzorce vina (2 steklenici za vsako sorto) in olja (1dl) zbira društvo v ponedeljek, 7. in torek, 8. aprila, od 18. do 20. ure. Prvi trije uvrščeni za vino bodo prejeli diplomo in pokal komisije, za olje pa kolajno in diplomo. Tudi občinstvo bo nagradilo prve 4 uvrščene (za vino). Informacije in vpis na tel. št.: 040-411635, 349-4599458. MATEMATIKA ZA VSAKOGAR obvešča, da prihodnji dve srečanji odpadeta. tpet bo na sporedu v torek, 8. aprila, ob 17. uri v prostorih tlo-venske prosvete, Ul. Donizetti 3. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabre-žina, Zgonik in Sepentabor) in Zadruga L'Albero Azzurro obveščajo, da bo ludoteka delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju tv. Mavra ob sredah in petkih od 16. do 18. ure in ob sobotah od 10. do 12. ure. Namenjena je otrokom od 1 do 6 let. Delavnica kiparstva v aprilu: oblikovanje z raznimi materiali. Info na tel. št. 040-299099, od ponedeljka do sobote, od 8. do 13. ure. REDNI OBČNI ZBOR Skd F. Prešeren bo v torek, 8. aprila, ob 19.30 v prvem in v sredo, 9. aprila, ob 20.30 v drugem sklicanju, v zgornjih prostorih občinskega gledališča v Bo-ljuncu. SKD LIPA iz Bazovice sklicuje redni občni zbor v torek, 8. aprila, ob 20.00 v prvem in v sredo, 9. aprila, ob 20.30 v drugem sklicanju v Bazov-skem domu. ČLANICE IN ČLANI SKD Sdeča zvezda vabimo, da se udeležijo rednega letnega občnega zbora z volitvami, ki bo v sredo, 9. aprila, ob 19.30 v prvem in ob 20.00 v drugem sklicanju v društvenih prostorih v taležu. Ob tej priliki bo mogoče poravnati članarino za tekoče leto. KRU.T IN NŠK, v sklopu Vseživljenj-skih aktivnosti - bralni krožek »tku-paj ob knjigi«, vabita na ogled muzeja Constantin in Mafalda Pisani ter grške pravoslavne cerkve sv. Nikolaja, ki bo v sredo, 9. aprila, ob 15.20. Prijave in info na sedežu Kru.ta, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072, ali pri NŠK, Ul. t. Francesco 20, tel. 040635629. SPDT prireja v petek, 11. aprila, v Saz-stavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah, Ul. Sicreatorio 2, zanimivo predavanje priznane strokovnjakinje s področja klimatologi-je dr. Lučke Kajfež Bogataj z naslovom: »Podnebje in gore: nekoč, danes in v prihodnosti«. Začetek ob 20.30. AŠD SK BRDINA prireja v soboto, 12. aprila, ob 19.30 v prostorih Prosvetnega doma na Opčinah, družabno srečanje ob koncu smučarske sezone. Vabljeni vsi člani in prijatelji! TURISTIČNO DRUŠTVO ŠKOCJAN prireja v nedeljo, 13. aprila, 19. tradicionalen pohod »Ob ponoru reke Seke«. ttart med 8. in 12. uro v Ma-tavunu (Škocjanske jame). Dolžina pohoda: 11 km. Trajanje pohoda: približno 3 ure in pol. Poti so označene. Info na tel. št.: 00386-41811634 ali tu-risticno.drustvo.skocjan@gmail.com. ZSKD sklicuje 48. redni občni zbor in 7. kongres članic, ki bosta v prvem sklicu v ponedeljek, 14. aprila, ob 9.00 na sedežu ZtKD, Ul. tan Francesco 20; v drugem pa v torek, 15. aprila, ob 19.30 v Prosvetnem domu na Opčinah, Ul. Sicreatorio 1. SLORI - Slovenski raziskovalni inštitut sklicuje 36. Občni zbor, ki bo v sredo, 16. aprila, ob 16.30 v prvem in ob 17.30 v drugem sklicu v Tu- movi dvorani v Gorici, Korzo Verdi 51. OBČINA REPENTABOR obvešča, da zbira gradivo za občinski časopis, ki bo predvidoma izšel v juniju. Sazne dopise, članke, fotografije i.p. lahko predstavite neposredno v občinskem tajništvu ali na segrete-ria@com-monrupino.regione.fvg.it do 30. aprila. 50-LETNIKI Zavoda Jožefa Štefana, sekcija kemija, elektronika in mehanika, se dobimo v soboto, 10. maja, od 19. ure dalje v agriturizmu v Na-brežini. Info in potrditev na tel. št.: 328-4422555 (Graziella) ali 3381462806 (Adrijan). 0 Prireditve SKD SLOVENEC vabi danes, 4. aprila, ob 20.30 v trenjsko hišo v Boršt na članski večer s predvajanjem posnetkov o društvenem delovanju in z veselo družabnostjo. todeluje MPZ Pergula iz tv. Petra, dirigent Danijel Grbec. SLAVISTIČNO DRUŠTVO Trst - Gorica - Videm vabi na celodnevni simpozij, posvečen Ivanki Hergold in sodobni tržaški poeziji. Študijsko srečanje bo potekalo v dvorani ZKB na Opčinah (Ul. Sicreatorio 2) danes, 4. aprila. Udeleženci bodo lahko parkirali na parkirišču ZKB. TPK SIRENA IN YC ČUPA vabita na predstavitev knjige »Na meji« dr. Li-via Jakomina danes, 4. aprila, ob 18.30 na društvenem sedežu TPK ti-rena v Barkovljah, Miramarski drevored 32. DOKUMENTARNI FILM »Fenomen Bruno Groning« - Po sledeh »čudodelnega izcelitelja« si lahko ogledate v soboto, 5. aprila, od 18. do 20. ure (1. del) in v nedeljo, 6. aprila, od 17. do 20. ure (2. in 3. del) v Kulturnem domu Gorjansko, Gorjansko 84, Komen. Vstop je prost. GODBENO DRUŠTVO PROSEK vabi na Pomladanski koncert, ki bo v soboto, 5. aprila, ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku. todelujejo MPZ Vasilij Mirk in Ženski pevski zbor Prosek Kontovel. Toplo vabljeni! SKD ŠKAMPERLE, SKD Barkovlje in tKD I. Grbec, v sodelovanju z ZtKD, vabijo na premiero gledališke predstave slovenskih osnovnošolskih otrok »tkok v svet domišljije« v soboto, 5. aprila, ob 18. uri v veliko dvorano Kulturnega doma, Ul. Petronio 4. Sežija in mentorstvo: Elena Husu, Boža Hrvatič, Vinci tophie, Patrizia Jurinčič in Eva Kra-njac. ANPI - VZPI, ANED IN ANPPIA vabijo v nedeljo, 6. aprila, ob 15. uri na opensko strelišče, na spominsko svečanost ob 70. obletnici usmrtitve 71 talcev. tlavnostna govornika: Tit Turnšek, predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB in Veit Heinichen, nemški pisatelj. Sodeluje: Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič z zborovodjo Pijo Cah. DRUŠTVO HERMADA - VOJAKI IN CIVILISTI vabi v galerijo Umetniškega in kulturnega centra Škerk, Trnovca 15, na ogled bogate razstave »Ermada Jutranji svit 1. svetovne vojne«. Urnik: sobota in nedelja 10.30-13.00 in 15.00-19.00 (do 6. aprila). Vodeni ogled ob sobotah ob 15.00 in nedeljah ob 11.30. Za skupine in šole po dogovoru. Tel. 3317403604, www.hermada.org. PRIMORSKA POJE v organizaciji ZtKD in tKD Lipa bo v nedeljo, 6. aprila, ob 17. uri v Športnem centru Lipa v Bazovici. Nastopajo MoPU DU Bertoki-Prade, MePZ Pobegi-Cežarji, MoPZ Sazpotje-Col, MoPZ Fran Venturini-Domjo, MoPZ tlav-nik-Kozina, MePZ Mirko Špaca-pan-Podgora, MePZ Lojze Bratuž-Gorica. SKD VIGRED IN KD RDEČA ZVEZDA vabita v nedeljo, 6. aprila, ob 17.30 v ŠKC v Zgoniku na 22. dobrodelno revijo »Vsi smo prijatelji«. Nastopajo: OPZ Vigred, Krasje, Križ; ansambli Kraški fenomeni, Sock na bndimi, Run away, To smo mi; plesne skupine Tabor, Vigred, Rdeča zvezda, Vipava; plesni duo Mischelle in Norman, ritmična skupina Kontovel, gimnastični odsek ŠZ Bor, OV Šempolaj, mladi GD Nabrežina, AŠKD Cheer dance Millenium. TEATRO INCONTRO in Zadruga kulturni dom Prosek Kontovel predstavljata komedijo v italijanskem jeziku »Chi e di scena« v nedeljo, 6. aprila, ob 18. uri v Kulturnem domu na Proseku. Vabljeni! UMETNIŠKA ŠOLA UNINT (MFU-Magna Fraternitas Universalis) -prireja vodeni obisk razstave brazilskega fotografskega velikana »Ge-nesi-Sebastiao Salgado« v nedeljo, 6. aprila, v Benetkah, Casa dei Tre Oci. Info na tel. št. 338-3476253, 0409882109 ali 040-2602395. PRAVLJIČNE URICE v Oddelku za mlade bralce NŠK, Ul. Filzi 14 (www.knjiznica.it), v četrtek, 10. aprila, in v sredo, 30. aprila, ob 16.30 za otroke iz vrtca in ob 17.30 za osnovnošolce (1., 2. in 3. razred). Pripoveduje knjižničarka Alenka Hro-vatin. PRIMORSKA POJE v organizaciji ZSKD in SKD Vesna bo v petek, 11. aprila, ob 20.30 v Ljudskem domu v Križu. Nastopajo MePZ Starši En-samble-Ronke, MePZ Skala Slovan-Gropada/Padriče, MoPZ Oktet Pr'farci-Sp. Idrija, MoPZ Napev-Batuje, ŽeVS Art Vocalis-Koper, MePZ Ciril Silič-Vrtojba in MoPZ Pivka. SKD PRIMOREC organizira spomladanski sejem, ki bo v Ljudskem domu v Trebčah v petek, 11. aprila, in soboto, 12. aprila, od 16. do 20. ure ter v nedeljo, 13. aprila, od 15. do 19. ure. Vsak večer bodo nastopili domači glasbeniki in pevci ter gostje. FOTOVIDEO TRST80 vabi do 16. aprila na ogled fotografske razstave »Kraški Pust na Opčinah 2014« v go-stilno/picerijo na Proseški ul. 35 (nasproti cerkve). SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, prireja v sredo, 16. aprila, ob 20. uri predavanje »EFT in šola - kako lahko tapkanje pomaga pri reševanju šolskih težav«. Predavali bosta Berta Rebol in Barbara Žetko. Toplo vabljeni predvsem starši in vzgojitelji. ZADRUGA NAŠ KRAS vabi v sredo, 16. aprila, ob 19. uri v Kraško hišo na odprtje razstave »Idrijska čiška -brezčasna klekljana mojstrovina«, ki jo prirejajo Zadruga Naš Kras, Mestni muzej Idrija in Čipkarska šola Idrija. Razstavo bo predstavila mag. Mirjam Gnezda Bogataj, kustosinja v Mestnem muzeju Idrija. Glasbeni intermezzo Janoš Jurinčič, kitara. Razstava bo na ogled do 8. junija. Prispevki Namesto cvetja na grob Alberta Do-ljaka daruje Lino Doljak in družina 30,00 evrov za Godbeno društvo Na-brežina. Namesto cvetja na grob Sikota Lo-renzija daruje bratranec Miran z družino 30,00 evrov za Pevski zbor Tončka Cok. 4.4.2008 4.4.2014 Vittorio Carli Leta minevajo, bolečina ostaja. Tvoja hči Norina 8 Petek, 4. aprila 2014 TRST / vinogradništvo - Podjetnik iz Praprota bo dobil kolajno Cangrande Edi Kante v družbi najbolj uglednih italijanskih vinarjev Priznanje mu bodo podelili na nedeljski otvoritvi vinskega sejma Vinitaly Slovenski vinogradnik in vinar Edi Kante (na sliki) bo na 48. mednarodnem vinskem sejmu Vinitaly v Veroni prejel prestižno kolajno Can-grande. Podjetnika iz Praprota bodo s to kolajno sprejeli v ugledno družbo najbolj zaslužnih italijanskih vinarjev. Postal bo »benemerito della vi-tivinicoltura italiana«. Kanteta bodo odlikovali na nedeljski otvoritvi Vinitalyja ob navzočnosti italijanskega kmetijskega ministra Maurizia Martine in predsednice Furlanije-Julijske krajine Debore Serracchiani. Novico, da bo Kante prejel kolajno Can-grande (vsako leto jo dobi po en vinar iz vsake italijanske dežele) je včeraj javnosti posredoval deželni odbornik za kmetijstvo Sergio Bolzonello, ki je tudi podpredsednik deželnega odbora. Bol-zonello je v imenu Dežele predlagal Kanteta za kolajno Cangrande. Priznanje slovenskemu vinarju predstavlja priznanje vsem vinogradnikom na Krasu, pravi Bolzonello. Priznanje in obenem spodbuda, da vztrajno nadaljujejo na poti, »ki nas vsako leto obdaruje z odličnimi visoko kvalitetnimi vini.« Deželni odbornik tudi podčrtuje, da je Kras čudovito območje, ki je tudi zaradi svoje površinske omejenosti stremelo ne po kvantite- ti, temveč po kvaliteti pridelka, kar mu vse več priznavajo ne le na državni, temveč tudi na vse-državni ravni. V utemeljitvi kolajne Cangrande, ki jo je pripravila Dežela FJK, piše, da je Kante že kot otrok kazal posebno zanimanje za trto in za naravo na sploh. K temu ga je spodbujala tudi družina, leta 1980 pa so se na tržišču pojavile prve steklenice avtohtonih vitovske, malvazije in terana. Kantetovi vinogradniki se trenutno razprostirajo na površini okoli 15 hektarjev, njegovo podjetje pa proizvaja letno kar 60 tisoč steklenic vina. V utemeljitvi prestižnega priznanja nadalje piše, da je Kante v zadnjih letih skušal svojo dejavnost in proizvodnjo kar se da približati naravi, to potrjuje tudi njegova podzemna v kamnu zgrajena klet v Praprotu. Od leta 1997 vinar iz devinsko-nabrežinske občine proizvaja tudi zelo dobro peneče vino. Na spletni strani Vinitaly piše, da sodi ta sejem na sam svetovni vrh tovrstnih prireditev. Uradno mednarodno razsežnost si je pobudo priborila leta 1977, od leta 1998 pa je aktivna tudi v tujini, na kar je svojo dejavnost razširila še na živilski in turistični sektor. slavisti - Opčine Danes celodnevni posvet v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah bo danes celodnevni posvet, namenjen ljubiteljem slovenske književnosti. Prireja ga Slavistično društvo Trst-Gori-ca-Videm: dopoldanski del, ki se bo pričel ob 9.30, bo posvečen pokojni literarni ustvarjalki Ivanki Hergold, med popoldanskim pa bo najprej (ob 15. uri) na sporedu okrogla miza o sodobni tržaški poeziji, ob 17.30 pa še predstavitev Jevni-karjevega zbornika, ki je pravkar izšel pri založbi Mladika. O življenju in literarnem opusu Ivanke Hergold bodo dopoldne spregovorili Marko Sosič, Marija Cenda, Loredana Umek, Denis Poniž, Marko Kravos, Igor Škamperle, Ace Mermolja, Vilma Purič in Irena Žerjal. nabrežina - Prof. Lorenzo Salimbeni v Kamnarski hiši Izbruh prve svetovne vojne posledica zapletenih okoliščin Prof. Lorenzo Salimbeni in številni udeleženci predavanja o ozadju izbruha prve svetovne vojne fotodamj@n Krvavo dogajanje na soški fronti, ki je v plamene ovilo tudi večji del sedanjega ozemlja devinsko-nabrežinske občine, ima svoje vzroke v veliko bolj zapletenih okoliščinah od tistih, ki jih nekoliko površno pripisujemo izključno sarajevskemu povodu. Srečanje Vzroki in predpostavke prve svetovne vojne v sklopu projekta Po sledeh prve svetovne vojne, ki sta ga v prostorih Kamnarske hiše Igo Gruden v Nabrežini priredila Občina Devin Nabrežina in Univerza za tretje življenjsko obdobje, je gostilo profesorja Lorenza Salimbenija. Salimbeni se je v svojem izčrpnem predavanju spustil veliko dlje v času in prostoru od znamenitega atentata v Sarajevu 28. junija 1914, ko je Gavrilo Princip sprožil smrtne strele proti prestolonasledniku Francu Ferdinandu in soprogi Sofiji. Politični in predvsem vojaški interesi vedno bolj oboroženih evropskih velesil so novo vojno past začeli postavljati že ob koncu 19. stoletja, po zmagi Nemčije nad Francozi v letih 1870-1871 in razglasitvi 2. Reicha. Kolonialna trenja pa so povzročila zaostritev odnosov tudi med Anglijo in Francijo, ki sta skupaj z Rusijo osnovali zavezništvo v sklopu Antante. Slednji sta po teritorialnih nasprotjih v vzhodni Afriki le dobili skupni jezik in si po daljših pogajanjih razdelili še Afriški rog ter sklenili medsebojno pomoč v primeru agresije vojske tuje države. Prav tako je Ruski imperij po izgubljeni vojni z Japonsko v letih 1904-1905 iskal revanšo in izhod proti Južni Aziji, ki pa bi ga lahko dosegel le s pomočjo vplivnih zaveznikov. Vse tri velesile pa je združeval morebitni skupni odpor proti agresiji Nemškega cesarstva in trozveze, kjer sta se pod nemškim okriljem združevali še Avstro-Ogrska in Kraljevina Italija. V veliko oporo so jim bile sorodstvene naveze kraljevskih hiš. Italijo je sicer najbolj zanimal dogovor o morebitnem odstopu iredentističnih ozemelj, vendar je potem leta 1915 s tajnim londonskim sporazumom prestopila k An-tanti, ki ji je obljubila še večjo finančno in ozemeljsko nagrado. Po dokončnem osnovanju dveh zavezništev, ki sta temeljili predvsem na medsebojni vojaški pomoči v primeru izbruha nove vojne, so k nadaljnji zaostritvi veliko prispevale tudi tajne službe in vojaški aparati, predvsem nemški. Ta je po Salimbenijevem mnenju na najboljši način interpretiral vrenje na Balkanu in vedno večjo težnjo slovanske komponente v Avstro-ogrski državi po triali-stični ureditvi in osnovanju slovanske države in velikem srbskem projektu, ki se ni zaključil le z Balkanskimi vojnami. Snovalci, ki so v ozadju prispevali k oborožitvi in k uspehu napada študenta na Vidov dan leta 1914, ostajajo še dobro skriti v senčno plat zgodovine. Dogodek pa je res bil zadnja kaplja v vedno bolj polni vazi, kjer sta ob koncu nad šibko diplomacijo prevladali vojaški interesi in uresničitev predhodnih zavezniških traktatov. Ruska podpora Srbiji s popolno mobilizacijo vojaških enot, je sprožila pričakovan val posledic, ki ga je najbolje izkoristilo Nemško cesarstvo. Po pričakovanjih so Nemci stopili v bran avstro-ogrskih interesov. Na tak način se je s stopnjevanjem napetosti regionalna kriza spremenila v svetovno vojno, kjer so pa prvi vojni udarec sprožili Nemci z napadom Belgije in Francije, nato je sledil še napad avstro-ogrskih sil na Balkanu. (mar) Ponudba velja od 3. do 27. aprila 2014 0«f 7. do 13.aprila J Orf 14.do20.aprila JOrf22.do27.aprila PRENOVA KOPALNICE? IZKORISTITE PRILOŽNOST TAKOJ! -20%* NA: KOPALNIŠKE ARMATURE SANITARNO KERAMIKO KOPALNIŠKO POHIŠTVO TUŠ KABINE KOPALNIŠKE GRELCE IN KOTLE OPREMA IN UREDITEV ZUNANJEGA PROSTORA? PRILOŽNOST JE ZDAJ! -20%* NA: GAZEBO IN SENČNIKE VRTNO POHIŠTVO ZUNANJO RAZSVETLJAVO ZUNANJE TALNE OBLOGE KOVINSKE POLICE IN PVC OMARE JE VAS DOM UREJEN? NE ZAMUDITE TRENUTKA! -20%* NA: KLJUKE ZA VRATA IN OKNA BELE IN BARVNE ZIDNE BARVE VISEČE LUČI IN PLAFONIERE KARNISE, ZAVESE IN OKVIRJE STIKALA IN VTIČNICE 'ponudba se ne sešteva z drugimi promocijami, popusti in/ali popustnimi karticami PRELISTAJ NASO BROŠURO NA WWW.BRICOCENTER.IT Mizarstvo Gradbeništvo Kopalniška oprema Vrtnarstvo BRKBS MILJE Cona Rabojez - Ul. dei Famei 48 Tel. 040 9235167 Odprto od 8.30 do 20.00 od ponedeljka do sobote ob nedeljah od 9.30 do 19.30 / MNENJA, RUBRIKE Petek, 4. aprila 2014 9 ŽARIŠČE Slutnje neodvisnosti na italijanskem severovzhodu Julijan Cavdek_ Novica o aretaciji skupine oseb v Venetu, ki so se zavzemale za neodvisnost in v ta namen iz cestnega stroja gradile tank, me je spomnila na pred kratkim prebrano knjigo o južnotirolskem narodnjaku Georgu Klotzu. O njem, je pred kakšnim letom izšla biografija v italijanskem jeziku, ki jo je napisala hčerka Eva Klotz, tudi ona borka za južnotirolsko odcepitev od Italije in glavna predstavnica stranke Südtiroler Freiheit. Knjiga, ki jo je avtorica podarila stranki Slovenske skupnosti, s katero je skupaj včlanjena v Evropsko svobodno zvezo, je doživela precej zanimanja. Recenzijo je objavil tudi največji italijanski dnevnik Corriere della Sera, ki je avtorico sicer pohvalil, a ji obenem očital pristranskost. Biografija namreč nikjer ne navaja italijanskih žrtev v obdobju atentatov, ki so predvsem v 60. letih prejšnjega stoletja stresali bocensko pokrajino. Šlo je namreč za oborožen upor določenih skupin nemško govorečega prebivalstva, ki so z atentati na infrastrukture želeli doseči povrnitev južnega dela Tirolske matični avstrijski deželi. Konec biografije je tragičen, saj glavni junak doživi atentat s strani svojih sonarodnja-kov, hudo ranjen mora čez hribe bežati v Avstrijo, kjer ga za določen čas zaprejo v zapor. S strani glavnih političnih južnotirolskih akterjev do- živi osamitev in na koncu umre v samotni gozdarski hiši. Čeprav je bil Georg Klotz glavni sovražnik Italije na Južnem Tirolskem in so ga iskale tako varnostne sile kot vojska, ne zgleda, da bi šlo za kakega nasilneža. Bil je prepričan narodnjak, ki so mu veliko pomenile stare tradicije južnoti-rolskega ljudstva, v prvi vrsti avtonomija, za katero so se stoletja borili. Ko je Italija Južni Tirolski priznala avtonomijo in se je začel izvajati t.i. paket, pa so vsi priznali, da do tega cilja ne bi prišli, če ne bi bilo oboroženega boja ljudi, kot je bil Klotz, pri katerih pa je veljalo strogo pravilo, da ne sme priti do človeških žrtev. Ali je mogoče omenjeno izkušnjo kakorkoli primerjati z delovanjem zajete indipendentistične skupine v Venetu? Primerjava verjetno je precej težavna in drzna. Vseeno pa so me pritegnile izjave oseb, ki so jih časnikarji vprašali za mnenje o prisotnosti nevarne skupine verjetnih skrajnežev. Medtem ko je večina izrazila svojo nevednost o obstoju skupine, ki je v bližnji, zapuščeni hali gradila bojni stroj, je eden izmed intervjuvancev izjavil, da se z njimi strinja, saj so gospodarske in socialne razmere v Italiji nemogoče, kar opravičuje težnjo po osamosvojitvi Veneta. Ne pozabimo pri tem na referendum za neodvis- nost Veneta, ki ga je preko spleta predlagalo gibanje »Plebiscito.eu«. Po podatkih organizatorjev naj bi se ga udeležilo 73% volilnih upravičencev, od katerih jih je bilo za neodvisnost kar 89%. Slovenski narod je pred več kot dvajsetimi leti prav tako zabeležil take in še višje številke za odcepitev od Jugoslavije. Ne gre pozabiti, da ima dežela Veneto bogato dediščino, ki sloni na zgodovini Beneške republike in njeni samostojnosti. To pa je seveda del njihove identitete, ki sta jo huda kriza in neučinkovitost italijanske države toliko bolj izostrili. Zaradi tega bi bila napaka, če bi take in podobne pojave, v tem trenutku, premalo upoštevali. Sedanja italijanska vlada, z ministrskim predsednikom Mat-teom Renzijem, je verjetno razumela, da mora nujno kaj narediti, da spodbudi gospodarsko rast in predvsem, da reši podjetnike vseh mogočih birokratskih zapletov. Ne vem koliko je to razumela, kar se tiče smotrnosti uvajanja in ovrednotenja avtonomije teritorijev. V tem slučaju se mi zdi, da gremo v obratno smer centralizacije, ki zna biti zelo nevarna, še posebno, če se bo gospodarska kriza poslabšala. V takih okoliščinah se v ljudskem dojemanju pa tudi v resnici kaj hitro rodijo osvoboditelji, kakršen je bil Georg Klotz. poročilo fundacije eurofound Slovenija v vrhu v Evropi po odstotku mladih med 18. in 29. letom, ki še živijo doma Število mladih v Evropi, ki živijo pri svojih starših, se je med letoma 2007 in 2011 zvišala s 44 odstotkov na 48 odstotkov. Pri tem izstopajo mladi v Sloveniji, sodeč po poročilu Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer Euro-found jih doma živi 85 odstotkov. S tem se Slovenija skupaj z Malto uvršča v vrh Evrope. Poročilo Eurofounda o socialnem položaju mladih v Evropi kaže, da se je delež mladih (na ilustrativnem posnetku), ki živijo doma, od leta 2007 povišal v praktično v vseh evropskih državah. Takšen trend je značilen tako za mlade v starostni skupini med 18 in 24 let ter mladimi med 25 in 29 let starosti, in to tako za ženske kot moške. Mladi moški v večji meri živijo pri starših kot mlajše ženske, prav tako je večji delež tistih, ki živijo doma, v starostni skupini 18-25 let. Te značilnosti se nekoliko razlikujejo med državami. Največji porast bivanja mladih pri starših med letoma 2007 in 2011 beležijo na Madžarskem, kjer je leta 2011 pri starših živelo za 36 odstotnih točk več mladih kot pa v letu 2009. Sledi Slovenija (21 odstotnih točk), Litva (17 odstotnih točk) in Poljska (15 odstotnih točk). Raziskovalka pri Eurofoundu Anna Ludwinek je ob tem opozorila, da ima vse daljše življenje pri starših, v kar so mladi prisiljeni zaradi ekonomske krize, resne posledice za njihovo neodvisnost, prehod v odraslost in tudi za njihov občutek družbene izključenosti. slovenija - Po sklepu vlade Drežniški in Ravenski pust ter Cerkljanska laufarija živi mojstrovini državnega pomena Slovenska vlada je včeraj razglasila Drežniški in Ravenski pust ter Cerkljansko laufarijo za živi mojstrovini državnega pomena. Namen razglasitve je zagotovitev javne dostopnosti in prenašanja iz roda v rod ter ohranitev varovanih sestavin žive dediščine, so sporočili z vladnega urada za komuniciranje. Drežniški in Ravenski pust spadata med vidnejša tradicionalna pustova-nja v Sloveniji. Sta pustni šegi in prireditvi, na katerih sodelujeta dve pustni skupini - ena v Drežnici in druga v Drež-niških Ravnah, na Jezercih in v Magoz-du. Najznačilnejši pustni liki pri obeh skupinah so ta lepi in ta grdi. Ta lepi nosijo pokrivala z dolgimi papirnatimi trakovi in v parih skupaj z vodjo in s ta starima dvema hodijo po hišah, kjer dobijo darove in plešejo. Ta grdi so oblečeni v kožuhe in hlače z našitimi trakovi, opasani so s kravjimi zvonci, na glavi pa nosijo strašljiva lesena naličja z rogovi. Podijo se po vaških ulicah, lovijo otroke in mladino in jih z nogavico, napolnjeno s pepelom oprašujejo. V tretji skupini so manj stalni liki, ki uganjajo norčije. Za organizacijo in izvedbo obeh pustovanj skrbita tamkajšnji fantovski skupnosti. Priprave na pustovanje se začnejo decembra s sprejemom v fantovsko skupnost, kar je pogoj za sodelovanje pri pustovanju. Novi člani nastopajo v vlogi ta grdih, za katere si morajo v Drežnici fantje sami izdelati maske, za člane Ravenskega pusta pa jih izdelajo domači mojstri.Začetek pustovanja napovedo s polnočnim petjem in hrupnimi sprevodi nenašemljenih fantov skozi vasi. Osrednje dogajanje Drežniškega pusta je na pustno soboto, Ravenskega pa eno soboto prej. Drežniški in Raven- ski pust sta eni zadnjih pustovanj v Sloveniji, ki sta še vedno povezani s sprejemom v fantovsko skupnost, ki ohranja tradicionalni potek pustovanja, pa tudi najbolj značilne pustne like. Cerkljanska laufarija je pustna šega in prireditev v Cerknem in spada med najbolj prepoznavna pustovanja v Sloveniji. Na laufariji sodeluje domača pustna skupina laufarjev z značilnimi na-ličji iz lipovega lesa. Cerkljanska laufa-rija ohranja tradicijo pustovanja, ki sega v obdobje pred prvo svetovno vojno. Prva svetovna vojna in italijanska oblast sta laufarijo prekinili, vendar so Cerkljani leta 1956 na podlagi ustnega izročila in treh ohranjenih mask ponovno obudili potek in rekonstruirali vseh 14 likov, ki so sodelovali pri zadnji laufariji leta 1914. Pozneje so dodali še nekaj novih likov. Zdaj jih je skupaj 25. Osrednji lik je pust, najznačilnejši so taterjasti (trije liki), vodja skupine pa je tastar. Drugi liki so ta stara, lamant, ta bršlanast in marjetica, ta ličnat, ta loparjev, ta kužuhov, ta hrastav, ta žaklev, gospod in gospa, ta pjan in ta pjana, ta smrekov, ta žleht, ta košev, ta perjev, ta divji, ta slamnat in oštir. Od leta 1992 za organizacijo in izvedbo pustovanja skrbi Društvo Laufa-rija Cerkno, ki v svojih prostorih tudi hrani vsa naličja in opremo. V predpustnem času koledujejo po okoliških vaseh, na pustno nedeljo pa gre sprevod laufarjev na osrednji trg, kjer sodnik cesarsko-kra-ljeve sodnije pustu v starem cerkljanskem narečju prebere obtožnico in ga da zapreti. V torek dopoldne odkopljejo leseno kladivo (bot), popoldne pa sodnik ponovno prebere obtožnico in pusta obsodi na smrt z udarcem po glavi z botom. Pusta odpeljejo neznano kam, laufarji pa zaplešejo obredni ples takapcinarska. Edinost proslavlja svojo osemintrideseto obletnico obstoja. »Bila je sobota, dne 8. januarja 1876. leta, ko je izšel v Trstu list, ki naj bi bil glasilo tedaj k narodni zavesti prebujajočemu se tržaškemu okoličan-skemu in sploh primorskemu Slovenstvu. Ta list je bila naša Edinost. Pred seboj imamo prvi list in ga gledamo danes, skoraj bi rekli, z nekakim pomilovanjem - tako majhen, tako skromen je bil njegov začetek. Danes, ko prihaja Edinost svojim čitateljem v obliki velikih svetovnih listov, tiskana v moderno urejeni, vsem zahtevam časa odgovarjajoči tiskarni, se nam zdi skoraj nemogoče, da je bil njen začetek tako majhen. Velika četrtinka pole, na štirih straneh, in to le vsako drugo soboto vsakega meseca: taka je bila Edinost v svojem začetku. Toda iz tega skromnega začetka se je po požrtvovalnem delu posameznikov in pa tudi širših slovanskih krogov v Trstu list razvijal od leta do leta, da zavzema danes gotovo častno mesto med slovenskim časopisjem. In če je kak slovenski list lahko ponosen na svojo zgodovino, je gotovo Edinost, saj je njegova zgodovina tako ozko spojena z zgodovino bojev za obstanek in napredek Slovanstva ob obali naše sinje Adrije, da si ni mogoče misliti drugega brez drugega, in kakor je zgodovina primorskega in predvsem tržaškega Slovenstva častna za ves naš narod in prav posebno tiste, ki so jo pisali s svojim lastnim trudom in svojimi lastnimi žrtvami, prav tako je častna za našo Edinost tudi njena lastna zgodovina. Saj govori jasno, da so uspehi tržaškega Slovenstva v veliki meri neoporečna njena zasluga. Zgodovina Edinosti je zgodovina 38 letnih težkih, mučnih bojev za pravice slovanskega rodu in jezika na vročih, od vseh strani tako željenih tržaških tleh, zgodovina izgub in pridobitev, ki pa se sedaj vendarle za-vršujejo s tistimi uspehi, ki so jih imeli pred svojimi očmi tisti, ki so dali slovenskemu narodu na Tržaškem njegovo Edinost«. TATEDEN £ PB IHOnSKI DNEVNIK PRED 50 LETI V javnosti odmeva morebitna izgradnja umetnega jeza v Boljuncu. »Po vaseh v Bregu se ponovno mnogo govori o tem, da nameravajo veleindustrijski merodajni krogi izkoristiti naravni položaj in zajeziti dolino med Boljuncem in Botačem. Zaradi tega smo se obrnili do domačina, ki nam je rade volje povedal nekatere zadevne zanimivosti. Pred kakimi štirinajstimi dnevi so se ustavili trije veliki avtomobili pri cestarjevi hiši pod Zabrežcem. Izstopilo je sedem gospodov in dve dami, vsi so se peš napotili po stezi v Pratljicah proti Gorenjemu koncu (to je gornji del Boljunca). Domačin, katerega so naprosili za neka pojasnila, se jim je iz radovednosti pridružil. Govorili so med seboj italijanski in francoski. Ker pa je naš domačin med zadnjo vojno dalj časa živel v Franciji, je precej dobro razumel, za kaj gre. Šli so težko po stezi do razvalin bivšega gornjega Klunovega mlina. Od tam naprej so natančno ogledovali teren, strugo Glinščice, sestavo in lego ska- lovja, napravili so mnogo fotografskih in topografskih posnetkov. Po njihovi zamisli bi baje zgradili ogromen jez, ki bi se na desni strani opiral na Grižo, kjer pelje pot na Mali kras, ali kakor pravijo domačini v »Sela«, na levi strani pa na grič, kjer je nekoč stal grad. Jez bi dosegel višino od sedemdeset do devetdeset metrov. Za jezom bi tako nastalo umetno jezerce. Ker pa je v Glinščici sami premalo vode, bi v to pritegnili še druge izvirke, ki se sicer nahajajo na jugoslovanski strani. Morda bi v to speljali še Škocjansko ali »kranjsko« Reko. Glede tega so merodajni krogi baje že v dogovorih z jugoslovanskimi oblastmi. Izseliti bi morali seveda prebivalce Botača (štiri družine, trinajst oseb). Domačin nam je povedal še nekatere zanimive podrobnosti. Dve mladi dami, ki sta bili s skupino, sta med seboj govorili le francoski. Navdušeni sta bili nad lepoto kraja in napravili mnogo fotografskih posnetkov.« 10 Petek, 4. aprila 2014 KULTURA / zborovsko petje - Državno tekmovanje otroških in mladinskih zborov v Zagorju ob Savi Komelovci najboljši med mladinci Goriški zbor dobil zlato priznanje z odliko, David Bandelj najboljši zborovodja - Zlato priznanje tudi za otroški zbor F. Venturini od Domja Umrl je literat Državno tekmovanje otroških in mladinskih zborov Zagorje ob Savi je že od leta 1968 referenčni dogodek v slovenskem zborovskem svetu, katerega se udeležujejo tudi slovenski zbori iz naše dežele. Goriški in tržaški pevci so se letos, na poseben način izkazali in so izstopali v konkurenci devetintridesetih šolskih in društvenih zborov, ki so nastopili v torek v kategoriji mladinskih zborov, v sredo pa v kategoriji otroških zborov. Za mladinski pevski zbor Emil Komel iz Gorice je bila udeležba zagotovo nepozabna izkušnja, saj je zbor prejel najprej zlato priznanje z odliko, nato je bil razglašen kot najboljši mladinski pevski zbor revije. Zborovodja David Bandelj je prejel tudi priznanje za najboljši nastop zborovodje in zbora debitanta, in še priznanje za najboljšo sestavo sporeda za mladinski pevski zbor, kar je zaradi nadpovrečne zahtevnosti predstavljalo adut, ki je doživel veliko odobravanje žirije. V Zagorju so Komelovci opravili s svojim prvim tekmovalnim nastopom, saj se kot mladinski zbor še niso udeležili drugih tekmovanj. Pred štirimi leti pa so pevci in pevke nastopili na tem odru še kot otroški zbor in pod vodstvom Damijane Čev-dek prejeli zlato priznanje. Zbor, ki ga je pri klavirju spremljala Nika Kovačič, je tokrat izvedel priredbo nabožne skladbe romunskega skladatelja Paula Constantinescuja, Vir-gines prudentes Jacobusa Gallusa, Fejsbuk Mojce Prus in priredbo Tadeje Vulc ljudske pesmi Jaz bi rad cigajnar bil. David Bandelj ima zelo jasno predstavo o zmožnostih svojih pevcev in o ciljih, ki si jih zbor lahko zastavi: »Izbrali smo renesančne in sodobne, tudi osemglasne skladbe. Bil je zahteven program, ampak nisem imel vtisa, da bi s tem tvegali, ker imamo sposobne pevce. Pre- pričan sem, da je treba dobre pevce takoj spraviti v areno.« Prav gotovo pa je priprava na tekmovanje tvegala veliko truda in žrtvovanj, kot je zborovodja priznal ob upravičenem zadovoljstvu za izjemen dosežek. Uspeh je toliko bolj razveseljiv zaradi visokega strokovnega nivoja članov žirije, ki so jo sestavljali nekateri od najvidnejših slovenskih zborovodij: Helena Fojkar Zupančič (predsednica), Stojan Kuret, Damijan Močnik, Marko Vatovec in Marinka Šuštar. Pred to žirijo so se odrezali zelo prepričljivo tudi otroci zbora Fran Venturini od Domja, ki so pre- Zgoraj mladinski pevski zbor Emil Komel iz Gorice z zborovodjo Davidom Bandljem, levo otroški zb or Fran Venturini od Domja z zborovodkinjo Suzano Žerjal jeli zlato priznanje in so bili po številu točk prvi med zlatimi takoj po sklopu odlikovanih zborov. Zbor, ki ga je spremljal pianist Jan Grbec, je zapel Pesem o sinički Slavka Mihelčiča, Je pomlad Tomaža Habeta in La rana e il bue Maurizia Longa. Za zborovodkinjo Suzano Žerjal in pevce je bilo tekmovanje večstransko zanimiva in poučna izkušnja: »Udeležba je bila za nas velika šola. Utrdili smo namreč našo povezanost, občutek odgovornosti, samozavest, saj so otroci dokazali, da so razumeli pomen nastopa na takem odru; poslušali so in upoštevali vsa navodila, bili so disciplinirani, tehnična izvedba je bila vzorna, pesmi so podali z živim izrazom, potrudili so se za skupni cilj, kar je tudi nauk za življenje. Vesela sem, da so imeli tudi možnost spoznati skladatelja Tomaža Habeta, katerega izvajajo veliko število pesmi. Skladatelj nas je presenetil z izjavo, da je tokrat, v naši izvedbi, prvič poslušal v celoti svojo skladbo Je pomlad, ki jo otroški zbori težje zbirajo zaradi zahtevnosti.« Vsi nastopajoči zbori so pokazali posebno pozornost do programskih izbir, saj je tekmovanje krstilo veliko novitet. Pravilnik organizatorja tekmovanja, Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, pa je predvideval dve obveznosti, in sicer izvedbo slovenske ljudske pesmi v izvirni obliki ali obdelavi in izvedbo umetne skladbe slovenskega avtorja. Najboljši zbor 24. revije Zagorje ob Savi je bil domači otroški pevski zbor CiCiDo Glasbene šole Zagorje ob Savi, po izboru žirije pa je slovenska naj skladba Zagorja 2014 Najhitrejši vlak na svetu skladatelja Andreja Makorja. ROP V 84. letu starosti je pred nekaj dnevi umrl slovenski pisatelj, novinar, dramatik in publicist Miloš Mikeln, poroča spletno Delo. Največ se je posvečal dramatiki, pisal je politične komedije in satire, in prozo. V njegovi prozi je značilno delo Kako se je naša dolina privadila svobodi (1973), v katerem je šaljivo prikazal čas po drugi svetovni vojni. Njegovo najobsežnejše delo pa je roman Veliki voz (1991), družinska kronika na ozadju zgodovinskih dogodkov v času od prve do druge svetovne vojne in po njej. Zanj je leta 1993 prejel Delovo nagrado kresnik. Od njegovih romanov velja omeniti še Poročnika z Vipote (2002). Prizorišče njegovih del je pogosto Celje z okolico, od koder je pisatelj izhajal. Kitajski umetnik in aktivist Ai Weiwei razstavlja v Berlinu V razstavišču Martin-Gropius v Berlinu so včeraj odprli doslej najobsežnejšo razstavo kitajskega umetnika Aija Weiweija na svetu. Pod naslovom Ai Weiwei - dokaz so v 18 sobah združena tako nova dela in instalacije kot svetovni javnosti že dobro poznana starejša dela, ki pa v Nemčiji še niso bila razstavljena. Razstava bo odprta do 7. julija. V postavitev sta vključeni tudi dve obsežni instalaciji, prva iz 6000 stolov in druga iz 3500 rečnih rakcev. Slednja simbolizira cenzuro na Kitajskem. Kot je umetnik pojasnil, stoli simbolizirajo preproste kitajske družine v zadnjih desetletjih. Združeni skupaj dajejo sliko vseh teh družin. Instalacija pa simbolizira tudi dramatične spremembe vrednot, ki povezujejo družbo. (STA) glasba - Simfonična sezona tržaškega gledališča Verdi Pianist Giuseppe Albanese potrdil svojo umetniško zrelost glasba@primorski.eu piše Rajko Dolhar NA VES GLAS Giuseppe Albanese je nadpovprečno nadarjen umetnik, ki je svoj talent razvil na različnih področjih: iz klavirja je diplomiral komaj sedemnajstleten, nato je na univerzi briljantno doktoriral s tezo o Lisztovi estetiki ter postal komaj petindvajsetleten profesor na univerzi v Messini, kjer predava metodologijo glasbene komunikacije. Široko razvito intelektualno obzorje bogati njegove interpretacije, ki niso samo virtuozistični podvigi, temveč dovršene in globoko premišljene izvedbe. Pianista smo že poslušali tako v tržiškem Občinskem gledališču kot v tržaškem, kjer je pred petimi leti nastopil ob spremljavi orkestra, tokrat pa je Albanese v okviru simfonične sezone Verdijevega gledališča v Trstu predstavil samostojni recital, ki je tudi priprava na ploščo, ki jo bo snemal za prestižno hišo Deutsche Grammophon: Fantasia je naslov, ki je povezoval tri zelo različne skladbe pod skupnim imenovalcem, ki ga vsak skladatelj po svoje oblikuje. Najbolj prosto prepuščen fantaziji je Robert Schumann, mogoče celo preveč svobodno, da bi lahko poslušalec sledil bujnemu nakladanju glasbenih misli, ki se prepletajo v pravem vrvežu in se le občasno umirijo v romantično razmišlju-jočih odlomkih. Fantazija v C-Duru op.17 ima sicer v podnaslovu jasne ago-gične napotke, ki opravičujejo njen nemirni potek in dajo interpretu veliko svobode: Durchaus phantastisch-vseskozi s sproščeno fantazijo, pa strastno, nato energično, je Albanese izpeljal skladbo, v katero je vlil ognjevitost in močan po-ustvarjalen zanos. Po premoru se je vzdušje korenito spremenilo z Beethovnovo glasbo: Sonata quasi una fantasia v cis-molu op.27 št.2 je znana s podnaslovom Mesečina in prvi stavek je neopredeljiva zmes intimnega, istočasno umirjenega in bolečega občutka, ki je postal vzorec celi vrsti romantičnih skladateljev. Globoko in umirjeno je pianist podal Beethovnovo umetnino, v drugem stavku zadržal tempo, nato pa sprožil vrtoglavo in mrzlično sosledje idej v sklepnem stavku Presto agitato. Da je Franz Schubert v marsičem sprejel Beethovnovo dediščino, je razvidno tako iz nekaterih klavirskih kot iz simfoničnih skladb: Fantazija Wanderer v C-Duru D760 op.15 se odpre z zelo jasno izklesanim profilom, ki se nato spreminja, vzboči, umiri in razjasni v sladkih melodijah, prevladuje pa nemirnost Večnega popotnika, romantičnega arhetipa, ki mu je Schubert posvetil tudi veliko samospevov. Tudi tu je Albanese potrdil svojo umetniško zrelost, čeprav je ognjevitost prevladala nad romantiko: delno je temu kriv tudi koncertni klavir Fazioli, ki s svojo zvočnostjo izziva energijo izvajalca in ga včasih popelje preko meje blagoz-vočnosti. To pa je edini pomislek, ki nikakor ne ošibi globalnega vtisa, kot je dokazalo tudi občinstvo z navdušenimi aplavzi: kar tri dodatke je mladi umetnik nanizal, od osupljivih virtuozističnih utrinkov Prokofjeva in Horowitza do zasanjane Gershwinove The Man I Love. Katja Kralj Universe Truckfighters Stoner rok, »fuzz« Fuzzorama Records, 2014 Ocena: ★★★★★★★★ Skupino Truckfighters sem spoznal pred tremi leti na glasbenem doom-stoner festivalu Desertfest v Berlinu. Na prvo izvedbo festivala sem se bil sicer odpravil, da bi prisluhnil bolj znanim bendom - Orange Goblin, Red Fang in predvsem Motorpsycho. Pred tridnevnim glasbenim dogodkom sem se vseeno nekoliko pripravil in na spletu poslušal nekatere komade meni manj znanih zasedb, med katerimi je seveda bila tudi švedska Truckfighters. Fante sem nato v živo videl na manjšem odru berlinske dvorane Astra Kulturhaus in ostal brez besed! Po pravici povedano je publika (in jaz z njo) med nastopom dobesedno »iztirila«, saj je bila energija, ki jo je glasbeni trio oddajal, res imenitna, skoraj nepopisna ... Od takrat sem začel zvesto slediti bendu Truckfighters, ki je v desetih letih obstoja izdal tri studijske plošče in marsikateri EP, februarja letos pa pripravil nov plošček Universe. Album so fantje izdali kar sami, oziroma ga je izdala njihova glasbena založba Fuzzorama Records. Posnela sta ga ustanovitelja benda pevec in basist Oskar »Ozo« Cedermalm in kitarist Niklas »Dango« IKâllgren ter nov bobnar Axel »Enzo« Larsson. Ploščo sestavlja sedem komadov za skoraj tri četrt ure »puščavskega« roka. Na Švedskem sicer ni veliko puščav in kot že od nekdaj zatrjuje kitarist Dango, je njihovo podnebje »pravo nasprotje kalifornijskega: tišina in samota pa sta si zelo podobni tako v kalifornijski puščavi kot na Švedskem!« Sound skupine je tudi tokrat nadvse eksploziven, sledi pa že uspešnemu glasbenemu kalupu: stoner ritmi, od časa do časa skoraj progressive, povsod pa prevladuje kitarski »fuzz« efekt, ki je že od začetka glasbena vizitka švedskega benda. Taki sta na primer prvi Mind Control in The Chairman (skoraj »železna« skladba). Sledi izredna Prophet, pesem, ki se še najbolj približuje starejšim uspešnicam, eden izmed boljših komadov plošče Get Lifted in edina črna pika albuma, pretirano kratka Convention. Glasbena mojstrovina pa nas dočaka na koncu: štiri-najstminutna (!) Mastodont je verjetno ena najboljših in zakompliciranih stoner-fuzz skladb zadnjih let z ganljivim akustičnim zaključkom. Kar sami presodite! / ITALIJA, SVET Petek, 4. aprila 2014 1 1 italija - Reforma sicer velja le za dežele z navadnim statutom Poslanska zbornica sprejela reformo pokrajin italija - Mafija Cosentino ponovno v zaporu Nekdanji državni podtajnik Nicola Cosentino ansa NEAPELJ - V obsežni akciji proti neapeljski Camorri so ka-rabinjerji včeraj med drugim aretirali Berlusconijevega zaveznika Nicola Cosentina, njegova brata Giovannija in Antonia ter lokalnega podjetnika. Še sedmim je odredila hišni pripor, nova naloga za aretacijo pa je izdala dvema mafijskima šefoma, ki sta že zaprta. Neapeljsko tožilstvo Cosen-tina obtožuje, da je z družino in podporo klana Casalesi iz mafijske združbe Camorra podkupoval javne uslužbence, da bi zagotovil nadzor nad upravljanjem bencinskih črpalk v domači pokrajini Caserta, severno od Neaplja. Lani se je bivši poslanec Berlusconijevega Ljudstva svobode in nekdanji podsekretar za ekonomske zadeve v Berlusconi-jevi vladi po izgubi poslanske imunitete predal policiji. Ta ga je zaradi suma vpletenosti v mafijske posle priprla za tri mesece. Sojenje še vedno poteka, Cosentino pa vztraja da je nedolžen. Obtožen je pranja umazanega denarja in drugih kaznivih dejanj. Podtajnik Delrio spremlja sprejemanje »svojega« zakona RIM - Poslanska zbornica je včeraj dokončno odobrila t. i. Delriov zakonski osnutek o metropolitanskih območjih, o združevanjih in spojitvah občin ter o preureditvi pokrajin pred njihovo dokončno ukinitvijo s spremembo petega poglavja ustave. Za je glasovalo 260 poslancev iz vrst vladne večine, proti pa je bilo 158 predstavnikov opozicij, medtem ko se je 7 poslancev vzdržalo. Poudarimo naj, da ta reforma velja le za dežele z navadnim statutom, saj so dežele s posebnim statutom, kot je Furlanija -Julijska krajina, neposredno pristojne za urejanje krajevnih uprav. Od sprejete reforme se je posebno ostro ogradila stranka Naprej, Italia. Vodja njene skupine v poslanski zbornici Renato Brunetta je celo dejal, da smo priča »državnemu udaru«, in je predsednika Giorgia Napolitana pozval, naj zakona ne razglasi. Marsikdo je v tem videl znamenje, da se krha dogovor med premierom Matteom Renzijem in Sil-viom Berlusconijem o institucionalnih reformah. Nekateri so to tudi povezali z dejstvom, da je predsednik Napolitano v sredo zvečer zavrnil Berlusconijev poziv, naj ga državni poglavar vsaj začasno »reši« pred prestajanjem zaporne kazni, na katero je bil polnomočno obsojen v primeru Mediaset. Čez teden dni bodo namreč sodniki odločali, ali bo bivši premier to kazen moral prestati v hišnem priporu ali z opravljanjem družbeno koristnega dela. Toda premier Renzi je včeraj odločno zanikal, da bi se zatikalo pri izvajanju institucionalnih reform. »Dogovor z Berlusconijem bo zdržal, pa tudi v Demokratski stranki ne bo bistvenih odmikov,« je dejal. Nobelovec Garcia Marquez v bolnišnici v Mehiki CIUDAD DE MEXICO - Kolumbijskega pisatelja Gabriela Garcio Mar-queza, ki je leta 1982 dobil Nobelovo nagrado za književnost, so včeraj prepeljali v bolnišnico v mehiški prestolnici Ciudad de Mexico. V bolnišnici ne želijo navesti razlogov za hospitaliza-cijo 87-letnika, ki že več desetletij živi v mehiški prestolnici. Mehiški mediji sicer navajajo, da je pisatelj v bolnišnici zaradi pljučnice. Garcia Marquez, avtor številnih knjižnih uspešnic, med katerimi sta tudi Sto let samote in Ljubezen v času kolere, se je nazadnje pojavil v javnosti 6. marca, ko je praznoval svoj 87. rojstni dan. Takrat je šel za nekaj minut iz hiše ter pozdravil fotografe in novinarje. V Trstu delovni sestanek o pojavih terorizma TRST - Na tržaškem sodišču so se zbrali funkcionarji politične policije Digos, ki so obravnavali nekatera nedavna teroristična dejanja v Furlaniji-Julijski krajini ter na Tridentinskem-Južnem Tirolskem. Sejo je sklical vodja tržaškega tožilstva Carlo Mastello-ni. Podrobno so proučili predvsem nekatere dogodke v Trentu in Roveretu, ki naj bi po mnenju preiskovalcev bili anarhistično-vstajniškega izvora, rim - Pred tem se je sešla tudi z italijanskim predsednikom Napolitanom Kraljica Elizabeta II. se je včeraj prvič srečala s papežem Frančiškom RIM - Britanska kraljica Elizabeta II. in njen soprog, princ Philip sta bila včeraj na enodnevnem obisku v Rimu, kjer se je britanska monarhinja v Vatikanu prvič srečala s papežem Frančiškom. Elizabeta II. se je pred tem opoldne sestala z italijanskim predsednikom Giorgiom Napolitanom. Šlo je za prvo srečanje med Elizabeto II., ki je tudi poglavarka anglikanske cerkve, in papežem Frančiškom, odkar je bil slednji marca lani izvoljen za poglavarja Rimskokatoliške cerkve. Po oceni britanskega veleposlanika pri Vatikanu Nigela Bakerja imata kraljica in papež veliko skupnega, saj med drugim poudarjata pomen vere in družine. Elizabeta II. je na srečanje s papežem prišla v svetlo vijolični obleki in brez tančice na glavi, kar sicer ni v skladu z vatikanskim protokolom. Po protokolu morajo biti vse ženske ob srečanju s papežem odete v črno, na glavi pa morajo imeti tančico. A očitno za britansko kraljico veljajo nekatere izjeme. Tiskovni predstavnik Va- tikana Federico Lombardi je povedal, da je bilo srečanje "zelo neformalno". Srečanje za zaprtimi vrati je trajalo okrog 20 minut, vsebina pogovorov pa ni znana. Po srečanju sta si poglavarja katoliške in anglikanske cerkve izmenjala darila. Kraljica je med drugim prejela globus iz poldragega kamna lapis lazuli s križem za pravnuka Georgea, papež pa se je lahko veselil košare bioizdelkov z britanskih kraljevih kmetij. Po samo štirih urah v Rimu je Elizabeta II. ponovno odpotovala proti Londonu. Šlo je za prvi kraljičin obisk na tujem po več kot dveh letih. Elizabeta II. bi morala papeža obiskati že lani, a so obisk odpovedali zaradi trebušne gripe, za katero je takrat zbolela in je bilo potrebno zdravljene v bolnišnici. Frančišek je sicer že peti papež, s katerim se je 87-letna monarhinja srečala osebno. Prvi je bil papež Pij XII. leta 1951, s katerim se je srečala leto dni preden kronanjem, ko je bila še princesa. (STA) afganistan - Sedanji predsednik Hamid Karzaj ne kandidira, rezultat pa je negotov Jutri predsedniške volitve sredi groženj talibanov in pred napovedanim umikom mednarodnih mirovnih sil KABUL - V Afganistanu, ki ga letos po 13 letih zapuščajo mednarodne vojaške sile, ki so poskušale poskrbeti za stabilizacijo razmer, bodo v soboto predsedniške volitve. Po 12 letih se s predsedniškega položaja poslavlja Hamid Karzaj. Za položaj njegovega naslednika se poteguje osem kandidatov. Poleg predsedniških volitev bodo v soboto potekale tudi volitve v svete 34 afganistanskih provinc. Po ocenah poznavalcev v prvem krogu predsedniških volitev nihče od kandidatov ne bo dobil zadostnega števila glasov za zmago, zato je skoraj gotovo, da bo potreben še drugi krog. Po pričakovanjih naj bi tega pripravili konec maja, predvidoma 28. Afganistanska volilna komisija naj bi 24. aprila objavila neuradne končne rezultate prvega kroga, 14. maja pa še uradne. Če drugi krog ne bo potreben, bo novi afganistanski predsednik zaprisegel 22. maja, če pa bo potreben, natančna časov-nica za naprej še ni znana. Največ možnosti za uvrstitev v drugi krog imajo nekdanji ekonomist Svetovne banke in nekdanji finančni minister Ašraf Gani Ahmadzaj, nekdanji zunanji minister in Karzajev zaupnik Zalmaj Rasul in Ab-dulah Abdulah, ki je na volitvah leta 2009 zasedel drugo mesto. Glede na rezultate javnomnenjske raziskave, ki so jo objavili konec marca, bi lahko v prvem krogu največ glasov dobil Ah-madzaj, 27,1 odstotka. Tesno za petami mu je s 24,6 odstotka Abdulah. Rasul je dobil osem odstotkov podpore. Prav njemu v podporo sta se iz predsedniške tekme umaknila dva kandidata, eden od njiju je Kajum Kar-zaj, starejši brat sedanjega predsednika. Skoraj 28 odstotkov vprašanih je bilo v raziskavi še neodločenih, 6,7 odstotka pa jih je dejalo, da ne podpirajo nobenega od kandidatov. Na tokratnih volitvah se za predsedniški položaj ne poteguje nobena ženska. Edino kandidatko je namreč diskvalificirala volilna komisija. Je pa v Rasulovem štabu ženska, ki bo v primeru njegove zmage postala podpredsednica. Na volitvah pred petimi leti sta bili dve kandidatki. Tedne pred volitvami je zaznamovalo nasilje talibanov, ki želijo na ta način lju- di prestrašiti, da v soboto ne bi odšli na volišča. Kljub temu se je za volitve na novo registriralo kar 3,7 milijona volivcev. Skupno je za volitve registriranih okoli 12 milijonov od 30 milijonov Afganistancev. Volivci bo lahko oddali svoj glas na katerem koli volišču, da bi preprečili prevare oziroma večkratno oddajo glasov, pa bodo volivcu prst označili z nepralno barvo. "Napadi talibanov so vzpodbudili ljudi, da se pridejo registrirat, da bodo lahko volili. To je edini odgovor, ki ga lahko dajo talibanom," je dejal 21-letni študent Abdul Varis Sadat. Slabe varnostne razmere v državi so razlog za zaskrbljenost tako pri samih Af-ganistancih kot v mednarodni skupnosti. Tokrat bo za varnost na volitvah prvič v celoti skrbelo 352.000 afganistanskih vojakov in policistov. Pripadniki mednarodnih sil Isaf bodo v pripravljenosti za nujne primere in ob pogoju, da jih bodo na pomoč poklicali Afganistanci sami. Zahod je na začetku upal, da bo sedanji predsednik Karzaj politik, ki bo deželi pod Hindukušem po padcu talibanskega režima prinesel mir in obnovo, a se to ni zgo- dilo. Afganistan tudi po koncu njegovega predsedovanja ostaja ena od najmanj varnih in najrevnejših držav na svetu. Ne samo to, država velja tudi za eno najbolj korup-tivnih na svetu. Tudi volitve leta 2009, ko si je Karzaj zagotovil drugi petletni mandat, so zaznamovale prevare, ki so jih pripisali prav njegovemu taboru. Nepravilnosti naj bi se dogajale tudi tokrat, vendar mednarodna skupnost pričakuje, da bodo sobotne volitve potekale bolje kot pred petimi leti. Kot je za STA ocenila zagovornica pravic žensk v Afganistanu Mahbuba Seraj, lahko Karzajevo predsednikovanje razdelimo na dva dela. Prvih pet let je veljal za ljubljenca tako mednarodne skupnosti kot samih Af-ganistancev, ki so mu zaupali, drugih pet let pa je postajal vedno bolj nepriljubljen in je izgubljal zaupanje ljudi. Karzaju ni uspelo vpeljati vladavine prava, korupcija pa je prav zaradi njega postala pandemija, je dejala Se-rajeva, ki je njegovo politiko do talibanov opisala kot spremenljivo. Karzaj tudi še ni podpisal dogovora z Zahodom o umiku tujih sil iz države. Podpis sporazuma - ta bo pravna podlaga za nadaljnjo prisotnost sil ZDA in Nata v državi po letu 2014, ki bi sodelovale v misiji urjenja afganistanskih varnostnih sil - prepušča nasledniku. "Afganistanu ne manjka zakonov, pravil in odredb, pač pa politične volje za njihovo izvajanje. Kar zadeva potenciale, je Afganistan zelo bogata dežela z rudami in minerali in z oživitvijo nekoč slavne svilnate poti, bi lahko spet postal tako zibelka vzhodne civilizacije kot prizorišče trgovanja z večino držav južne in osrednje ter jugovzhodne Azije," o prihodnosti Afganistana razmišlja Serajeva. Afganistan poleg Sirije velja za državo, od koder prihaja največ beguncev. Eden od njih, ki je želel ostati anonimen, je pred štirimi leti prišel v Slovenijo. Za STA je povedal, da je Afganistan zapustil v času osnovne šole, še med talibanskim režimom. Skupaj s starši, ki so izobraženi in niso hoteli, da bi otroci odraščali pod talibani, je odšel v Iran. Za prihodnost Afganistana si predvsem želi, da bi lahko vse tamkajšnje skupine živele skupaj, brez konfliktov. Maja Lazar Jančič (STA) 1 2 Petek, 4. aprila 2014 APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu gorica - Občina in prefektura se pogovarjata o neizkoriščenem delu stavbe Dom Culot bi lahko gostil tudi priseljence Goriška občinska uprava si prizadeva, da bi v čim krajšem času začela obnavljati stavbo ločniškega doma za starostnike Angelo Culot, ki ga morajo na podlagi odredbe goriških gasilcev nujno prilagoditi protipožarnim predpisom. Obnovitvena dela bodo občini omogočila sprejemanje dodatnih oskrbovancev: danes jih imajo le 37, že z minimalnimi ukrepi pa bi se kapaciteta lahko dvignila na 43 mest. »V torek sem si prostore ogledala z načrtovalci in poveljnikom gasilcev. Iščemo rešitev, ki bi nam v čim krajšem času dovolila sprejeti nekaj novih oskrbovancev,« je povedala odbornica Silvana Romano. Občina bo dela izvedla z deželnim prispevkom, ki bo skupno znašal en milijon evrov, ob zaključku del pa bo dom Culot predvidoma lahko sprejel 60 starostnikov, ki niso samostojni. Objekt doma Culot sestavljajo tri zgradbe, z razpoložljivim denarjem pa bodo predpisom in potrebam starostnikov prilagodili le središčno zgradbo. Kaj pa ostali dve? Romanova je povedala, da bi lahko že v prihodnjih mesecih del objekta začasno namenili priseljencem centra CARA, za katere v Gradišču ni dovolj prostora. »Razmišljamo o tem, da bi neizkoriščeni del stavbe doma uporabljali v izrednih okoliščinah,« je povedala Romanova, ki se je v minulih dneh sestala s prefektom Zappalortom, s katerim se je pogovarjala ravno o možnosti, da bi del ločniškega doma ali kakšno drugo prosto stavbo dali začasno na razpolago prefekturi oz. prosilcem azila. Mnogi izmed njih morajo namreč mesece in mesece čakati na potrditev oz. zavrnitev prošnje za azil, rezultat tega pa je, da center CARA poka po šivih oz. ne more sprejeti vseh priseljencev. Okrog 50 tujih državljanov zaradi tega že štiri mesece živi v hotelu Internazionale v Tržaški ulici, kjer pa jih ne morejo gostiti v nedogled. »Bliža se turistična sezona,« je povedala Romanova, po kateri bi lahko zgradbi doma Culot prišli prav tudi pri reševanju drugih izrednih situacij: v njih bi denimo lahko nudili začasno zatočišče občanom v stiski. (Ale) Vhod doma Angelo Culot bumbaca De Monteva v Gradišču V hotelu Franz v Gradišču bo danes ob 18. uri javno srečanje s senatorko Isa-bello De Monte, sicer kandidatko Demokratske stranke na majskih evropskih volitvah. Srečanja se bosta udeležila tudi Linda Tomasinsig, levosredin-ska kandidatka na občinskih volitvah v Gradišču, pokrajinski tajnik Demokratske stranke Marco Rossi; uvodoma bo prisotne nagovorila županja iz Za-graja Elisabetta Pian, ki je v deželnem vodstvu Demokratske stranke odgovorna za evropske politike. Zbor iz Rude v Štandrežu V štandreški cerkvi bo danes ob 20.30 nastopil pevski zbor Claudio Monteverdi iz Rude, ki ga vodi Matjaž Šček. Zbor se bo predstavil s Kristusovim pa-sijonom po Janezu, ki ga je v šestnajstem stoletju napisal Francesco Corteccia. Picassovi oblaki V mali dvorani gledališča Verdi v Gorici bo danes ob 17.30 Alberta Basaglia predstavila svojo knjigo »Le nuvole di Picasso«. Z avtorico - sicer hčerko psihiatra Franca Basaglie - se bo pogovarjal novinar Roberto Collini, igralec Fabrizio Gifuni bo prebral nekaj odlomkov iz knjige. trzic Zadruga Coop in Karitas S solidarnostno akcijo zbrali preko 650 kg hrane S testeninami, konzervami, piškoti in oljem so prostovoljci napolnili 34 škatel gorica - Od danes do nedelje Vrtnarski sejem in evropska tržnica Preko 650 kilogramov testenin, konzerv, piškotov in olja. To je izkupiček solidarnostne akcije, ki je minulo soboto potekala v trgovini Coop Nordest v Ulici Colombo v Tržiču, kjer so - tako kot v drugih trgovinah Coop na Goriškem - prostovoljci zbirali hrano za družine v stiski. Odziv strank, ki so v soboto obiskale tržiško trgovino, je bil zelo dober: prostovoljci so s 657 kilogrami hrane napolnili 34 škatel, ki jih bodo odpeljali na Karitas Sv. Nikolaja in na Karitas v Ronkah. »Zahvaljujemo se vsem, ki so radodarno sdelovali pri naši nabirki in s tem pomagali družinam, ki doživljajo težke trenutke,« je povedal Giaco-mo Panariello, predstavnik socialnega okraja Coop za Tržič. Na ron-ško Karitas se trenutno obrača preko tristo ljudi: med 200 in 300 jih potrebuje predvsem hrano, sto pa oblačila in obutev. Veliko dela ima Karitas tudi v Tržiču, kjer naj bi v prihodnjih mesecih zaživel tudi Emporij solidarnosti. Brezplačna trgovina, kjer bodo revnim občanom ponujali hrano in osnovne življenjske potrebščine, bo imela sedež v vogalni stavbi med ulicama Verdi in Roma. Vrtnarski sejem bumbaca Evropska tržnica bumbaca foljan-redipulja - Občinske volitve Dosedanji župan ima zaenkrat enega tekmeca Na majskih občinskih volitvah se bosta v Fo-ljanu-Redipulji za župansko mesto po vsej verjetnosti potegovala le dva kandidata. Dosedanji župan Antonio Calligaris se na čelu desnosredinske liste spet predstavlja volivcem, medtem ko s podporo Demokratske stranke kandidira Paolo Mezzora-na, ki se je v občino Foljan-Redipulja preselil pred petnajstimi leti. Pred nekaj tedni je bil izvoljen za tajnika krajevnega krožka Demokratske stranke, na tem mestu je nasledil deželno odbornico Saro Vito. Mezzorana ima 49 let, zaposlen je v znanem krajevnem podjetju, aktiven je v civilni zaščiti, v preteklosti je opravljal razne politične funkcije najprej v Levih demokratih in nato v Demokratski stranki. Demokratska stranka je že napovedala tudi ime podžupanje, seveda v primeru volilnega uspeha. Če bo Mezzorana izvoljen za župana, bo podžupanja postala Barbara Car Antonio Calligaris Paolo Mezzorana tudi z drugimi levosredin-skimi strankami in gibanji, hkrati pa želi prisluhniti predlogom in pripombam domačinov, zato pa bo v prihodnjih tednih izpeljal niz srečanj. Dosedanji župan Antonio Calligaris ima 40 let; zaposlen je na Tržaški univerzi. Za ponovno kandidaturo se je odločil, potem ko so mu podporo izrekli številni domačini. Calligaris poudarja, da na občinskih volitvah v tako majhnih občinah ne gre le za volilno tekmo med levo in desno sredino, pač pa ljudje zaupajo tistim, ki so pri svojem delu resni in jim ne obljubljajo nemogočega. Na njegovi listi bodo ponovno kandidirali vsi sedanji občinski svetniki, poleg njih bo tudi nekaj novih obrazov. Calliga-ris je pred petimi leti premagal kandidata leve sredine Maura Pianija za borih 36 glasov; Calliga-risa je podprlo 944 volivcev, Pianija pa 908. Presenečenje je bilo precejšnje, ker je bil Piani pred nio. Mezzorana si prizadeva, da bi sestavil listo takratnimi volitvami že deset let župan. gorica - Prireditev Stracanina Na pasjem pohodu okrog 300 štirinožcev Potekala bo v nedeljo - Gostji Amadea Colja in psička Bora V goriškem mestnem središču bo v nedeljo, 6. aprila, potekal priljubljen pasji pohod Stracanina, ki ga že četrtič prirejata ustanovi Modica in Go idea pod pokroviteljstvom goriške občine in s podporo številnih sponzorjev. »Letos smo se prvič odločili, da omogočimo predhodne prijave. Doslej smo zbrali že 60 vpisov, pričakujemo pa okrog 300 udeležencev,« je povedala Cinzia Carta, ki je letošnje novosti predstavila skupaj z Lucom Babbuccijem in občinskim odbornikom Alessandrom Vascottom. Udeleženci se bodo tudi letos zbrali na Trgu Sv. Antona - tukajšnje dogajanje bo mogoče spremljati tudi preko prenosa na spletni strani www.modicaeventi.it - nato pa bodo gospodarji vodili svoje štirinožce preko Trga Cavour, Raštela, Travnika, Ulice Roma, trga pred občino in Ulice Mazzini do cilja, ki bo na Trgu Sv. Antona. »Letošnja proga je nekoliko krajša, saj potekajo v mestu tudi druge prireditve,« je povedala Cartova, po kateri bodo udeleženci po raznih prikazih in vajah lahko prisluhnili tudi dvakratni zmagovalki evropskega prvenstva v dog-frizbiju, Amadei Colja iz Nove Gorice, ki bo v Gorico prišla s svojo psičko Boro. Pohod se bo začel ob 10. uri, vpisnina znaša 6 evrov. Udeleženec prireditve V Gorici bo od danes do nedelje, 6. aprila, mogoče obiskati sejem vrtnarskih mojstrov »Pollice verde« na sejemskem razstavišču v Ulici Barca in evropsko trržnico, ki bo zaživela na korzih Verdi in Italia, na Trgu Battisti in v Ulici Garibaldi. Na tržnici bo skupno 130 stojnic iz 22 držav; na voljo bodo najrazličnejša hrana, pijače in izdelki - od finskih volnenih majic do baltske ambre, od irskega piva do umbrijskih sirov, izraelskega falafela in ameriških pit. Gostje prihajajo tudi iz daljne Mehike, Peruja in Rusije, letos bo sodelovalo tudi pet podjetij iz sosednje Nove Gorice in okolice. Jutri in v nedeljo bo v mestno središče vozil brezplačni avtobus pokrajinskega prevoznega podjetja APT, ki bo startal pred sejemskim razstavišče, tako da bo mogoče obiskati sejem »Pollice verde«, nato pa še evropsko tržnico. Vrtnarskega sejma se bo udeležilo sto razstavljavcev iz raznih italijanskih dežel, iz Slovenije in prvič tudi iz Poljske. Ob bogatem izboru rož, zelenih rastlin, zelišč, dreves, opreme za dvorišče, gnojil, vaz, košar, semen, pripomočkov za gojenje cvetic in knjig bo tridnevna prireditev ponudila tudi številne spremne pobude - predavanja, delavnice in tečaje. Sejem bo mogoče obiskati vse tri dni med 10. in 20. uro, vstop bo prost. Uradno odprtje bo danes ob 17.30. / GORIŠKI PROSTOR Petek, 4. aprila 2014 13 gorica - Komigo napolnil Kulturni dom Sdrindule s furlanskim kabaretom, lepa Špela z ljubezenskimi mukami Furlanski komik in kabaretist Sdrindule ter presenečenje večera, Špela Rogelj, sta v torek spravila v dobro voljo polno dvorano goriškega Kulturnega doma. Šlo je za tretjo predstavo v okviru letošnjega Komigoja, ki je bila tokrat v glavnem izraz furlanske komične scene. Sdrindule (na njegovi osebni izkaznici piše Ermes Di Lenar-do) je znan predstavnik te odrske zvrsti, čeprav - kot je sam povedal - se na gledaliških odrih poredkoma pojavlja. Njegov svet so vaške veselice, kjer z vici, dovtipi in zbadljivkami vseh vrst spravlja v smeh staro in mlado. Odlikuje se tudi kot dober pevec, ki se zna spoprijeti tudi z zahtevnimi skladbami, seveda v kabaretnem ključu in temu prirejenimi teksti. V skoraj dveh urah programa brez odmora je Sdrindule s svojim glasbenim ansamblom Sdrindy band uspel že po nekaj trenutkih na- vezati tesen stik z dvorano, ki je njegovo izvajanje sprejela z velikim navdušenjem, kar pomeni, da je njegov humor dobrodošel tudi v krajih, ki so na obrobju furlanskega sveta. Tej realnosti je prilagodil tudi jezik pripovedovanja: prave furlanščine je bilo bolj za vzorec, večino je predstavljala italijanščina in tržaško-goriško narečje. Skratka, šlo je za večer, ki bo dolgo ostal v spominu gledalcev, saj so Sdrindule in njegovi glasbeniki morali kar nekajkrat uslišati »bis« dvorane in ponovno stopiti na oder. Med klepetom po predstavi smo ugotovili, je Sdrindule nastopil pred našo publiko že pred natanko dvajsetimi leti. Takrat ga je Kulturni dom angažiral za sodelovanje na enem od uspelih kabaretnih večerov »Pajk's show«, ki so ga izjemoma izpeljali v dvorani zabavišča Alcatraz v Novi Gorici. Prijetno presenečenje večera je bil nastop Špele Rogelj, vitke gospodične iz vzhodne Evrope, ki jo pestijo ljubezenske muke. V petnajstminutnem nastopu se je lepa Špela na prepričljiv način odkrito izpovedala in radovedni publiki z besedami in gestami povedala, kaj jo pravzaprav muči. Šlo je za eno izmed erotičnih zgodb iz Boc-cacciovega Dekamerona. Besedilo je bilo seveda prirejeno današnjim časom, na koncu pa je šarmantna Špela razkrila svoje zapeljive čare ... in prikazal se je Andrea Pahor, tehnik v Kulturnem domu, ki se je v vlogi zapeljive gospodične izkazal kot izvrsten gledališki igralec. Na koncu smo izvedeli, da se nekako po skritem udeležuje gledaliških tečajev in si tam pridobiva potrebno odrsko znanje. Tudi besedilo o lepi Špeli je sam pripravil. Dvorana mu je seveda navdušeno zaploskala. (vip) Špela Rogelj v Kulturnem domu nova gorica - Na Srečanju gledaliških skupin Severne Primorske Za Štandrežce štiri nagrade Priznanje bodo prejeli Chiara Mucci, Roberta Marussi, Janez Zore in Božidar Tabaj - S komedijo Trije vaški svetniki so se uvrstili v državni del tekmovanja Dramska skupina prosvetnega društva Štandrež se je zelo dobro odrezala na Srečanju gledaliških skupin Severne Primorske, ki se bo zaključilo v nedeljo, 6. aprila, ob 18. uri z nagrajevanjem zmagovalcev in s predstavo igralske skupine iz Drežnice »Kaj se skriva za velikim trebuhom«. Štandrežci so svojo komedijo »Trije vaški svetniki« v režiji Jožeta Horvata uprizorili prejšnji teden v Ajdovščini, za svoj nastop pa so prejeli številne čestitke in si zagotovili tudi pravico do nastopa na državnem delu tekmovanja; na njem si bodo skušali zagotoviti še nastop v zaključnem delu Linhartovega srečanja, na katerem se bo za državni naslov potegovalo šest gledaliških skupin. Čeprav naj bi imena zmagovalcev regijskega dela tekmovanja ostala skrivnostna do nedelje, je na Facebook profilu štandreškega prosvetnega društva že mogoče prebrati, katere nagrade so si za svoj nastop prislužili štandreški igralci. Chiara Mucci je po izboru strokovnega spremljevalca Gorazda Jakominija dobi- Štandreški igralci bodo v nedeljo prejeli kar štiri nagrade tnica nagrade za najboljšo stransko žensko vlogo; Muccijeva je v predstavi »Trije vaški svetniki« avtorja Maxa Reala nastopila v vlogi Marjance. Dobitnica nagrade za najboljšo žensko vlogo pa je Roberta Marussi, ki je v igri nastopila v vlogi Alenke. Med nagrajenci je tudi Boži- ■M «it dar Tabaj, steber štandreške dramske skupine; kot »župan Šimen« si je prislužil nagrado za najboljšo moško vlogo. Štan-drežci so pobrali še najboljšo moško stransko vlogo; njen dobitnik je Janez Zore, ki je v komediji nastopil v vlogi Jakca. V okviru Srečanja gledaliških sku- pin Severne Primorske bodo v novogo-riškem SNG danes ob 20. uri uprizorili še igro »Po Magritu«, jutri ob 10.30 bo gledališka igralnica z Nevenko Necjarinko-lo »Medvedek Pu, ob 11.30 pa bo na vrsti »Grozni Gašper; ob 20. uri bo predstava »Sljehrnik« Iztoka Mlakarja. gorica - Razstava v palači Coronini Goriška zgodovina skozi avstroogrske uniforme V bivših konjušnicah paleče Co-ronini na goriškem Cingrofu so včeraj predstavili skorajšnje odprtje razstave, ki bo namenjena avstroogrskim uniformam tik pred izbruhom prve svetovne vojne. Razstava bo nosila zgovoren naslov »Uniformirana država«, kar pomeni, da so bile na začetku prejšnjega stoletja uniforme zelo prisotne v podobi nekega mesta. Tudi Gorica se temu pojavu ni mogla izogniti, saj so v poso-škem mestu bile nastanjene številne vojaške garnizije. Razstavo sta si omislila Fundacija Coronini-Cronberg in kulturno združenje Isonzo, ki polaga veliko pozornosti prav na vojaške zadeve, ki so na tak ali drugačen način vplivale na zgodovino Posočja. Uvodoma je zbrane novinarje in ljubitelje zgodovinskih dogajanj na Goriškem pozdravil goriški župan Ettore Romoli, ki je izpostavil stoletnico izbruha 1. svetovne vojne in vlogo Gorice, ki jo je vojna hudo prizadela. Pozdravil je tudi sodelovanje raznih združenj in ustanov, ki si prizadevajo, da bi z raznovrstnimi pobudami priklicali turiste v naše mesto. Podobne misli je izrazil tudi pokrajinski odbornik za kulturo Federico Portelli, ki je poudaril dejstvo, da sta pred sto in več leti Gorica in njena pokrajina spadali v srednjeevropski prostor, ki ji je tudi vtisnil svojevrsten pečat. Po posegu predstavnice Fundacije Goriške hranilnice, ki je finančno podprla pobudo, sta o razstavi podrobno spregovorila predsednik društva Isonzo Bruno Pascoli in predstavnica fundacije Coronini-Cronberg Cristina Bragaglia Venuti. Povedala sta, da razstava o uniformah začenja ciklus raznih prikazov, ki se bodo zvrstili v Gorici v naslednjih mesecih. Ta razstava, ki jo bodo slovesno odprli v četrtek, 10. aprila, ob 17.30 uri v palači Coronini bo namenjena izključno avstroogrskim uniformam, so pa na vidiku tudi prikazi uniform drugih držav. Povedala sta tudi, da je Gorica od nekdaj veljala za večjezično mesto, ki je svojo enotnost gradilo na treh poglavitnih osnovah: na zvestobi do cesarja, na oboroženih silah in Del razstavljenih uniform na državni birokraciji. Poleg razstave uniform bo na ogled tudi prikaz satiričnega tiska in karikatur iz tistega časa. Na koncu se je oglasil še Sergio Cher-sovani, znan poznavalec avstroogrske Gorice, in lastnik večjega dela uniform, ki bodo razstavljene. Povedal je, da želijo z razstavo poglobiti poznavanje bumbaca prisotnosti vojaštva v Gorici. To področje do sedaj še ni bilo obdelano, prisotnost vojakov »iz vseh vetrov« pa je vplivala tudi na goriške priimke; čeprav so bili kasneje poitalijančeni, številni izmed njih dajejo slutiti, da njihov izvor prihaja iz raznih dežel takratne velike av-stroogrske monarhije. (vip) V Solkanu tudi olimpijci Kajakaški center Solkan ta konec tedna na mednarodnem ICF ranking tekmovanju gosti preko 230 tekmovalcev iz trinajstih držav, med katerimi je več dobitnikov olimpijskih kolajn. Poleg popolne slovenske reprezentance bodo v polni zasedbi prisotni še Nemci, Čehi, Italijani, Novozelandci, Hrvati, Srbi, Makedonci... »Spodbudno pa je, da so v kajak in kanu na divjih vodah začele vlagati države, ki so v tem športu še v razvoju. Tako v Solkan prihajajo še Turki in Kazahstanci, Azerbajdžan pa bo zastopal kar "naš" Jure Me-glič, ki je v tej sezoni prestopil v njihovo reprezentanco,« pojasnjuje Andrej Humar, vodja solkanskega Kajak centra. Dvodnevno tekmovanje bo med drugim odločalo tudi o sestavi reprezentance mlajših članov in mladincev, ki jih konec meseca čaka svetovno prvenstvo v Avstraliji. (km) Zgodba državnega udara V dvorani APT železniške postaje v Gorici bo danes ob 18.03 predstavitev knjige Marca Zenatellija »Breve storia di un colpo di stato«; predstavil jo bo bo Paolo Malni. Duet v centru Bratuž V okviru Večernih koncertov združenja Rodolfo Lipizer bosta danes ob 20.45 v Kulturnem centru Lojze Bratuž nastopila violon-čelist Giuseppe Barutti in pianistka Anna Barutti. Ustvarjalna delavnica V Pokrajinskih muzejih v palači Attems-Petzenstein v Gorici bo jutri med 14.30 in 16.30 velikonočna ustvarjalna delavnica za otroke med 6. in 12. letom starosti; obvezna je prijava po tel. 3471733342 ali na naslovu elektronske pošte noidellarte@libero.it. Kusterle razstavlja v Gradišču V galeriji Spazzapan v Gradišču bo jutri ob 18. uri odprtje razstave Roberta Kusterleta »I segni della metembiosi«. Pivo v bivši trgovini Larise V bivši trgovini Larise bo od danes do nedelje ter med 11. in 13. aprilom združenje Vitamine creative ponujalo piva sedmih obrtniških pivovarjev iz cele Furlanije Julijske krajine. 14 Petek, 4. aprila 2014 GORIŠKI PROSTOR / gorica - V centru Lojze Bratuž novinarka Rosvita Pesek predstavila knjigo o Jožetu Pučniku Zgodba premočrtnosti Rosvita Pesek je nacionalno znana TV novinarka. Deset let je posvetila nekaj časa in zavzetosti, da si je ustvarila jasen okvir o življenju, delu, razmišljanju, težnjah in razočaranjih politika, disidenta, ideologa slovenske Pomladi in Demosa Jožeta Pučnika. Eno leto je pisala in nato izdala obsežno besedilo na 500 straneh o preminulem družbeno angažiranem človeku, o katerem je pred leti oblikovala tudi televizijsko oddajo. Rosvita Pesek (levo) in udeleženci večera (desno) bumbaca Gradiva, ki nastaja ob takšnem podvigu, je nekajkrat več od prikazanega na ekranu. Zdelo se ji je škoda, da ostane neizkoriščeno in, ker ni bilo od nikoder specifičnega zanimanja, ga je sama začela urejati v knjižni obliki. Po vrsti zadnje zadoščenje za opravljeni napor je avtorica doživela v sredo zvečer v mali dvorani Kulturnega centra Lojzeta Bratuža, ko jo je prišlo poslušat več kot sto ljudi. V imenu prirediteljev jo je pozdravil Marjan Terpin, nato ji je nekaj podatkovnih in miselnih iztočnic posredovala novinarska kolegica Erika Jazbar. Z jasnimi, klenimi opisi je raziskovalka Pučnikove javne in zasebne dejavnosti posredovala poslušalcem njegovo življenjsko krivuljo od rojstva pod Pohorjem, nedaleč od njene rojstne hiše, preko dijaških let, za- porniških izkušenj, izseljenstva, zaposlitev in ustvarjanja dveh družin do splošno političnega in specifično strankarskega udejstvovanja v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Vedenjska in miselna značilnost v javnem življenju je Jožeta Pučnika opredelila za premočrtno osebo od dijaških let, ko se je začel spor z oblastmi zaradi izdajanja priložnostne revije Iskanja in posledičnih ovir, da bi redno matu-riral, do vizionarskih stališč v času slovenske Pomladi in razkroja političnega gibanja Demos na posamezne faktorje, ki so ga sestavljali. Vmes pa služenje vojaškega roka v JLA kot zgleden topničar, zaradi česar so mu celo skrajšali bivanje v vojski, zanimanje za filozofijo in druženje z Veljkom Rusom, Jankom Kosom, Petrom Božičem... pristop v Komuni- stično partijo, ko naj bi postal asistent na Univerzi, a hitro za tem tudi huda obsodba na devet let zapora zaradi stališč, za katera se je zavzemal, poskus pobega, premestitev iz Maribora v Dob, prva poroka in očetovstvo, kritika Kardeljevega dela in odmikanje nekdanjih prijateljev, odhod v Nemčijo, delo v cinkarni, ponovna fakultetna diploma, ločitev, druga poroka, pogovori o Novi reviji, spoznanje, da mora domovina svojo pot po dojetju srbske politike, da Slovenija ne sodi v načrte Velike Srbije, in vse, kar je sledilo, o čemer pa je tudi tukajšnja javnost srednjih let precej seznanjenja. Prava epopeja. Nekaj podrobnih podatkov je novinarka in avtorica knjige posredovala o sestankih in odločitvah, ki so botrovale plebiscitu, ko je Pučnik naredil tak- tično napako in napovedal njegov datum brez dogovora s partnerji in tekmeci. V naletu samozavesti in svojih smernic je tudi kandidiral na mesto predsednika države v tekmi z Milanom Kučanom, saj, tako kaže, ni nihče drug iz desnosre-dinskega tabora tega želel opraviti. Njegovemu porazu je, poleg močnega Kučanovega lika, tudi botrovalo dejstvo -domneva je prišla iz publike -, da je nekaj dni pred volitvami med TV soočenjem javno posredoval svoj ateizem. Sledili sta vloga podpredsednika v prvi Drnovškovi vladi in padajoča krivulja volilnih glasov. Umaknil se je in prepustil mesto Janezu Janši. Vrsto iztočnic je Rosvita Pesek prejela tudi od udeležencev/enk predstavitve. Iz nekaterih je zavela zagonetna napetost, da pač morajo biti stvari obrazložene po njihovo. Od leta 1996 Pučnik ni bil več dejaven v politiki, oglašal pa se je v javnosti in iz današnje izkušnje gledano je že napovedal, kam Slovenija plove. Zavzemal se je za kulturno, tržno usmerjeno, a tudi socialno dovzetno državno skupnost. Zavedal se je, da vodenje države, se pravi oblast, ni nekaj romantično neoprijemljivega, temveč gre za družbene korenine, za interese, za poseganje v materialna neravnotežja; oblastvena struktura je le krinka, dejansko gre za finančna sredstva in z njimi povezane interese. V Slovenijo je iz Nemčije s seboj prinesel Brandtovo vizijo politike. Zaradi svoje premočrtnosti je bil pravzaprav sporen vse življenje. (ar) nova gorica - Na območni Karitas lani razdelili 6.200 paketov s hrano Za številkami se skrivajo boleče usode Številni prosijo za pomoč pri plačilu položnic in za nakup šolskih potrebščin - Med brezposelnimi v zadnjih časih izstopajo mladi, ki imajo majhne otroke V kletne prostore pod novogoriško župnijsko cerkvijo, kjer ima Karitas skladišče hrane, prihaja po pomoč vse več ljudi. Med betonskimi zidovi skromno opremljene pisarne in v kletnem hladu razgrinjajo svoje stiske, pojasnjujejo, kako so se znašli na točki, ko so primorani prositi za pomoč, številni kljub temu, da delajo, a ne zaslužijo dovolj za preživetje. »Prihajajo domačini, migranti iz tujine, občasno tudi posamezniki z druge strani me- je, tako Slovenci kot Italijani ... Nikogar ne vprašamo ne, od kod je, ne katere veroizpovedi je. Prvič dobi pomoč vsakdo, za v bodoče pa jih prosimo, naj nam prinesejo dokazila o materialnem stanju, na podlagi tega jih potem tudi razvrščamo,« našteva Renata Vončina, vodja novogoriške območne Karitas. Prostovoljke, ki jih sprejemajo v hladnih prostorih, jim poleg pomoči v hrani ali pri plačilu položnic vedno nudijo tu- GORICA Slovo od Macedonia V Podturnu so se včeraj poslovili od Fran-cesca Macedonia, gledališkega režiserja in soustanovitelja gledališča La Contrada, ki je umrl v torek na svojem domu v Gorici. Star je bil 87 let. Družini pokojnika, ki je kot malokdo zaznamoval deželno gledališko sceno, je včeraj prišlo izrazit sožalje Udeleženci pogreba vstopajo v cerkev v Podturnu bumbaca veliko ljudi, med katerimi so bili številni predstavniki goriških, tržaških in deželnih kulturnih krogov ter gledališčniki, s katerimi je sodeloval. Mašo je daroval župnik Ruggero Dipiazza, o pokojnikovem liku in ustvarjalnem delu pa je spregovoril Mario Brancati. Le-ta je tudi obžaloval, da se ni pogreba udeležil noben predstavnik goriške občine, kar bi si osebnost, kot je bil Macedonio, nedvomno zaslužila. di toplo besedo. »Ne le materialna pomoč, tem ljudem veliko pomeni tudi naša podpora, pripravljenost, da jim prisluhnemo ... in ne nazadnje, da jih vzgajamo, kako preživeti s tistim, kar imajo,« poudarja Jožica Ličen, prostovoljka pri škofijski Karitas Koper. V Karitasovih centrih v Novi Gorici in Grgarju so lani pripravili in razdelili 6.208 paketov za 3.122 oseb. V Ka-ritasovem centru v Solkanu je 312 družin in posameznikov prejelo oblačila in obutev. Finančno pomoč iz sklada škofijske Karitas je lani na Novogoriškem prejelo 63 družin in posameznikov v znesku dobrih 12.000 evrov, iz sredstev območne in župnijske Karitas pa so pomagali pri plačilu položnic v skupnem znesku 24.500 evrov, skoraj 240 otrok je prejelo šolske potrebščine in za 3.000 evrov bonov za njihov nakup. V različne programe pomoči je bilo lani na Novogoriškem samo preko Kari-tasa vključenih 1.234 otrok. Sicer pa je na Primorskem 3.058 družin in 1.067 posameznikov, ki v trinajstih centrih Karitas dobivajo pomoč v hrani. »Lani smo razdelili več kot 400 ton hrane. Številni pa prosijo tudi za pomoč pri plačilu položnic, šolskih potrebščin .« našteva Ličnova. Za suhoparnimi številkami pa se skrivajo številne boleče zgodbe posameznikov in družin, ki se borijo za vsakdanje preživetje: vdova z dvema šoloobveznima otrokoma, petčlanska družina z invalidno materjo in očetom na bolniški, bivši gradbeni delavec, ki živi v samskem domu, je ostal brez dela, mati samohranilka z dvema otrokoma živi v socialnem stanovanju, da preživi sebe in otroka opravlja dve službi, upokojenec, čigar pokojnina ne zadošča za plačilo doma upokojencev . Na novogoriški območni Karitas je 229 stalnih in 197 občasnih prostovoljcev lani opravilo 15.272 ur prostovoljnega dela. »Na podlagi zakona o pro-stovoljstvu je to vredno okrog 156.000 evrov,« poudarja Renata Vončina. V treh skladiščih, ki so locirana v Novi Gorici, Priprava paketov s hrano Grgarju in Solkanu zbirajo hrano, higienske pripomočke, obleko in obutev, želijo pa si, da bi v mestu imeli en sam center, ki bi vseboval ponudbo vseh vrst pomoči na enem mestu. »Mineva pet let odkar so se začeli kazati prvi resni znaki finančne in gospodarske krize, ki se v vsej resnosti in razsežnosti, predvsem z brezposelnostjo kažejo tudi v letošnjem letu. Vsako leto odkrivamo nove obraze revščine: med brezposelnimi sedaj izstopajo mladi med 25 in 30 let, ki imajo majhne otroke in ki so izgubili prvo službo. Še posebej težko dobijo novo zaposlitev osebe starejše od 45 let,« opozarja Imre Jerebic, generalni tajnik slovenske Karitas. »Ko smo pred petimi leti fotok.m. začeli z dobrodelno akcijo Pomagajmo preživeti, si nismo mislili, da bo kriza tako dolgotrajna in tako globoka,« pristavlja Jerebic. Njihova pomoč postaja nuja za vse več družin in posameznikov, ki nimajo ne za plačilo položnic ne za hrano. Da bi jim pomagali dostojno preživeti, so včeraj ponovno začeli z omenjeno akcijo, s katero slovensko javnost pozivajo k solidarnosti. Lani so na tak način zbrali skoraj 167.000 evrov. Tudi slovenska karitas se pridružuje stališču Caritas Europe, in sicer poziva k socialni pravičnosti, zagonu gospodarstva, opozarja na spremembe zakonodaje v zadnjih dveh letih, ki da vse bolj ogrožajo gospodinjstva z vzdrževanimi člani ter na vse strožjo davčno politiko. (km) / GORIŠKI PROSTOR Petek, 4. aprila 2014 15 gorica-nova gorica - Včeraj na skupnem trgu Tristo mladih tekačev Otroci z goriškega in novogoriškega konca so že trinajstič tekmovali skupaj Za 13. šolsko tekaško prireditev »Vivi-citta - Poživimo mesti« se je včeraj na skupnem trgu obeh Goric, pred severno železniško postajo, zbralo preko 300 učencev in učenk osnovnih in nižjih srednjih šol iz obeh strani meje. 153 jih je prišlo iz goriške pokrajine, 160 pa iz novogoriškega prostora. Tudi letos so ulični tek priredili UISP, ZSŠDI, Športni zavod Nova Gorica, Marathon Club in ŠD Mark iz Šempetra pri Gorici pod pokroviteljstvom obeh občinskih uprav, goriške pokrajine in goriškega šolskega urada. Na včerajšnji preizkušnji je sodelovalo 13 šol iz goriškega in novogoriškega območja, med katerimi sta bili prisotni tudi Večstopenjska šola iz Doberdoba in nižja srednja šola Ivan Trin-ko iz Gorice. Tekmovanje je kljub nekoliko oblačnemu vremenu potekalo v prijetnem vzdušju. Otroke so organizatorji razdelili po spolu in letnikih v štiri starostne kategorije. Letniki 2003 in 2002 so se preizkusili na progi dolgi 800 metrov, letniki 2001 in 2000 pa na daljši progi dolgi 1000 metrov. Od naših je najodmevnejši rezultat dosegla Anna Turel (Trinko), ki je s časom 3'27.23 zasedla končno četrto mesto v kategoriji letnikov 2002. Prireditev se je kot običajno zaključila z nagrajevanjem, na katerem so sodelovali goriška pokrajinska odbornica za šport Vesna Tomsič, bivša olimpijka Meta Mačus (tekačica v štafeti 4x400m v Sidneyu leta 2000) in koordinator goriškega pokrajinskega šolskega urada Umberto Ballarini. Poleg pokalov za prvouvrš-čene je najboljših pet prejelo še knjige in razne praktične nagrade. Posebno nagrado za »fair play« so prejele tri učenke goriške uršulinske šole, ki so se med tekom ustavile, da bi pomagale sošolki, ki se je poškodovala. Med samo prireditvijo so predstavniki združenja Pro Loco iz Foljana pred avtodomom, parkiranim na samem trgu, učencem in učiteljem predstavili svoj projekt o prvi svetovni vojni in vožnjo z zgodovinskim vlakom od Redi-pulje do Kobarida, poleg tega sp delili plakate z vojnimi učnimi potmi. Med nagrajevanjem je na Start na skupnem trgu obeh Goric trg pripeljal tudi avtobus APT z natisnjeno učno potjo na eni strani in z Ungarettijevim portretom v spomin na 100-letnico vojne na drugi strani. S tem so se prireditelji poklonili spominu na padle v prvi svetov vojni. Rezultati po kategorijah: 1000 metrov: letniki 2000 - Cuca Stefano (Perco) 3'36.22 in Muhič Lana (OŠ F. Erjavec Nova Gorica) 3'57.13; letniki 2001 - Mutavčič Mirko (OŠ F. Erjavec Nova Gorica) 3'49.43 in Gre- foto i.t. gorič Petra (OŠ F. Erjavec Nova Gorica) 4'06.25. 800 metrov: letniki 2002 - Mačus Matija (OŠ F. Erjavec Nova Gorica) 3'06.16 in Kurin-čič Živa (OŠ Solkan) 3'15.57; letniki 2003 - Šav-li Ruben (OŠ M. Štrukelj Nova Gorica) 3'19.30 in Likar Pia (OŠ Kanal) 3'33.03. V nedeljo, 6. aprila, bo na sporedu še osrednja tekmovalna (samo za ženske) in netekmo-valna prireditev za ljubitelje teka in pohodništva ter za družine s skupnim startom ob 10.30. (it) [13 Lekarne ¿j Čestitke DEŽURNA LEKARNA V GORICI D'UDINE, Trg Sv. Frančiška 4, tel. 0481-530124. DEŽURNA LEKARNA V LOČNIKU MADONNA DI MONTESANTO, Ul. Udine 2, tel. 0481-390170. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, Ul. Romana 93, tel. 0481-40497. DEŽURNA LEKARNA V ROMANSU DEL TORRE, Ul. Latina 77, tel. 048190026. Danes pred 50 leti so v Doberdobu zvonovi zazvonili, ALDA in NE-RINO v cerkev povabili. Še mnogo, mnogo zdravja, ljubezni in skupnega življenja jima iz srca voščijo prijatelji. U Kino Gledališče »UN CASTELLO DI... MUSICAL & RI-SATE« v Kulturnem domu v Gorici: 5. aprila ob 20.30 »Grisu, Giuseppe e Maria«, nastopa skupina La Moscheta iz kraja Colognola ai C. (VR); pred-prodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51/a v Gorici (tel. 0481-30212). KULTURNO DRUŠTVO SKALA iz Ga-brij prireja v soboto, 5. aprila, ob 20. uri v društveni dvorani gledališki večer, ki ga bodo oblikovali člani Beneškega gledališča z uprizoritvijo veseloigre »Hipnoza« Davida Tristrama, v priredbi Marine Cernetig in režiji Marjana Bevka. SOCIALNA ZADRUGA EDUCARE WALDORF FJK prireja v nedeljo, 6. aprila, ob 16.30 v Kulturnem domu v Gorici gledališko predstavo v evritmiji »L'Uccello d'Oro« bratov Grimm, v izvedbi skupine Maerchenensamble dell'Eurythmeum iz Štutgarda; več na www.educarewaldorf.fvg.it. V GLEDALIŠČU VERDI v Gorici: 5. aprila ob 20. uri bo glasbena predstava »Orlando Paladino«, nastopa Piccolo Festival FVG; predprodaja vstopnic pri blagajni, Ul. Garibaldi 2/a, tel. 0481-383601. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: 8. aprila, ob 20.45 koncert Grin-golts Quarteta. 15. aprila ob 20.45 koncert skupine Capella Savaria s Zsoltom Kall m; informacije in pred-prodaja vstopnic pri blagajni gledališča v Tržiču (tel. 0481-494664); več na www.teatromonfalcone.it. DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.10 »Storia di una ladra di libri«. Dvorana 2: 17.20 - 19.45 - 22.10 »Captain America: The Winter Soldier«. Dvorana 3: 17.40 - 19.50 - 22.00 »Nymphomaniac vol. 1« (prepovedan mladim pod 18. letom). DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.15 - 19.50 -22.15 »Captain America: The Winter Soldier«. Dvorana 2: 16.45 »The Special Need«; 18.15 - 21.30 »Divergent«. Dvorana 3: 17.30 - 19.45 - 22.10 »Sto-ria di una ladra di libri«. Dvorana 4: 18.15 - 20.15 - 22.10 »Ti ricordi di me?«. Dvorana 5: 17.20 - 19.50 »Quando c'era Berlinguer«; 22.00 »Yves Saint Laurent«. DANES V NOVI GORICI KULTURNI DOM: 18.00 »Ali-ali« (Filmski vrtiljak). M Izleti fí Razstave V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA- TUŽ v Gorici je na ogled zgodovin-sko-dokumentarna razstava z naslovom »Vroče sledi hladne vojne. Prehod Slovencev čez železno zaveso 1945-1991«; do 12. aprila ob prireditvah ali po domeni. SPDG vabi v nedeljo, 6. aprila, na izlet na Škabrijel (646 m). Izlet je nezahteven in primeren za otroke. Vzpon 1 ura, skupno 2 uri in pol. Odhod ob 9. uri izpred parkirišča pri gostišču Ke-kec nad Novo Gorico. Pot bo sledila trasi opisani v vodniku GO3D. Prijava ni potrebna, zbirališče 10 minut pred odhodom; informacije: an-drej@spdg.eu ali tel. 320-1423712 (Andrej). ONAV - državna organizacija poku-ševalcev vin - organizira obisk mednarodnega sejma Vinitaly v nedeljo, 6. aprila; informacije in vpisovanje po tel. 0481-32283 (Daniela Markovic) ali na markovicda-niela@yahoo.com. KŠRD DANICA vabi na »Enogastro-nomski pohod kraških dobrot« v nedeljo, 13. aprila, iz centra Danica na Vrhu. Pohod, dolg približno 10 km, je namenjen vsem ljubiteljem kraške kulinarike in kraških znamenitosti s posebnim poudarkom na ostalinah in sledovih, ki jih je na teritoriju v okolici kraške vasi Vrh pustila 1. svetovna vojna. Štart pohoda, ki ne bo voden, bo med 8.30 in 10. uro, med potjo bodo pohodnike čakale stoj- nice s kraškimi dobrotami in zanimivosti iz 1. svetovne vojne. Pred štartom je obvezna prijava in plačilo štartnine, takrat bodo udeleženci prejeli bone za degustacijo kraških dobrot in pašte z golažem iz divjega prašiča ob zaključku; prijave do 10. aprila na pohod2014@pohod.it ali po tel. 338-4390324. Pohod bo potekal ob vsakem vremenu, udeleženci naj s sabo prinesejo svetilko; več na www.pohod.it. KRUT obvešča člane, da je v teku vpisovanje za skupinsko bivanje v Tala-so Strunjan od 11. do 21. maja z individualno prilagojenim paketom za zdravje oziroma dobro počutje; informacije in prijave v goriškem uradu, korzo Verdi 51/int tel. 0481530927, krut.go@tiscali.it ob torkih od 9. do 12. ure ali na društvenem sedežu v Trstu, Ul. Cicerone 8, tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it. SKRD JADRO IZ RONK v okviru projekta »Spoznavanje voda Slovenije« in v sodelovanju s centrom CTS prireja enodnevni izlet s kosilom v grad Turjak, Rašico, Tabor Cerovo, Stično in Šmarje Sap v nedeljo, 13. aprila; informacije in prijave po tel. 0481-82273 (Roberta, Sara). ČASOPIS ISONZO SOČA prireja v nedeljo, 6. aprila, izlet v arheološki park Ad Pirum (Hrušica pri Podkraju); zbirališče ob 10. uri na parkirišču pri Rdeči hiši (pri piceriji) v Gorici, odhod ob 10.15 z lastnimi avtomobili, ob 11. uri ogled muzeja v Ajdovščini, nadaljevanje do prehoda Ad Pirum in kosilo v restavraciji Stara Pošta. Udeleženci, naj imajo primerno obutev za hojo, vodil bo zgodovinar Riccardo Cecovini. H Mali oglasi PRODAM suha drva za kurjavo; tel. 335-293409. □ Obvestila ~M Koncerti PROSVETNO DRUŠTVO VRH SV. MIHAELA v sodelovanju z Združenjem cerkvenih pevskih zborov Gorica in s podporo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu vabi na 14. srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov »Zlata grla« v nedeljo, 6. aprila, ob 15. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI: 7. aprila bo koncert avstrijskega pihalnega kvinteta Ventus Salzburg; informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni Kulturnega doma od 10. do 12. ure in od 15. do 17. ure ter uro pred koncertom (tel. 003865-3354013, www.kulturni-dom-ng.si). RIBIŠKO DRUŠTVO VIPAVA prireja v sodelovanju s civilno zaščito in ribiškim zavodom ETP v nedeljo, 6. aprila, čistilno akcijo na območju sovo-denjske občine ob bregovih Vipave in Soče. Zbirališče ob 8.30 na sedežu ribiškega društva, ki se nahaja ob cesti za Petovlje. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje 48. redni občni zbor in 7. kongres članic, ki bosta v prvem sklicu v ponedeljek, 14. aprila, ob 9. uri na sedežu ZSKD, Ul. San Francesco 20 v Trstu, in v drugem sklicu v torek, 15. aprila, ob 19.30 v Prosvetnem domu na Opčinah (TS), Ul. Ricreatorio 1. STRANKA SLOVENSKE SKUPNOSTI obvešča, da je sklican pokrajinski svet SSk za Goriško, ki bo zasedal v ponedeljek, 7. aprila, ob 20.30 na sedežu stranke na Drevoredu 20. septembra 118 v Gorici. SLORI - Slovenski raziskovalni inštitut sklicuje 36. občni zbor v sredo, 16. aprila, ob 16.30 v prvem in ob 17.30 v drugem sklicu v Tumovi dvorani v Gorici, Korzo Verdi 51. 0 Prireditve ALCI obvešča, da bo v soboto, 5. aprila, od 15. do 18. ure na sporedu delavnica Družinskih postavitev. Prijave: marisa@zskd.eu, tel. 0481-531495 (pon. - pet. 9.00-13.00) ali SMS na tel.327-0340677. »PRIMAVERA IN ARTE - POMLAD V UMETNOSTI 2014«: s prostim vstopom v občinskem avditoriju v Ronkah do 11. aprila: danes, 4. aprila, ob 18.30 bo Lorenzo Fain predstavil svojo knjigo »Colla di pesce«; več na www.comuneronchi.it. OBČINA SOVODNJE vabi občane na informativno srečanje o možnostih odprave spremljajočih negativnih dejavnikov živinorejskih in drugih dejavnosti, ki bo v torek, 8. aprila, ob 20. uri v prostorih domače Zadružne banke v Sovodnjah, Prvomajska 120/A. Prisotni bodo predstavniki goriške zdravstvene ustanove in deželne agencije ARPA. »CAFFE' INFORMATICI« v sklopu projekta W.W.W. 2.0 - Women Wide Web« - informalna brezplačna srečanja za boljšo uporabo digitalnih sredstev ob kavi in slaščici: v lokalu Maritani - Caffe Carducci v Ul. Duca D'Aosta 83 v Tržiču v torek, 8. aprila, med 9.30 in 10.30 o nevarnostih spletnega omrežja; v lokalu Maritani - Dolce vita v Ul. Sa-voia 6 v Štarancanu 17. aprila, med 18. in 19. uro na temo sredstev za boljšo uporabo spletnega omrežja; v organizaciji občin Štarancan, Tržič in Škocjan, več na www.web-donnafvg.it. GORIŠKI MUZEJ NOVA GORICA vabi na muzejski torkov večer v gradu Kromberk v torek, 8. aprila, ob 20. uri; predstavili bodo knjigo Helene Seražin »Umetnostna dediščina Zgornje Vipavske doline - Umetnostna topografija Upravne enote Ajdovščina« Tanja Martelanc bo predavala o svetokriškem kapucinskem samostanu. ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA IN OBČINA SOVODNJE vabita na pesniški klepet v družbi Aceta Mer-molje in Jurija Paljka v občinski knjižnici Sovodnje v torek, 8. aprila, ob 18. uri. Pod pokroviteljstvom Fundacije Goriške hranilnice. GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA IN GOSPODARSKA ZADRUGA BRAJ-DA VRH v sodelovanju s KD Danica vabita na predstavitev knjige Vlada Klemšeta »Odšli so brez slave in brez spomina...«, ki je posvečena v prvi svetovni vojni umrlim vojakom iz so-vodenjske občine, v soboto, 16. aprila, ob 19.30 v KŠC Danica na Vrhu, kjer bo tudi odprtje istoimenske razstave. Pogovor z avtorjem bo vodil novinar Igor Devetak, sodeloval bo Nikolaj Pintar. Pogrebi DANES V TRŽIČU: 11.00, Antonio Le-govini, blagoslov v kapeli pokopališča, sledila bo upepelitev. DANES V PIERISU: 14.00, Ramiro Co-solo (ležal bo od 10.30 v kapeli pokopališča) v cerkvi, sledila bo upe-pelitev. 1 2 Petek, 4. aprila 2014 APrimorski r dnevnik w Ulica dei Montecchi 6 E tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E nogomet - Četrtfinale v evropski ligi Juventus Armani niza prestižne uspehe v evroligi MILAN - Milanski Armani, edini še bogati košarkarski klub v Italiji, suvereno nastopa v drugem delu evrolige. V uvodni tekmi 13. in predzadnjega kroga faze Top 16 je zadal Barceloni (Erazem Lorbek je v 19:15 minute dosegel šest točk, skok in blokado) prvi poraz, prekinil je tudi njegov zmagoviti niz šestnajstih uspešnih nastopov. Armani si je že zagotovil nastop v četrtfinalu, v katerem bo njegov nasprotnik Maccabi iz Tel Aviva, ki je sinoči zmagal v Munchnu. na dobri poti Ali Roma lahko Sebastian Giovinco je v drugem polčasu poživil igro Juventusa ansa Slovenija v Portorožu proti Izraelu Portorož bo od danes do nedelje prizorišče dvoboja Davisove-ga pokala med Slovenijo in Izraelom za napredovanje v svetovno skupino tega tekmovanja, Prva današnja partija ob 11. uri bo med Blažem Kavčičem (na sliki) in Amirjem Weintraubom, za tem pa se bosta na peščenem igrišču številka 9 ŠRC Marine pomerila Blaž Rola in najboljši Izraelec Dudi Sela. V soboto ob 14. uri bo na vrsti dvoboj dvojic, kjer bosta slovenske barve branila Grega Žemlja in Rola, izraelske pa Jonathan Ehrlich in Andy Rahm. košarka - NBA Dragic in Udrih tesno v boju za končnico PHOENIX - Phoenix Suns G orana Dragica in Memphis Grizzlies Bena Udriha nadaljujeta mrtvi tek v boju za zadnji dve mesti v končnici lige NBA. Po zadnjih porazih so razmerja nespremenjena. Dallas, Memphis in Phoenix imajo enako število zmag in porazov, 44 in 31. Do konca rednega dela sezone je še sedem tekem.V končnici lige NBA bo igral vsaj en Slovenec, ob idealnem razpletu pa celo oba. Dallas, Memphis in Phoenix se borijo za sedmo in osmo mesto na lestvici Zahoda. Phoenix je sicer z Dragi-cem gostil Los Angeles Clippers in izgubil s 108:112, Minnesota pa je ugnala Memphis, Udrih znova ni dobil priložnosti za igro, s 102:88. Dragic je dosegel 15 točk ter osem asistenc. HOKEJ - Hokejisti Telemacha Olimpije so v drugi finalni tekmi državnega prvenstva Slovenije premagali moštvo Team Jesenice s 6:3 (2:2, 1:0, 3:1) in osvojili naslov prvaka za sezono 2013/14. V samostojni slovenski zgodovini ima sicer jeseniška ekipa (nekdanje Acroni Jesenice) devet naslovov državnega prvaka, zadnjega iz leta 2011, Olimpija pa je z današnjo krono pri številki 14. LYON - Juventus v Lyonu ni imel lahkega dela, a je naposled z zmago z 1:0 uspešno prestal prvo tekmo četrt-finala evropske lige, prihodnji četrtek pa ima v Turinu lepo priložnost za uvrstitev v polfinale in uspešno nadaljevanje sicer zanj tolažilnega pokala. Zlasti v prvem polčasu so gostitelji po 25. minuti z agresivno igro in onemogočanjem Pirla večkrat potisnili Contejevo moštvo v podrejen položaj in ga nekajkrat zelo resno ogrozili. Tudi začetek drugega polčasa je bil za goste kritičen, toda kmalu je Juventus vzpostavil premoč. Vstop v igro Vučinica (namesto Teveza, ki je staknil poškodbo, že pet let pa mu v evropskih pokalih ne uspe doseči gola), še posebej pa Giovinca (zamenjal je nekonsistentnega Osvalda), je zelo poživil igro italijanskega moštva. Gol Bonuccija, do katerega je prišlo šele v 85. minuti, je bil logičen rezultat boljše igre gostov, gostje pa so bili v zadnjem delu tekme že preveč izčrpani, da bi lahko resneje ogrozili Buffonova vrata. Tudi sicer se je pokazalo, da Francozi po kakovosti ne sodijo ravno v evropski vrh. Ostali izidi: AZ Alkmaar - Ben-fica Lizbona 0:1 (0:0), Basel - Valencia 3:0 (2:0), Porto - Sevilla 1:0 (1:0). dohiti Juventus? RIM - Bi lahko Roma odvzela Ju-ventusu naslov prvaka? Po zmagi v zaostali tekmi proti Parmi ima za Tu-rinčani le še osem točk zaostanka, manjka pa še sedem krogov. Statistično gledano ob taki razliki še nikoli ni v A-ligi prišlo do preobrata, vendar poznavalci opozarjajo na primer iz leta 2000, ko je Lazio osvojil »scudetto«, čeprav je osem krogov pred koncem sezone imel devet točk manj od Ju-ventusa. Odločilen je bil zadnji krog in znamenita tekma v Perugii, ko je Ca-lori (kasneje tudi trener Triestine) v pravem nalivu dosegel gol, ki je Juventus obsodil na končno drugo mesto. Leto prej je Lazio sedem krogov pred koncem voidl s prednostjo sedmih točk, a je prvak postal Zacchero-nijev Milan! Leta 2002 je Juventus pet krogov pred koncem zaostajal za In-terjem šest točk, je pa postal prvak. Na regati za svetovni pokal v Palmi de Mallorca so jadralci v olimpijskem razredu 470 obstali na kopnem. Prevelik val je bil glavni razlog, da so sredi popoldneva prekinili vse regate. Čupina jadralca Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti sta tako ohranila 3. mesto v srebrni skupini (skupno 42. mesto). Danes bosta zaključila plove v tolažilni skupini, nato pa se vračata domov. Z mislimi pa sta jadralca v bistvu že v Hyeresu, kjer se bodo nadaljevali nastopi svetovne jadralne elite v Evropi. V francoskem letovišču želita popraviti slabe nastope s španske regate. Kot sta nam sporočila iz Palme, je bila forma pred regato dobra, hitrost na vodi dobra, prav tako odlična oprema, zataknilo se je na psihološki ravni: »Odpovedala je glava. Verjetno je bilo preveč pričakovanj in preveč želje, da morava biti najboljša. Klasični rek »greva na zmago« nama ni pisan na kožo, to sva ugotovila že pred leti, tako da sva ponovila isto napako kot pred leti. Vendar nazaj ne morava,« nam je zapisal krmar Sivitz Košuta. Regate v srebrni skupini bosta seveda izkoristila za dober trening, da vnovčita še nekaj kilometrov pred odhodom v francoski Hyeres. Tam se bo v bistvu začelo spet vse znova. V drugih olimpijskih razredih so včeraj zaključili nekaj plovov. V razredu finn je Vasilji Zbogar 8., Gašper Vinčec pa 29., Tržačan Giovanni Coccoluto pa je zdrknil na 19. mestu. alpsko smučanje Na državni ravni pod pričakovanji Katrin Don na Ostržku 40. v veleslalomu V Abetoneju je svoje nastope sklenila tudi naraš-čajnica Katrin Don, tekmovalka Brdine. Na državni fazi tekmovanja Ostržek na smučeh (Pinocchio sugli sci) se je v veleslalomu uvrstila na 40. mesto med 135 tekmovalkami. Od zmagovalke Carlotte Saracco (Equipe Limone) je varovanka trenerja Lovrenca Gregorca zaostala skoraj devet sekund. Od tekmovalk iz naše dežele je bila četrta, s tem da je bil zaostanek bistveno večji od tistega, ki ga je zbirala na deželnih tekmah. »Na državnem nivoju v bistvu ni potrdila rezultatov, ki jih je dosegala v deželi. Tudi tokrat je gotovo vplivalo nekaj treme, kar je vplivalo na pristop na tekmo,« je bil razočaran trener Gre-gorc. Morda so bila pričakovanja prevelika, kljub vsemu pa je treba upoštevati, da Donova lani v bistvu ni tekmovala, letos pa je bila spet med najboljšimi v deželi, tako da je že sama uvrstitev na državno prvenstvo soliden rezultat. Tekmovalka Brdine se je letos uvrstila tudi na državno fazo prestižne trofeje Topolino in na državno prvenstvo. Ta konec tedna bo nastopila še na trofeji Pun-til, ki bo njena zadnja tekma med naraščajnicami. Naslednje leto prestopa med mladinke. jadranje - Na svetovnem pokalu v Španiji včeraj brez regat »Odpovedala je glava« Jaš Farneti in Simon Sivitz Košuta fabo taccola (fiv) Karateisti Shinkai cluba uspešni tako v Tolminu kot v Porcii Na 5. mednarodnem Pokalu Tolmin, ki ga je domače društvo Goryu organiziralo v sodelovanju s Slovensko zvezo tradicionalnega karateja, je bilo med 293 športnikov 21 društev iz Češke, Hrvaške, BiH, Slovenije in Italije, tudi več predstavnikov zgoniškega Shinkai karate cluba. Igor Štoka (letnik 1955) oranžen pas, je dosegel 2. mesto v kati, Matteo Blo-car (1992), črn pas 1. dan, je bil 2. v kati in 3. v kumiteju, Alexa Gherbassi (1998), oranžen pas in Martina Gruden (2004), zelen pas sta bila 3. v kati, tik pod stopničkami so obstali še Dennis Švab, Martin De Luisa, Mija Ukmar, Robert Kovic, Amina Hammoussi in Patrick Zidarič. Organizatorje je v imenu federacije FIKTA pozdravil mojster Sergij Štoka in zaželel, da bi bilo sodelovanje med italijansko in slovensko še naprej tako uspešno. Na med deželnem 19. Pokal mesta Porcia pa sta se z zmago izkazala oranžen pas Igor Štoka in zeleni pas Dennis Švab (1969), oranžna pasova Robert Kovic (2005) in Alexander Lozei (2007), pa sta bila 2. oz. 3. Shinkajevce čaka v letošnji sezoni še prestižna Heart cup, Trofeja Topolino, še dve tekmi v deželi, klubski Pokal Zgonik (1. junija) in verjetno tekma v Zadru v mesecu juniju. primorski_sport facebook 4 / ŠPORT Petek, 4. aprila 2014 17 naš pogovor - Marko Ban, predsednik Kontovela »Jadran bi moral v • - • vtt ■ ■ uživati večji ugled« Tudi o Kontovelu, Zaletu in sodelovanju med društvi Pred sezono so trener in igralci Kontovela napovedali, da bi radi igrali v četrt-finalu, torej šli en krog dlje kot lani. Predsednik ŠD Kontovel Marko Ban, fantje že-ljenega cilja niso dosegli, ste kljub temu zadovoljni s potekom sezone? Glavni cilj je bil dosežen. Ne smemo mimo tega, da smo ekipo še dodatno pomladili, tako v igralskem kot v trenerskem kadru. Vsekakor pa želja po napredku mora v športu obstajati. Upoštevati sicer moramo, da je med letom zmanjkal doprinos Šušteršiča, v ključni tekmi pa ni igral Lisjak. V odločilnih tekmah torej nismo igrali v idealni postavi. Vsekakor so fantje pokazali določen napredek, zdaj pa je od njih samih odvisno, kako bodo vlagali vase in še napredovali. Kateri sta cilj in vloga te ekipe? To je prva ekipa Kontovela in obenem so tu igralci, ki so lahko še zanimivi tudi za Jadran. Je torej vaša ekipa kraj, kjer se mladi igralci lahko še izkažejo? Točno tako. Kakšna pa bo ekipa naslednje leto? Mislim, da večjih sprememb ne bo. Ponavljam vprašanje, ki sem ga postavila predsedniku Sokola. Ali bi bilo možno, da bi mladincem dali v zakup člansko ekipo? To bi bilo zelo dobrodošlo. Vendar, če želimo imeti toliko članskih ekip, je idejo nemogoče izvesti. Vsaka ekipa po pravilnikih mora imeti določeno številko mladih. Na primer letošnja ekipa devetnajstletnikov ni nikoli trenirala skupaj, ker so vsi razpršeni po članskih ekipah projekta. Če bi pa igralci imeli svojo ligo in svojo člansko ekipo ter bi samo najboljši trenirali z elitno ekipo, bi verjetno odnesli nekaj več. V projektu Jadran pa smo šli v to, da zadovoljimo vse članske ekipe matičnih klubov. Je torej preveč članskih ekip za število igralcev, ki jih premore slovenska košarka v Italiji? Preveč je visokopostavljenih ekip. Vremec je predlagal, da bi se nižje lige avtofinansirale, torej da stroški teh ekip ne bi sloneli na matičnih društvih. Je pri Kontovelu to možno? Naši igralci so si z igranjem na igrišču zagotovili to ligo in društvo jim bo stalo strani. Ne zdi se mi pravilno, da bi društvo razvrednotilo dosežek igralcev. To bi storili samo, če delavnost in prizadevnost ne bi bili več primerni. Če upoštevamo Vremčevo idejo, bi pri Kontovelu oziroma pri Zaletu na primer morali razmisliti, če bi se ekipe, ki nastopajo v 1. divizijah, morale avtofinansirati. Odbojkarice Kontovela lahko letos ciljajo na višjo ligo, tako da jih bomo podprli. Sicer pa: naši igralci in igralke pomagajo društvu, četudi ne materialno, so pa vedno ob strani pri vsaki dejavnosti. Torej se po svoje skušajo avtofinansirati. Kot predsednik Kontovela sledite tud Jadranu. Pri domačem klubu je na tekmah telovadnica polna, pri Jadranu pa je povprečno vedno malo gledalcev. Kako si razlagate? □ Obvestila ZSŠDI obvešča, da bo seja košarkarske komisije v torek, 8. aprila, ob 20. uri v telovadnici Ervatti pri Briščikih. AŠD SK BRDINA prireja v soboto, 12. aprila, ob 19.30 v prostorih Prosvetnega Doma na Opčinah, družabno srečanje ob koncu smučarske sezone. SK DEVIN vabi vse člane na društveno tekmo, ki bo v soboto, 5. aprila, v Saurisu. Vpisovanja na info@skdevin.it, ali na tel. 335 8180449 (Erika). ŠK KRAS sklicuje v petek, 11. aprila 52. redni občni zbor, ki bo v Športno-kulturnem centru v Zgoniku ob 19.30 v prvem in ob 20.00 v drugem sklicanju. Košarkarji Kontovela v D-ligi so izpadli v osmini finala play-offa. Na arhivski fotografiji Luca Starc fotodamj@n Zamisliti se moramo, zakaj je tako. To je skupna ekipa, ki je lahko od vseh ali tudi nikogarjšnja. To velja za Jadran in Zalet. Mislim pa, da bi morali vsi subjekti, od odbornikov do medijev vplivati na splošno javno mnenje in širiti idejo, da sta združeni ekipi pomembni za vse, saj nosita naše ime tudi na višje ravni. Sestavili smo jih, ker smo prepričani, da lahko skupaj naredimo marsikaj za naše dobro. Take združene ekipe bi nam morale biti v čast. Kje se je torej zataknilo pri Jadranu? Ne vem, če sem prava oseba za ta odgovor. V odboru Jadrana si ne znamo razlagati, saj je ekipa v bistvu sestavljena iz naših igralcev in je dokazala, da je še kako vredna zaupanja. Morala bi uživati večji ugled. Poročali smo, da pri Jadranu niste prejeli vseh zahtevanih prispevkov. So vsekakor z zvezo poravnani vsi stroški? Seveda. Predsednik Sokola je v intervjuju povedal, da pri Zaletu pogreša društvo. Skratka, da je Jadran uspešnejši projekt, ker ima za samo klub in ljudi, Zalet pa je samo ideja. Se z njim strinjate? Geneza Jadrana je bila podobna genezi Zaleta. Pri Zaletu pa je še zelo sveže, se še dopolnjujemo, iz leta v leto skušamo dobiti čim boljšo rešitev. Zdaj je obveljalo večinsko mnenje, da gremo po tej poti naprej, torej brez kluba. Vendar mislim, da če želimo, da Zalet zakoliči svoj imidž, je dobro, da postane samostojen klub. Zavedati se sicer moramo, da ne bomo zato pridobili drugih odbornikov, vendar da bodo morali biti soudeleženi vsi odborniki matičnih klubov. Ne smemo si dovoliti, da bi ta klub potem postal tujek, skratka kot se je dogajalo pri Jadranu. Bistveni problem je, da potrebujemo več športnih delavcev. Se strinjate, da je pri Jadranu klub odgovoren za vse ekipe projetka, pri Zaletu pa so odgovornosti razpršene? Za sedaj je tako, mogoče je Jadranova različica bolj enostavna, ker se postave ekipe v letih manj spreminjajo. Pri obeh projektih je osnovna skrb matičnih klubov, da zberejo največje število otrok, ki jih potem za določeno dobo vključijo v projekte, torej v roke samim sebi, na koncu mladinskega obdobja pa poberejo sadove skupnega dela. Pri Zaletu so soudeležena vsa društva, od letos je tako tudi pri Jadranu. Kako ocenjujete sodelovanje med vsemi klubi? Ali sploh obstaja? Roko na srce, pri tem imamo še veliko rezerve. Veronika Sossa DZP doo-PRAE srl 2014 ©Vse pravice pridržane košarka - U17 Jadran ZKB zasluženo izgubil v Gorici Ardita (Go) - Jadran 61:54 (11:11, 22:27, 43:37) Jadran: Grgič, Furlan 4, Coloni 3, Tul, Ušaj 14, Crismani 20, Zidarič, Fonda, Giaco-mini 8, Daneu 5, Bandi. Ekipi sta si bili skoraj enakovredni, a nista pokazali pretirane volje za zmago. Šlo je za tipično tekmo ob izteku prvenstva, ko je lestvica v glavnem že sestavljena in ni pravega začetnega pristopa in koncentracije. Nekaterim lepo izpeljanim akcijam Jadrana so sledile številne napake, poleg tega, razen dveh Crismanijevih trojk v prvi polovici tekme, niso naši fantje zadevali iz razdalje, kar se je še zlasti poznalo v tretji četrtini, ko je Ardita po-vedla za 7 točk in razliko ohranila vse do konca tekme. Jadranovci, ki so morda upali, da jim bo v drugem delu tekme uspela takšna igra, kot so jo pokazali na prejšnji tekmi, ko so zadali ekipi Don Bosca delni izid 30:2 in z lahkoto zmagali, niso tokrat pokazali česar so sposobni, in Ardita je zasluženo slavila končno zmago. Jadran bo prvenstvo sklenili prihodnjo sredo na domačem igrišču proti ekipi Manzana. Nočni pohod na Kokoš Zarje in drugih društev Športno društvo Zarja in druge vaške organizacije iz Bazovice vabijo na predvečer 1. maka, v sredo, 30. aprila, na prvomajski nočni pohod na Kokoš. Ob 19.45 bo poklon padlim partizanom pred vaškim spomenikom NOB. Zbirno mesto za pohodnike bo ob 20.15 pri kalu (cesta proti Lipici). Ob 20.30 bo prižig tabornega ognja in ob 21.00 start pohoda (ura nezahtevne hoje). Na vrhu bo prižig tabornega ognja ob petju in glasbi (letošnja novost), v sodelovanju s taborniki Kraških j'rt iz Sežane ter Klubom študentov. Na bazovskem vrhu bo dvig prvomajske rdeče zastave. namizni tenis - Pogovor z dušo ŠK Kras Sonjo Milič Ligo bomo skušali ohraniti čim dlje Kras bo ta teden igral v play-offu A2-lige - Po rednem delu jim je uvrstitev na željeno 2. mesto spodletelo Namiznoteniške igralke Krasa bodo konec tedna nastopila v play-offu A2-lige. Ne glede na končni rezultat so tudi letos ohranile ligo, v Terniju, kjer bodo končale letošnje nastope, pa si želijo čim več dobrih nastopov, napredovanje pa še vedno ostaja prehud zalogaj. »Letos je napredovanje nemogoče, saj je kar nekaj dobrih ekip. A1-lige pa si vsekakor ne moremo privoščiti. Stroški so višji, tekme se igrajo ob petkih. Tudi tuje igralke si ne moremo privoščiti,« razlaga duša ŠK Kras Sonja Milič, ki pa priznava, da je A1-liga še vedno želja odbora. V play-offu želite doseči čim boljši izkupiček, vendar na vrh ne morete. Kje dobijo igralke motivacijo za te nastope? Igrajo sproščeno, ne bi rekla, da so nemotivirane. Vedo, da bodo proti določenim ekipam dale vse od sebe in bodo mogoče prav zato igrale še boljše. Vedno ostaja neko zadoščenje, dokazuješ, da si še vedno konkurenčen v določeni ligi. In ravno to jih motivira. Kako bi ocenila letošnja A2-liga? Bila je precej konkurenčna in izenačena. V naši skupini B bi bili sicer lahko tudi prvi ali drugi, zaradi razlike v nizih pa smo zdrknili na tretje mesto. Nekatere ekipe imajo tudi v tej ligi tujko. Ali je danes razkorak med A1- in A2-ligo velik? Prve tri ekipe so razred zase, ostale pa so povprečne. Ste vsekakor z uvrstitvijo v play-off zadovoljni ali ste ciljali na kaj več? Zaslužili bi si drugo mesto. Dve tekmi smo izenačili, eno pa nerodno izgubili ... To je bilo ključno, da smo zdrknili na tretje mesto. Nič ne manjka, le število treningov ni tako kot predlanskim, zato pri- pravljenost ni na višku. Edina, ki trenira vsak dan, je najmlajša igralka Claudia Mi-colaucich. Lani poleti je klub dobil novega trenerja, Dušana Mihalko. Kaj ste pridobili z njim? Veliko. Način je zelo podoben tistemu, ki so ga v naš klub vnašali že drugi evropski in slovenski trenerji, ki so trenirali pri nas. Deluje zelo usklajeno z našo men-taliteto. S tem nočem reči, da je bil Liang slab trener, delal je zelo dobro in racionalno. Vendar je Dušan podoben nam. Kaj je vnesel mladim in ekipi? Je zelo prijeten do mladih, imajo ga radi, veliko razlaga in popravlja, praktično vsem namenja pozornost. To je zelo pozitivno. Želi, da otroci razumejo, da morajo na treningih uživati in hkrati da se moraš potruditi, če želiš nekaj doseči. Claudia Micolaucich je pri Krasu zdaj edina igralka, ki trenira vsak dan, in je v bistvu zastavonoša mlajše generacije. Zaradi bolezni pa je ta konec tedna ne bo na tekmah play-offa; zgoraj Sonja Milič arhiv Že nekaj let je Micolaucicheva edina, na katero stavite. Kdo pa je za njo? Pet devetletnic. Da bi za prvo ekipo računali na njih je še prezgodaj. Ali bo torej možno, da se boste morali prej ali slej odpovedati A2-ligi? Dokler se bo dalo, jo bomo skušali ohraniti. Zelo lahko je izpasti iz lige, težje pa jo pridobiti. Kras nastopa tudi v številnih nižjih ligah. Kakšen je sploh smisel teh lig, v katerih povečini igrajo člani in veterani? Veterani sicer navadno krpamo luknje. Lige pa so zato, da se zabavamo, da igramo v nam primernih ligah in hkrati vključujemo mlade. Večina žensk igra ženske in moške lige. Vse manj ste prisotni na teritoriju, saj najvišje lige igrate večinoma na gostovanjih. Ali to vpliva na razpoznavnost kluba in privlačnost za otroke? Ne. Logično se nam je zdelo, da vsak skuša prodreti na svojem ozemlju. Torej da v zgoniški občini skušamo otroke vključiti v namizni tenis in rokomet. Vendar se je to izjalovilo, saj otroke vabijo športna društva, predvsem košarkarska, nogometna in odbojkarska, iz drugih občin. Obenem pa pri nas prevladuje slaba športna kultura in ozaveščenost. Če v Sloveniji predvsem zaradi šolskega sistema ne zanemarjajo nobenega športa, pri nas zgleda, da si manj vreden, če igraš namizni tenis. (V.S.) Play-off A2-lige Devet najboljših ekip A2-ige se bo v play-offu pomerilo med sabo ta konec tedna v Terniju. Igralke Krasa - Martina in Katja Milič ter Irena Rustja - čaka jutri ob 13.00 srečanje proti sicilski ekipi Albatros Zafferana, ki vključuje dve tujki. V primeru poraza bodo spet igrale že ob 15.00 proti trdoživi Novari, sicer pa se bo proti taisti ekipi igrala ob 17.00. V finale za napredovanje se uvrsti prva ekipa vsake od treh skupin. Skupina D: Coccaglio, Alfieri di Romagna, Molfetta; skupina E: Albatros, Novara, Kras, skupina F: Alto Sebino, Pale del Mela, Genova. Petek, 4. aprila 2014 Kumomi: v imenu dizajna Preblisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna »Zobne proteze po polovični ceni vpisanim v klub Dajmo Silvio.« (Kaj nas lahko sploh še preseneti? Člani rimskega kluba »Dajmo Silvio«) Preblisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna Maruša Jenko in Jan Foraus: uspešna, mlada, zaljubljena, polna idej in predvsem ustvarjalna. Zelo možno je torej (če niste že), da boste kaj kmalu slišali veliko govoriti o stvaritvah tega inovativnega in zanimivega kreativnega para. Kumomi Design združuje v sebi različne komponente. Raziskovanje in iskanje novih oblik sta v neprestanem teku. Šumovci smo se tako pogovorili z obema in poizvedovali o njunem delu, oblikovanju in še o marsičem. Estetika, sodobna tehnologija 3D tiskanja in LED luči so se nam razkrila v vsej njihovi moči. (fotografije: Nikolaj Kovačič) Maruša Jenko Od kod ljubezen do oblikovanja? Ljubezen do oblikovanja sem imela že v otroštvu, pomen in obliko pa je dobila, ko sem se vpisala na Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani. Preden je nastal Kumomi sem bila študentka notranjega oblikovanja z veliko mero volje in navdušenja, čas sem namenjala osebnemu razvoju in raziskovanju dimenzij oblikovanja. Nezavedno sem se pripravljala na trenutek, ko je v moje življenje vstopil Jan, s katerim sva najino strast do oblikovanja ponesla na višjo raven. Kumomi: prepoznavno, čisto posebno ime... Kumomi pomeni opazovanje oblakov, kar v prenesenem smislu pomeni lahkotnost, eleganco, milino in ne nazadnje tudi občutek notranjega miru. To se kaže v najinem oblikovanju z mehkimi linijami in skrbno premišljenim procesom, skozi katerega prideva do končnih rezultatov. Do sedaj sva oblikovala dva seta luči, eden izmed teh je dobil tudi nagrado za najboljšo interpretacijo teme na Mesecu oblikovanja 2013 v Lju- bljani. Ukvarjava pa se tudi z grafičnim oblikovanjem. Naši bralci bi z veseljem zvedeli kaj več o Janu. Kako bi nam ga predstavila? Hm. Kje začeti? Jan ima krasen karakter: zelo je temperamenten, odločen (včasih se ta odločnost spremeni v trmo, trma pa v sitnobo) in tudi zelo dinamičen. Je prijazen in zelo ima rad živali, predvsem mačke. Kakšen tip predmetov najraje ustvarjaš? Luči. Sporočilnost v oblikovanju luči je močna in izrazito pozitivna, kar prinaša pozitivno karmo. Vse kar narediva z Janom imam enako rada, vse je najino in na vse sem ponosna. Kako pravzaprav poteka vajino vsakdanje delo? Najino vsakdanje delo je po večini tako, da je vsak na svojem koncu, zvečer pa se usedeva za mizo in se pogovarjava o oblikovanju. Po kake pol ure pa vedno tečem po skicirko in takrat se prične prava histerija idej. Jaz recimo dam idejo za obliko, jo narišem, Jan ima idejo za montažo, jo izriše in tako dobiva na koncu pok papirja, pokracanega do zadnjega možnega kotička. Katere so po tvojem mnenju pozitivne plati dejstva, da sta par bodisi poklicno kot v življenju? Kaj pa o negativnih plateh? Pozitivna plat je, da si lahko konstantno skupaj in zares deliš vse. V parih se po navadi pri poslovnih zadevah interesi ločijo, midva pa greva tudi tu po skupni poti in ni boljšega občutka, kot se predstavljati kot par, ki dela skupaj. Tako zelo ponosna sva eden na drugega. Ker se dobro razumeva, je delo zelo preprosto. Včasih postane sicer utrudljivo: če je eden utrujen (po navadi jaz) zna postati malce zoprno, ampak na koncu se pozabi na sitnosti. Važno je to, da si stojiva ob strani, se imava rada in to kaževa tudi skozi najino oblikovanje. Doma si iz Kranja. Kakšen je bil tvoj stik s Slovenci v Italiji? Ko sem prišla v zamejstvo, sem bila zelo presenečena. Ljudje so prijazni in zelo povezani med seboj. Presenetila me je kultura in odprtost, tudi do mene kot »tujke«, kar je spoštovanja vredno. In zato se v zamejstvu počutim doma. Kaj si obetaš za prihodnost? Zavedam se, da sva z Janom na pragu velikih sprememb. Odpirajo se poslovne možnosti, postajava tudi medijsko prepoznavna, zato si obetam predvsem uspehe na področju oblikovanja. Trenutno pišem tudi diplomo iz 3D printa. Predvsem dajem pozornost osebni rasti in razvoju. Vedno iščem nove inspiracije in od sebe želim skozi oblikovanje dati naj- Jan Foraus Jan in dizajn. Kaj bi nam povedal o tem bi-nomu? Želja po oblikovanju je tesno povezana z izzivom, s katerim se vsakodnevno srečujem v kreativnem procesu. Vsakič skušam poiskati najboljšo rešitev, in sicer tisto, ki je tako funkcijsko kakor estetsko dovršena. Uporabnost s strani končnega uporabnika je bistvena, estetiko pa večkrat narekujeta sama funkcija in produkcijski proces. Kumomi: kreativni par. Kako pa pravzaprav sodelujeta? Najino delo je komplementarno, med sabo se dopolnjujeva. Osebno sem bolj tehničen tip in vsega se lotim s tehnološkega področja (3D tiskanje, LED diode, statika konstrukcije itd.). Estetika je zame posledica funkcije in tehnike, zato prepuščam Maruši, da iz ženskega vidika ovrednoti izdelke. Seveda sistem deluje obojestransko. Kaj bi nam povedal o Maruši? Maruša je ambiciozno in kreativno dekle, ki me prenaša. Z njo rad delam, saj spoštuje tako njene kakor moje ideje. Cenim predvsem njeno samostojnost in željo po skupnem ustvarjanju. Kaj ti je pri delu najbolj všeč? Najraje imam svetila. Lučke so kompleksnejše od drugih produktov, saj zahtevajo znanje tudi na področju razsvetljave. LED tehnologija in kakovost dane svetlobe sta bistveni. Najraje imam najin skupni izdelek: 3D printana dekorativna svetila PoM, ki sva jih predstavila na kulinaričnem dogodku na Mesecu oblikovanja 2013 in zanje dobila nagrado. Poslužujeta se okolju prijaznih materialov. V čem je njihova prednost? Naravni, reciklirani, ponovno uporabljeni materiali dajo samemu izdelku dodano vrednost. Sama imava 3D tiskalnik, s katerem izdelujeva izdelka iz po-lilaktične kisline - PLA, plastika iz koruznega škroba, ki v primerjavi z določenimi okolju neprijaznimi materiali ima celo boljše mehanske lastnosti. Katere so po tvojem mnenju pozitivne plati dejstva, da sta par bodisi poklicno kot v življenju? Kaj pa o negativnih plateh? Delo znotraj para prinaša precej pozitivne energije v sam kreativni proces. Drug drugega ne omejujeva, ker poznava potrebe, ki jih prinaša oblikovalsko življenje. Morebitna nestrinjanja sta na področju oblikovanja le doprinos k kakovosti produkta, četudi je včasih težko delati in živeti skupaj. Preden bi prišlo do vsega tega pa... Preden bi se z Marušo samostojno predstavila, sva delala skupaj na Fakulteti za Dizajn v Ljubljani le šolske projekte. Hkrati pa sem si sam ustvarjal pot v svetu oblikovanja. Sodeloval sem pri večjih projektih v Sloveniji in dobil nekaj nagrad. V dvoje pa gre lepše. Je po tvojem mnenju slovenski trg bolj odprt inovacijam na področju dizajna kot italijanski? Če je italijanski dizajn cenjen tako doma kakor po vsem svetu, je slovenski omejen na eno ali drugo. Več bi se dalo narediti, če bi slovensko oblikovanje predstavljali kot zbirko del različnih avtorjev in manj uvažali iz tujine. Velika zasluga gre predvsem mladim, ki oblikovalce združujejo in predstavljajo, kot npr. društvo DOUM ali POP-UP DOM. Katere želje imaš za prihodnost? Želim si razpoznavnost in neomejene možnost ustvarjanja za oba. Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se Vdih. Izdih. Navadno se pri tem govori o mešanici plinov, ki jih najdemo v katerem koli (po možnosti neonesnaženem) naravnem okolju - dušik, kisik, zanemarljivo malo ogljikovega dioksida in ostalega. Pri velikem številu ljudi pa se lahko pri tem govori še o marsikateri komponenti, od nikotina do amoniaka: pri kadilcih, seveda. Če se med bralci najde kadilec (in je zelo verjetno, da se), bo verjetno po tem uvodu prenehal z branjem. Tipično bi se članek nadaljeval s seznamom razlogov, zakaj je kajenje škodljivo za zdravje in okolje, zakaj bi morali vsi prenehati kaditi in tako naprej. Pa vendar ne bo tako - če ima kdo željo, lahko najde te informacije kjer koli (čeprav, če nekdo kadi, verjetno teh informacij si sploh ne želi najti). Mi bi se radi poglobili v tematiko, ki navadno nastopi precej pred prenehanjem kajenja: zakaj sploh nekdo začne kaditi? Da bi na to vprašanje odgovorili čim bolj objektivno, smo informacije iskali predvsem v znanstvenih član- kih na to temo. Rezultat je mogoče samoumeven, vendar je lahko vseeno v razmislek, predvsem če pomislimo na to, da kajenje dejansko radikalno spremeni življenje novopečenega kadilca. Podatkov o tem, zakaj nekdo kadi, je nešteto. Splošno uveljavljena skala razlogov za kajenje (»Reasons for Smoking Scale« ali RFS oz. RSS) se v malenkostih razlikuje glede na državo, v kateri potekajo raziskave glede tega. Zelo pregledna je npr. francoska varianta, ki upošteva sedem kategorij: užitek pri kajenju, zmanjšanje napetosti/relaksacija, stimulacija, »socialno kajenje«, rokovanje cigarete, na-vada/avtomatizem in odvisnost. Pri nekadilcih je seveda pomembnih prvih pet razlogov, glede na to, da je vrh začetka kajenja v adolescenci (14-16 let), pa je najbolj v ospredju t.i. socialno kajenje. Občutek odraslosti, uporništva, vključenosti v družbo starejših ali pa imitacija vzornika, naj bo to znanec ali slavna osebnost, so v veliki večini primerov povod. Ko pa se jim kmalu pridruži še spoznanje, da je nikotin posebna učinkovina iz vidika odvisnosti, saj lahko tako pomiri kot tudi vzburi in večinoma posledično povzroča užitek, se občasni socialni kadilec vedno težje upre klicu cigarete. Nato nastopi faktor rokovanja, ki bi ga lahko nekako primerjali z igračkanjem s pisalom, kar je lahko posledica dolgočasja ali nelagodja, vsekakor pa deluje pozitivno. Ko pa postane kajenje že rutina, pridobi na pomenu ritual: kajenje pomeni trenutek zase ali pa priložnost za klepet, pavzo od trdega dela, odmišljanje skrbi ali pa jutranje prebujanje oziroma »cigareta za lahko noč«. Istočasno se počasi razvija odvisnost od nikotina in od vseh naštetih »dobrih lastnosti kajenja«, tako da postane ideja o opustitvi kajenja sinonim za odpoved več kot kateremu užitku. Mnogi škodljivi učinki kajenja se predvsem pri mladih kažejo le v malenkostih (slab zadah, porumeneli zobje ipd.), tako da slike črnih pljuč ali grožnje na cigaretnih embalažah nimajo posebnega učinka. Vsakdanja veselja kot binom »kava-cigareta« (ki je med drugim zelo zanimiv, saj si lahko učinka kofeina in nikotina tako nasprotujeta kot dopolnjujeta) ali cigareta-alkoholne pijače, pa so vidna tukaj in zdaj in vzbudijo občutek ugodja v zelo kratkem času. Zato povprečni kadilec ne preneha s svojo razvado preprosto, ker navadno nima dovolj takoj vidnih in otipljivih razlogov za to - približno kot velja za žvečilke za čiščenje zob in za spray dezodo-rans. »Takoj vidni in otipljivi razlogi« so pa le bili povod za to, da so začeli kaditi. / RADIO IN TV SPORED Petek, 4. aprila 2014 19 Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 TDD predstavlja 21.05 Sprehodi 22.00 Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno Rai Due Rai Tre URS M 1 menska napoved 20.40 Show: Striscia la no-tizia - La Voce dell'irruenza 21.10 Nad.: Le mani dentro la citta 23.30 Supercinema C/ Italia 1 6.10 Aktualno: UnoMattina caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 La prova del cuoco 13.3017.00 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Show: Verdetto Finale 15.20 La vita in diretta 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi 21.10 Show: La Pista 23.25 Tv7 7.00 Nan.: Friends 7.50 Serija: Le regole dell'amore 8.45 Nad.: Una mamma per ami-ca 10.30 Serija: Dr. House - Medical division 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.00 Športna rubrika 13.40 Grande Fratello 14.10 Nan.: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball GT 15.00 Nan.: The Big Bang Theory 15.50 Nan.: Due uomini e mezzo 16.35 Serija: How I met your mother 17.25 Nad.: Niki-ta 18.30 Dnevnik 19.20 Serija: C.S.I. 21.10 Show: Colorado 0.00 Film: True Justice -La Vendetta La l 6.45 Risanke 8.15 Serija: Due uomini e mezzo 8.35 Serija: Desperate Housewives 10.00 Dnevnik: Tg2 Insieme, sledijo rubrike 11.001 fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Detto fatto 16.15 Serija: Cold Case - Delitti irrisolti 17.45 20.30 Dnevnik in športne vesti 18.45 Serija: Squadra Speciale Cobra 1121.00 Serija: LOL 21.10 Talk show: Virus - Il contagio delle idee 23.25 Tg2 - Punto di Vista LA 7.00 7.55 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Serija: Le strade di San Francisco 16.40 Serija: Il commissario Cordier 18.10 Serija: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 Crozza nel Paese delle Meraviglie 22.40 Bersaglio mobile ^ Tele 4 6.30 Aktualno: News Rassegna stampa 7.00 Tg Regione - Buongiorno Italia 7.30 Tg Regione - Buongiorno Regione 8.00 Talk show: Agora 10.00 Mi manda Rai Tre 11.15 Elisir 12.00 Dnevnik 12.45 Pane quo-tidiano 13.00 Testimoni dei diritti 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik, sledijo rubrike 15.15 Nad.: Terra nostra 16.05 Dok.: Aspettando Geo 16.40 Dok.: Geo 19.00 0.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Aktualno: Sconosciuti 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Amore criminale 23.10 I Dieci Comandamenti u Rete 4 6.10 Mediashopping 6.25 Serija: Chips 7.20 Serija: Miami vice 8.15 Serija: Hunter 9.40 Nan.: Carabinieri 10.40 Sai cosa man-gi? 10.50 Ricette all'italiana 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Aktualno: Lo sportello di Forum 15.35 Film: Intrigo internazionale 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Il Segreto 20.30 Nad.: Tempesta d'amore 21.15 Aktualno: Quarto grado 0.05 Film: Basic Instinct (triler, '92, i. M. Douglas, S. Stone) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.45 Show: Mattino cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Centovetrine 14.45 Talk show: Uomini e donne 16.15 Nad.: Il segreto 16.55 Talk show: Pomeriggio cinque 18.50 Kviz: Avanti un altro! 20.00 Dnevnik in vre- Tv Primorka 8.35 9.00, 11.00, 14.00, 15.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.15 19.00 ŠKL 10.1511.30, 14.30, 15.15 Videostrani 17.30 Besede miru 18.00 Predstava: Matiček se ženi 20.00 Na Postojnskem 20.30 Med nami 21.30 Ob vaškem perišču - Ljudski pevci in godci, sledita TV prodajno okno, vi-deostrani pop Pop TV 6.00 Risane in otr. Serije 7.15 12.40 Nad.: Budva na morski peni 8.15 16.45 Nad.: Želim te ljubiti 9.10 10.20, 11.30 Tv prodaja 9.25 15.45 Nad.: Prepovedana ljubezen 10.35 17.55 Nad.: Vrtinec življenja 11.45 Serija: Prenovimo kopalnico 12.10 Serija: Kamera teče 13.50 Nad.: Zdravnikova vest 14.45 Nad.: Hiša iz kart 18.55 24UR - vreme 19.00 22.20 24UR - novice 20.00 Film: Državniške igre 22.50 Film: Zapeljevanje 23.05 Eurojackpot Kanal A 7.00 8.30, 13.20 Deželni dnevnik 7.25 11.00 Aktualno: Musa Tv 7.40 Dok.: Il por-tolano 8.00 Dok.: Luoghi magici 11.15 Ring 13.45 Qui studio a voi stadio 16.00 Odd.: Cattedra di San Giusto 17.30 Dnevnik 18.00 23.30 Trieste in diretta 19.30 Dnevnik 20.00 Happy Hour 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Ring 23.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved Jr Slovenija 1 6.55 Dobro jutro 10.35 Globus 11.05 Prava ideja! 11.55 Sveto in svet 13.0015.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.30 Tarča 15.10 Mostovi - Hidak 15.50 18.35 Risanke 16.10 Muzikajeto 16.45 Dobra ura 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 18.25 Infodrom 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Odd.: Slovenski pozdrav 21.30 Med valovi 22.00 Odmevi, športne vesti in vremenska napoved 23.10 Polnočni klub (T Slovenija 2 7.00 Otroški program: OP! 8.55 Infodrom 9.50 Zabavni kanal 10.20 Dobra ura 11.35 Dobro jutro 13.55 19.10, 23.45 Točka 14.50 Koncert 15.30 Alpe-Donava-Jadran 16.00 Dok. odd.: Zvijače živilske industrije 16.45 Mostovi - Hidak 17.20 Nogomet: vrhunci evropske lige 18.20 Osmi dan 18.50 Knjiga mene briga 19.10 Točka 20.00 Dok. odd.: Edvard in Jurij 20.55 Nan.: Sodobna družina 21.20 Nad.: Scott in Bailey 22.10 Film: Reši nas hudega (t Slovenija 3 6.00 21.55 Sporočamo 6.05 Dnevnik 6.35 Primorska kronika 7.30 20.00 Aktualno 8.00 Seje delovnih teles: Skupna seja Odbora za zadeve EU in Odbora za finance in monetarno politiko, prenos 10.00 23. Redna seja DZ, prenos 20.15 Tedenski pregled 20.30 Poslanski premislek 20.40 Na tretjem... 21.30 Žarišče 21.50 Kronika Spored se sproti prilagaja dogajanju v Državnem zboru Koper 13.55 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 City folk 14.50 Vesolje je... 15.20 Meteor 17.00 Tg - dogodki 17.15 Glasba zdaj 17.30 Sredozemlje 18.00 Firb-cologi 18.25 Bukvožerček 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 0.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Aktualno 20.00 Potopisi 20.30 Najlepše besede 21.00 Dokumentarec 22.15 Arhivski posnetki 23.00 Blue Hole 23.30 Avtomobilizem 23.45 Copeam 6.50 Risanke in otroške serije 8.1513.55 Serija: Nove pustolovščine stare Christine 8.4019.00 Serija: Veliki pokovci 9.1014.25 Serija: Alarm za Kobro 1110.0515.20 Nad.: XIII: Na sledi zarote 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 12.55 Serija: Živali ne delu 13.30 19.25 Serija: Vzgoja za začetnike 16.15 Film: Sreča v Vegasu 18.00 19.55 Svet, Novice 20.05 Film: Trije za tango 22.00 Film: Šport prihodnosti 23.45 Film: Peklenska misija RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.15 Istrski kalejdoskop; 8.30 Prva izmena; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena; 11.00 Studio D; 11.15 Poti raziskovanja; 12.15 V pričakovanju vikenda; 13.20 Zborovski utrip, sledi Music Box; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.20 Otroški kotiček; 14.40 Jezikovna rubrika; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Music Box; 17.30 Odprta knjiga: Pre-žihov Voranc: Kratke zgodbe; 18.00 Kulturni dogodki; 18.45 Postni govori; 19.20 Napo-vednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30, 0.00 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik; 7.30 Jutranja zagonetka; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditve danes; 10.00 Evropa osebno; 11.00 Ob enajstih!; 11.45 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Bo-trstvo; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Bla bla radio; 19.00 Dnevnik; 19.30 Rončel na obali; 21.00 Glasbeni navigator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Ari Zona. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.15 Caleidoscopio Istriano; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40 Robe del mio orto; 8.50, 15.05 Pesem tedna; 9.00 Il diario di Athena; 9.35 Appuntamenti; 10.10 Vremenska napoved; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski Petek, 4. aprila La 7 D, ob 23. uri VREDNO OGLEDA Swimming pool Francija 2002 Režija: François Ozon Igrajo: Charlotte Rampling, Ludivi-ne Sagnier, Charles Dance, Marc Fayolle, Jean-Marie Lamore V filmu, v katerem je režiser Ozon združil svoji najljubši igralki Charlotte Rampling in Ludivine Sagnier, je zgodba o Sarahi Morton, slavni pisateljici kriminalnih romanov, ki na lepem nima več nobenega navdiha. Niti London ji ni več v veliko pomoč in zato sprejme ponudbo založnika Johna Bosloada, ki ji ponudi, da se za določen čas preseli v poletno vilo v Lubéronu na jug Francije. Glavne turistične sezone je konec in Sarah uživa v prelepi in spokojni pokrajini, dokler ne pride v hišo Johnova hčerka Julie. Angleška pisateljica je naravnost zgrožena nad Juliejinim divjim in razuzdanim življenjem. Kljub temu pa se ženski spoprijateljita in Julie postane vir navdiha za Sarahin novi roman, ki se začne nevarno prepletati s skrivnostnim umorom. in radijski programi; 10.35 Anteprima Clas-sifica; 11.35, 20.30 Il vaso di Pandora; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Sulla via delle Indie; 13.35 Ora musica; 14.00 La biblioteca di Ba-bele; 14.35, 20.00 Orbita a New York; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomeriggio cinque; 18.00 Etno bazar; 19.00 Saranno suo-nati; 19.30 Večerni dnevnik; 23.00 The magic blues; 0.00 Nottetempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.00-9.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 5.50, 19.40 Iz sporedov; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Modro zeleni; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Svetovalni servis; 8.30 Polka in valček na Prvem; 8.40, 16.15, 19.30 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Siempre Primeros; 10.00 Poročila; 10.05 Radio Ga Ga; 11.15 Radi imamo Radio; 11.45 Od muhe do slona; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Radijski dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Info. odd. v angleščini in nemščini; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45 Vreme - Agencija RS za okolje; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme - podatki; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Kulturne prireditve; 8.50 Spored; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.00, 10.45, 11.10, 12.00 Izvidnica; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.45 Minute za rekreacijo; 13.00 Danes do 13-ih; 13.25 Napoved sporeda; 14.00 Kulturnice; 14.40, 18.00 Izbor popevk tedna; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.40 Petek popoldne; 16.45 Centrifuga; 17.10 Spet čez pet; 18.10 Latrina 202; 18.50 Spored; 19.00 Dnevnik; 19.30 Stop pops 20 in novosti; 20.30 Klub klubov - 1. del; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Klub klubov - 2. del. SLOVENIJA 3 6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Ep-pur si muove; 11.25 Izpod peresa skladateljev; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Tretje uho; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Gremo v kino; 14.35 Filmska glasba; 15.05 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.00 Likovni odmevi; 19.00 Literarni nokturno; 19.10 Medigra; 19.30 Koncert; 22.05 Zborovski koncert; 23.00 Jazz ars; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Petek, 4. aprila 2014 VREME, ZANIMIVOSTI / Oblačno bo do spremenljivo vreme in ponekod bo začelo deževati. Po nižinah se bo proti večeru in ponoči pojavila megla. Zmerno do pretežno oblačno bo, le ponekod občasno delno jasno. Jugozahodni veter bo oslabel. Najnižje jutranje temperature bodo od 6 do 11, v severozahodnih krajih okoli 3, najvišje dnevne od 16 do 22 stopinj C. Jutri bo rahlo pooblačeno in spremenljivo vreme. Ob obali bo pihala šibka burja. Jutri bo oblačno, občasno bo deževalo. Nekoliko hladneje bo. Na Primorskem bo večinoma brez padavin, pihala bo šibka burja. Sonce vzide ob 6.39 in zatone ob 19.37 Dolžina dneva 12.58 Luna vzide ob 9.32 in zatone ob O.45 Vremenska obremenitev se bo čez dan postopoma krepila, občutljivi ljudje bodo v drugi polovici dneva imeli manjše vremensko pogojene težave, okrepili se bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Priporočamo dosledno upoštevanje morebitnih predpisanih odmerkov zdravil in diet ter večjo previdnost. Danes: ob 5.58 najnižje -42 cm, ob 12.16 najvišje 17 cm, ob 17.23 najnižje -8 cm, Q ob 23.14 najvišje 30 cm. S Jutri: ob 6.32 najnižje -35 cm, ob 13.08 najvišje 11 cm, ob 17.55 najnižje 0 cm, ob 23.25 najvišje 22 cm. Morje je skoraj mirno, temperatura morja 13 stopinj C. Kanin - Na Zlebeh . . .650 Vogel ................280 Kranjska Gora . ne obratuje Krvavec .............. 110 Cerkno ......... ne obratuje Rogla..................70 Piancavallo...... . . . .35O Forni di Sopra ....... 27O Zoncolan ............35O Trbiž ................. 254 Osojščica ............16O Mokrine .............29O Mušaraf ubežal bombnemu napadu ISLAMABAD - Nekdanji pakistanski predsednik Pervez Mušaraf, ki mu sodijo zaradi veleizdaje, je včeraj ubežal bombnemu napadu na njegov konvoj. Po navedbah policije je šlo za atentat. Na poti, po kateri je bil namenjen domov, je namreč malo pred njegovim prihodom eksplodirala bomba. Bomba je bila nastavljena na poti iz vojaške bolnišnice, kjer se Mušaraf zdravi od januarja, do njegovega doma na obrobju Islamabada. V incidentu ni bil ranjen nihče. Zaenkrat tudi nihče ni prevzel odgovornosti. "Naprava s štirimi kilogrami eksploziva, ki je bila nastavljena v ceveh pod mostom, je eksplodirala 20 minut, preden naj bi točko prečkal nekdanji predsednik," je sporočila policija. Mušarafa so domov odpeljali po drugi poti. (STA) Napad morskega psa usoden za žensko v Avstraliji 10° RAZSTAVA IN DDAHA i KI i er i rti vrt, park, urbano zelenje, olrnlnnün življenje na prostem Sejem vrtnih mojstrov 4.5.6. APRIL 2014 gorica .._,„., „_ __ _ __ RAZSTAVISCE URNIK: 10.00/20.00 vstopprost p-hV^örvi.. "W* Europe SYDNEY - Plavanje ob obali avstralske zvezne države Novi Južni Wales je bilo včeraj usodno za 63-letno žensko, ki jo je napadel velik morski pes, so sporočile avstralske oblasti. Medtem, ko sta obalna straža in policija iskali truplo, so reševalci pomagali prestrašenim in pretresenim pričam. Morskega psa je opazila skupina plavalcev, od katerih se je med plavanjem oddaljila žrtev. Žrtvin mož je morskega psa opisal kot precej velikega, dolgega med tri in štiri metre, po podatkih policije pa je ena od prič izpovedala tudi, da je v vodi videla morskega psa nekaj "mrcvariti". (STA) zda - Napadalec si je naposled sam sodil Strelski napad v oporišču Fort Hood terjal mrtve in ranjene AUSTIN - Vojak je v sredo v ameriškem oporišču Fort Hood ubil tri ljudi in jih ranil 16, nato pa sodil še sebi, je sporočil prvi mož vojaške baze, ki jo je že leta 2009 pretresel smrtonosen strelski napad. Vse žrtve so iz vrst vojaškega osebja, trije ranjeni pa so v kritičnem stanju. Strelec se je zdravil zaradi več psiholoških težav. Napadalec je v oporišču začel streljati okoli 16. ure po lokalnem času, nato pa se je z avtomobilom odpeljal na drug del oporišča, kjer je vozilo zapustil. Sledil je strelski obračun z varnostnimi silami. Na koncu se je ubil s strelom v glavo, je sporočil poveljnik Fort Hooda Mark Milley. Osem ljudi, od tega sedem moških in eno žensko, so po incidentu sprejeli v bolnišnico. Trije so v kritičnem stanju. Osumljenec - ameriški mediji navajajo, da gre za 34-letnega vojaka - se je po štirimesečnem služenju v Iraku leta 2011 zdravil zaradi depresije in več drugih psiholoških težav. Zaenkrat še ni jasno, ali je trpel za posttravmatskim stresnim sindromom, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP pojasnil Milley. V napadu je uporabil polavtomatsko pištolo, ki jo je kupil nedavno in jo očitno pretihotapil v oporišče. "Trenutno nič ne kaže na povezavo s terorizmom, čeprav ničesar ne izključujemo," je novinarjem v oporišču v zvezni državi Texas še pojasnil Milley. Ameriški predsednik Barack Obama je po streljanju dejal, da ima "strto srce". "Seveda je to znova odprlo bolečino zaradi dogodkov v Fort Hoodu pred petimi leti," je dejal v Chicagu. Leta 2009 je namreč v istem oporišču vojaški psihiater Nidal Hasan v strelskem napadu ubil 13 ljudi. Avgusta lani so ga obsodili na smrt. (STA) Poveljnik Fort Hooda Mark Milley ansa Južni Sudan morebiti pred najhujšo lakoto v zadnjih desetletjih ŽENEVA - Nemirni Južni Sudan bi lahko kmalu zajela najhujša lakota na afriških tleh v zadnjih 30 letih. Združeni narodi so včeraj opozorili, da je za preprečitev katastrofe potrebna dodatna humanitarna pomoč in sklenitev premirja. Južni Sudan od decembra pretresajo spopadi med silami predsednika Salve Kiira in nekdanjega podpredsednika Rieka Mancharja. "Če zamudimo sezono sajenja, bo oskrba s hrano izredno ogrožena," je novinarjem v Ženevi povedal Toby Lanzer, predstavnik ZN za humanitarno pomoč v Južnem Sudanu. Lanzer je opozoril, da bi lahko državo doletela najhujša lakota na afriški celini v zadnjih treh desetletjih, ki bi lahko prizadela sedem milijonov ljudi. Južnosudanski kmetovalci načeloma sezono sajenja začnejo aprila ali maja, a letos je začetek ogrožen zaradi nemirov. "Še sedaj je 3,7 milijona ljudi ogroženih zaradi lakote," je dejal Lanzer. (STA)