MESECNCMGLASILO RAVENSKIH ZELEZARJEV
Izdaja upravni odbor 2elezarne Ravne
Ureja uredniški odbor
Alojz Breznikar, Jože Dela-lut, Franc Golob, Ivo Koh-lenbrand, Marjan Kolar,
Dušan Miler, Peter Orožen, Jože Sater, inž. Mitja Sipek Odgovorni urednik: Marjan Kolar Tel. int. 304 Tisk: CP Mariborski tisk, Maribor
Leto III.
Ravne na Koroškem, september 1966
IZ VSEBINE
Višina nadomestila za bolezen do treh dni — Kako bomo gradili v Dobji vasi
— Z zasedanja delavskega sveta — Za večjo produktivnost — Sklepi upravnega odbora —Odgovornost za lastno delo
— Kulturna kronika — Kako onemogočite sestanke — 70-krat z državnim grbom na prsih — Ena točka in čestitke
— Prihodnost atletike je v povezavi
s šolami
stanovanj. Izključno z družbenimi sredstvi in v blokovnem sistemu je bilo zgrajeno celotno naselje Čečavj-e, po -obronkih in okolici pa so si naši delavci, delno podprti s krediti, v večjem delu pa s trudom svojih rok in z varčevanjem zaslužka, zgradili lastnic1 en os ta-nov an j -sk e domove.
(Nadaljevanje na 3. strani)
Direktor Gregor Klančnik
Železarna in stanovanjska izgradnja
Naša delovna skupnost se že (drugo leto ne povečuje, ikljtub temu pa se povečuje stanovanjska problematika. Ni čarobne palice pa tudi pet stanovanjskih komisij ne more delati čudežev, problem liahko rešujemo le s pospešeno stanovanjsko izgradnjo. Prepričam sem, da sedanji način razdeljevanja, ko članll komisij, posredniki in interesenti, delavci, tehniki lin -inženirji v -svojii delitveni prizadevnosti izgubijo ogromno delovnega časa, ni miti (gospodarski, -dvomljiva pa j*e 'tudi dosega (idealne pravice. Zadnja delitev nas je gotovo stala vsaj toliko izgubljenega delovnega časa, kot ga je potrebno za izgradnjo enega stanovanja.
Ni namen -tega prispevka predlagati enostavnejši postopek razdeljevanja stanovanj. Kot di-rektorja me bolj veže prizadevnost za pridobivanje novih stanovanj.
Skrb za povečevanje stanovanjskih površin se začne s pričetkom -poslovno proizvodnega pr-ooesa. Prisotna mora biti v zniževanju proizvodnih stroškov, ustvarjanju -dohodka, pri -delitvi -dohodka, varčevanju (ter usmerjanju osebnega -dohodka in končno pri d-skanju cenene izgradnje stanovanj.
'Imamo dve možn-o-sti — blokovno in posamezno -graditev -stanovanj. Prvi 'in d-rugi način (imata -svojie1 ipredno-sti pa (tudi slabosti. Blokovna -izgradnja omogoča pol-i-mdustrijsfco metodo dela, uporabo enotnih elementov, zahteva relativno- manjšo potrošnjo gradbenega materiala in nižje komunalne stroške. Slabost (tega načina
li-zgradnje pa je v ma-jhni spodbu-di za udeležbo finančnih sredstev posameznikov. Izgradnja posameznih stanovanj ali individualnih hiš je, če se sešteje vse, -dražja, ima -pa velik-o mobilizacijsko moč za zbiranje finančnih -in maitertalmih sredstev.
Po-liitlika sta-no-vanjske izgradnje naše železarne j-e vsa -leta po osvoboditvi zajemala prvi in drugi način pridobivanjia novih
Pilger valji pred čistilnico
Analiza osebnih dohodkov za JULIJ 1966
FKON.
ENOTA
1
Povpr.
število
zaposl.
Število
opravlj.
ur
Od tega nadur
Izplačani
OD
OD po
enotah in ceniku del
Dodatek za stalnost
Redni in izredni dopusti in ostalo
8
Povpr. osebni doh.
Ostanek
OD
julij
1965
10
julij
1966
11
Topilnica
Livarna
Valjarna
Kovačnica
Term. obdel.
Meh. obdel.
Vzmetarna
Jeklovlek
Energ. obrat
Stroj. rem.
Elektro rem.
Gradb. rem.
Promet
OTKR
Uprava
258
470
294
230
65
581
81
43
107
188
105
67
107
210
372
39.766
75.491
47.620
36.093
10.370
89.807
12.443
6.680
17.027
29.988
16.408
10.115
18.636
33.884
56.184
4
1.210
109
29
8
1.318
64
156
46
41
609
206
272
248.985,18
421.636.32
249.053.33 211.540,22
58.145,62
478.802,14
68.464,28
31.982.22
92.765.79 169.183,08
93.991.80 52.862,49
92.757.23 180.835,26 305,752,72
160.247,21
256.145,25
160.879,17
124.534,23
36.158,80
284.724,03
43.573,08
19.321,38
54.414,33
102.197,89
51.612,91
32.034,44
64.365,56
107.157,51
179.007,81
SKUPNO 3.178
500.512
4.080	2,756.757,68	1,676.374,20
9.129,39
18.582,95
9.880,22
9.155.64 1.701,74
21.252,32
2.920.65 1.143,46 2.978,05 6.745,31 3.559,02 2.670,69 3.492,54 7.970,33
15.021,17
116.203,48
51.289.01 90.382,45 46.994,47 43.005,42
14.818.01 107.868,43
14.188,63
7.166,55
17.390,09
35.915,31
21.871,12
11.966,86
15.907,03
42.032,74
77.969,72
598.765,84
28.319.57
56.525.67 31.299,47 34.844,93
5.467,07
64.957,36
7.781,32
4.350,83
17.983,32
24.324.57 16.948,75
6.190,50
8.992,10
23.674.68 33.754,02
365.414,16
848,21
772,32
737.89
804.25 770,69
706.90 735,87 621,05 755,45
785.65
770.65 695,29 741,10 736,35
732.26
751,03
965,06
897.10
847.12 919,74 894,55
824.10 845,24 743,77 866,97
899.91 895,16 788,99 866,89
861.12
821.92
867,45
Višina nadomestila za bolezen do treh dni
Po širših razpravah, v dnevnem časopisju iim 'pajiagniliih iprek radia in televizije o potrebi nekaterih sprememb na področju zdravstvenega zavarovanja je bila v zveznem Uradnem listu, št. 29/66 objavljena dopolnitev temeljnega zakona o zdravstvenem zaiv aro vanju. Dopolnitev, predvsem, za področje obračunavanja nadomestil za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni, vnaša nekatera, za zaposlene važne spremembe. Do sada j smo hranarino za ves čas odsotnosti z dela in vse zaposlene obračunavala v breme sredstev sooiallnega zavarovanja, od 1. avgusta letos dalje pa mora del teh izdatkov .iz svojih sredstev Ikriiti delovna organizacija sama. Novost je v tem, da mora delavna organizacija nadomestila za bolezen do treh dni izplačevati iz svojih sredstev za osebne dohodke, za .preostalih 27 dni bolezni pa ina račun sredstev, ki jih bomo za te namene dobili od pristojnega komunalnega zavoda za socialno zavarovanje. Višina 'teh sredstev se bo za vse delovne organizacije izračunala po ključu, kii ga 'bo določila skupščina 'socialnega zavarovanja. Ce sredstva, ikii jih bomo prejeli za 'izplačilo hran ari ne za preostalih 27 dni v mesecu, ne bi zadostovala, bomo morali tudi preostalo razliko pokriti iz svojih sredstev, namenjenih za osebne dohodke.
Zaradi pravilnega pojasnila velja povedati, da se nadomestilo za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni ali nege izboleflega družinskega člana po iteh merilih obračunava 'le za prvi mesec bolezni oziroma do 30 dni vsakokratne bolezni, medtem ko se bo nadomestilo hranarine za preostali čas bolezni! še nadalje obračunavalo v breme socialnega zavarovanja.
Višina nadomestila za bolezen od 3 do 30 dni je določena s splošnimi predpisi, medtem ko mora inačin An višino nadomestila za svoje zaposlena do itreh dni zadržanosti od dala med začasno delovno ne-
zmožnostjo .zaradi bolezni ali zaradi nege zbolelega družinskega člana po lastni presoji An odločitvi določiti delovna organizacija sama. Zato se moramo tudi v železarni odločiti za višino nadomestila, ki ga bomo zaposlenim za čas bolezni An nege družinskega člana .izplačevali. O načinu, višini in kriterijih izplačevanja nadomestila za čas bolezni je razpravljal itudi upravni odbor na seji 28. avgusta iletos. Ob upoštevanju, da nadomestila do prvih treh dni bolezni bremenijo naš sklad osebnih dohodkov 'in da je zaradi 'tega zasledovati namen, da bi bilo število izplačanih nadomestili čim manjše, je bilo sklenjeno, da se za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni .al/ nege zbolelega družinskega člana predlaga:
da se zaradi bolezni ali nege družinskega člana zadržanemu članu delovne Skupnosti do prvih itreh dni 'izplača 80 ®/o od pripadajočih .osebnih dohodkov, računanih na povprečje preteklega leta v naslednjih primerih:
a) za prvo obolenje;
b) za. drugo ali večkratno obolenje, če prizadeti zboli za isto boleznijo in isto diagnozo;
c) če je zadržan zaradi obolelega družinskega člana.
Če je zaposleni v obdobju enega leta večkrat zadržan od dela zaradi različnih bolezni z različnimi diagnozami, mu:
a) za prvo .Obolenje pripada nadomestilo v višini. 80 %;
b) za drugo obolenje v višini 40°/o;
e) pri tretjem obolenju pa v celoti izgubi pravico do nadomestila za bolezen do prvih 'treh dni.
Pravico do nadomestila hranarine za prve trli dni izgubi prizadeti delavec v vsakem .primeru, če krši bolniški red v času bolezni do 30 dni.
Obdobje, po katerem maj bi se po teh merilih An kriterijih obračunavala hranari-na, se šteje od 1. oktobra 1966 do 30. septembra naslednjega leta An se v teh časovnih obdobj/h ponavlja naslednja leta.
čeprav maramo nadomestila za čas zadržanosti od .dela zaradi 'bolezni do treh dni .izplačati na račun naših sredstev, namenjenih za osebne dohodke, obračunavamo hranarino tudi za ta čas po veljavnih predpisih za primere:
a) obratnih nezgod in poklicnih bolezni;
b) če je delavec zaradi bolezni takoj napoten na zdravljenje v .bolnišnico.
Čeprav bomo morali mogoče tudi del nadomestila za bolezen od 3 do 30 dni delno .pokrivati .iz naših sredstev, namenjenih za osebne dohodke, ker odstopljena sredstva socialnega zavarovanja, če bo število bolezenskih lizostankov .preveliko, ne bodo zadostovala, se bo nadomestilo obračunavalo po merilih, določenih z veljavnimi predpisi. Pri obračunu nadomestila za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni ali nege zbolelega, družinskega člana kaže opozoriti, da se bo za vse primere An za ves čas trajanja bolezni osnova obračunavala na podlagi doseženega osebnega dohodka v preteklem letu lin ne več na osnovi doseženega osebnega dohodka, ki ga je prizadeti dosegal v zadnjih 'treh mesecih pred boleznijo.
Predlog, ki ga je za obračun nadomestila osvojil upravni! odbor, jie bil že posredovan v 'razpravo delovni skupnosti, na naslednjem zasedanju pa bo, ker posega na področje delitve naših osebnih dohodkov, v obliki dopolnitve pravilnika o delitvi osebnih dohodkov predmet razprave delavskega sveta podjetja. Nadomestilo za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni bomo tako za avgust 'in september letos obračunavali še po sedaj veljavnih merilih, medtem ko bomo hranarino od 1. oktobra leitos, če bo delavski svet predlog potrdil, pričeli obračunavati že po kriterijih, navedenih v predlogu.	-et
Poznamo tri vrste ljudi — dobre, slabe in šoferje.
Železarna in stanovanjska izgradnja
(Nadaljevanje s 1. strani)
Tud/i v ibodooe bo naša prizadevnost zajemala oba načina povečevanja stanovanjskih površin. Trenutno okrog 100 naših delavcev gradi svoja stanovanja, prek stanovanjskega 'podjetja Ravne na Koroškem pa iimamo na 'kompleksu Gramoznice v izgradnji 139 stanovanj, od teh 49 v Štirnih polstolpnicah, ki bodo zgrajene v letošnjem letu, ter 90 v treh blokih, ki bodo dograjeni 1967. leta.
Na področju oblikovanja sredstev za stanovanjsko [izgradnjo ter na področju stanovanjskega gospodarstva sploh so z letošnjim letom pri nas nastale spremembe1. Delovnim skupnostim nli več treba odvajati štirih odstotkov od bruto osebnih dohodkov v občinski oziroma 'republiški stanovanjski sklad. S temi sredstvi odslej samostojno razpolagajo. S to spremembo Pa so stanovanjski skladi izgubili osnovni viir svojih dohodkov ter tako tudi možnost • daj'anja dolgoročnih kreditov, zato so tudi prenehali delovati. Banke, fci naj bi prevzele funkcijo kreditiranja stanovanjske Vgradnje, še nlimajo denarnih sredstev, anuitete stanovanjskih kreditov so majhne, delovne skupnosti pa se izogibajo vroče vati svoja namenska sredstva, zato je letos v stanovanjski izgradnji nastal zastoj.
To se čuti 'tudi v Gramoznici. Vrsta interesentov, med katerimi so zlasti šoile, potem ko nlimajo možnosti dobiti kredita Iz ukinjenega stanovanjskega sklada, ne bo mogla odkupiti letos predvideno zgrajenih stanovanj, zato pričakujemo, da bo
železarna v polstolpnicah Gramoznice dobila sedem do osem stanovanj več ter za enako število zmanjšala odkup v blokih, ki bodo zgrajeni 1967. lata.
Upravni odbor je na svoji sejii 12. avgusta 1966 obravnaval stanovanjsko problematiko naše železarne iter zasnoval načrt za prihodnja leta. Izoblikovano je bilo enotno mišljenje, da je [tudi v prihodnosti nadaljevati z družbeno stanovanjsko iz-gradnjio v blokih. Prvo je treba dokončati Gramoznioo, nato V. stolpnico na Ceoovju, medtem pa urediti načrte za Izgradnjo desnega brega Suhe 'in za prehod na Javor-niško planoto. V niajbliižjii bodočnosti pa bo nastal problem prostora lin lokacij za gradnjo enostanovanjskih hiš. Upravni odbor se je zato dalj časa zadržal pri predlogu izgradnje naselja Dobja vas.
Skoraj vsakomur jie znano, da je obstajal 'načrt postavitve montažnega strnjenega naselja na travnikih in njivah zahodno od Dobje vasi. Izdelani! so bili že idejni načrti, 1965. leta pa je železarna itudi že odkupila zemljišče. Izgradnja montažnega naselja je bila privlačna zaradi kratkega časa izdelave, od nje -pa smo odstopili Zaradi cene in nezadostne dognanosti oziroma solidnosti objektov. S tem pa nismo odstopili od ddeje zgraditve naselja Dobje vaši. Izdelano je bilo več novih zasnov po koncepoijii, da se Dobja vas zgradi kot strnjeno naselje, da pa se možnost posameznikom, da v tej gradnji sodelujejo in si zgradijo lastna stanovanjia. S skice št. 1 je razviden osvojen tloris Dobje vasi. S skice se vidi, da jie predvidena izgradnja
v vrstnih hišah, v katerih pa [ima vsak element popoln karakter intimne individualne hiše. Poleg pokritega stanovanjskega prostora dima vsaka hiša še z dva metra visokim zidom ločen odprt del zelene stanovanjske površine. Predvideva se 'izgradnja 99 hiš, in 'to 64 enot tipa A z garažo lin bruto površino 172 m2 ter 35 enot tipa B brez garaže lin 136 m2 bruto površine. Pozneje se bo tem lahko priključilo vsaj še 20 dodatnih vrstnih hiš.
Zasnova te iizgradnjie je taka, da zajema najmovejše urbanistične [izsledke gospodarsko razvitih držav, v katerih je naselje strnjeno pa vendar stanovanja individualna, komunalne ureditve pa 'relativno poceni. Tlorisi stanovanj, razvidni s skic 2, 3, 4 in 5 so pripravni 'in dognani na podlagi osebne gradnje podobnih stanovanj projektantov Komuna-projekta Ma-rObor, samih, ki načrte za Dobjo vas izdelujejo.
Iz teh nekaj besed se vidi, da naselje Dobja vas združuje prednosti blokovne in individualne [izgradnje; blokovne izgradnje s tem. da je naselje strnjeno /in sestavljeno iz enakih elementov, kar omogoča polindustrijski način gradnje, 'individualne gradnje pa s tem, ker posameznikom omogoča, odkup 'in sodelovanje pri izgradnji.
Približni predračun kaže, da bi 'izgradnja celotnega naselja stala okrog 12,460.000 novih dinarjev — pri tem ni vštet odkup zemlj'išča — in sicer od tega za 64 enot tipa A 7,875.000 novih dinarjev, za 35 enot H ipa B 3,405.000, novih dinarjev, za komunalne storitve pa 1,280.000 novih dinarjev. Izgradnja tega naselja naj bi potekala ta-
Zazidava dobje vasi
<.■**} X
njimprna
Skica 2
ko, da bi najugodnejše gradbeno podjetje zgradilo vrstne hiše do podaljšane III. faze, to je do vgraditve vratnih in okenskih elementov ter zasteklitve, končali pa bi gradnjo kupci v lastni reži-jii. Tako bi lahko (izkoristili mehanizacijo ter uporabili enotne gradbene elemente. Važno je 'tudi — odpadlo bi plačilo prometnega davka na gradbeni material. Tako zgrajene hiše bi se prodale posameznim interesentom, cena pa bi bila predvidoma za enoto A po
66.700 novih dinarjev ter za enoto B po
52.700 novih dinarjev.
V smislu dogovora na upravnem odboru bi fcupai — našli delavci — morali za odkup do podaljšane III. faze -zgrajenih hiš prispevati 25% lastne denarne udeležbe, za 75 % vrednosti pa bi dobili iz sredstev železarne dolgoročne kredite. Pri omenjeni ceni niso upoštevani stroški komunalnih dajatev, ker menimo, da bo poravnava teh morala biti za vso občino enotno urejena ter s tem Obvezen tubi enoten komunalni prispevek za stanovail-oe Dobje vasi.
Stanovanja bi dogradili kupci sami. Predračunski znesek dokončevalnih del znaša okrog 40 °/o celotnih stroškov. Za to delo hi naši delavci — v smislu dogovora na upravnem odboru — lahko dobili kredit do 50 % od predračunske -vsote doikon-čevalnih del IV. :in V. faze izgradnje.
Gradbeno podjetje naj bi gradnjo Dobje vasi izvršilo v -letih 1967 in 1968, organizirana pa bi morala biti tako, da bi dela kontinuirano potekala od pomladi 1967 do poletja 1968. Polovico stanovanj do III. faze bi moralo biti zgrajenih -drugo leto, druga polovioa pa 1968. leta.
V smislu sklepa upravnega -odbora bodo za odkup hiš naselja Dobja vas lahko kon-
kurirali le delavci naše železarne, interesente pa bo na podlagi posebnega razpisa zbiral -oddelek za novogradnje. V -tem od-
delku bodo sklenjene -tudi kupoprodajne -pogodbe. Ker bo- izgradnja notranjih predelnih -sten A 'in B možna v več variantah, se b-o ta fiksirala pri sklenitvi pogodbe. Notranjo opremljenost bodo posamezniki uredili po lastni presojii, možna bo montaža individualne centralne kurja-ve ali drug enostavnejši način ogrevanjia prostorov. Da bi kupci laže spoznali predvideno podobo naselja lin tlorisni razpored stanovanj, izdeluje Komuna-projekt maketo celotnega naselja in -makete -posameznih stanovanji. Makete bodo na vpogled v -oddelku novogradenj.
Prepričani smo, -da bo -med nami zadosti takih, Udi se bodo s presodnim varčevanjem vključili med kupoe -in graditelje -lastnih domov v naselju Dobja vas.
Iz povedanega je jasno, da h-oče delovna skupnost železarne -s poživljeno izgradnjo reševati stanovanjsko problematiko. Za to pa bodo potrebna znatna sredstva, in sicer:
1. Za stanovanja v družbeni gradnji v Gramoznici:
Celotna cena za 139 stanovanj brez iko-munalnlih dajatev znaša 13,420.000 N -din;
o-d -tega je železarna že plačala iz lastnih sredstev oz. s pomočjo kredita 5,840.000 N -diin; -iz letošnjega priliiva v namenski stanovanjski sklad pa bo -do-d-atno vplačala
1,300.000	N din, kar pomeni, da mora za leto 1967 predvideti dodatnih 6,280.000 N din.
2. Individualna gradnja v strnjenem naselju Dobja vas:
Celotni stroški izgradnj-e s komunalnimi stroški vred 12,460.000 N din; od tega bi potrebovali za zgraditev 50 hiš do -podaljšane III. faze v letu 1967 brez komunalnih dajatev okrog 3,100.000 N din; z zbiranjem
308-83-1
n«W» ;■t-umijt 1» s«ut <••#}»
z začetkom presodne razprodaje obstoječega stanovanjskega sklada železarne'. Obstaja wsta 'interesentov, predvsem prti tistih stanovalcih v vrstnih hišah, pa tudi v četverčkih, polStolpnicah in druglih blokih, ki želijo pod določenimi pogoji ta stanovanja odkupiti. Prodaja naj bi se izvršila na ta način, da bi določeni del vsak moral denarno plačati, ostali deli pa bi bil na kredit, plačeval pa bi se z rednimi mesečnimi anuitetami. Ta dodaten način zbiranja sredstev, ki je možen, bo za pospešitev stanovanjske izgradnje na Ravnah potreben, zaito naj bi ga organi delavske samouprave obravnavali te^ z določenimi principi osvojili.
Z direktorjem kreditne banke Celje, podružnice Slovenj Gradec, tovarišem Razdevškom simo se 16. avgusta na sestanku že načelno dogovorili o poslovnem partnerstvu železarne Ravne, kreditne banke ter graditeljev in kupcev stanovanj. Kupdi stanovanj in stanovanjskih hiš bi se po tem dogovoru morali vključiti v bančni način obveznega varčevanja z rednimi mesečnimi vplačili.
Naselje Dobja vas
Kupci hiš, železarna lin kreditna banka bi osnovali poseben konzoraij. S kupoprodajno pogodbo bi se ikupai obvezali:
1.	na 12-meseono obvezno varčevanje s prvim 'obrokom 15. oktobra 1966 in zadnjim 15. septembra 1967:
a) za hiše, ki bi foiile predane leta 1967 tipa A, bi morali vplačevati po 1500 N din mesečno, za hiše tipa B pa po 1200 N din mesečno;
b) za hiše, ki bi bile predane 'leta 1968, za tip A po 750 N din mesečno lin za tip
Skica 4
sredstev od kupcev lahko v Item letu računamo na priliv okrog 1,150.000 N din; potrebna dodatna sredstva bodo znašala za Dobjo vas torej 1,950.000 N din.
3. Nadaljevanje blokovne izgradnje:
Da bi si zagotovili kontinuiteto družbene 'gradnje stanovanj, moramo 1967. leta phi-četi z novimi bloki, za kar ,je potrebno
1,500.000	N din.
4. Individualna gradnja:
Pomoč stanovanjskim zadrugam im drugim individualnim graditeljem 500.000 N din.
Iz tega Sledi, da bi delovna skupnost leta 1967 marala razpolagati z 10,230.000 N din.
S tako visokimi lastnimi sredstvi ne moremo računati. Zaradi velikih rekonstrukcijskih del je železarna omejena pri odvajanju denarja v stanovanjsko 'izgradnjo. V Prihodnjem letu lahko računamo', da bomo dobili:
iz sklada skupne porabe 3,000.000 N din, ^z namenskega priliva v stanovanjski sklad, s katerim samostojno razpolagamo, 1,450 'tisoč N din, kar znese skupno lastne udeležbe 4,450.000 N din. En del. primanjkljaja naj bi se pokril iz amortizacije obstoječih stanovanj v znesku 500.000 N din. Za pokrivanje drugega dela primanjkljaja lahko računamo na kredit iz kreditne banke. Ta kredit bi bil delno zbran -na podlagi obveznega varčevanja posameznih kupcev hiš v Dobji vasii, delno pa bo 'ta dan železarni n,a podlagi vročanja sklada skupne porabe za svoje družbene gradnje. Skupaj predvidevamo, da bom,o lahko takih srednjeročnih kreditov dobili za okrog 3,150.000 N din. Primanjkljaj okrog 2,130.000 N din bi delno lahko krili s krediti gradnje za
tržišče. Ta premostitev pa bo znatno premajhna, zato bi morali dobiti! nov vir sredstev. Mislim, da bi 'ta bil najlaže dosegljiv
B po 600 N din mesečno. Po zaključku prvega leta toi se za le hiše obvezno varčevanje z enakimli mesečnimi obroki nadaljevalo še za eno -leto, od 15. oktobra 1967 do 15. septembra 1968;
2. na odstop uporabe srednjeročnega kredita v višini 25 °/o od stroškov hiše do podaljšane III. faze, ikii ga bomo ikot varčevalci pri kreditni banki po -dvanajstih mesecih deležni, železarni;
3. na vračanje -dolgoročnega kredita, ki -bi -zaj-el 75 % stroškov lizgradnje hiše do po-d-alijšane III. faze;
4. da -v lastni režiji -dogradijo hišo do vselitve. Pri -tem bodo -la-hfco uporabili del nad vrednostjo 25 % nedokončane hiše vročenih -sredstev -in -del delitvenega kredita, kar bo -po predpostavki našteitih ce-n lin obrokov znašalo pri- tipu A 2600 N din, pri tip-u B pa 2400 N din.
Komunalna banka se bo -Obvezala, da bo v pogodbenem roku -dala na razpolago uporabniku železarne oziroma varčevalcu triletni kredit v višini enoletnih vročenih sredstev kupcev.
Železarna se -bo obvezala na oskrbo dolgoročnega kredita za pokritje 75 % stroškov -izgradnje do III. faze; dalje na osknbo dodatnega kredita do 50 % dokumentiranih stroškov IV. lin V. faze -izgradnje, in to s pogojem, da -se bo kupec Obv-ezal na n-ov-o obvezno varčevanje.
Podoben -postopek bi lahko bil tudi pri prodaji že vseljenih stanovanj. Interesenti b-i -sklenili, recimo z veljavnostjo od 1. ok-
Zaradi aktualnosti stanovanjske izgradnje smo tovariša direktorja Klančnika prosili za razgovor, ki ga v celoti objavljamo.
Uredništvo
V -današnji številki j-e objavljen vaš širši prispevek -o nadaljnji -stanovanj-skj izgradnji v železarni. Poleg ostaile predvidene gradnj-e -ste -v inj-em načeli tudi gradnjo naselja Dobja -v-as, pri fc-atari -bi z lastnimi finančnimi -sredstvi- -l-ah-ko -sodelovali tud-i interesenti, zaposleni v železarni. -Čeprav ste zamis-el -Skupne gradnje opisa-li, toi zapo-slene, predvsem pa iiinteresente za gr-adnjo, zanimali, splošni pogoj,i gradnje i-n načina financiranja. Za,to vas prosimo, da -nam odgovorite -na nekaj vprašanj,, za katera menimo, da zanimajo sodelavce v žel-ezami.
P-o predračunu naj -bi se zgrajene hiše d-o -razširjene'. III. faze prodale -interesentom po oeni: -tip A 66.700 N din, -tip B -pa po
52.700	N -din. Od -tega zneska naj bi Interesenti -sami prispevali 25 °/o vrednosti, ostala sredstva pa bi- -se krila ;iiz kreditov.
Na kakšen način in v katerem času bodo morali interesenti zbrati pripadajoči del sredstev ter na kakšen način, v kakšni obliki in pod kakšnimi pogoji bi se prispevala preostala razlika?
Vaše vprašanje za itočen -odgovor -po-sega malo predaleč. V -svojem članku sem nave-disll 1-e predvideno ceno za enoto -posameznih tipov hiš. Točne številke bodo znane šele poltem, k-o bodo izdelani gla-v-ni pro-j-ekti, predvsem pa, Iko bo -osvojena naj-
-tdbra 1966, kupoprodajne pogo-dbe, s katerimi toi se -obvezali:
a) ina denarno poravnavo vsaj 40% od vredno-sti Stanovanja najkasneje v enem -letu;
-b) -na -redno mesečno dolgoročno plačevanje ostale -obveznosti v višini 60 % vrednosti -stanovanja.
Plačilo -pod a) bi izvršili -na ta način, da bi z banko stopili v obvezno mesečno varčevanje, katerega dvanajst obrokov bi bilo vsaj 20% vrednosti stanovanja. Potem ko toi- bilo enoletno -varčevanje zaključeno-, >to je od 15. oktobra 1966 do 15. septembra 1967, bi kreditna banka dail-a varčevali cu s sprostitvijo 1. -Oktobra 1967 vročena sredstva lin -tem en-ak triletni k-redit. Vsota -vročenih sredstev lin krediti -bi morali zadostiti vsaj 40% obveži pri -nakupu.
Za vse primere nakupa -stanovanj pa moram ponovno opozoriti -na- plačilo enotnega komunalnega prispevka, ki bo sledili občinskim predpisom.
Raz-viti -se inam mora posluh din pravočasno moramo spoznati, -da nas gospodarska -reforma in prerazdelitev narodnega -dohodka -silita v nove prijeme pri zbiranj-u sredstev za stanovanjsko izgradnj-o. Predloženi način j-e gotovo ugoden za posameznika in -družbo. PredVid-eva načrtno ustvarjanje, varčevanje lin združevanje družbenega in zasebnega denarja za -sistematično Stanovanjsko graditev, zato -sem prepričan, da bo to -gibanje uspelo.
ugodnejša ponudba od gradbenega podjetja. Deta-jilni pogoji za odk-uip -bodo dani z razpisom, -katerega mora dokončno -oblikovati delavski -svet podjetja. Upravni, odbor pa se je že odločil, -da -bodo kupci za odkup h-iše, zgrajene -d-o- podaljšane III. faze, morali prispevati- 25 % -lastnih sredstev.
Na kakšen način -bodo kupci zbrali svoj d-elsiž, je ite-žk-o odgovoriti. Kdor ima strica v Ameriki, bo mogoče -dobil od itam, d-r-ugi ima sv-oj-e prihranke, -tretji po prodal avtomobili, četrti bo našel -drug vir; vsi pa bodo marali z rednimi 12-mesečnirai -obroki to udeležbo v -Obl-iki -obveznega varčevanja plačevati v -banko.
Na podlagi- odločitve upravnega odbora predvidevamo- odobritev delavskega -sveta padj,etj-a, -d-a se -ostalih 75 % pokrije z dolgoročnim kreditom-, ki -ga too-do posamezniki z 1,5% obrestno mero liz -sredstev železarne -dobili na -razpolago v kreditni banki Slov-enj Gradec. Vsi kupoprodajni -posli teir pogodbe z toank-o se tood-o vršili na Ravnah.
V vašem -članku Ste navedli, da bi z-a d-okančanj-e stanovanjske hiše -po razširjeni III. fazi bilo potrebno še približn-o 40 % -o-d -že navedenih Skupnih sredstev -in da bi linteresenti za dokončanje IV. in V. faze mor,ali prispevati -polovico sredstev, za -ostalo polovico pa bi ilahko ponovno dobili dolg-o-ročni kredit.
Zanima nas, na kakšen način in v katerem času bodo graditelji morali prispevati 50 % potrebnih sredstev ter pod kakšnimi pogoji bodo lahko dobili preostalo polovico dolgoročnega kredita?
Sm-atram, da bi železarna kot prodajalec stamo-vanj ob -Sklenitvi pogo-dbe s kupci smela predpisati -le -rok vselitve, ne pa tudi popolne zgr-a-diitve hiše. S item -ni -o-d-reij-en ča-s lin način, v kaiterem. naj bi ik-upec s-voj-o 50% naložbo -izvršili. Predvideva- -pa se, da boid-o 'interesenti morali -tu-di pri .izvrševanju IV. lin V. faze biti vključeni- v si-Stem
12-m-ese-čnciga obveznega varčevanja pri kreditni toaniki. Vsak -račun linvestidijslkih del -se -bo nato plačeval na -ta način, -d-a bo gradiitel-j za po-lovioo prispevali svoj-i-h -sredstev, -d-rugo -polovico pa plačeval z dodatnim dolgoročnim kreditom.
Predračunska vrednost stanovanja je izračunana brez komunalnega prispevka, zato bi želeli, da pojasnite še, koliko bodo znašali stroški tega prispevka za eno stanovanje in kdo bo kril te stroške.
Ravne na- Koroškem so ena -od redkih občin, iki -nima za -graditeljici -lastnih stanovanj urejen-e-g-a komunalnega pri-spevka. Smatram, -da je it-o -potrebno s predpisi občine enotn-o urediti. N-e bi bilo prav, da graditelj ina m-eu-godnem -terenu, kjier nastanejo večj-i komunalni -izdatki, prispeva več od tistega, ki j-e -d-0b.il za- grad-njio ugodno lokacijo v bližini že urejenih komunikacij. To -mora veljati -tudi za naselje Dobja vas, zato -bi bilo potrebno začetne stroške komunalnih naprav -pokriti po-sredno- iz sredstev železarne. Pri -tem mislim -na- sredstva komunalnega -sklada, iki se z večjiim d-el-om oblikujejo liz vplačil železarne.
Nazadnje še vprašanje, koliko bi po vseh teh kriterijih moral prispevati vsak interesent sam lastnih sredstev in koliko bi dobil dolgoročnega kredita ter koliko bo predvidoma znašala mesečna anuiteta za izplačila?
Tudi na t-o -vprašanj-e bo -možn-o točno odgovoriti šele potem, k-o bo delavski, svet pradaijio -razpisal. Do končne izgradnje bo m-o-ral kupec hiše -tipa A prispevati okrog
4.490.000 Starih dinarjev, -kupec -hiše itipa B pa 3,550.000 starih -dinarjev. Ostali del -d-o -polne cene, iki -bo pri tipu A brez komunalnega- prispevka znašala -ok-rog
12.300.000 starih -dinarjev, pri 'tipu B pa
9.730.000 starih -dinarjev, bo -la-hk-o pokrit z -dolgoročnim kreditom. Anuitete bodo odvisne -od itega, koliko bo Ikd-o koristil kredita in končno od -dolžine -roka odplačevanja, Iki ga bo predpisal delavski sveit.
Upaim, -da sem -s tem, vsaj -delno -odgovorili na vaša vprašanja, podroben -odgovor pa bo moral dati -razpis.
Tovariš direktor, hvala za odgovore!
k=>oo<=><i
Ni on kriv
»Vas n-i sram,« je rekel sodnik starejšemu obtožencu, »krasti avtomobile pri vaših letih!«
»Kaj hočete,« se je izgovarjal le-ta, »ko sem bil mlad, jih še ni bilo.«
Z eno roko
— Kaj je laže-: šofirati ali vesla-ti?
— Če imaš čedno dekle za sopotnico — šofirati!
— Zakaj?
— Šofiraš lahko z eno roko, veslati pa je 'treba z obema ...
Kako bomo gradili v Dobji vasi
Z zasedanja delavskega sveta
Na zasedanju meseca avgusta je delavski svet razpravljal o poročilu o poslovanju naše' železarne v prvem polletju letošnjega leta vključno z ugotovljenim finančnim rezultatom, obravnaval dopolnitve pravilnika o delitvi osebnih dohodkov in potrdili predlagane spremembe na poslovnem skladu železarne.
Osnova za razpravo so bili članom delavskega sveta podjetja podatki, M- so jim bili že prej posredovani ,in poročilo, podano na samem zasedanju. Podatki o rezultatih poslovanja so ibiHi že predmet razprave na sestanku strokovno vodstvenega ka-dra železarne ter objavljeni v avgustovski številki našega informativnega glasila, zato jiih ponovno ne navajamo, zadržati bi se želeli le ob nekaterih mnenjih im mislih, izraženih v razpravi.
Ugotovljeno ije bilo, da je iz poročila o gibanju 'in izpolnjevanju proizvodnih nalog vsaj za prvo polletje razvidno, da smo letošnji plan proizvodnje uspeli izdelati in razdeliti v pravilnih odnosih med posamezne obrate. Za podatke, ki se nanašajo na 'izvoz, je bilo ugotovljeno', da smo letos po tonaži sicer izvozili isto količino naših izdelkov kot lani, da pa je finančni rezultat po podatkih o izpolnjenih izvoznih obveznostih v letošnjem letu slabši. Nekateri člani DSP so se v razpravi dalj časa zadržali pri naših slabostih neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti do kupcev. Delni vzrok bi poleg že povedanih v poročilu po njihovem bilo iskati tudi v item, da pri sklepanju pogodb vodimo premalo evidence o zasedbi posameznih kapacitet lin strojev. Tudi za prekomerno večanje zalog materiala razreda III in nedokončane proizvodnje po mnenju diskutantov nimamo tehtnega opravičila lin naj bi delavski svet v smeri njihovega zmanjšanja sprejel potrebne ukrepe. Člani delavskega sveta so se zanimali še za znesek v prvem polletju doseženega nadplanskega dohodka in njegovo porabo.
Na postavljena vprašanja, predloge lin v razpravi izražena mnenja so članom delavskega sveta podjetja posredovali zahtevana pojasnila predstavniki ustreznih strokovnih služb železarne. Povedano je bilo, da doseženi nadplanski dohodek delimo po določilih pravilnika o delitvi dohodka -tako, da ga 50 °/o oddvojimo za sklade podjetja, 50 % pa lizplačamo v obliki osebnih dohodkov. V prvem polletju letos smo dosegli nekoliko več nadplanskega dohodka, kot smo ga sicer oddvojili za sklade in osebne dohodke, vendar smo morali razliko porabiti za kritje presežkov stroškov investicijskega vzdrževanja din povečani znesek porabe amortizacije. To je bilo potrebno zaradli tega, ker smo letos nekoliko prenizko planirali stroške 'investicijskega vzdrževanja, pa stopnja amortizacije, ki jo je delavski svet sprejel za letošnje leto, ne ustreza našim potrebam. Ker pa so v prvem polletju nastali višji stroški pri investicijskem vzdrževanju, več pa smo porabili tudi sredstev amortizacije, smo morali razliko, ki se je pojavila pred razdelitvijo, pokriti iz sredstev nadplanskega dohodka. Pri neizpolnjevanju pogodbenih obveznosti po pojasnilu ne gre za prezase-
denost strojev že pri sklepanju pogodb, temveč za to, ker moramo zaradi neizpolnjevanja obveznosti med letom sprejemati dodatna naročila, Ikair ima za posledlioo v nekaterih primerih prezasedenost strojev. Za znižanje prekomernih zalog materiala razreda III in nedokončane proizvodnje je bilo izraženo mnenje, da je delavski svet že na zadnjem zasedanju Ob sprejetju premijskega pravilnika med ostalimi kriterija sprejel tudiL kriterij, ki vpliva na znižanje zalog, in da bi ostrejše ukrepe delavski svet danes težko sprejel. Ukrepi za zniževanje zalog so tako sprejeti, potrebna pa bo gotovo doslednejša kontrola inaid tem, kako’ se izvajajo.
V razpravi je bilo načeto tudi vprašanje izkoriščanja zmogljivosti ikiisikarne. Zmogljivosti so vsaj za sedaj precej večje, kot znaša dnevni odvzem naših obratov, zato bi kazalo ukreniti vse potrebno, da bi od-višno količino kisika prodali ostalim interesentom. V pojasnilu, ki je bilo s tem v zvezi posredovano delavskemu svetu, je bilo poudarjeno, da se maramo zavedati osnovnega smatra lin namena izgradnje naše kisikarne. Verjetno je, da so sedanje zmogljivosti kisikame večje, kot znašajo -naše poltrebe, vendar je bila kiisikama zgrajena Ob upoštevanju naših lastnih potreb v že obstoječih ,in predvidenih novih obratih. Res pa je, da se bomo morali v železarni piiičeti intenzivneje baviti z večjo uporabo kisika pri predelavi našega jekla.
Na predlog dopolnitev pravilnika o delitvi osebnih dohodkov ml bilo pomembnejše razprave. Več predlogov lin mnenj pa je bilo 'izmenjanih v zvezd s pritožbo zaposlenih v vzdrževalno energetskih obratih zoper merila in število premijskih kriterijev, na katere so vezami zaposleni v teh obratih. Tudi predlagane spremembe, ki naj bi se izvršile na poslovnem skladu naše železarne, .so bile sprejete brez spreminjeval-niih predlogov.
Po razpravi o materialu, ki je bil na dnevnem redu zasedanja, je bila delavskemu svetu posredovana še informacija o razgovorih, kako nadaljevati z gradnjo vseh že pričetih stanovanj v gramoznici. Za letos so zagotovljena finančna sredstva samo za dokončno dograditev 'in vselitev v štiri polistoipmioe, medtem ko za nadaljevanje gradnje v preostalih treh blokih ni na razpolago finančnih sredstev. Dosežen jie bil sporazum, da bo izgradnjo iteh stanovanj za sedaj financiral Gradis, naša železarna pa bo naslednje leto ita stanovanja odkupila. Od nas želijo le garancijo, da bomo naslednje leto po zaključnem ra-čurnu dz sklada skupne porabe za ite 'namene oddvojili 100 milijonov starih dinarjev, kar bomo, če hočemo dodatna stanovanja pridobiti, brez dvoma morali storiti. Zato je bilo predlagano, da naj bi delavski svet za primer, če bo 'to patrehno-, izstavitev take garancije odobrili.
Po poročilu, razpravi tn analizi je delavski svet ugotovil za naše poslovanje v prvem polletju letos več značilnosti.
— Prvič po osvoboditvi so se pojavili zastoji neomej enih možnosti prodaje vseh maših izdelkov. Poglobljena recesija pa je
priostrila konkurenčne pogoje naše prodaje na inozemskem tržišču.
— Oskrba, zlasti iz vložnim reprodukcijskim materialom, je bila neenakomerna, kar je zahtevalo pogosto menjavo 'in pnil-a-gojevanje programa dela. Uvoz večjih količin lagiranih jekel pa nas je prisilili tudi na delni odstop kvalitetnega programa.
— Pestri proizvodni program je omogočil maše elastično pnilagojevanje tržišču lin povečano proizvodnjo tistih -izdelkov, ki jih kupec tudi v novih pogojih potrebuje. V konkurenci z drugimi domačimi dobavitelji je bila naša železarna doslej1 še vedno uspešna.
— Dela pri raizširjevanju proizvodnih obratov so se nadaljevala, prilagojeno novim pogojem pa je bila izdelana' nova dinamika, v kateri mora železarna do 1970. leta dobiti predvideno -zaokroženo oeloto modeirnižirane tovarne plemenitega jekla.
— Vse postavke gospodarskega načrta razen izvoza so bile v prvem polletju dosežene in presežene. -S sistematičnim prizadevanjem za znižanje obratnih nesreč in drugih bolezenskih 'izostankov smo prišli na prvo mesto med jugoslovanskimi železarnami.
— Delavna skupnost še vedno ni bila deležna vse ostrine gospodarske reforme, kar se vidi zlasti dz irasti zalog materialov razreda III lin nedokončane proizvodnje ob istočasnem padcu zalog gotovih -izdelkov.
— Slabost poslovanja v prvem polletju, ki je bolj subjektivnega kakor 'Objektivnega značaja, je bila v nezadostni uporabnosti dn prizadevanju za znižanje zalog, pospeševanje kroženja obratnih sredstev in v precej skromnem rezultatu -izvoza naših izdelkov na konvertibilna področja.
— Vsem zaposlenim -se še vedno ni razvil čut potrebe1 za -povečanje gospodarno-sti, kar zadržuje -doseganje še večjih proizvodnih in poslovnih uspehov.
Po poročilu dn razpravi ter upoštevanju sprejetih zaključkov je -delavski svet sprejel naslednje sklepe:
1. Potrdi se poročilo o poslovanju naše železarne v prvem polletju letošnjega leta vključno z ugotovljenim finančnim rezultatom lin uporabo posebnih poslovnih stroškov.
2. Delavski svet ugotavlja, da so zaradi zmanjšanja prevelikih zalog materiala razreda III in nedokončane proizvodnje ob sprejetju premijskega pravilnika bili sprejeti potrebni ukrepi, da pa je potrebna doslednejša kontrola, kako se ti -izvajajo- dn vplivajo na zmanjšanje zalog.
3. Odobri se, da naša železarna pokrije izgubo doma železarjev za prvo polletje 1966. leta v višini 61.720,83 N dinarjev.
4. Odobri se dopolnitev pravilnika o dodatku za stalnost za aktivno -delo v železarni Ravne lin se za sedanjim besedilom prvega odstavka 2. člena doda nov drugi odstavek, ki se gladi-:
»Za neprekinjeno zaposlitev se šteje tudi čas, ko je delavec zaradi izvolitve ali imenovanja odšel na opravljanje vol-jene funk-aij-e v družbeno političnih organizacijah, organih upravljanja, dn organih državne uprave iln je zaradi, tega prekinil delovno razmerje, pod pogojem, 'da je odsoten sam-o eno mandatno dobo, ki ne more biti- daljša od štirih let in se je po razrešitvi ponovno takoj zaposlil v železarni Ravne.«
5. Na predlog komisije za osebne dohodke so bile odobrene predlagane dopolnitve pravilnika o oceni delovnih mesit delavcev s stalno oceno.
6. Na predlog kiomllsiiije -za osnovna- sredstva so bile odobrene vse predlagane spremembe, ki se bodo izvršile na osnovnih sredstvih naše železarne.
7. Gradbenemu podjetju Gradis v Ljubljani se lahko izda garancija, da borno naslednje leto po zaključnem računu za. letošnje leto iz Sklada skupne porabe za odkup stanovanj v gramoznici od dvoj lili 100 milijonov S dinarjev.
8. Pritožbo zaposlen/ih v vzdrževalno energetskih Obratih zoper -premijska merila in kriterije ter zaposlenih v obratnem
Vsak akcijski program, vsaka naloga iin vsak načrt so toliko bolj uspešno izvršeni, kolikor -so konkretizirani bolj -na- posaimieiz-nika. Cenik del je en del take konkretizacije izvrševanja našega gospodarskega načrta, drugi del konkretizacije so- posameznikom predpisana premijska merila in normativi.
Smo v drugem mesecu izpopolnjenega premijskega pravilnika. Z znatnim povečanjem števila meril in normativov nam ta že nudi neposrednejše osebne zadolžitve za skrbnejiše izvrševanje važnih sestavim gospodarnosti podjetja. Merila im normativi, s katerimi smo zadolženi, so konkretizacija našega dela, so jasno na posameznika opredeljeni del gospodarskega načrta.
Kaj je smoter premijskega sistema? Rast osebnih dohodkov ob (istočasno višjih proizvodno poslovnih dosežkih. 100.000 starih dinarjev povprečnih mesečnih ošabnih dohodkov naj bo prva etapa našega stremljenja. Dosegli jih bomo, ko bo vsak premijski zaidolženec talko presegel svoje mor-
računovodstvu zaradi mevključitve v premijski pravilnik je odstopiti komisiji za osebne dohodke z nalogo:
— da zbere vsie potrebne podatke in izvrši primerjavo doseganja povprečnih osebnih dohodkov zaposlenih v vzdrževalnih in ostalih proizvodnih obratih;
—da po sedaj veljavnih premijskih kriterijih izvrši primerjalni obračun premije in ugotovi razmerje možnosti doseganja premije za zaposlene v vzdrževalnih in proizvodnih obratih;
— s svojimi ugotovitvami ;im s predlogom o načinu rešitve pritožbe je na naslednjem zasedanju seznaniti delavski svet podjetja.	_et
matiive, da bodo iti njemu iin vsej delovni Skupnosti v zadovoljstvo prinašali zadovoljivo' povišanje osebnih dohodkov.
Kljub žeij-i za vključitev v premijski sistem se na žalost še vedno dogaja, da nekateri -niti ne vedo, s katerimi merili so zadolŽEini. Nihče ne more trditi, da so s premijskimi merillli najidealneje razdeljene zadolžitve, vemo- pa, da ima velika večina predpisana- pravilna merila in normative. Ca-s je že, da -si je vsak zadal svoj načrt, kako jih ibo dosegel in presegel.
Delavski svet je že pri sprejemanju novega premijskega pravilnika sklenil, da je po treh mesecih (treba njegovo delovanje analizirati in vnesti morebitne spremembe. Upravni odbor je s item v zvezii na svoji seji 28. avgusta it. 1. v želji, da bi prednosti, ki jih premije nudijo, dale čim večje rezultate, zahteval, da -se razpiše posebna anketa. Vsi premijski zadolženci morajo odgovoriti na naslednja vprašanja:
— Alii ste se -s svoj1™! premijskimi merili podrobno seznanili?
— Kakšen načrt ste si zadali, da bi svoja merila in normative čimbolj presegli?
— Ali so vam predpisana pravilna merila?
— Alii predlagate, ker mislite, da imalte na ta- večjii vpliv, za sebe druga merila?
Opišite zasnovani načrt za njihovo preseganje.
Odgovore na gornja vprašanj-a dostavite do 15. septembra 1966 oddelku študija dela.
Srečno! Direktor Gregor Klančnik
Sidra in dobavni roki
Naša železarna se je kakovostno zelo dobro uveljavila s prodajo sider na domačem tržišču. Postali smo- edini proizvajalec kompletnih sider v Jugoslaviji.
V -letošnjem -letu smo pričeli že z (izvozom sider v Holandijo in moramo pohvaliti obrate livarne, kov-ačnice (in mehanične delavnice, da ;s>o točno držali (dobavne roke. Le s kakovostjo ;in točnimi dobavnimi roki bomo uveljavili svoj ugled v tujlimi 'in s tem povečali možnosti za (izvo-z tega našega 'izdelka.
Torej prvi poizkus izvoza sider je pokazal, da ilahko uspemo, ‘če vse pravilno organiziramo.
Medtem pa maramo napisati tudi kritiko glede izdelave sider za domače tržišče.
To, kar v nadaljevanju 'tega članka pišemo, je Objavljeno z namenom, da se stanje popravi in ‘da se (taki primeri ne bi več dogajali.
Naš stalni naročnik, iludjedelnica »3. maj« Rijeka, je sklenil z nami pogodbo št. 91004/66 z dne 18. januarja 1965 za tri sidra 'tipa HALL. Dobavni rok je bil sklenjen za 28. februar 1966.
Posel je potekal takole:
1. prodajni oddelek je spisal obratni nalog dne 25. januarja 1965 in je bilo. torej časa eno lato in en mesec za -izdelavo navedenih -sider;
2. ulitki so bili dostavljeni v meh-amiičn-o delavnico šele 17. februarja 1966, kovani deli pa 5. januarja 1966, 13. januarja 1966 in 3. februarja 1966. Ker se je en kovani del pokazal kot neuporaben, so morali skovati novega. Ta nov kovani del je bil dostavljen v mehanično delavnico 17. maja 1966 — torej že z zamudo. Montaža sider, prevzem in ostalo se je zaradli tega zavlekla, da so bila- sidra o-dpremljena šele
7.	julija 1966. Dobavni! rok smo prekoračili za 127 dni. Ladjedelnica »3. maj« seveda ni bila zadovoljna s tako- zakasnitvijo in nam (je -zaračunala pet promilov penalov v vrednosti 2568 novih dinarjev.
Mislim, da h gornji pohv-ali pa tudi h kritiki ni treba komentarja. Izboljšajmo naše poslovanje!	p	g
‘.'L'
Razlaga
— Ali veš, kako so nastale piramide v Egiptu?
— Ne.
— Faraon je naročil arhitektu, naj mu zgradi skromno hišico za psa čuvaja. Pri tem pa mu je pozabil povedati približno predračunsko vsoto.
Sidra čakajo na skobce	Foto:	M.	Pielfer
Vsem premijskim zadolžencem
manjšo skupino delavcev oziroma za manjše število delovnih mest, ki opravljajo primerljiva dela in kjer delavci med seboj poznajo delo drug drugega.
Janez Žnidar, vodja štaba za študij dela
Cim večje je število delavcev in čim bolj različna so dela, ki jih v delovnem procesu opravljajo, tem manj možnosti je, da se doseže smotrn dogovor o osnovnih razmerjiih za 'delitev osebnih dohodkov. Večja skupina vse težje doseže soglasje, pa tudi manj je možna primerjava dela,
ZA veCjo produktivnost
Razgovor z vodjem službe za študij dela Janezom Žnidarjem
Organizirana služba za študij dela v naši železarni je še sorazmerno mlada in lahko govorimo, da je še v razvojni dobi. Ali bi nam mogoče podrobneje razložili glavni smoter in namen te službe?
Oddelek za študij dela je bil organiziran zaito, 'dia se vključi v splošne napore za povečanje produktivnosti in ekonomičnosti dela v našem podjetju. To je zlasti danes eden izmed osrednjih problemov ne le v našem, temveč tudi v drugih podjetjih, saj vemo, da lahko samo večanje produktivnosti dela vpliva na večanje življenjske ravni zaposlenih.
Hitrejši tehnični razvoj je neločljivo povezan z uvajanjem novih znanstvenih dosežkov v tehnologijo in organizacijo' dela. Naloga oddelka za študij dela je, da proučuje im uvaja itake postopke dela, ki bodo omogočili doseči:
— večjo ekonomičnost dela,
— boljšo organizaaijo dela,
— stimulativno delitev osebnih dohodkov,
— naprednejše metode dela,
— boljše izkoriščanje znanja zaposlenih,
— optimalno izkoriščanje zmogljivosti strojev in naprav,
— krajši čas dela.
Teh nalog se jie lotil oddelek s študijskim
— 'Oblikovanj em dela,
— vrednotenjem dela,
— razvijanjem raaionalizatorstva.
Oblikovanje dela je združena uporaba
metode študija gibov in metode študija časa. Analitik, ki analizira lin študira, kako bi se delo najlažje in najbolje opravilo, določi tudi čas, v katerem se delo lahko opravi. Oblikovanje dela se delii v štiri faze.
V prvi analitik ugotovi najekonomičnejši način dela.
V drugi predpiše metodo dela, orodje in opremo.
V tretji določi čas, ki ga porabi delavec z ustrezno kvalifikacijo ter uvežbanostjo, če dela z normalnim učinkom.
V zadnjii fazi pa pomaga delavcu, da se priuči novi metodi dela.
Ko smo delo oblikovali, to je, določili način dala‘in čas, je treba delo tudi ovrednotiti. V takem podjetju, kot je naše, se posamezna dela med seboj v marsičem razlikujejo. Za opravljanje teh deti se zahteva različna strokovnost, različen napor, z različnim delom je zvezana neenaka stopnja odgovornosti. Dela pa se opravljajo tudi v ugodnejšem .ailli manj ugodnem okolju. Vsi ti elementi vplivajo pri ocenii na osnove, s katerimi je ocenjeno posamezno delo ali delovno mesto. Osnove so pri nas določene s številom enot za delovno mesto ali s številom enot na uro (grupa dela lin okolje), s katerimi je delo ooenjeno. Teh osnov pa ne moremo ocenjevati vsak dan sproti, temveč morajo biti uveljavljene v obliki pravilnika, Za ocenjevanje dela obstajajo različne metode in tehnike. Dogovor o osnovnih razmerjih za delitev osebnih dohodkov ilahko uveljavimo samo tam, kjer se osnovna razmerja določajo za
ker se opravlja na velikem številu delovnih mest. V 'takšnem primeru se največkrat poveri določanje osnovnih razmerij ožji skuplnli, ki naj pripravi predlog. De-lavci v tej Skupini morajo' dobro poznati delo vseh delovnih mest lin tudi sistem, po katerem naj ooemo izdelajo. Naša služba, ki je dobila nalogo, da oceni dela ‘in delovna mesta, je uporabila za ocenjevanje dela analitsko oceno, lin po njej izdelala predloge, ki jih je dostavila komisijii za osebne1 dohodke pri delavskem svetu podjetja.
Hitrejša rast produktivnosti dela je neločljivo povezana z razvijanjem raciona-lizatorstva in liznajdilteljstva 'ter raznih drugih 'Stimulativnih prijemov. To je tudi pogoj za večanje življenjske ravni zaposlenih in skrajševanje delovnega dne. Tudi v našem podjetju ta dejavnost še ni najbolje razvita. Krivda za to 'leži v pomanjkanju učinkovite organizacije lin ne dovolj jasnem vpogledu v celotno ‘problematiko. Naša služba mora s tolmačenjem pravilnika, z organizacijo Zbiranja prijav 'in drugimi organizacijskimi prijemi pospešiti to dejavnost.
Iz povedanega je razviden glavni smoter im namen službe. Delo je obsežno in nekaj je takega, Iki mora biti opravljeno hitro, ker je potrebno za redno dejavnost podjetja. Zato bomo izkoristili tudi pomoč raznih 'Strokovnih sodelavcev lin specializiranih zavodov, iki se ukvarjajo z listo problematiko, da bi lahko napredovali še hitreje.
Do sedaj je bila služba za študij dela močno angažirana pri izdelavi raznih pravilnikov, predvsem tistih, ki regulirajo osebne dohodke naših sodelavcev. Katere osnovne cilje ste zasledovali pri izdelavi teh pravilnikov in ali so ti pravilniki v danih pogojih pravilen regulator delitvenih odnosov med posamezniki in med delovnimi enotami?
Oddelek za študij dela je biil osnovan v času ko so bile že začrtane 'in delno uve-
Nove temelje kopljemo
Da bo promet varen in hiter
1 j avl jene nove gospodarske mere. Zato ni naključje, če je bila ena prvih in najvažnejših nalog našega oddelka izdelava predlogov za izpopolnitev pravilnikov, kii urejajo Sistem delitve dohodka ,im osebnega dohodka. Gospodarska reforma je še ostreje opozorila na potrebo, da marajo hiiti določila pravilnikov 'talka, da:
— spodbujajo v vsakem sodelavcu čim večjii interes za opravljanje dela in s 'tem za dosego večjega osebnega dohodka;
— spodbujajo linteres posameznikov, delovnih enot in celega podjetja za čim večji dohodek;
— spodbujajo vsakega posameznika, da ekonomsko misli in dela;
— spodbujajo vsakega posameznika, da pazi na kvaliteto izdelkov;
— spodbujajo vsakega posameznika, 'da ne razmetava surovin in pomožnega materiala;
— pripomorejo, da se proizvodne naprave -čim bolje izkoriščajo;
— pripomorejo, 'da se proizvodne naprave redno in kvalitetno vzdržujejo;
— spodbujajo vsakega posameznika, da misli na izboljšave delovnega procesa in naprav.
Navedena načela so bila obdelana v predlogih pravilnikov
— o delitvi dohodka,
— o delitvi osebnega dohodka,
— o vrednotenju dela po enotnih osnovah,
— o stimulaciji za stalnost aktivnega dela v železarni Ravne,
— o premijah,
— o nagrajevanju izumov in 'tehničnih i izpopolnitev,
— o programu in načrtu za prehod na skrajšan delovni čas.
Preden odgovorim na vprašanje, ali so ti pravilniki v danih pogojiih pravilen regulator delitvenih odnosov med posameznimi in delovnimi enotami, bom skušal razložiti, kaj vse vpliva na delitvene odnose. Določila pravilnikov imajo namen doseči talke odnose v delitvi osebnih dohodkov, ki se bodo najbolj približali vrednosti vloženega dela posameznika in 'tudi
delovne enote. S pravilniki so dogovorjene lin uzakonjene le ocene del im delovnih mest, lin 'to:
— število enot na uro (grupa in okolje), s katerimi je ocenjeno posamezno delo;
— število enot, s katerimi jie1 ocenjeno delovno mesto s stalno oceno.
Te ocene so izdelane po enotnem sistemu analitske ocene in menim, da iso v danih pogojih ocenjene povsem irealno. Če bi doseženi osebni dohodek delili le po številu emOt, določenih s pravilniki, bi bilo razmerje nespremenjiano, dokler bi se ravnali po njih. Ker pa je število enot posameznika' ali. .skupine od-vlisino poileg števila enot na uro ali na mesec še od predpisanega. časa (norme) in doseženega normativa premije, se lahko razmerje odnosov spremeni. V tem primeru pa ne govorimo več o vplivu določil pravilnikov, ampak že o standardih, ki jlih vsak dan poiStavljamo (norme, plani liitd.).
Na delitev med obrati pa dodatno vplivajo še planirane vrednosti; realizacije lin število zaposlenih.
Vzemimo primer, da uma del delavcev realne norme, drugi del pa Itake, ‘ki. jih more doseči z lahkoto. Pri enakem naporu in znanju ho del delavcev z lažjimi normami dosegel večje število enot. Odnosi, ki so bili določeni z ocenami, so se že nekoliko porušili v korist delavcev z lažjimi normami. Isto velja za delavce, ki so stimulirani s premijo.
V drugem primeru vzemimo možnost, da ima del delavcev irealne norme, druigi del pa norme, ki jiih ne more doseči. V tem primeru se odnosli, določeni z ocenami, porušijo v korist delavcev z realnimi normami.
Isti primeri nastanejo lahko tudi med samimi obrati. Nerealno postavljeni standardi, bolje rečeno »neenake startne osnove« prav tako vplivajo na porušenje osnov, postavljenih z ocenami.
Do različnih doseganj norm oziroma standardov naj šibo osebnih, skupinskih ali obratnih pa pride 'tudi zaradi boljšega dela enega dela delavcev in slabšega, dela drugih. Tudii v tem primeru so posledice
iste, namreč sprememba odnosov, postavljenih z oceno. V tem primeru je 'ta sprememba seveda upravičena. To, da je fcdo dosegel spremembo odnosov na račun boljšega dela, pa zelo neradi priznamo.
V praksi se ti različni vplivi med seboj različno prepletaj'0, kar vse spreminja odnose med posamezniki in tudi med delovnimi enotami.
Če vse Ito upoštevamo, moramo ugotoviti, da v praksi nikdar ne vplivajo na delitev osebnih dohodkov le določila pravilnikov, temveč da imajo isti ali celo večji vpliv še drugi faktorji, kot smo to pravkar videli. Teh faktorjev pa nimamo predpisanih s pravilniki, temveč jih določamo vsak dan sproti ali pa s četrtletnimi ali letnimi plani. Prav te veličine pa, kot smo videli, vplivajo na spremembe razmerij' med posamezniki in enotami in na ooene del in delovnih mest v pravilnikih.
Za uvajanje grupnc tehnologije, linearnega programiranja in snemanja časov so bili angažirani tudi zunanji sodelavci. Ali nam lahko poveste kaj več o vzrokih in namenu takega angažiranja?
Odgovor na ito vprašanje je pravzaprav zaključek, ki se vsiljuje ob ugotovitvah v odgovoru na. drugo vprašanje, če hočemo delitvene odnose med posamezniki lin med delovnimi enotami čim bollje urediti, tega ne bomo dosegli niti z večjo centralizacijo delitve niti z večjo decentralizacijo, pa tudi ne samo s spreminjanjem osnovnih ocen v pravilnikih. Urediti 'je 'treba optimalno možno določanje 'tehničnih norm, optimalno možno predvidevanje planskih standardov, ki vplivajo na 'delitev osebnega dohodka (plan realizacije, števila zaposlenih, planske cene itd.). To pa, je dolgotrajno liin 'tehnično težko izvedljivo delo. Zato je povsem normalno, da angažiramo pri reševanju teh nalog 'tudi zunanje sodelavce. V državi je danes nekaj zavodov, fci se načrtno ukvarjajo samo1 s takimi problemi, zato nam lahko iti strokovnjaki najhitreje pomagajo pri reševanju 'teh problemov. Prav zato, da se pričnejo urejevati časi, je naše podjetje sklenilo pogodbo z Zavodom za 'produktivnost dela v Ljubljani. Njihov sodelavec bo skupaj' z našim oddelkom lin delavci iz priprave dela pričel načrtno urejevati tehnične norme. Druge specializirane -službe v podjetju, ki rešujejo druge naloge, pa sodelujejo' z drugimi strokovnjaki, tako pri uvajanju planskih cen, linearnem programiranju itd.
Čim hitrejše reševanje problemov, ki bo pripomoglo k povečani produktivnosti in ekonomičnosti poslovanja, pa ni nujno le zaradi prehajanja na Skrajšani delovni čas, temveč tudi zaradi vedno težjih pogojev gospodarjenja lin vpliva zunanjega tržišča.
Znano je, da ste republiški poslanec. Zanima nas, s katerimi težavami se pri tem delu največkrat srečujete?
Kot republiški poslanec limaim podobne probleme, kot jiiih Imam, tudi v našem podjetju. V podjetju 'sodelujem prli izdelavi in izdelujem predl-oge pravilnikov, v ne>-pulbliški skupščini pa sodelujem piri 'izdelavi zakonov. Ene lin druge pa je 'težko sestaviti tako-, da bi z njimi zadovoljivo rešili vse probleme.
Ali bi hoteli še sami dopolniti najin razgovor?
INFORMATIVNI FUZlNAR	11
SKLEPI UPRAVNEGA ODBORA
Na sejah meseca avgusta je upravni odbor razpravljal o pripravi materiala in predlogih, ki so bili posredovani v razpravo in odobritev delavskemu svetu, razpravljal o gradnji stanovanj v Dobji vasi in stanovanjski problematiki železarne nasploh, o okvirnem predlogu plana proizvodnje za naslednje leto, o sodelovanju med slovenskimi železarnami in predlogu za višino nadomestila za bolezen do treh dni.
Ob obravnavi poročila o poslovanju naše železarne v prvem polletju letošnjega leta se je upravni odbor najdalje zadržal pri ugo-
tovljenem finančnem rezultatu in predlagani delitvi ugotovljenega ostanka osebnega dohodka. V razpravi je bilo ugotovljeno, da je uspeh našega poslovanja v prvem polletju sicer zadovoljiv, da pa bo nujno čimprej storiti potrebne ukrepe za znižanje prekomernih zalog materiala in stanja naših dolžnikov. S takim mnenjem in predlogom je bilo sklenjeno, da je poročilo predložiti v potrditev delavskemu svetu podjetja.
Pri razpravi o stanovanjski problematiki je bilo ugotovljeno, da bomo letos in naslednje leto v gramoznici pridobili na novo 139 stanovanj, da pa vprašanje stanovanj s tem za nas še ne bo rešeno, zato je iskati dodatnih možnosti gradnje stanovanj. Pri iskanju teh možnosti se je ponovno obnovila zamisel o izgradnji strnjenega stanovanjskega naselja v Dobji vasi. Z gradnjo, pri kateri bi z lastnimi finančnimi sredstvi lahko sodelovali tudi posamezniki, naj bi se pričelo že naslednje leto, tako da bi bila ta stanovanja vseljiva najpozneje do konca 1909. leta. Člani upravnega odbora so to zamisel podprli, menili pa so, da bi gradnjo stanovanj v Dobji vasi, ker bodo stanovanja v gramoznici, vseljiva letos in naslednje leto, bilo organizirati tako, da bi ta bila vseljiva 1909. in 1970. leta. Kljub gradnji
Samo z eno željo. Želel ibi, da ibi vsi, ki jim kakršnakoli zadeva s področja-, na katerem -dela maš -oddelek, ni -jasna, postavili Se več vpr-ašanj. Nanje bom prav rad odgovorni.
Tovariš Žnidar, prav lepa hvala za odgovore!	Tn
stanovanj v gramoznici in predvideni gradnji v Dobji vasi pa po mnenju upravnega odbora ne bi smeli pozabiti še na ostalo redno gradnjo stanovanj.
Za gradnjo stanovanj pa so potrebna finančna sredstva. Z namenom, da bi teh pri gradnji objektov družbenega standarda lahko zbrali čimveč, je bil v razpravi načet predlog, da bi naša železarna pričela s prodajo že zgrajenih stanovanj, s katerimi sicer razpolaga. O možnostih in pogojih kreditiranja za gradnjo stanovanj v Dobji vasi so se zastopniki naše železarne že dogovarjali s predstavniki Kreditne banke Celje, podružnice Slovenj Gradec. Po informacijah, ki so bile na osnovi teh razgovorov posredovane upravnemu odboru, je ta način zbiranja sredstev, kreditiranja ter zasnove izgradnje odobril, osvojil pa tudi predlog za prodajo že obstoječih stanovanj.
Za osnutek -gospodarskega načrta za naslednje leto, ki ga navadno sprejemamo šele proti koncu koledarskega leta, je bilo povedano, da ustanove in zavodi, ki se s tem ukvarjajo, od delovnih organizacij že vedno prej zahtevajo osnovne podatke in postavke svojih planskih predvidevanj. Iz tega vzroka moramo že prej pripraviti izdelavo našega gospodarskega načrta za naslednje leto. Zaradi situacije, ki se zadnje -čase pojavlja na področju prodaje izdelkov črne metalurgije, v našem okvirnem predlogu plana proizvodnje za naslednje leto ne računamo s povečanjem plana. Sprememba naj bi nastala le v strukturnem- odnosu med SM in elektro jeklom. Tonažno naj se okvirni plan proizvodnje proti letošnjemu letu -ne bi spremenil, nasprotno predvidevamo malenkostno znižanje na račun znižanja proizvodnje SM jekla. Čeprav tonažno ne planiramo večje proizvodnje, pa naj bi se zaradi spremenjenega sortimenta proizvodnje povišala realizacija od letos predvidenih 30 milijard S dinarjev na 32 milijard S dinarjev naslednje leto. Predlog okvirnega plana proizvodnje je izdelan na osnovi razpoložljivih kapacitet in kapacitet, ki naj bi jih v redno ali poskusno obratovanje vključili še letošnje leto.
Dalj časa se je upravni odbor zadržal ob pripravi predloga -za višino nadomestila za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni ali nege družinskega člana do treh dni in bodočem povezovanju in sodelovanju med tremi slovenskimi železarnami.
Ob upoštevanju, da nadomestilo zaradi bolezni ali nege družinskega člana do treh dni
bremeni naša sredstva za osebne dohodke in da je pri tem stremeti tudi za tem, da bi bilo število bolezenskih izostankov čim manjše, je bil izoblikovan predlog, ki je bil že posredovan v razpravo delovni skupnosti, nato pa bo predložen v odobritev delavskemu svetu podjetja.
V informaciji, ki je bila posredovana upravnemu odboru v zvezi s povezovanjem in sodelovanjem med tremi slovenskimi železarnami, je bilo povedano, da je o večjem medsebojnem sodelovanju bil že večkrat govor v okviru združenja jugoslovanskih železarn in gospodarske zbornice SR Slovenije. Konkretnejše oblike takega sodelovanja pa so bile sedaj delno izoblikovane med predstavniki vseh treh slovenskih železarn. Na sestankih predstavnikov slovenskih železarn je bilo -ugotovljeno, da integracijske povezave povsod v svetu, posebno pa tam, kjer ekonomika igra sproščeno vlogo, vse bolj postajajo pogoj za vladanje tržišča ter doseganje konkurenčnosti ob zagotovitvi razširjene reprodukcije in proizvodnje poslovnih zmogljivosti. Ugotovljeno je -bilo, da povezava, dosežena prek združenja jugoslovanskih železarn, ni vedno zadostna, da so železarne v Sloveniji -medsebojno preveč razdvojene in da bi bilo zato v interesu gospodarnosti vseh treh podjetij povečati medsebojno sodelovanje. Pri tem pa bi morali iskati poti, da bi v celoti obdržali popolno samostojnost vseh treh železarn, doseženi pa bi bili večji gospodarski rezultati. Večja uskladitev proizvodnega programa, prodaja na domačem tržišču, zlasti pa izvoz, so dejavnosti, ki bi pri večjem sodelovanju morale povečati poslovni uspeh vseh treh železarn. Večje rezultate bi z medsebojno povezavo raziskovalne dejavnosti ob enakem številu raziskovalcev lahko dosegli tudi pri osvajanju in izpopolnjevanju tehnologije proizvodnje. Pri iskanju poti našega skupnega sodelovanja pa ne bi smeli težiti k osnovanju ločenih virov ali organov, ampak bi morali večje povezovanje doseči prek svojih strokovnih služb z osnovanjem teamskih teles, v katerih bi bili predstavniki vseh treh železarn. Ti predstavniki bi se v takem sestavu morali občasno sestajati zaradi koordinacije in delitve dela. Zaenkrat naj bi povezovanje in koordiniranje dela med slovenskimi železarnami zajelo predvsem področje prodaje, raziskovalne dejavnosti, področje delitve, oskrbe z reprodukcijskim materialom, projektiranje in konstruiranje ter izdelavo normativnih aktov. Prvi sestanki tako osnovanih
Kocke so pripravljene, ampak tlaka menda vseeno še ne bo kmalu
Rož ni med železom nikoli preveč
teamov, ki naj bi bili ločeno po posameznih železarnah, naj bi se izvršili že do prve polovice naslednjega meseca. Zaenkrat je dogovorjeno, da bodo vse tri železarne izdajale enotni bilten tehnične dokumentacije, pri izdaji katerega bodo sodelovali strokovni delavci železarn.
Člani upravnega odbora so predlagani način sodelovanja in povezovanja slovenskih železarn osvojili, menili pa so, da bi bilo tako sodelovanje potrebno tudi na področju izobraževanja in da bi poleg stalnih teamov z naštetih področij dela bilo treba organizirati tudi občasne sestanke odgovornih ljudi z ostalih področij poslovanja, predvsem proizvodnje.
OSTALA PODROČJA POSLOVANJA
Upravni odbor se je seznanil s problematiko, ki nastaja pri vključevanju absolventov MIŠ v obrate in formiranjem potrebnega fonda za osebne dohodke. Problem nastaja v tem, da proizvodni obrati od absolventov MIŠ v prvih mesecih ne pričakujejo produktivnosti, ki jo dosegajo ostali zaposleni, zato večjega števila absolventov ne želijo sprejeti. Zaradi trenutnih razmer z naročili obrati tudi ne morejo povečati planov proizvodnje in zato ne želijo sprejemati ljudi nad predvidenim planom zaposlenih, medtem ko vzdrževalno uslužnostni obrati lahko sprejemajo le toliko zaposlenih, kot jih imajo določenih s planom, sicer ne bo obdržana dosežena produktivnost dela v železarni. Zaradi potreb po izboljšanju kvalifikacijskega sestava zaposlenih pa bi absolvente MIŠ bilo vsekakor treba sprejeti na delo. Upoštevajoč vzroke, ki so vplivali na sprejem absolventov MIŠ v železarno, je upravni odbor po širši razpravi sklenil:
da je treba vse letošnje absolvente MIŠ, ki se želijo zaposliti v železarni, sprejeti na delo. Za vse absolvente, ki jih bodo imeli obrati nad predvidenim planom zaposlenih, dobijo dodatna sredstva za osebne dohodke za čas od 1. septembra do 31. oktobra 1966. Obrati, ki absolventov MIŠ v tem času ne bodo uspeli vključiti v cenike del, morajo dostaviti upravnemu odboru utemeljen predlog za izjemno podaljšanje tega roka, ki se jim lahko podaljša največ za en mesec ali do 30. novembra 1966.,
Za vsakega absolventa MIŠ nad določenim 'številom zaposlenih dobi obrat na mesec 522 N dinarjev neto osebnih dohodkov. Število absolventov, ki jih bo imel obrat nad planom, javlja kadrovska služba ustreznim službam do 1. septembra letos in se to število do konca leta ne menja.
Sredstva za osebne dohodke absolventom MIŠ, ki jih bodo sprejeli obrati nad s planom
določenim številom, se oblikujejo iz skupnega fonda osebnih dohodkov pred delitvijo.
V primeru, da absolventi MIŠ takoj prevzamejo dela po ceniku del in so upravičeni na večje osebne dohodke, se ti pokrivajo iz fonda osebnih dohodkov obračunske enote.
Do 30. oktobra oziroma najpozneje do 30. novembra 1966 morajo obrati urediti potrebno zamenjavo na delovnih mestih. Po tem času preidejo absolventi v redni stalež obrata.
Ob obravnavi načina formiranja osebnih dohodkov in izplačila osebnih dohodkov MIŠ je bilo ponovno načeto vprašanje premijskega pravilnika in njegovih meril ter kriterijev. Ugotovljeno je bilo, da je na dopolnjeni premijski pravilnik, ki je v veljavi šele dva meseca, vrsta pripomb, da pa delovanja premijskih meril in kriterijev v tako kratkem času, kot ti delujejo, še ni mogoče v celoti oceniti ali oceniti pravilnik kot nezadovoljiv. Člani upravnega odbora so ugotavljali, da so obračuni pokazali, da so v sedanjem sistemu kriterijev nekatera nesorazmerja, ki jih bo kazalo dopolniti, da pa gre tudi za vprašanje večje osebne odgovornosti in zadolžitve premijskih upravičencev. Prevladalo je mnenje, da se morajo premijski upravičenci najprej seznaniti s premijskimi kriteriji in merili, nato ugotoviti, kako ti na posameznih področjih delujejo in na podlagi tega ugotoviti, kaj bi bilo potrebno spremeniti ali dopolniti. Z namenom, da bi ugotovili, kako delujejo premijska merila in kriteriji na posamezna delovna unesta in da bi premijske upravičence spodbudili k večji prizadevnosti, je bilo sklenjeno:
— vse premijske upravičence je treba zadolžiti, da najpozneje do 15. septembra 1966 spo-roče, kako so si zadali lastni akcijski program za izboljšanje dela in poslovanja, da bi lahko dosegali postavljena premijska merila in kriterije.
Na obvestilo družbenega sklada za šolstvo občine Ravne na Koroškem, da je našemu predstavniku v njihovem upravnem odboru tovarišu Dušanu Miillerju potekel mandat in da naj namesto njega določimo novega člana, se sklene, da se v upravni odbor družbenega sklada za šolstvo občine Ravne na Koroškem imenuje tovarišica Betka Hribernik.
Na predlog vodstva mehanskih obratov se je tovarišu Ivanu Robinu za izredno prizadevnost pri usposobitvi kalilnega stroja v vzmetanni v smislu določil 56. člena pravilnika o delitvi osebnih dohodkov odobrila enkratna nagrada v znesku 100 N dinarjev.
Prošnja skupščine občine Zenica, da bi z njihovega področja sprejeli v našo železarno določeno število udeležencev, ki so letos končali osemletko in jim omogočili, da bi se izučili raznih poklicev, je bila odklonjena, ker
zaradi pomanjkanja učnih mest ni mogoče ugoditi niti prošnjam vseh učencev, stanujočih na tukajšnjem področju.
Prošnja elektrotehniškega društva podružnice Ravne na Koroškem, da bi naša železarna za njihove člane, zaposlene v naši železarni, za predvideno strokovno ekskurzijo v Avstrijo in Čehoslovaško prispevala del finančnih sredstev in odobrila potrebno odsotnost iz podjetja, je bila ugodno rešena in odločeno:
— da za vsakega našega udeleženca za kritje stroškov ekskurzije prispevamo po 150 N dinarjev ali za vseh 19 udeležencev 2.850 N dinarjev;
— za čas strokovne ekskurzije se jim oddbri odsotnost iz železarne. V ta namen marajo izkoristiti dva dni svojega rednega letnega dopusta in pripadajočo prosto soboto za mesec september letos, medtem ko se jim za preostali dan odobri izredno plačani dopust.
Odobri se sodelovanje naše železarne na metalurških športnih igrah, ki bodo 28. in 29. avgusta letos v Štorah. Poleg izredno plačanega dopusta za udeležence tekmovanja se za kritje stroškov udeležbe prispeva še 250.000 S dinarjev, ki jih je nakazati TO sindikata.
Za člane naše DPLB, ki so se morali udeležiti šolskega streljanja v Pulju, se za čas njihovega bivanja na vajah v smislu določil 20. člena pravilnika o izdatkih za potne in druge stroške, ki se priznavajo med materialne stroške, priznajo enotne dnevnice v višini 5000 S dinarjev brez nočnine.
Prošnja izobraževalnega centra, da bi naša železarna tako kot za svoje člane delovne skupnosti tudi za učence MIŠ in ostale zaposlene v izobraževalnem centru, ki se hranijo v domu železarjev, plačala 15 %> od njihove prodajne cene, je bila odklonjena, ker je izobraževalni center samostojni zavod z lastnim financiranjem in morajo vprašanje prispevka za prehrano učencev MIŠ in ostalih zaposlenih urediti sami z upravo doma železarjev.
Prošnji reševalne postaje Ravne na Koroškem, da bi naša železarna krila stroške izdelave antenskega stolpa in konzol za ureditev UKV omrežja, je bilo delno ugodeno in odobreno, da krijemo 25 °/o nastalih stroškov, medtem ko naj preostale stroške krijejo druge delovne organizacize, ki bodo UKV omrežje tudi uporabljale. Ker bomo UKV omrežje, če bo urejeno, pri nas uporabljali samo za potrebe DPLB, naš prispevek bremeni poslovne stroške podjetja.
Na vlogo delavskega muzeja za popravilo nekaterih eksponatov in dopolnitev železarske zbirke je bilo odobreno, da se po predračunu, ki ga je dostavilo vodstvo delavskega muzeja, na stroške reklame in propagande naše železarne odobri popravilo in obnova repača.
V upravni odbor muzeja se za predstavnika naše železarne imenuje inž. Rado Jelerčič.
Odobri se, da se za izpopolnitev železarske zbirke odstopijo delavskemu muzeju stari stroji, ki za našo železarno niso več upoTabni.
Prošnja gasilskega društva Ravne na Koroškem, da bi naša železarna prispevala del finančnih sredstev in tako omogočila udeležbo njihovi pionirski desetini na mednarodnem gasilskem tekmovanju v Karlovcu, je bila ugodno rešena in jim je bila za te namene dodeljena enkratna dotacija v znesku 100.000 S dinarjev.
Na prošnjo stanovanjske zadruge Navrški vrh, da bi se nekaterim njenim članom letos še dodatno odobril dolgoročni kredit za gradnjo stanovanjskih hiš, je bilo ob ugotovitvi, da so sredstva za te namene letos že v celoti izčrpana, sklenjeno, naj gospodarsko računski sektor izdela predlog za spremembo sklada skupne porabe in naj iz sredstev, namenjenih za neinvesticijsko dejavnost, v letošnjem letu izdvoji ustrezni znesek. Predlog je posredovati upravnemu odboru, nato pa, če ga bo ta osvojil, v odobritev delavskemu svetu podjetja.
Na predlog komisije za racionalizacijo se je Janku Gnamušu, diplomiranemu inženirju metalurgije, za izdelani predlog izboljšanega tehnološkega postopka pri kaljenju lahkih skobeljnikov ob upoštevanju ekonomskega izračuna prihrankov in določil 52. člena pravilnika o delitvi osebnih dohodkov odobrila enkratna nagrada v višini 1200 N dinarjev.
Cvetoči del železarne
Idila
Pritožbo, iki jo je zoper odločitev komisije za racionalizacije naslovil na upravni odbor tovariš Jože Šuler, je vrniti komisiji z nalogo, da predlog njegove tehnične izpopolnitve ob upoštevanju navedb v pritožbi ponovno pregleda in ugotovi njeno upravičenost.
Na predlog komisije za kadre in delovna razmerja je bilo odobreno:
— V železarni zaposlenemu Cirilu Ruparju se izjemoma dovoli vpis v III. razred TSŠ — oddelka za odrasle na Ravnah, pod pogojem da prej po učnem programu te šole opravi manjkajoče izpite iz prvega in drugega razreda. Če bo izpite, katerih stroške plača sam, uspešno opravil, se nato lahko vpiše v III. razred.
— Jožetu Jeseneku se za čas, ko bo kot izredni slušatelj obiskoval TSS — oddelek za strojništvo v Mariboru, odobrijo iste ugodnosti, ki veljajo za ostale naše člane delovne skupnosti — izredne slušatelje.
— Ker morajo naše štipendistke Magda Kos, Stanka Petrič in Irena Novak po končani šoli meseca julija opraviti še obvezno prakso v šolskem centru pri TAM, za kar ne prejmejo nagrade, niti zaradi končane šole niso več upravičene do štipendije, se jim ob upoštevanju vzrokov njihove zadržanosti v Mariboru izjemoma odobri izplačilo štipendije še za mesec julij 1966.
— Mirku Krajncu se je izjemoma odobrila štipendija na TSŠ — metalurškem oddelku v Ljubljani, pod pogojem da podpiše obvezo, da se bo po končanem šolanju na TSŠ takoj zaposlil v železarni. Izjema je bila letos v njegovem primeru storjena zaradi tega, ker mu je bila štipendija za šolanje na tej šoli odobrena že lansko leto, vendar zaradi prezasedenosti ni bil sprejet.
— Predlog za povišanje štipendij za kovinarske in metalurške poklice na MIŠ ter za ostale srednje, višje in visoke šole, ki ga je pripravila komisija za kadre in delovna raz-merja, je upravni odbor odobril in sklenil, da ga je v nespremenjeni obliki predložiti v potrditev delavskemu svetu podjetja.
— Našemu sodelavcu Francu Hrastniku, ki odhaja na nadaljevanje študija, se je kot našemu dolgoletnemu, prizadevnemu in vestnemu sodelavcu izjemoma odobrila štipendija v dvakratnem znesku, ki je določen za vrsto šol, v katero se bo vpisal. Za čas študija mu delovno razmerje v železarni miruje in se mu Po vrnitvi v železarno pri pridobivanju pravic 'z dela ne šteje v prekinitev.
SLUŽBENA potovanja v inozemstvo
— Na predlog tehniškega sektorja se je Karlu Vogrincu odobrilo tridnevno službeno Potovanje v Zahodno Nemčijo z nalogo, da se Prt Siemensu udeleži posvetovanja o temi “Siemensova merilna in avtomatska tehnika v železarnah«.
— Za obisk nekaterih jeklarn v Angliji je upravni odbor odobril direktorju Gregorju
Klančniku sedemdnevno službeno potovanje v to državo.
— Na predlog komercialnega sektorja se je Maksu Viterniku za naslednje obdobje za opravljanje nujnih potovanj in poslov v zvezi z dobavo ferolegur odobrilo pet avstrijskih dnevnic, ki jih lahko izkoristi po že osvojenih kriterijih.
— Na predlog tehniškega sektorja se je inž. Janezu Permanu in Filipu Rožancu odobrilo šestdnevno službeno potovanje na Poljsko.
— Na predlog vodstva OTKR se je inž. Mitji Šipku in inž. Srečku Slemeniku odobrilo službeno potovanje v Vzhodno Nemčijo, kjer se bosta udeležila kongresa o preiskavi materiala. Inž. Mitji Šipku se je dodatno odobril še obisk firme Krautkramer v Zahodni Nemčiji, kjer bo prisostvoval strokovnemu seminarju o preiskavi materiala z ultrazvokom. Za izvršitev te naloge se je inž. Slemeniku odobrilo šest vzhodnonemških, inž. Mitji Šipku pa šest vzhodnonemških in ena zahod-nonemška dnevnica.
— Na predlog tehniškega sektorja se je inž. Janezu Bratini in inž. Jožetu Geršaku odobrilo enodnevno službeno potovanje v Avstrijo.
— Za nujno operativno urejevanje poslov v zvezi z nabavo ferolegur in ostalih vprašanj
s tega področja se je direktorju Gregorju Klančniku za naslednje obdobje odobrilo pet avstrijskih dnevnic, ki jih bo obračunaval na podlagi opravljenih potovanj.
— Na predlog komercialnega sektorja se je inž. Božu Cimermanu odobrilo šestdnevno službeno potovanje na Poljsko.
— Na predlog skupščine občine Ravne na Koroškem se je odobrilo, da direktor Gregor Klančnik v drugi polovici meseca septembra letos odpotuje na Češkoslovaško kot član delegacije, ki bo vrnila obisk pobratimskemu mestu Ždaru.
— Za kritje stroškov priprave naših najboljših telovadcev za svetovno prvenstvo v Dortmundu se odobri prispevek naše železarne v znesku 50.000 S dinarjev.
Upravni odbor je na svojih sejah obravnaval še razne druge predloge, posamezne pritožbe in prošnje za odobritev izredno plačanih in neplačanih dopustov. Predlogi in pritožbe so bili po sklepu upravnega odbora posredovani v ugotovitev in rešitev ustreznim strokovnim službam ali komisijam. Odgovori na prošnje za nabavo materiala, izredno plačanega ali neplačanega dopusta pa dostavljeni v pismeni obliki v vednost posameznim prosilcem.	-et
Odgovornost za lastno delo
Vsaka družba se razvija v določenem logičnem zaporedju; tako bat je bilo za prvo obdobje nastajanja lin razvoja naše družbe značilno administrativno lin centralno vodenje iter upravljanje, je danes povsem normalno, da že o približno 70 odstotkih ustvarjenega dohodka odloča delovna skupnost sama.
Nas predvsem zanima, Ikaj je ta kvalir-teta prinesla novega. Pogosto namreč pravimo, da zgolj z znanjem abeoede proizvajalec ne bo gospodaril. Ali to pomeni, da mora na stopnjli družbeno ekonomskega, političnega, tehničnega in tehnološkega razvoja, kakršen je, biti proizvajalec v znanju enak 'tehniku, ekonomistu, pravniku, 'inženirju?
Odgovor na to ni preprost. Zlasti ne, ker je zahteva skrajna. Toda veliko tega, kar vedo naši intelektualci, naj bi vedel, čeprav ne v podrobnosti, sleherni naš upravljavec.
Ker pridobivanje znanja ni avtomatično, zlasti ne samo Skozi prakso, bo potrebno veliko več storiti za sistematično izobraževanje in kulturno vzgojo. Ob vsem povedanem pa je potrebno še pristaviti, da družbene izkušnje, pridobljene ob vsakdanjem poštenem delu, ne gre dajati vnemar. Nove družbene razmere porajajo namreč tudli novo zavest, čeprav ta seveda ne na-sta.j a avtomatično.
Kaj pa družbeno ekonomski in proizvodni odnosi? Na srečo ali nesrečo jiih ni mogoče predpisati, te v okviru danih družbenih razmer, veljavnih moralnih in etičnih norm oblikujejo delavci z vsakodnevnim stikom sami. Razmišljanj o tem je posebej po reformi več in prav bi bilo, da bi v delovnih organizacij ah pri 'tem tudi kaj konkretnega storili. Nii namen zapisa dokazovati vzroke .za nastanek takih ali drugačnih medsebojnih 'odnosov, povedano želimo le spraviti v odnos z občuteno odgovornostjo za lastno delo.
Beseda odgovornost je zlasti zadnje čase zelo v rabi. Govorimo o individualni in kolektivni odgovornosti, o moralno politični, partijski, kazenski litn. Vse. to ne bree
vzroka. Ze pred tem smo namreč povedali, da so se korenito spremenili objektivni pogoji gospodarjenja, da proizvajalec v resnici postaja gospodar in da objektivne okoliščine zaostrujejo osnovna razmerja ljudi. Vedno bolj izginja iz našega aktivi stičnega jezika beseda, mi smo..., storili smo napako ..., vsi smo odgovorni... V zamenjavo smo pa postavili besedo v prvo osebo, -npr.: pripravil je ..., služba je storila napako ..., direktor je zakrivil... Vse to ne pomeni, da delovna skupnost, delavski svet, upravni odbor ne odgovarjajo več, vendar ta odgovornost postaja jasnejša. Relacija priprave strokovne študije za sprejem na samoupravnem organu in odločitev samoupravnega organa je bolj jasna in poštena.
Besede, da je odgovorno delo v samoupravni družbi najvišje moralno in materialno priznanje, ki ga družba lahko da posamezniku, zato niso le slučajno pogosto rabljene, temveč v procesu zaostrovanja odgovornosti povsem logične. Zavedamo se, da je družbena reforma z zaostritvijo odgovornosti zadela ob najtanjša občutja človekovega jaza — miselno prevzgojo in pomeni spoprijeti se z nečim, kar je stihijsko nastajalo skoraj več kot dve povojni desetletji, vendar poti nazaj ni. Zato klic po poštenem delu, poštenih čin korektnih medsebojnih odnosih. Hkrati pa je še aktualno, v kolikšni meri je človek na vodilnem delovnem mestu ob relativno razviti samoupravi še lahko povzročitelj slabega, 'in če še lahko, odvisno od osebnih značajskih črt, oblikuje odnose po svoje. In, koliko sistem v svojem dinamičnem in protislovnem razvoju morda spodbuja k nemorali in osebni neodgovornosti.
Nekateri mislijo, da v praksi pojmovno ni mogoče razmejlibi osebne od kolektivne odgovornosti, češ da so razmerja, če sploh gre za kakšna razmerja med kategorijama, zelo nejasna. Slišati je, da je odgovornost pojav, ki je zasebna stvar, da družba ob tem sicer zaznava določena razmerja, ki pa nanje ne more vplivati, češ odnosi so v celoti značajska kategorija.. Vemo pa, da
se iprav skozi -m-edčliav-eške odnose izraža enakopravnost din spoštovanjla, tovarištvo, humanizem, občutek -odgovornosti'. Družba zato ureja področje vedenja liin ravnanja ljudi. Za nekatere kršitve predpisuje posledice, vendar pa (večina vedenjskih norm, zlasti moralnih, Mi ,sankcioniranih. Tam je torej, vedenje odvisno od volje lin zavesti človeka samega. Tu pa zadevamo ob drugo, dolkaj: zahtevnejšo stran medčloveških odnosov lin ravnanj posameznih članov neke družba Ce je ita družba urejena na načelu spoštovanja, tovarištva tim demokratičnosti ,in to temeljil na delu, potlej so iti odnosi bistvena kategorija medčloveških odnosov nasploh. Moralno presojanje človekovega vedenja bi morali zato veliko bolj oenitL. Čutimo namreč premalo spoštovanja, zlasti v proizvodnji, vedenje pa je včasih osuplo tehnokratsko.
Dnevno se tudi še srečujemo z na videz drobnimi lin nepomembnimi pojavi. Nlič nas na primer ne moti, ko zvemo, za uspele »zveze« in brez teh skoraj že nlL bilo več moč kaj doseči. Podkupnine, vzdevek »gospod«, so postale norma, ravnanja, ki ni bil nič več posebne vrste medsebojni odnos ljudi. Pri ljudeh, ki jiim je tak, v resnici nenavaden način obnašanja namenjen, pa vzbuja posebna občutja veljave. Od tu do Občutka nadrejenosti je zaito zelo kratka pot. Se več, tako pridobljeni mazani sei razbohotijo, preidejo v zavest in se uveljavijo na temeljnih področjih življenja — odločanju v delovnih razmerjih, delitvi dohodka itn.
Čedalje pogostejše je tudi prepričanje, ki je, moram priznati, dokaj, čudno lin v praksi pogosto, da voljenemu funkcionarju ali vodilnemu delavcu v delovni organizaciji ni potrebno polagati računov pred volivci alii samoupravnimi organi, da so mu z izvolitvijo 'aiM imenovanjem ljudje zaupali odločanje v njihovem imenu.
Kdo naj se spoprime is takimi stališči? Občani, člani delovna skupnosti, organizirane subjektivne sile? Toda. po večini so nosilci takih stališč tudi organizirani. Začarani krog, bi rekli pojavu, pa je vendarle pri vidne narave. Nedavni dogodki so nam dokazali, da je moč obračunati tudi z najvidnejšimi, osebnostmi, če so postale nosilec ali zagovornik starih idej. To bo potrebno storiti tudi v delovnih organizacijah lin v komuni.
Droblem ije tudi v tem, da inaš občan, delavec, odločilno še ne vpliva na dogajanje v samoupravni skupnosti. Kaj radi mu ob tem očitamo nizko politično in idejno raven .ter zavest. Nič čudno- ni torej, č,e so v praksi negotova celo najpreprostejša. hotenja lin stališča. Delovna skupnost boijda še ni idovollj zrela za tehtne razprave, delavci se vse preveč zanimajo za -delitev dohodka, vse premalo pa za pomembna, včasih oelo Iinvesticijska vprašanja, očitajo vodilni. Nikoli pa ne pomislijo, čemu so inaši proizvajalci na talko nizki stopnji družbene zavesti in kaj. so storili za njihova' višjo družbeno, strokovno in kulturno -raven.
V-se prevečkrat so Itudi najrazličnejše službe v delovni -organizaciji dvomljive strokovnosti. -Celo v velikih delovnih organizacij,ah vodijo- ikadro-vsko ali splošno službo le ljudje z dokončano osnovno šolo. V občinah smo z neko anketo ugotovili,
da zahtevajo pravilniki za- 60 °/o vodilnih delovnih mest kar visdko izobrazbo. Zakaj so- -vodilna mesta — seveda so zahteve, zlasti kadar gre za direktorja, zelo raztegljive — tako visoko postavljene?
2e predtem je bil govor -o dopolnjevanju individualne- in kolektivne odgovor-mo-stli, -sedaj ib-omo skušali ito trditev utemeljiti s primeri iz samoupravne prakse.
Pogosto letijo ločitki na naš samoupravni sistem, češ -da je zapleten, delovna poit dolga in zato neučinkovita. Za -nekaltere samoupravne organe pravimo, da -dopolnjujejo samoupravni sistem samo za-valjo kontinuitete ob očitem zavlačevanju litin. Čemu mam -bodo samoupravni -organi v delavnih enotah, ko nas je -reforma opozorila na hitro- in učinkovitejše delo? Res, vendar j-e za učinkovitost detla moč -storiti mnogo več in ukinitev ni edina pot ik racionalizaciji. Brez škode pa bi bilo. lahko opustiti -organe, ki doslej -zares niso prispevali Ik -demokratizacija -samoupravljanja. Prevladuje celo- mnenje in j-e -nevarno., da saimouprav-nli organi niso zreli za- -pametne odločitve, zlasti ime, kadar gre za tehnično in ekonomsko zahtevnejša vprašamj-a z utemeljitvijo, da npr. -delavski svet, tako raznolik v svoji izobrazbi, v pomembnejših ,in strokovnih vprašanjih ne more tehtno -odl-očalti, saj ta vprašanja povzročajo preglavice celo strokovnjakom.
Povsem -razumljliv-o je, -da npr. seja delavskega -sveta ne more biti »strokovna«, če so -člani s problematiko, o kateri naj se odločijo, slabo- seznanjeni. Drug tak problem so alternativne študije, ki -bi jih pripravJj.aloi -morali predvideti. Ti se pojavljajo v vlogi posameznika (ekonomista, inženirja, -tehnika) ali strokovne službe. Tu to-rej samoupravni organ ni odgovoren za strokovnost študije. Zal 1-e premalo kliče na odgovornost za -slab-o študij-o ali nakup nesodobne Investicijske opreme. Od posamezuibo-v — strokovnjak-o-v ali strokovnih -služb — se zato zahteva strokovnost lin precejšnja stopnja za-veSti -ter občutena -osebna odgovornost. Seveda bi bilo napak, -če bi- menili, -da delavski sv-et ali drug samoupravni -organ moralno politično -ne odgovarja za odločitve, ki jiih je bil predtem z večino sprej-el. Med -drugim poznamo itudi, -različne- stopnje odgovornosti -in -so -odvti-sne -od -narave dela,. Pri tem mislimo na posledice, ki jiih -lahko ima slabo in nevestno opravljeno -del-o. Delo pri stroju je zahtevno, -vendar j-e delavec, če j-e upoštevali -tehnološki -postopek, atest-ne predpise, normo ali -drugo, sv-ojio odgovornost pri delu -izvršil. Odgovorno vodilno, del-o., ki ga materialno tako tudi vrednotimo, pa lahko zaradi pomanjkanja čuta odgovornosti povzroči -delovni ,organizacija, komuni lin -napreji, neprecenljivo šk-od-o. Sa-j se ito- -del-o poj-avlja na nivoju strokovne priprave lin -izvršitve. Ko bi vedno lin po-v-sod -tako razumeli razmerja- med osebna iin kolektivno odgovornost jo, bi ne ibiil-o dv-am-o-v.
P-a še -na nekaj- pogosto po-z,aibitjamo. Na po-hvallo -i-n graj-o. Ne cenimo ju do-volj., čepr-av -Sta za utrjevanje odgovornosti izredno pomembni. Graja, če je -osebna in potrebna, dobronamerna iin tovariška, izredno krepi občutek osebn-e odgovo-mosti pri delu. To vel-ja tudi za pohvalo.
Mil-an Saifošmik
Reforma deluje
Prijetno je pisalti o dobrih ča-Sih in lagodnem poslovanju. Časi, ko so fcupai postajali pred železarnami in posebno pred našo železarno ter -prosili za našo robo, so mliniii.
Za vsako naročilo je -treba prizadevanj, -preden -nam ga uspe dobiti.
Zato se jie* itrelba pri vseh naročilih potruditi-, da jiih v pogodbenem nofcu -izvršimo.
Naročil -nam primanjkuje. Takšno je stanje tudi z vzm-etam-o. Ker -so z reformo nastopili ostrejši -odnosi med proizvajalci in -kupci, so se -sedaj, pojavile tudi -nove, oStrej-še zahteve pri -sklepanju pogodb.
Tako je npr. Metalka liz Ljubljane naročila 6. avgusta 1966 vzmetne palice v količini 213 -ton (kaljene iin upognjene), katere moramo dobaviti -do 30. -septembra 1966. Kolikor jeklo do navedenega roka ne bo -odpremljieno (in ito vsa količina), bo naročnik -naročilo storniral.
Pogojii -se zaostrujej-o, zato izpolnjujmo naše pogodbene -obveznosti, če hočemo,, da bomo -imeli -delo.
Razen -tega ibo-m-o nekatere izdelke -morali narediti -za zalogo.
Tako -delajo -tudi inozemska podjetja, zato da -so sposobna hitro -dobaviti robo iz skladišča.
Cimprej bo potrebno -iz naše -špedicije prenesti -razne stroje v adjusta-žo valjarne. Na -ta -način bo špedicija dobila prostor za skladiščenje zalog.	jp	g
Naša mesečna realizacija in problemi prodaje
Odprema blaga v avgustu je znašala 5983 ton in je torej med največjimi mesečnimi odpremami do sedaj. Odprema v posameznih mesecih niha enako kot v lanskem letu. Medtem ko je tonaža prodane robe kar zadovoljiva, pa ne moremo biti zadovoljni s prodajno ceno. Zaradi določenega zastoja v prodaji brzoreznih jekel in legiranih konstrukcijskih jekel smo bili namreč primorani vzeti tudi nelegirane kvalitete zvrsti C in CK, ki nam seveda povprečno ceno naših izdelkov znižujejo. Zato ob zaključku meseca, ko pišemo to informacijo, ocenjujemo odpremo v avgustu na vrednost 2,45 milijarde S din.
Ker na jugoslovanskem tržišču še ni pričakovati izboljšanja tržnih razmer s plemenitimi jekli, smo bili primorani prodati tudi vnaprej nekaj tisoč ton jekla zvrsti C in CK.
Naša SM peč (martinovka) je za proizvodnjo teh kvalitet nerentabilna in jo bomo zaradi tega za nekaj časa ustaviti. Večino potrebnega surovega jekla bomo vlili v naših pečeh, nekaj surovega jekla bomo pa še dodatno nabavili iz železarne Sisak v obliki gredic.
Stanje prodaje plemenitih jekel na domačem tržišču se še ne izboljšuje. V zalogah veletrgovin z jekli in v zalogah v industriji ležijo še precejšnje količine uvoženih jekel. Na drugi strani pa po reformi industrija še ni krenila s tistim tempom naprej, kot je to želeti. V neprijetnem položaju ni samo naša železarna, temveč tudi železarne Jesenice, Nikšič in Store, ki delno izdelujejo kvalitete, ki jih tudi mi delamo. Računa se, da bomo imeli v SFRJ že drugo leto viška v kvalitetnih in plemenitih jeklih skupno za 30.000 ton.
Zaradi tega bodo morale vse jugoslovanske železarne, posebno pa naša železarna, svoj izvoz še razširiti, da bi si zagotovile polno zaposlenost.
Točno izpolnjevanje pogodbenih obveznosti, kakovost naših izdelkov, štednja z materiali
Kulturna kronika
Prijateljica knjiga
reč med takšnimi .knjigami itudii zelo kvalitetni primerki. Paič pa lima smiiisel kuipiti knjigo, ki normalno stane 5000 dinarjev, -zdaj pa ile 2500.
Sicer pa vetij a tudi tu tislto pravilo kot pri vsakem drugem kupovanju — človek mora vedeti, kaj 'hoče tin koliko zmore. Jasno je, da vseh dobrih knjig, Iki bil jtih želel, zasebnik nikoli ne more (imeti, ker nima ne1 denarja ne prostora. To si lahko privoščijo le javne knjižnice. Zasebnik si ustvari knjižnico po nagnjenjih. Enega zanima zgodovina, drugega umetnost, (tretjega narava, četrtega tehnika itn. Nobenega pomena torej niima, da bi npr. »zgodovinar« kupoval (knjige o čebelarstvu ali ribištvu samo zato, ker bi bile pač poceni, prav tako ne bo kupoval romanov, če ne gre za dobre zgodovinske romane ali za življenjepise slavnih ošabnosti.
Romani in povesti so sploh vprašanje zase. So primerno darilo za vsako priložnost, so prijetno razvedrilo, svetovna književnost premore res tudi nekaj ducatov pravih mojstrovin, 'toda standardno dobrih je na (tisoče, in kje naj zdaj človek začne, kje pa neha kupovati? Roman tudi prebereš enkrat, -dvakrat, potem obleži na polici. Če je (lepo vezan, bo v okras, če ne jemlje dragoceni prostor bolj koristnim knjigam. Kadar pa si človek spet zaželi branja, bo itak stopil v javno knjižnico lin si bo tam Izposodil, kar bo hotel.
Je pa nekaj knjig, ki bi marale biti, v vsaki zasebni knjižnici, ne glede na specialno usmerjenost njenega lastnika.
To so predvsem kak dober atlas, mali
na vseh mestih in visoka produktivnost so Pogoji, da se obdržimo na površju gospodarskega vrveža. Kolektiv, kakršen je naš, le ob gornjih osnovah za to sposoben.
F. B.
Slovenski- pravopis, ki stane 'le 1500 dinarjev, slovarček 'tujk, ki prav 'tako ne stane več, lin splošni leksikon. Slednji sicer .res ni poceni, je pa enkratna naložba -in človek redno sega po njem. Ker pa je Slovenec brez znanja vsaj enega 'svetovnega jiezika skoraj toliko kot -nem, spada na knjižno polico seveda še jezikovni priročnik oziroma slovar nemščine, angleščine-, francoščine ali -ruščine.
Kako pa maj zdaj (ljubitelji- knjig vedo, katera -dela so z mjl-hovih -področij na razpolago? Vsaka večja knjižnica (na Ravnah ljudska 'in -študijska) pa 'tudi vse večje knjigarne .imajo -v-sakoiletne kataloge knjižnega sejma v Beogradu, v katerih vse -jugoslovanske založbe objavljajo sezname vseh del, kli jiilh Imajo v zalogi, slovenski -štirinajstdnevnik Naši razgledi -pa -redno objavlja vse slovenske lin pomembnejše jugoslovanske1 knjižne novosti.
S takim -premislekom 'in pripravo bomo prav gotovo znali-1izkoristiti ugodno priložnost lin obogatiti- naše knjiižme police z deli, ki -nam bodo v veselje.	n,	r>
TEHNIČNE IZBOLJŠAVE
Asistent -termične obdelave inž. Janko Gnamuš je -izboljšal 'tehnološki po-stopek pri kaljenju -lahkih skobeljnikov. Rezultat izboljšave sta boljša kvaliteta din cenejši tehnološki postopek. Gospodarska vrednost izboljšave znaša 69.700 -novih -dlimarjiev letnega prihranka.
Komisija za racionalizacije je dodelila racio-nalizatorju enkratno nagrado 1200 novih -dinarjev.
Ferdo Potočnik, ključavničar pri montaži pnevmatskega, orodja, je izboljšal postopek pili momltaži priključnih pip. Z uvedbo -ilzboljšav-e j'e podjetje prihranilo 8823,25 novega dinarja na leto.
Komisija za racionalizacijo mu je dodelila enkratno nagrado 426 novlih dinarjev-	K.	F.
NAŠI ŠPORTNIKI PRED JESENICAMI IN ŠTORAMI
Zadnj-o soboto lin nedeljo v avgustu so se na metalurških športnih -igrah, ki so bile 'tokrat v Štorah, pomerili športniki treh slovenskih železarn v atletiki, rokometu, nogometu, kegljanju, streljanju (in šahu.
Zastopniki naše železarne so na letošnjih igrah dosegli svoj največjii uspeh doslej — osvojili so prvo mesto. Za 'ta nepričakovani, a vredni uspeh ise j-e potrebno zahvaliti vsem športnikom in-aše železarne, ki so nas v Štorah res -dostojno 'zastopali. Premagati na športnem polju jeseniške žel-ezarje je res vredno vse pohvale.
V 'kegljanju so bili naši -drugi za Štorami, v atletiki tudi -drugi za Jesenicami, v streljanju tretji za Jesenioami- 'in Štorami, v šahu drugi za Jesenicami, medtem ko so bili v -rokometu dn nogometu prvi!
Končni vrstni -red:
1. železarna Ravne
2. železarna Jesenice
3. železarna štore
13,4 točke, 12,6 itočk-e, 11,2 'točk-e.
SLOVARČEK TUJK
abstrahirati — -odmisliti, posplošiti, ločiti poj-em -o-d stvari a konto — na račun aproksimativen — približen dificitarnost — 'pomanjkanje direktiva — napotek, navodil-o, smernica, nalog
eliminirati — Izločiti, odstraniti, -odpraviti, izključiti
empiričen — 'temelječ na -izkušnjah, poizkusen, preizkusen, izkustven filiala — podružnica hortikultura — vrtnarstvo intenzifikacija — okrepitev, poj-ača-nj-e, zaostritev, ipoostrenje, stopnjievanij-e -delovne sil-e dn povečanje učinka kreiran — .izdelan, -narejen, ustvarjen
NOV MUZEJSKI DOKUMENT
Tovariš Vinko Čibron je v bližini svoje hiše na Prevaljah izkopal razmeroma dobro ohranjeno opeko, iz kakršnih je bil obzidan nekdanji plavž prevaljske železarne za proizvodnjo surovega železa.
Tip opeke je klinast. Iz dimenzij se da izračunati, kakšen premer je imel plavž (visoka peč) na tistem delu, kjer je bil obzidan s to najdeno opeko. Ker je na notranji ploskvi opeka »zažlindrana« približno pet milimetrov globoko v steno opeke, je to dokaz, da je bila opeka v talilni coni plavža, nekje v sedlu.
Enostavna enačba nam pokaže, da je znašal notranji premer plavža, obzidan s to opeko, 3280 mm in zunanji 4124 mm.
Dokument je bil oddan v naš delavski muzej na gradu.	p	g
a L
RN=T'iz§:
1640mm
tA a 186 mrft B- 234mm L -U22 mm' RN=1640mm RZ- 2062 mm
Opeka iz sedla prevaljskega plavža
Tudi pretekli m-esec -razen števiil-mih veselic :iin plesov hi prinesel (kaj prida kulturnih dogodkov itn je -vse bolj v pričakovanju j-esen-skaga -začetka kulturne sezone. Ker pa slovenske založbe vsako (leto v tem času pripravijo -reklamno razprodajo- knjig po znižanih cenah in je tudi za -september predvidena talka -akcija, me bo- odveč, če za 'tiste naše 'sodelavce, ki >si ustvarjajo ali pa dopolnjujejo zasebne knjižnice, po-vemo -o 'tem kaj več.
Najbolj marebe je1, če čl-ovek pri 'taki razprodaji brez premisleka -seže po 'tistih delih, ki so najbolj poceni. Le redko -so -nam-
Kako onemogočite sestanke
Ustrezite prijateljem, ki ibi 'radi med sestankom telefonirali, liin naročite tajnici, naj posreduje vsak telefonski poziv v sejno sobo.
Skličite sestanek, ne da bi pravočasno razposlali vabila.
Dopustite, da Franci din Janez med vso sejo drug drugemu solita pamet. To je imenitna zabava za vse navzoče.
Branite se! Vsakdo, ki vam ugovarja, je vaš sovražnik!
Zatrite vsak poskus, da bi kdo načel temo, bi ni bila napisana na dnevnem redu.
Na vsa vprašanja, ki jih postavite, odgovarjajte samii. Za to je treba siioer nekoliko žonglirati, toda navsezadnje je to edina pot, kako dobiti pravilne odgovore.
Mirne duše spremenite na sestanku sprejete sklepe, vendar tega udeležencem ne povejte.
(Po: »Fortschnittliche Betriabsfuhrung«, Bd. 10, Berlin, Beuth-Vertrieb.)
ŠAHOVSKE VESTI
SINDIKALNO MOŠTVENO PRVENSTVO SLOVENIJE
V dneh od 3. do 5. junija 1966 je bilo v Portorožu 18. sindikalno prvenstvo Slovenije v šahu. Ekiipa železarne Ravne je med 14 moštvi dosegla 4. mesto. Vrstni red prvoplasiranih ekip je bil naslednji: 1. železarna Jesenice, 2. izvršni svet Ljubljana, 3. Ingrad Celje, 4. železarna Ravne,
5.	Elaktroprojekt Ljubljana, 6. Litostroj Ljubljana, 7. železarna Štore itd. Letos je moštvo železarne Ravne že četrtič zapovrstjo nastopilo v finalu tega tekmovanja in je dosedanj'iim uspehom dodalo še enega; tako je bila ekipa naše železarne leta 1963 druga, 1964 prva iin 1965 četrta v skupni razvrstitvi.
HAMBURG — KOROŠKA 5:5
Dne 6. avgusta 1966 je bil v Dravogradu dvoboj med šahovskim klubom Hamburg iin reprezentanco Koroške, ki so jo sestav-Ijiali igralci iz Dravograda, Slovenjega Gradca in z Raven. Gostje so večkratni državni prvaki Zvezne 'republike Nemčije, zato so koroški šahisti nestrpno pričakovali dvoboj. Rezultati posameznikov so:
Schmidt — Poberžnik (Dravograd) 0:1, Weiss — Zunec (Ravne) ‘/2: ‘/2, Fervvig — Ristič (Ravne) 1:0, Gollasch — Šmoin J. (Slovenj Gradec) 1:0, Rodatz — šmom A. (Slovenj Gradec) V2: V*, Ochlenschlager
— Jesenik J. (Ravne) 0:1, Schiirmer — Grobelnik (Dravograd) 1 JO, Ziokelbein — štumberger (Slovenj Gradec) V2: V2, Meier
— Mauhler (Dravograd) V2: V2, Boch — Kolar F. (Ravne) 0:1.
Posebno lep uspeh je 'dosegel Rajko Po-beržnilk, ki je na prvti deski premagal svojega, v šahovskih bojih prekaljenega nasprotnika. Kot celota pa so lep uspeh dosegli tudi igralci z Raven, ki so od štirih možnih točk dosegli dve iin pol.
BRZOTURNIR FUŽINARJA ZA AVGUST
Na brzoturnirju Fužinarjia za mesec avgust, ki je bil dne 14. avgusta 1966, je bil dosežen naslednji vrstni red: 1.-2. T.r-žan iin Zunec s 13 točkamii, 3.-4. Kolar in Bur jak z 12 točkami, 5. Erjavec z 11 točkami, 6. Jesenik F. z 10,5 točke 'itd.
slovensko Člansko prvenstvo
Na slovenskem članskem prvenstvu, ki je bilo avgusta v Ljubljani, je dosegel lep uspeh Član Fužinarja Niko Ristič, ki je zastopal koroško tekmovalno skupnost. S 4V2 'točke je osvojil I. kategorijo, do naziva mojstrskega kandidata pa mu je manjkala samo ena točka.
Inž. J. Zunec
Komplicirano uredništvo
Nekoč je bilo uredništvo našega lista v istem prostoru kot strokovna knjižnica. Ko pa se je knjižnica preselila v novo stavbo OTKR, so se pojavile prve kom-plikaoije. Telefonska številka je namreč ostala ista, kdo ve zakaj pa so na 304 priključili še ekonoma OTKR, tako da je zdaj pravo junaštvo telefonirati tako dolgo, da se končno oglasi tisti, ki bi se človek z njim rad pomenil.
Poleg tega se je uredništvo še preselilo v nekdanje prostore OTKR zraven obračuna TPO ali pod komunalni oddelek, pod kakršnim imenom pač kdo pozna staro hišo, v kateri so bila nekoč stanovanja, in ima zato kompliciran razpored prostorov ter se npr. pride v uredništvo skozi pisarno vhodne kontrole.
Ne reče se pa tudi več »uredništvo Fu-.arja«, ampak »služba za tovarniški tisk«. Pa povejte, če ni naše uredništvo
zares — komplicirano!
70-krat z državnim grbom na prsih
Razgovor z reprezentantom Adolfom Urnautom
Težko ga je dobil ti, da bi se človek z njim lahko v miru pogovoril. Žoga lin mreža mu ne dasta miru. Komaj smo ga ujeli, tega večnega popotnika, tik preden je šel na Češko. Po Češki ga je čakal turnir v Italiji, kjer so igrali tudi Japonci, nato pa priprave, in ko bo naš list zagledal ibeli dian, bo zopet na Češkem, v Pragi na svetovnem odbojkarskem prvenstvu. Izkoristili smo to nedeljsko dopoldne lin postaviti najboljšemu igralcu OK Fužinar in državnemu reprezentantu Adolfu Urnautu nekaj vprašanj. Rade volje je odgovoril.
Kdaj in kje si rojen?
— 26. julija 1941 na Ravnah.
Kdaj si se začel baviti z odbojko in ali je to edini šport, ki si ga gojil?
— Začel sem pravzaprav z rokometom leta 1956, leto pozneje pa mi je brat Maks kupil žogo in začela sva igrati. odbojko kar doma. Lata 1958 me je odkril tov. Filipančič in začel sem redno hoditi na odbojkarske treninge. Pa še en šport sem gojil takrat — smučarski tek. Na Kopaoniku sem bil četrti na 10 kilometrov, zmagal pa je naš Mirko Bauče, v štafeti pa smo bili slovenski prvaki in drugi v državi.
Od vseh športov je ostala samo še odbojka. Najprej se je poslovil od balih stez, potem je odpadal še rokomet. Pa pustimo, da govori Adolf sam.
— Leta 1958 sem že igral v mladinski ekipi OK Fužiinar in isto leto smo postali tudi že slovenski prvaki, na državnem prvenstvu pa 'smo bili četrti. Takrat sta v ekipi igrala tudi Horvat :in Dokl. Naslednje leto smo bili zopet republiški! prvaki, v državnem merilu pa smo se že bolje plasirali — bili smo drugi.
In kdaj si prvič nastopil v državni reprezentanci?
— Proiti Poljski, leta 1959. Po državnem prvenstvu v Beogradu smo bdi namreč določeni v mladinsko reprezentanco kar trije »fužinarji«, Peruš, Pogorevčniik in jaz. Spominjam se še, da smo takrat proti Poljski izgubili 3:1.
Leta 1959 je šel Urnaut v Ljubljano študirat. Do takrat je na Ravnah igral še tudi rokomet. V Ljubljani se je sioer vpisal pri Odredu, vendar rokometa ni ligral več. Leta 1960 ga tudi v odbojkarski vrsti Fužiinar-ja nismo več videli, igral je za mariborski Branik v naj višj em tekmovalnem razredu, Fužinar pa je takrat igral v slovenski ligi. Pridobljene izkušnje v zvezni ligi so se hitro obrestovale in leta 1961 je Urnaut prvič oblekel dres z državnim grbom na prsih, prvič je stopil v člansko reprezentanco FNRJ. In od 'tega dresa se še danes ni ločil. Vedno bolj pogosto ga nosi.
Lelta 1962 ga vidimo zopet v vrsti do-niačega Fužinarja. Znanje 'itn voljo je vložili tam, kjer je začel in v precejšnji meri pomagal, da je Fužinar zopet postal član zvezne lige. Ko sem ga vprašal, kdaj je bil najbolj srečen, je brez pomislekov odgovoril:
— Ko smo si priborili vstop v zvezno ligo.
Mislim, da to dovolj pove. Bilo je seveda še veliko svetlih trenutkov:
— leta 1964, ravno za njegov rojstni dan, ko sio naši premagali Ruse v Dubrovniku kar s 3:0;
— leta 1965 na kupu sveta, ko so ij. rvdč premagali Čehe;
— isto leto v Subotici, ko je po turnirju s Poljaki, Bolgari, Madžari din Jugoslovani
Adolf Urnaut
bil proglašen za najboljšega igralca. Lepa kristalna vaza je spomin od takrat.
In še bi lahko naštevali uspešne nastope, osvetlili odlične ligre, ki jih je dal Adolf v državnem 'in fužinarjevem dresu, a bilo bi preveč.
Kolikokrat si že nastopil za državno reprezentanco?
— 65-krat! (Ko boste to brali, bo številka že krepko čez 70!)
Na katerih velikih turnirjih si še sodeloval?
— Leta 1962 na svetovnem prvenstvu v Moskvi, kjer smo bili osmi, leta 1963 na evropskem prvenstvu v Bukarešti, kjer smo bdi sedmi, letos potujem zopet na svetovno prvenstvo v Prago.
Ko smo že pri letošnjem svetovnem prvenstvu, kakšni so upi naše reprezentance?
— Igramo v zelo močni skupini s Čehi, Kitajci, reprezentanco Tunisa 'in Maroka, v finalni del turnirja pa se bosta plasirala samo dva najboljša .iz vsake skupine. Za drugo mesto v skupini bo verjieitno velika borba med Kitajci in namii. Kitajci pa so zelo dobro moštvo. Hitri so in izredno izenačeni. Pred kratkim so sredi Moskve premagali Ruse kar s 3:0!
In kako bi iz najboljših izbral najboljše moštvo?
— Ruski napad .in češko obrambo.
Sedaj pa še povej, kdaj si bil ob mreži
najbolj razočaran?
— Lansko leto na 'kupu sveta v Varšavi.
Premagali smo že Čehe, nato pa izgubili z NDR (kaže, da so vzhodnonemški športniki za nas pravi kompleks — spomnimo se še na vaterpolo!). Proti Holandcem pa smo zaradi diruge postave 'izvlekli komaj minimalno zmago. Zaradi napačne taiktike smo bili šeile tretji v skupini in 'smo izpadli (iz finalnega dela turnirja.
Ta večni popotnik je 'prepotoval že skoraj vso Evropo po dolgem in počez, bil je tudi že v Turčiji in v Izraelu in igral s peterokrako zvezdo na prsih proti NDR, ČSSR, ZSSR, Bolgariji, Madžarski, Poljski, Kitajski, Japonski, Braziliji, Koreji, Romuniji, Pranaiji, Holandiji, Italiji, Belgiji, Maroku, Tunisu, Izraelu, Albaniji, Finski, Avstihjii, ZRN in Turčiji! In poleg peterokrake zvezde na prsih je nosil v srcu s seboj tudi košček naših koroških Raven. Igral je tudi kot gost pri Mladosti za pokal evropskih prvakov 'leta 1964, ko so hilli drugi, nastopil pa je tudi že za beograjski Železničar.
Koliko tekem si že igral za ravenskega Fužinarja?
— Odkar smo v zvezni ligi prek 150, vseh skupaj pa je bilo seveda veliko več.
V spomladanskem delu so vse tekme doma dobili, na 'tujem pa nobene. Sedaj bo še težje. Urnaut bo jeseni oblekel vojaško suknjo. Če bo vse v redu, bo igral še tekmi proti Crveni zvezdi v Beogradu itn doma proti Mladosti.
Ali bo Fužinar ostal v zvezni ligi?
— Najmanj dve točki še potrebujemo, pa bo vse iv redu. Imamo še sorazmerno mllado ekipo., brez večjih izkušenj, zato na tujem še ne znamo zmagati. Prepričan pa sem, da ne bomo izpadli.
In kaj je sedaj tvoj največji problem?
— Stanovanje. Večkrat so mi ga že obljubili, vendar ga še nimam. Nič še ni zanesljivo, da ga bom tudi dobil. Od samlih obljub pa je itudi težko živeti. Drugod, kjer je še hujši problem za stanovanja, bi mi ga takoj dali. Težko bi se odločil oditi z Raven, če ne bom dobil stanovanja, vendar mi drugega najbrž ne kaže. Z ženo im malim otrokom imava samo sobico s kavčem, in ko pridem domov, spim na blazini, drugi dan pa igram tekmo! Ali so to dobri pogoji, če se še prav odpočiti ne moreš?
S stanovanji je res križ. Če mu že res ni mogoče pri nas dati stanovanja, potem mu tudi kaj takega obljubiti ni potrebno. Mislimo pa, da si stanovanje zasluži. Za-Služi za vse 'tisto, kar je za naš šport in za naše Ravne že dal ;in kar bo še dal. Zasluži za vse tiste kaplje znoja, ki so močile tudi majiioo s peterokrako zvezdo na prsih, za vse tiste boirbe ob mreži vsepovsod, kjer je bil on in z njim naše Ravne. Se enkrat si prikličimo v spomin odgovor na vprašanje, kdaj je bil najbolj srečen? »Ko smo prišli v zvezno ligo!« Torej je Ravenčan, 'in omogočimo mu, da bo na Ravnah tudi ostal!	-ate-
Razlika
— Ali veš, v čem je razlika med bliskom in elektriko?
— Elektrika je izmeničen tok ...
— Ne, bistvena razlika je v tem, da bliska ni treba plačati.
18	INFORMATIVNI	FUŽINAR
Ena točka in — čestitke
Plavalna sezona gre ih kraju. 18. septembra je še -prvenstvo SRS za. posameznike. V dnevnem časopisju smo lahko zapazili, da plavanje v naši 'republiki iz leta v leto napreduje. Informativni fužinar je precej pisal o uspehih in neuspehih plavalcev PK »Fužinar«. Klub je zelo- mlad tako po času delovanja kakor itudii po starostni strukturi tekmovalcev. Razumljivo je, da se srečuje s težavami, kot je velik u-sip dobrih plavalcev; čas treningov v Zimskem bazenu skoraj onemogoča delo ostalim trenerjem, saj se popoldanski trening prične ob 14.30, otežkočena vadba v letnem bazenu in drugo. Prav nič pa to ne moti plavalcev pri doseganju vedno boljših rezultatov lin presenečenj na tekmovanjih. Osnovni motiv dela v klubu je vključevanje čim večjega števtlla mladih plavalcev. Neizpodbitna resnica je, da le kvantiteta da kvaliteto. S takšno metodo dela opravlja klub prav gotovo svoje poslanstvo.
Plavalci Fužimarja so se ikot novinci udeležili tekmovanj v drugem ,republiškem razredu, kjer sta sodelovala še Neptun II im Rudar II. Fužinar je zmagal v Celju, na Ravnah lin v Trbovljah. Moški so tbilld na vseh treh tekmovanjih boljši od deklet, saj so zmagali v vseh svojih disciplinah. Juretu Vaupotu, Jožetu Praperju in Branku Breznikarju niso bili enakopravni 'tekmovalci 'drugih ekip. Zato verjetno klubski rekord na 100 m kravl, ki ga trna Jure Vaupot z 1:04,0, ni bil Izboljšan, prav tako rekord 100 m prsno 1:19,4, ki ga ima Jože Praper. V Celju je Branko Breznikar izboljšal svoj irekord na 100 m delfin, in to na 1:16,8. Kot zmagovalci v tej skupini smo se lahko udeležili ekipnega republiškega prvenstva, ki je bilo obenem tudi kvalifikacija za tekmovanje v I. republiškem razredu.
Starejši pionirji so se udeležili moštvenega in posamičnega republiškega prvenstva, ki je bilo v Kranju. Sodelovalo je 11 klubov, naši pionirji pa so zasedli odlično 6. mesto v ekipnem plasmaju. Pionirji so zbrali 2650 točk, pionirke pa 2511. To nam pravi, da imamo pri pionirjih zelo izenačeno ekipo. Res je, da se na tem tekmovanju plavalci niso mogli boriti za republiške naslove. Skoraj vsi so pa izboljšali svoje osebne ali pa klubske rekorde.
Mlajši pionirji so se prav talko udeležili slovenskega ekipnega in posamičnega prvenstva, ki ,j.e bilo prav tako v Kranju. Na tem tekmovanju je sodelovalo devet klubov. Najmlajši člani kluba so osvojili ekipno 3. mesto in s tem tudi pokal Plavalne zveze Slovenije v trajno last. V disciplini' 200 m kravl sta Anka. Bajc lin Marina Kos zasedli 2. oziroma 3. mesto. Na 50 m kravl je bila Marina druga, Anki pa je za las ušla bronasta kolajna. 50 m delfin, Marina — Anka zopet drugo oziroma tretje mesto. V disciplini 50 m prsno Anka Bajc ni mogla ubraniti naslova republiške prvakinje zaradi diskvalifikacije. Cas bi pa zadostoval samo za bronasto medaljo. Mlajšim pionirkam lin pionirjem lahko samo čestitamo za dosežen uspeh, saj sta bila pred njiimi samo Triglav iz Kranjia lin Slavija iz Vevč, ki pa imata
prav takšne pogoje za trening kot mi in večletno tradicijo.
Mladinskega republiškega prvenstva se je udeležil samo Branko Breznikar. Sta-r-ital je v vseh možnih disciplinah. Na 200 m delfin je bil -drugi.
Ena točka lin .moštveno prvenstvo SRS v plavanju na .ljubljanski KoJeziijii bosta gotovo ostala v spominu vsem plavalcem Fužinarja, ki so -sodelovali na tem tekmovanju. Izračuni pred odhodom na tek-movanjie so kazali, da so realne možnosti., ker lima klub že tako kvalitetne plavalce, da zberejo 12.500 točk, kar je pogoj za sodelovanje v I. republiškem razredu. Izračun j-e kazal celo z 10°/o odbitkom 14.500 točk, kar bi na tekmovanju zadostovalo za 6. mesto.
Voda. je bila primerna za plavanje, le ozračje je bilo nekoliko preveč hladno, plavalai pa ne dovolj ogreti in malenkost utrujeni od vožnje. Zaradi tega mi bilo možno pričakovati boljših rezultatov. Zadovoljiv je bil tudi start na 100 m delfin in 200 m 'delfin moški. V tej disciplini Je Branko Breznikar plaval zelo dobro, čeprav je startal že v prvi disaiplini. Dosegel j-e čas 2:58,6 in s tem prebil mej.o treh minut. V tem večernem delu tekmovanja so bil rezultati nekoliko pod planom. Vsi so mislili, da se bo dalo to nadoknaditi z drugim delom tekmovanja, iki se je pričel v nedeljo ob 9. uri -z disciplino 1500 m kravl. Branko Breznikar je v tej disciplini postavil klubski rekord 22:26,3. Jože Merc je to disciplino plaval na tekmovanju pr-vlič lin dosegel razmeroma dober čas pod 25 minut. Vse je kazalo, da bo sonce le pripomoglo k izboljšanju slabega začetka. 2e naslednja disciplina 100 m kravl pa je razočarala. Anka je zadovoljila, Marina je šla veliko slabše od svojega rezultata, pionir Vido Dretnik je na 100 m kravl postavil svoj osebni rekord 1:12,3, Jure Vaupot je plaval zadovoljivo 1:06,0. V disciplini! 400 m mešano ženske je bilo zopet vse pod planom. Jure in Brane sta poskušala razliko nadoknaditi v isti disciplini. Oba sta plavala dobro, vendar primanjkljaja nista mogla nadoknaditi. V naslednji disciplini zopet polomija in tako naprej. Zaključek dopoldanskega dela tekmovanja je pokazal, da ni veliko upov, da bi presegli postavljeno normo. Po kosilu obvezni počitek, in to do četrte ure, nato krajši sprehod lin skupen plan ter dogovor .za začetek večernega .zaključnega dela tekmovanja. Vodstvo ekipe je med popoldanskim počitkom teoretično izračunalo, da je še možno Zbrati 12.500 točk. V prvi disciplini ponovno razočaranje. 200 m hrbtno je šlo po planu, naslednja, disciplina prav tako in zopet je iposijal žarek upanja, alii kaj, ko je ženska štafeta 4 X 100 m kravl v predzadnji disaiplini plavala 6:37,0 namesto da bi plavala vsaj za pet sekund bolje. Ze se je pripravljala moška štafeta 4 X 200 metrov kravl. -Skoraj, nemogoče je bilo, da bi plavala bolje od zelo ostre norme. Plavalci so na startu venomer ponavljali »moramo, moramo«, prepričevali drug drugega in Brane Breznikar je začel bolje, kot je bilo planirano. Naslednji so bili Jože Merc, Vido Dretnik in Jure Vaupot, ki so
po 800 m odločali z močnimi! zamahi rok o usodi. Fantjie so šli za štiri -sekunde bolje od planiranega časa. Malenkostna negotovost, »-ali bo dovolj«. 2e je bil-o- -opaziti utrujeno žalost, pogled v tablice in ■— zadostuje! Zbrana je bila skupaj 12.501 točka. Čestitanja d.n -objemanja- ni bil-o k-o-nec. Vladalo je večj-e veselje v ekipi: Fužiinarja -kot pri Iliriji, ki je zmagala na moštvenem prvenstvu. Prav moška štafeta je dokazala, da mladost in -srčn-ostt moreta premagati tudi na videz -nedosegljive rezultate. Pohvaliti moramo Branka Breznikarja, Jureta Vaupota, J-ožeta, Praperja
1-n Vida Dretnika, -da -se j-e PK Fužinar uvrstil m-ed dvanajsterico -najboljših klubov v repdbliki.
če -skušamo -oceniti moštveno prvenstvo, lahko ugotovimo -naslednje: -ekipa PK Fužiinar je bila -najm-lajša, od pionirjev na tak-o kvalitetnih -tekmovanjih pa še ne moremo -zahtevati, da vedno- plavajo -dobro. V celoti je -bil -izpolnjen oiliimpij-ski tekmovalni program, ki -zajema 18 disciplin, -ter pogoj na, tekmovanju, -da m-o-ra v-sak fcl-ub, ki želi nastopiti -na moštvenem prvenstvu, -nastopili z -dvema -tekmovalcema. V vsakem -delu tekmovanja pa -lahko plava en plavalec največ -dvakrat. Prav mlada ekipa j-e po-rok za uspešen nasto-p v prvi republiški- ilig-i. Majda, J-ehart je bila na tem tekm-ovanju najmlajša in najmanjša udeleženka, lima deset let. Plavala jie v štafeti, -opozorila je -pa nase skoraj vse -trenerje z -izrazito tehniko d-n l-ahkoto pl-avanja.
Ne bo -odveč, če za dosežen uspeh celotni ekipi čestitamo tn j-i zaželim-o v k-va--liitetnejšem -razredu še več uspeha. Trenerju pro-f. Henriku Medvešku pa je dosežen uspeh naj-lepše prizn-anj-e za prizadevno -delo in vzgojo plavalcev na Ravnah.
Tone Polanc
Domišljija
— Zakaj pa ti je rekel onile moški, da se -pojdi solit?
— Da ne bi drugi razumeli. Povabil me je na morje.
Rimski vrelec je ob vsakem letnem času privlačen
Prihodnost atletike je v povezavi s šolami
Na startu
Težko je napisati o atletiki nekaj splošnega, ko je 'to športna panoga, tol jo je mogoče ocenjevati 'le z doseženimi sekundami, centimetri 'iin metni. M'Oirda prav iz teh razlogov ne najde 'povsod pravega zanimanja. V povsem drugačni iluči pa jo je ilahiko dojeti, če pozna človek rezultate in jiiih lahko primerja z 'dosežki drugod. Nepoznavalca 'bodo zanimale ile medsebojne borbe v 'tekih ter morda skoki ob palici in v Višino zaradi atraktivnosti, doseženi rezuiltati pa niti ne 'bodo zanimivi, ker bodo zanj le gole številke.
Prvi koraki atletike rna Ravnah segajo že vrsto let .nazaj, vendar pogojev za sistematično vadbo ni bilo vse do dograditve novega Stadiona z ustreznimi .atletskimi napravami. Posamezniki, ki so se s to športno panogo več ali manj seznanili v šoli, so se ukvarjali z njo v krajih, kjer so atletske organizacije.
Na Ravnah je do letošnjega leta obstajala sekcija, ki je gojlila atletiko le za potrebe metalurških iger. Delno se je bilo mogoče seznaniti z njo tudi pri telesni vzgoji v šolah, kolikor so bili za ito seveda dani pogoji. Sindikalna organi,zadija v železarni je pred leti organizirala .zelo zanimiva sindikalna prvenstva, ki so pa žal 'šla v pozabo. Mogoče bi jih bilo zanimivo obnoviti, še posebej, ker so pogoji danes boljši in je rekreacija v dobi motorizacije vse večja potreba.
Letos (je bil na Ravnah ustanovljen atletski klub, ki je začel .z bolj sistematično vadbo. Konec pouka na šolah je nekoliko prehitel klub iin s tem boljšo povezavo s šolami. Večje 'tekmovanje, ki je bilo organizirano skupaj z .ravenskimi, šolami za »atletski šolski pokal Slovenije«, je vzbudilo veliko zanimanja med mladino. Udeležile so se ga šolske ekipe s Skupno prek 150 učenci lin dijaki, ki so dosegli nekatere, za začetek prav 'dobre rezultate. Za pritegnitev 'te mladine pa je zmanjkalo časa 'in začele so se počitnice, ko je mladino težko na novo pridobivati. Na začetku
šolskega leta bo ena od prvih nailog kluba, da 'izkoristi vsako priložnost in s pomočjo učiteljev 'in profesorjev teleisne vgoje skuša pridobiti kar največ mladine. Praksa in izkušnje kažejo, da je atletika doživela največjii razmah tam, kjer j,e med šolami 6n športno organizacijo najboljša povezava (Celje, Kranj itd.).
Delovanje atletskega kolektiva ni vezano 'le na vključevanje mladine, ampak so za 'to potrebni prav tako strokovni kadri ih dela voljni ljudje. Organizacija atletskih .tekmovanj je tako široka iin zahtevna, da brez minimalnega števila organizatorjev iin sodnikov 'tekmovanja skorajda ni mogoče izvesti. Vprašanje strokovnega kadra je v obstoječem klubu le delno rešeno, saj .imajo vaditelji sami premalo izkušenj iin si jiiih bodo morali v prihodnosti pridobiti z obiskovanjem 'Seminarjev za atletske trenerje, z dop&nim šolanjem in z vadbo.. Podoben je položaj s sodniki, ki j'ih je možno pridobiti, vendar se zanje prav 'tako zahtevajo določene 'izkušnje in praksa .tar končno polaganje sodniških .izpitov. V lanskem letu so se seminarji za sodnike že začeli, vendar zaradi slabe povezave z republiško sodniško organizacijo izpitov ni bilo.
Delovanje atletskega klulba na Ravnah ■je že prineslo svoje prve uspehe 'iin dobre dosežke, vendar bodo tisti, ki so se odločili za to športno zvrst ali pa se še žele vključiti, moral'i vložiti mnogo 'truda, da bodo rezultati kakor tudli uspehi še večji. Možnosti so vsekakor velike, poleg tega nikakor ni mogoče mimo dejstva, da je atletika »kraljica športov« iin brez razvitih atletskih sposobnosti si ni mogoče zamišljati dobrega športnika 'tudi v druglih panogah.
Upajmo, da bo atletika v športno razvitih Ravnah našla svoj prostor 'in pridobila kar največ privržencev.
Vlado Strahovnik
AVGUSTA SO NASTOPILI DELOVNO RAZMERJE
Dragotin Gorenšek — NK, Ivan Podr-žavnilk — NK, Adolf Cesar — KV, Franc Repnik — KV, Marija Sklepič — NK, Dragotin Hrženjak — KV, Erih Holdrijan
— KV, Leopold Jeseničnik — KV, Matevž Petrič — NK, Venčeslav Kop — SS, inž. Jože Kert — VSS, Drago Kerbev — SS.
ODŠLI SO IZ PODJETJA
Ivanka Retko — VSS, Albin Slivnik — KV, Vera Tepeš — NSS, Miroslav Mlinarič — NK, Stjiepan Novačič — KV, Franc Capi — KV, Anton Špenger — PK, Mirko Leskovšek — PK, Albert Gostenčnik — NK, Alojz Štajner — NK, Fadlil Keriič — NK, Janez Rastočnik — NK, Muharem Zaitega — PK, Ida Plazi — NK, Dragoljub Dimitrijevič — KV, Franc Vodovnik — KV, Viljem Kopmajer — NK, Franc Na-vodnik — NK, Ivan Kaiser — KV, Feliks Friaf — KV, Ludvik Kotnik — NK, Ferdinand Plešej — PK, Jože Lenart — NK, Angela Modrej — NK, Ivan Mezner
— KV, Avgust Konečni.k — NK, Marjan Smonkar — KV, Avgust Smolnikar — NK, Pero Sukalo — NK, Maks Trebše — KV, Ivan Merkužič — NK, Jože Majcen — NK.
NTK FUZlNAR — KAC (CELOVEC) 7:2
Namiznoteniška ekipa Fužinarja v postavi Jamšek, Pandev, Gutenberger se je na Ravnah pomerila z ustrezno ekipo iz Celovca. Domačini so prepričljivo zmagali, najboljši pa je 'bil Jamšek, ki je premagal vse tri nasprotnike .iz Avstrije. -ate-
Mali filozof
Učitelj: »Če najdemo doma na tleh materino denarnico, jo lepo pustimo tam in ne vzamemo iz nje ničesar. Štefek, zakaj?«
»Ker nikoli ne vemo, če nima mama denarja preštetega.«
Slovo od poletja
JOŽE VAUH
Koga je zopet zadelo? se vprašamo, ko nam turobno črno platno oznanja, da je zopet odšel iz našega kolektiva član, sodelavec — fužinar. To pot nas je novica še posebej pretresla. Nismo in nismo mogli verjeti.
Kruta usoda je iztrgala iz naših vrst moža, ki je bil šele v najlepši dobi svo-
ka, da smo mu cvetje s svatovske mize presadili na prerani grob, kjer naj mu večno raste in cveti ob zvokih domačih zvonov, ob šumenju koroških gozdov in sapici, ki bo vsako noč vela prek njegovega zadnjega doma.
Med nami in vsemi, ki jih je njegova pot brez vrnitve najbolj prizadela, pa bo ostal vedno v spominu kot človek, tovariš — sodelavec, kakršnih si vsi želimo. Zato je rana, ki je ostala za njim, toliko večja in bolj boleča.	F	v
BRANKO GORINŠEK
Osnovno šolo je končal letos in v metalurško industrijsko šolo se je hotel vpisati ter se izučiti za valjarja. Mama dela v železarni, stric je naš sodelavec, dedi je delal pri nas, zato bi še on, ker železarna reže kruh Ravnam in Ravenčanom.
jega življenja, poln življenjskih ciljev in načrtov, poln upanja v prihodnost,. našega Jožeta Vauha. Leta 1932 mu je stekla zibelka v Šentanelu. Po svoji mladosti, ki mu je bila bolj postlana s trnjem kot z rožicami, saj je preživljal mlada leta v času, ko je svet pustošila II. svetovna vojna, se je odločil za poklic elektrikarja. Tako je leta 1946 postal prvič član našega kolektiva kot učenec v elektro stroki. Ze kot vajenec je pokazal s svojim delom in učenjem, da bo postal dober delavec in strokovnjak. Po uspešno končani šoli se je zaposlil v železarni, kjer je delal na raznih odgovornih delih. V svoji ustvarjalni dejavnosti je čutil potrebo po nadaljnji strokovni izpopolnitvi, ki jo je tudi uresničil, ko je leta 1962 opravil izpit za visoko kvalificiranega elektrikarja.
Leta 1964 se je začel ukvarjati z vzgojno izobraževalno dejavnostjo, ko je postal inštruktor za praktično delo elektrikarjev v železarni. S svojim delom je dokazal, da je popolnoma dorasel tudi tej zahtevni nalogi, zato je 1. oktobra lani postal član kolektiva izobraževalnega centra, v katerem je še z večjo vnemo delal do svoje nepričakovane, mnogo prerane smrti. Svoj zadnji zasluženi letni dopust je izkoristil pokojni Jože za to, da si je ustvaril svoj dom — svojo družino, katero je pa za vedno zapustil že čez 14 dni. 15. avgusta bi se moral vrniti z dopusta poln energije in novih moči, takrat pa smo izvedeli, da mu je dan poprej kruta usoda namenila drugi dopust, s katerega ni vrnitve.
Takšna je bila na kratko pregledana življenjska pot pokojnega Jožeta Vauha.
Kako priljubljen tovariš, dober strokovnjak in delavec je bil, je pokazal že njegov pogreb, katerega se je kljub slabemu vremenu udeležilo toliko njegovih sodelavcev in tovarišev.
Isto nam potrjujejo tudi poslovilne besede, ki so mu jih izrekali njegovi sodelavci pri odprtem grobu. Same lepe besede v slovo, ki so trgale srce in orosile vsako oko. Saj kaj drugega nismo mogli pričakovati, ker so bili njegovo življenje, njegovo delo in njegov odnos kot človeka in delavca ter vzgojitelja vedno najboljši.
V srcu nam bo ostal spomin nanj, spomin na besede njegovega rojaka inž. Šip-
Da bi se spoznal z bodočim delovnim okoljem, je prišel kot praktikant k nam in delal v mehanični delavnici, pridno in marljivo. Nekaj dni pred koncem prakse pa se je zgodila nesreča. Mladi organizem ni zdržal in Branko je podlegel poškodbam.
Nesmiselno in kruto je, če mora umreti petnajstleten fant, še skoraj otrok, komaj odrasel svetu iger in domišljije, šele na pragu življenja, ki se vse sončno odpira pred njim.
Tokrat je bila usoda trda in surova in ko smo se nemo sklonili pred njo ter nemo stisnili roko materi, smo si obljubili: kolikor bo v naši moči, ji bomo pomagali prenesti udarec.
ALI ZNAMO SLOVENSKO
začuditi koga s čim — presenetiti, zbuditi mu začudenje; to me je začudilo — temu sem se začudil pišem vam v zadevi sina — zaradi sina; prišel sem v zadevi posojila — zaradi posojila
zadolžiti koga za kaj — naložiti komu kaj, da kaj naredi; tajnik je zadolžen — je zavezan, ima nalogo zagonetka — uganka
zahodno Ljubljane — zahodno od Ljubljane
zaključek — konec, sklep zaoriti — razleči se, zadoneti, oglasiti se zaprepaščen — zaprepaden, osupel, prepaden, zbegan zasigurati — zagotoviti
Naš
upokojenec
Franc Ivartnik, rojen 27. novembra 1909, v železarni od 1. avgusta 1945, nazadnje kot kovinostrugar v čistilnici.
Os. upokojen 13. avgusta 19G6
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a
zavezati se k plačevanju — za plačevanje zavisen — odvisen; vse zavisi od tega — vse je odvisno od tega zborist — korist, član zboira zdvojiti — obupati, zdvomiti odnesti zmago — zmagati zna vas zadeti nesreča — utegne vas zadeti nesreča
zrakotesen — zatesnjen za zrak zvanje — poklic, maziv žalibog — žal, na žalost življenjska nevarnost —smirtna nevarnost S tem je zaključen seznam besed, ki jih Slovenski, pravopis prepoveduje. Od prihodnje številke naprej pa bomo v tej rubriki začeilli ,objavi jati majpegostejše napake, ki jih srečujemo v vsakdanji praksi in ki se zadosti trmasto ponavljajo'.
OBRATNE NEZGODE V AVGUSTU 1966
Otmar Ferk, livarna — odpadno železo mu je iz Ikokile padlo na 4. in 5. prst leve noge In mu ju odrezalo.
Luka Babin, modelna mizama — plošči sta imu stisnili levo roko.
Alojz Hribernik, valjarna — gredica mu je padla na noge in mu jlih poškodovala.
Valentin Cas, skladišče ingotov — ingot ga jie udaril po nogi.
Jože Kren, livarna — pri nameščanju modelne plošče mu je stisnilo sredinec lave roke.
Pavel Waltl, čistilnica — stisnilo mu je prste na levic iroki.
Dušan Stojčič, valjarna — pri itramspor-itiranjiu jeklene vrvi mu je spodrsnilo in si je zvil levo nogo.
Gabrijel Gostenčnik, skladiščna služba — opelka mu je padla na nart desne noge.
Ignac Ceru, čistilnica — pri obračanju jeklenega ulitka je popustila veriga, kar je povzročilo poškodbo leve raka
Miha Dirntiš, mehanična — na rezkanju se je urezal v palec leve roke.
NOVE KNJIGE V STROKOVNI KNJIŽNICI
4185	France	Černe, Ekonomija iz no-
vega zornega kota 1966
4186	Zypkim,	Theorie d er Relaissyste-
me dar	auitomatischen Regelung
1958
4187	Doetsch	Gustav, Anleitung zum
prafctitschem Gebrauoh der Lapla-ce-Transformation 1961
4188	Tiho,raj	Mraikovčič, Mehanizacija
1 automatizacija uredskog poslovanja 1964