Št. 146. V Gorici, dne 2&« decembra 1900. Izhaja trikrat a« teden r Šestih iidanjlh, in sicer: vsak torek, eetrtek in soboto, tjatranje li-daaje opoldne, večerno tedanje pa ob 3. uri popoldne, m stane 2 uredniškimi izrednimi prilogami ter a , Kažipotom* ob novem letu vred po pošti pre-jemana ali v Gorici na dom pošiljana: Vse leto.......13 K 20 h. ali gld. 6-60 ¦¦• pol leta . . . . : . ;-. 6 J •.'i Kilon sklene roke v znamenje, da tega ni kriv, na kar reče: »Gospod, izgovori grški besede: Jezus Kristus, Sin božji, OdreSenik.« »Dobro. — Izgovarjam! Kaj sledi iz tega?« »A sedaj vzemi prve Črke vsake izmed teh besed ter jih postavi tako, da tvorijo jeden izraz.« *Riba!« reče Petronij začuden. -Radi tega je postala riba geslo kristijanov«, de* Kilon ponosno. Nastane trenutek molčanja. V dokazih Grka je bilo nekaj tako prepričevalnega, da se oba prijatelja nista mogla otresti osupnenja. »Vinicij,* vpraša Petronij, »ali se ne motiš, da ti je Ligija zares načrtala ribo?« »Pri vseh podzemeljskih bogovih, človek bi pa res kar znorel!« zakliče mladi mož strastno. »Ko bi mi bila načrtala tiča, pa bi dejal, da tiča!« »Torej je kristijanka!« ponovi Kilon. »Ali mari to pomenja,« reče Petronij, »da Pom-ponija in Ligija zastrupujeta vodnjake, morita otroke, vjete na ulici, ter se paseta v razbrzdanosti ? Budalosti! Ti, Vinicij, si bil dlje v njihovi hiši, jaz sem bil tam le malo Časa, toda dobro poznam Aula in Pomponijo, da, dovolj poznam tudi Ligijo, da moreni roči: budalost in obrekovanje. AH je riba geslo kristijanov, temu je težavno ugovarjati, in ako sta oni kristijanki, pa pri Proser-pini! krislijani očividno niso to, za kar jih smatrajo.« s Govoriš, kakor Sokrat, gospod,« odvrne Kilon. ;sKdo je že koda j proučil kristijano ? Kdo spoznal njihovo vero? Ko sem pred tremi leti potoval iz Neapola v Rim (čemu nisem tam ostal!) — so mi je pridružil človek zdravnik (ilauk, o katerem so govorili, da je bil kristijan, i." prepričal sem se, da je bil to dober in vrl človek.« *Mari nisi poizvedel od tega čednostnega Človeka sedaj, kaj pomenja riba?« »Žalibog! Potoma je v neki krčmi z nožem nekdo zbolel poštenega starca, ženo in njegove otroke pa so zavlekli k prodajalcem sužnjev. Jaz sem, braneč ga, prišel pri tem ob ta dva prsta. Toda ker med kristijani ni težavno za čudeže, imam upanje, da mi zopet zrasteta.« ¦»Kako to? Ali si mari postal kristijan?« »Včeraj, gospod, včeraj! To je zakrivila ta riba. Glej, kako moč ima v sebi. Čez nekoliko dnij bom najunetejši izmed unetih, da me spuste* k vsom svojim tajnostim, in ko se to zgodf, tudi poizvem, kje se skriva deklica. Mogoče, da se mi moje kristijanstvo bolje izplača, nego moje modroslovje. Zaobljubil sem tudi Merkurju, da mu Žrtvujem dve jnlovici enake starosti in enake velikosti, katerima dam pozlatiti rogove, ako mi pomaga poiskati dekle.« * Torej včerajšno tvoje kristijanstvo in bivše tvoje modroslovje ti dovoljuje verovati v Merkurija?« »Jaz verujem vedno v to, kar mi je verovati treba, in to je moje modroslovje, katero mera zlasti Merkurju biti prijetno. Na nesrečo pa, dostojna gospoda, vesta, kako sumljiv je ta bog. Ne zaupa niti obljubi modrijanov in rad« bi dobil jalovici naprej, toda to mi povzroča ogromne sueške. Vsakdo ni Se-neka, in meni moj žep za to ne zadošča. Ko bi pa plemeniti Vinicij hotel na račun tega zneska, katerega je obljubil, nekoliko...« »Niti vinarja, Kilon!« reče Petronij, »niti vinarja. Vinicijeva radodarnost prekosi tvoje nadeje, toda še le po tem, ko bo Ligija že najdena, to je ko nam pokažeš njeno skrivališče. Merkur ti mora zaupati dve jalovici, dasiravno se temu ne čudim, da do tega nima volje; v tej zadevi ga poznam predobro.« »Cujta me, dostojna gospoda! Odkritje, katero sem vama razodel, je veliko, kajti dasiravno še nisem našel deklice, našel sem vendar pot, na kateri jo je treba iskati. Razposlala sta oproščence in sužnje po vsem mestu in po deželi; ali pa je vama mari prinesel kateri kakšno poročilo ? Ne. Jaz sem jo prinesel. Med vajinimi sužnji vtegnejo biti kristijanje, za katere ne vesta, ker se je to praznoverje že povsod razširilo, a ti, namesto da bi vama pomagali, vaju le izdajo. Ni dobro to, da me tukaj vidijo, zatorej ti, plemeniti Petronij, zapovej Euniki, naj molči; ti pa isto tako, plemeniti vfoicij, razglasi, da prodajam mast, s katero, ako se konji namažejo, se jim zagotovi zmaga v eirku. Jaz sam bodem iskal in sam najdem ubežnika! Vidva pa zaupajta mi ter znajta, da to, kar dobim naprej, bo samo spodbuja zd-me, ker bom s tem še bolj zagotovljen, da mi obljubljena nagrada ne uide. (Dplje pride.) Dopisi. Iz Kroda. (Berite in strmite!) — V Kredu so se vršile volitve volilnih mož dne 5, decembra. Narodno-napredna stranka je padla v obeh kurijah, in to vsled agitacije treh nuncev, namreč Ant. Manzinija, Jaka Fona in borjanskega Sedeja, ki se je posebno odlikoval kakor kak vodja Kitajcev. Staroselcem in Robičanom ter polovici Krejcem in Potočanora gre vsa čast, ker pri njih niso mogli farovški agitatorji nič opraviti, čeprav so si to močno prizadevali. Stali so trdni kakor skala in volili so vsi za na-rodno-napredno stranko, razun staroselskega kaplana Manzinija in njegovega podrepnika Ivana Kavčmerja, ki je stal pri njem na volišču, kakor tele pri kravi. V volilni sobi je ta kaplan prav zaničljivo zrl na svoje ovčice. On in njegov podrepnik sta volila z nam nasprotno stranko, kar bode gosp. kaplan Se toplo občutil. Nikar naj ne misli, da se ta reč kar tako ohladi. Tisti K. je zadnja oseba v Staremselu, čeravno je podžupan. Ali on bi ne bit nikdar prišel v starešinstvo, ako bi ne bil volilcem kave kuhal v svoji hiSi na dan volitve ter milo prosil, da naj zapišejo še njega na volilni listek. Od Staroselcev je dobil samo en glas, z a na prej pa nikdar več ne pride v starašinstvo, če bode še tudi za meso dajal. Posebno se je odlikoval Jaka Fon pri agitovanju, Kadar si ni mogel pridobiti na svojo stran moža, se je zatekel k ženi ter jej prigovarjal, da naj skuša pridobiti moža za njegovo stranko. Rekel je celo, da če drugače ne moreš, poskusi pa v postelji, ker tam imaš čas in lepo priliko. Brrr!. -. Celi mesec je taval okoli od moža do moža, tako da je ulovil polovico Krejcev in Potočanov, izmed katerih se jih že več kesa. Kadar mu ni nič pomagalo z vero, jim je pa pravil, da ako pride Turna za poslanca, odvzame davek apotentarjem* in naloži kmetom! Tako jih je opeharil, da so mu verjeli, in morda jim je dal celo še kaj pod palcem. Jaka je govoril tudi: Možje, varujte se, da Vas Koba-ridci ne upijanijo, da prodaste vero za kozarec vina. Ali čujte, kaj pa je govoril on na cesti proti kaplanu Manziniju, da naj skuša Staroselce pregovoriti, in makari naj jim da piti! Torej on da in dela, kar hoče, drugi pa tega ne sme. In na dan volitve je moral še lonec na posodo jemati, da je napravil kosilo, ker doma ga ni imel Jako velikega. Borjanski vikar pa je poučil svoje verne ovčice tako, da ako ne pojdejo vsi na volišče do zadnjega moža in ako ne bodo volili, kakor on ukaže, naj mu ne hodi nikdo več k sv. maši, kdor ga ne uboga. In bili so mu pokorni in vsi so šli volit razven enega starca, ki ima okoli 90 let. Vikar je šel prav zadnji iz Borjane, tako da je gnal s palico vse pred seboj, da bi se mu ne izgubil kak volilec. Nekdo izmed njegovih volilcev je bil tako ginjen, da je pri županovi hiši vpričo vseh ljudij iz sebe žganje bruhal kakor Vezuv. Nato sta ga prijela dva nunčeva podrepnika pod pazduho ter ga peljala na volišče. Tam pa je bil boj in vpitje. To je bil sad nuncev. Tam se je videlo, od huters stranke se razdaja vino in žganje. Nunei so govorili, da nam dajo Kobaridci piti, aH kar smo pili, smo mi sami plačali, pa ne Kobaridci. Kar so oni počenjali, to so podtikali nam. Kdo pa je plačeval Borjancem, ko so obhajali zvečer »pri Tržanu" svojo zmago kakor kako »oheet"? Neki Borjanci so rekli, da Tržan ga ni potočil toliko in ga ne potoči, dokler ne bodo zopet volitve. Vrhu tega je bil v nedeljo pred volitvijo povabil borjanski nune v farovž svoje može in jim dal vina in morda Se kaj za pod zob. Da jih je lože pregovoril, jim je čital neke časopise, češ, poslušajte možje, kako gre ob vero itd. Se nekaj. V Kredu ima g. učitelj soprogo, ki je druga Anica Mohoreva, in ki zna prav dobro opravljati ljudi. Ona nam je govorila, da smo brezverci, in da govorimo proti »gospodom*, da držimo za Gabrščeka. Kaj vendar je bilo njej mar za naše volitve? Saj smo jej sezidali šolo, ki je kakor kak grad, in tam je imela biti, ne pa hoditi med krejske babe in zmerjati našo stranko z »brezversko*. K njej gotovo ne pojdemo po vero, ker jo imamo, hvala Bogu, še sami. Kaj pač je flilo njej mar, ako so prišli Kobaridci sem, ko je rekla, da ali so prišli prešiče ukupavat? Ali so morda šli na kosilo . k njej, da je imela toliko govorjenja o Ko-baridcih? Zadosti je žalostno, da se meša učiteljeva žena v volitve in podpihuje druge. Ali kaj hočete, kar je žena, to je mož, tako pravi sv. Ambrož. Ako ne, kdo pa loo hodil na vsako farovško kosilo?! — Pa če tudi smo za sedaj še propadli naprednjaki, smo bili vsejedno veselega srca, in smo tudi zaklicali : živio dr. Turna ( Iz goriške okolice. (Nekoliko vprašanj in nekoliko odgovora »Gorici« in »Primorskemu Listu".) — Vprašam Vas, ali je res dovoljeno na krščanski katoliški podlagi svojega bližnjega obrekovati, kakor nas Vaši časopisi obrekujejo? Bog je dal na dve kamneni tabli na gori Sinaj deset božjih zapovedi, med katerimi je osma, ki se glasit ,Ne pričaj po krivem zoper svojega bližnjega.* V razkladanju te božje i zapovedi je prepovedano od Najvišjega: Obrekovanje, opravljanje, pod-pikovanje, hliniti se itd. Vprašam, zakaj nam predbacivate, da smo mi »nemaniči* moralno propali in da smo za vsako djanje-pripravljeni, če se nas le enkrat napije?! Gotovo ko bi bili mi »nemaniči* na Vašo stran volili, bi bili pri Vas sami poštenjaki, tako pa so vsi ti »nemaniči* pripravljeni za vsako djanje, (pa vendar za tako ne kakor Vaši v Skopem!!) Torej vse to in še več, kar Vi pišete, saj sami dobro veste kaj, ne bom tukaj omenjal. Vprašam Vas, ali je vse to dovoljeno na »katoliški* podlagi po Vaših časopisih pisati? Jaz rečem ne, to ni na »katoliški* podlagi, ampak na klerikalni, ker sveta katoliška cerkev in nje božje zapovedi nas tako ne učijo. Naš g. Jezus Kristus je rekel: »Ljubi svojega bližnjega, kakor sam s«»be*. In Vi, ali ljubite, ko nas tako obre-kujete?! Pred dopolnilnimi volitvami meseca prosinca 1.1. je pisala „ Gorica* nekemu gosp. okolu »Prim. Lista", da je burkež in da mu je treba biti bolj previden v političnih burkah. Na dan dopolnilnih volitev pa smo Vas spoznali, kaki možaki ate bili, ker ste se v pravi luči pokazali. Potem naj Vam ljudstvo veruje, ki se spreminjate kakor marčno vreme in še bolj hitro. Verujejo Vam še slepi in gluhi, pa dobro misleči ne, in tudi Vam ne bodo verovali, ker Vas že poznajo in vedo dobro, kam jih hočete peljati, namreč nazaj v srednji vek. Toda oni časi so že minuli, gospoda I Mi »nemaniči* si želimo napredek v vsem, pa ne nazadnjaštva. Capitet? Vi pravite, da smo »narodno-napredni* na vse načine ljudstvo pri volitvah podkupovali, kar pa ni res, kar Vi v Vaših časopisih pišete. Vi ste ljudstvo v božjih vežah, v spo-vednicah, na prižnici plašili in strašili s hudičem in z drugim, potem ko so nekateri Vaši, kadar so bero (berunjo) okoli pri faranih pobirali, ljudstvo pripravljali, da bi vse na Vašo stran volilo, in zraven tega ste imeli še vse polno agentov, ki so ljudstvo šuntali proti narodno-napredni stranki in našemu vrlemu g. dr. Henriku Tumi in njega zmerjali z vsemi nedostojnimi priimki, in ljudstvu pravili, da gre za vero in celo take izraze le: »Pojdimo v boj, v boj za vero, za vero Kristusovo" I Pa pilo in jedlo se je menda tudi za vero! Na tak način ste "Vi ljudstvo slepi!«. Vprašam Vas, zakaj lažete, ali ne veste, da lagati je greh, Vi posvečenci gospodovi? In neki g. nune je po volitvah vprašal nekega »nemaniča*, zakaj je volil naTumovo stran ? Gosp. nune, jaz sem volil po svojem prepričanju, mu je odgovoril. Ko sta se še dalje razgovarjala o volitvah, je prišlo še do tega, da je g. nune tudi eno prav pošteno in resnično povedal, namreč, to-le: Ja, mi duhovniki se moremo potegovati za našo »Čast". Ali ste jih videli, ljudje božji, š čira oni ljudstvo slepijo?! Torej oni se ne potegujejo za vbogega kmeta in delavca, ampak za ,čast". Preglejte slepci, kateri ste še 7 klerikalni vreči, za koga in zakaj ste volili: za njih »čast«!.Z njihovo »častjo" bo živel naš narod?! Premišljujte o tem posebno Vi, volilni možje, kateri boste volili 3. in 9. prihodnjega meseca za vse goriške Slovence poslance, da se izognete te klerikalne „č a s t i*! Ti, narod slovenski, ne potrebuješ take ča3ti. Ti potrebuješ mož, kateri bodo Tebe podpirali in zagovarjali tam, kjer je treba, in ne bodo gledal? le za tisto »čast*. Čast da narod le tistemu, kdor si jo zasluži. »Nemanič.* Škrbina, dne 18. decembra 1900. — Mislili smo, da s končano volitvijo volilnih mož se vrne v našo občino zopetni mir in prijateljstvo, a žalibog, varali smo se. Naš g. župnik ne more pozabiti, da je Županom vred na dan volitve častno pogorel, in radi tega hoče jih sedaj pa z grda ljudi preplašiti, da se bodo v prihodnje morali ravnati po njegovi »komandi". Gosp. župnik! Mi Vas čislamo in spoštujemo vsi skupaj in ne samo klerikalci, to je Vaša stranka, a Vi nas pustite vsaj na miru. Kaj mislite, g. župnik, ali bi Vas naš župan rabil, če bi ne imel skrajne potrebe?! Nikakor ne! Vam je morda znano, da Vaša stranka ni mislila Vas v V. kuriji postaviti volilnim možem, ampak županovega sina; ker pa je zviti župan uvidel, da iz te moke ne bode kruha, je klobaso obrnil v nadi, da stvar na fa način gotovo pojde. Ali se morda še spominjate, da Vas je župan že parkrat zvozil na led in Vas bode še, če bode njemu prav kazalo!!! Vaša sveta dolžnost bi bila, ljudi obračati k miru in ne k sovraštvu! Ali se morda še spominjate, g. župnik, kaj ste predbacivali iskrenemu možu od Fibeljev; spada-Ii tojr krščansko moralo, ali kam drugam? Klerikalna stranka je pokazala takoj svoje katoliško mišljenje s tem, da cerkveni pevci propadle klerikalne stranke so takoj po volil vi pustili cerkveno petje ter pokazali s tem krščansko prepričanje in ljubezen I Ali ni morda to res? Nasprotniki se štejejo klerikalcem, a v resnici so vse kaj drugega kakor to. Slavni klerikalni agent je sam pred volitvijo trdil: »vsacega bodem volil ali gospoda ne I* ... A malo dni potem sta hodila z gosp. župnikom pod istim dežnikom po občini! Kaj je vse ta klerikalec govoril o g. župniku pred nekaj meseci, to ve on sam prav dobro l Klerikalci so taki, ki niso bili že 4 leta pri sv. maši, a na dan volitve so šli na katoliški podlagi s klerikalnim srcem na volišče. Klerikalci nam predbacivajo, da smo pili; mi tega tudi ne zanikamo, a toliko kakor oni vendar ne, kajti eden klerikalec oziroma klerikalni volilec se ga je tako naiezel, da je celo v hI.....Klerikalna stranka blati nas vedno v župnišču po nedolžnem, ker si drugače pomagati ne more. Ni eden na§ih volilcev ni rekel v celi volilni borbi žal besede g. župniku ali sploh duhovnom. Ji klerikalci nosijo v župnišče take laži, ki niso bile, niso in ne bodo resnične. Mi smo gosp. župnika, kakor rečeno, visoko spoštovali v cerkvi in povsod, a pri volitvah pripoznamo mu le eden volilni glas, kakor vsakemu drugemu, in nič več! Mislimo, da gospod župnik nas razume; mi smo njegovi največji prijatelji, a on naš največji nasprotnik, kajti mi ne hodimo v prvo klop v cerkvi, ampak kamor je prostor, kajti sv. vera nas uči, da bodemo po naših delih sojeni. Klerikalna stranka je bila za časa volilne borbe dobro oborožena, kajti našlo se je v njihovih žepih kamenje, ki naj služi za vsaki slučaj, ako bi bilo treba, da se nas dobro potiplje! Najbolji- možak pa je v tem trenutku g. župan sam. In zakaj bi ne bil! Vse mu gre po volji, a vendar onega, česar si je največ želel, ni dosegel, to je zmage nad našo mladino. Upamo, da g. župan se sedaj gotovo spokori, kajti vse se mu je do danes posrečilo, a to ne. Poglejmo nekoliko let nazaj. Vsp je bilo v njegovem področju, kar je on rekel, to se je moralo zgoditi! Bode li tudi za naprej tak61 Upamo, da ne. Gosp. župan naj se dobro spomni, kaj je ravnal v svoji mladosti s svojim prednikom, ko je on županstvo prevzel. Pokojni Josip Dugulin ni zadobil nikakega odlikovanja, in slednjič mesto plačila zadelo ga je le preganjanje in sovraštvo!! A Bog bode tako obračal, da se strasti časoma potlačijo, kar iz srca pričakujemo. Gosp. župan! Ne rubež, ne Vaš podžupan in ne Vaši podrepniki Vam niso mogli takrat pomagati, in mi mislimo, da so se godili nebeški čudeži, ker je šlo vse tako gladko. Ker bi lahko napisal cele strani »Soče", moram se s tem za danes omejiti, ker »Soča* ne izhaja le za Škrbince; o priložnosti kaj več. Slednjič pa svetujemo g. županu, naj se tudi on očisti pa po svojem obč. slugi na »naznanilnem kamnu* pred cerkvijo. Mi pa nimamo za našo brambo drugega nego »Sočo*, kjer se bodemo tudi branili. Gosp. župnika hočemo spoštovati, a zahtevamo, da tudi on nas spoštuje, čeravno ne hodimo v prvo klop v cerkvi. Ker se pa napada po nedolžnem neka oseba, da ona »blati" g. župnika po »Soči*, prosim, da se tega nadalje več ne dela, ker se mu s tem krivica izkazuje, Pisca teh vrstic je drugod iskati. Gosp, župniku svetujemo, ravnati se po tem, da mi smo dobri a se mora z nami človeško ravnati! Posestnik ni samo Pipan, ampak smo tudi mi, torej vseh nas morate spoštovati in ne le svojo stranko; prašajte le natanko, kdo je sivega starčka, sedaj pok. vikarja Mozetiča podil iz vasi; to pove Vam vsaki odrasli Škrbinec! Slednjič pa nam je nasprotna stranka in tudi gosp. župnil; sam povedal, da v prihodnje se bode prej pobrigal, kakor takrat, a mi jim povemo, da tudi mi ne bodemo več spali. Draga mladina! Č'taj vse Časopise, ki ti pridejo pod roko, da pokažeš tvoj um, in ne delaj tako kakor Kurlo in Priče, ki sta se naročila na tržaški »Piccolo", ker naši domači listi, a la »Primorski List" nimajo več prave katoliške podlage. — Mir. — Rubinčan. Šmarlje pri Ajdovščini. — Pri nas srno imeli dne 9. t. m. zopet volilni shod mej sv. mašo ? cerkvi. To pa vendar že, preseda tudi onim, ki se ne brigajo in se brigajo za politiko. Slišal sem na lastna ušesa, ko se je reklo: »Kaj toT ve d nd p~r a vi, t d n i pridiga*. — Pa se gospod nune jezi, če jo mej takimi in enakimi pridigami pihnejo zadej stoječi iz cerkve! Za sklep je priporočil še »Prismojeni List*, prepovedal .Sočo" in »Primorca* — »Gorice* pa ni omenil; so rekli nekateri: »Morda ve, da predebelo laže*. Naš nune ima še vedno nekaj podrep-nikov, ki mu držijo »šteh*, in sicer po sol-daško, kakor on, ki je bil soldat, hoče. Hoče pač imeti samo »gmajnarje«, on bi bi! pa general, službo majorja bi milostno podelil c. kr. podrepniku, »hauptmana* škofu, druge niže šarže pa nižjim podrepnikom, Kaka je pa ta vojaška komanda? Roženvensko pobožnost je začel 23. novembra, in sicer točno ob 7. uri zjutraj, a po soldaški točnosti se je začelo tudi ob 7 in '/< in še kasneje — kaj to, če se komu mudi na delo! — Bil je neki pogreb naznanjen ob 3. uri pop,, a isti dan je g. nune kup-čeval z vinom in imel polnjen*;o, zato je bil pogreb po vojaški točnosti točno po noči. Tako smo se naučili teh vojaških točnosti, da srno že prestali »rekrutenabtajlungo" in smo že »ausbildani* soldati, iu ker naš general še ni zadosti točen po soldaški, mu bomo kmalu mi komandirali, ne pa on nam! Tudi pri prihodnjih volitvah bomo imeli »rnanoure* po naši komandi, ali no več po njegovi točnosti. U Gabrovlce, dne 15. dec. — V tej občini, katera je bila prej v klerikalnih rokah, se je prikazala napredna stranka, katera je pri volitvah v kmetske občine tudi zmagala. Večina glavnih posestnikov se je pridružila tej stranki, ir» na dan volitve se je videl preobrat v političnem mišljenju volilcev. Imela je tri glasove večine, čeravno je nasprotna stranka hodila od hiše do hiše, vendar niso nič opravili. Volitev je bila dvakrat, ker pri prvi volitvi je bil izvoljen nekdo, ki ni bil vpisan v volilni imenik. Ta se je izjavil, da bo volil, kakor bo videl; radi tega se ni vedelo nič gotovega. Pač so ga šteli klerikalci med svojega. Zoper prvo volitev je bil vložen vtok, in sledila je druga, pri kateri je bil izvoljen mož, na kojega se lahko z gotovostjo zanese, da bo volil po misli narodno-napredne stranke. Ljudstvo spoznava vedno bolj svetlobo, in to posebno na Krasu. DomaČe in razne novice. Smrtna kosa. — Včeraj popoldne so izročili materi zemlji pozemske ostanke gosp. Jakoba Mankoča v Trstu. Pokojni gospod Jakob Mankoč, lastnik znane tvrdke v Trstu in glavar mnogoštevilne in mnogospoštovane rodbine, je bil poznat kot mož-poštenjak, kot vrl slovenski rodoljub, ki je imel vedno odprto srce in odprto roko, kadar je šlo za sveto narodno stvar tržaških Slovencev. Zato pa tudi žaljujejo ob njegovem grobu vsi tržaški Slovenci. Temu žalovanju se pridružujemo tudi mi izrekaje: Večen spomin naj bo blagemu pokojniku, preostali družini izražamo svoje sožalje, tržaškim Slovencem pa želimo že mnogo takih velmož, kakor je bil pokojni Mankoč! —Pokojnik je doživel visoko starost 88 let. Darovi za Živca. — Prejeli smo nadalje : Fr. Eržen c. kr. fin. komisar v Malem Lošinju, K 1*—; korinsko-rodiški rodoljubi nabrali v krčmi gosp. Cebohin-a v Kozini K 4-20; g. F. S. v G. K 4*—; g. Josip Rovan nabral z g. Petrom Birsa, gostilničar v Gorici, 2 K. — Skupaj K 11*20. Deželni glavar dr. Pajer in jednn-kopravnost. — V otvoritveni seji v ponedeljek se je obrnil deželni glavar dr. Pajer tudi proti slovenskim poslancem s par slovenskimi besedami, povdarjaje, da jih spoštuje in v dokaz, da jim priznava jednakopravnost, govori slovenski. Pri besedi jednakopravnost je bilo Čuti tam okoli 1 dr. Gregorčiča celo vsklik jjDobro*! Menda prvikrat v svojem življenju se je poslužil deželni glavar dr. Pajer nasproti Slovencem besede jednakopravnost. Lepa beseda,'za nas blagodoneCa in vabljiva kakor sirenski glas, samo iz Pajerjevih ust ne sme priti. Mož, ki stoji na čelu že leta in leta vsemu nam do skrajnosti nasprotnemu laškemu gibanju v deželi, tak mož pač ni • sposoben resno misliti na^ednjP^opravnosJL.I nasproti nam. Ako presodimo vse njegovo politično delovanje, moramo pač priti do edino mogočega tega-le sklepa, da dr. Pajer je iskal povsodi v vsem političnem svojem delovanju edino le samega sebe v okrilju stroge laške nadvlade v celi deželi. Mož je pretkan lisjak, previden Tri zvit, da mu ga ni para, zato pa stoji tudi med Italijani, kakor recimo bog Zevs nad drugimi bogovi. On edini ima odločilno konečno besedo na vse strani, in kar on reče, to se mora zgoditi. Tista odločilna beseda pa ni bila izrečena še nikdar v prilog Slovencem, pač pa se je znal poslužitr teh za štafažo tako fino, da je bilo v merodajnih slučajih na zvunanje vse zadovoljno in se je mogel predstaviti vladi: Eto me, vse mi je poslušno, Kar rečem, velja. Pod mojim poglavarstvom v deželi vlada mir 1 — Fin diplomat je Pajer, in kot tak tudi se je poslužil v otvoritveni seji v ponedeljek lepega izraza jednakopravnost ter ga vrgel na stran slovenskih poslancev, da bi jih omamil, kakor če vržeš komu pesek v oči. Dr. Pajer in jednakopivnostI Ali si moreš misliti večje nasprotje od onega, ki obstoji med imenom Pajer in besedo jednakopravnost ?! No, to ni mogoče! Kako si predstavlja Pajer jednako~ pravnost, je pa tudi hitro pokazal. Spominjal se je cesarjevega prihoda v Gorico, kar mu je dalo h koncu povod do vsklika: Evviva itd. Takrat ob tako slovesni priliki je pa že pozabil na jednakopravnost ter klical le laiki »Evviva'*. Videlo se je, kakor da Čaka slovenska desetoric* jednakopravnost!, kajti na evviva-klic je še le po premoru zadonel živio-klic. Deželnemu glavarju v »znamenju jednakopravnost!8 in hotel iz ust vsklik živio pri tej priliki in sploh nobena slovenska beseda. Tako razume on »jednakopravnost*. Sploh pa je vodil v »znamenju jednakopravnost!" obe dve seji, kakor po navadi poprej, izključno le v laškem jeziku, dasi bi moral, ako bi bil zavzet le za najprimilivnejše pojme o jednakopravnoiti. voditi vse seje v obeh jezikih. S svojo »jednakopravnostjo" je vrgel deželni glavar slovanskim poslancem le pesek v oči in je le očitno norce bril ž njimi. Pajer ne pripoznava dejanski nikake ravnopravnoati Slovencem. To je pač znano vsakomur, kdor ga pozna kot politika, zato ni treba o tem dosti več govoriti. Morda je imponoval s svojo »jednakopravnostjo* vitezu dr. Gregorčiču, nam ne, in zato se ntora slovenska napredna javnost kar najsvečaneje zavarovati proti taki zlorabi »jednakopravnosti* od strani deželnega glavarja! Zapomni pa naj si gospod deželni glavar, da pridejo časi (in mi mu iz srcaželimo, da jih učaka), ko bo moral on - ali pa kdo drugi — dejanski jednakopravno delovati v deželnem zboru in odboru. — Cisi lepih fwz in slepljenja minevajo.------- »Kompari" Ivandh* — Kakor se sam nazivlje — učitelj v Kredu je priobčil v »Gorici* dolgo izjavo proti trditvam »Sočinega* dopisnika o njegovi agitaciji (in njegove soproge) za klerikalce. Kar se tega tiče, ga prepuščam dopisniku. Danes je v »Soči" dopis zopet iz drugega peresa, krejskega kmetica, a povsem soglaša s prejsnimi poročili. Kolikor vem iz osebnih pogovorov s Ko-baridci, ki so bili zadnje čase v Gorici, je vse resnično, kar je »Soča* pisala. Zato sem uverjen, da mu »Soča" ni dekla krivice. Kar pa govori »kompari* Ivančič o »Sočini" politiki itd., mi prav nič ne imponuje; tudi se naša stranka ni nikdar potezala za njegove simpatije. Naj le ostane še naprej v farovški milosti! »Kompari«1 naj pomni le toliko, da je docela osamljen v učiteljski družbi, kar je pač jako zgovorno spričalo, v kakošnt vodi se potaplja. Da bi pa »kompari" Ivančič odvrnil pozornost od jedra in si pridobil po farovžib mastnega priznanja, se je poslužil že nešteto zlorabljenega sredstva: udrihanje po moji osebi. Jaz ne čutim nikake potrebe, mašiti dopisnikom usta, da bi varoval »komparne" Ivančičeve slave. Vsekakor pa odklanjam tisto tesno zvezo, v katero me spravlja i on po starem vzgledu z vsem, kar kdo pošlje v »Sočo*. Ne bodimo otroci! — »Kompari* Ivančič Je čutil tudi potrebo, da je tenden-cijozno pogrel stare čitalniške razprtije v Ko-, baridu pred 15 leti, ko so se možaki prav-dali za oslovo senco. Ako 1. veseli, da bi zdaj pogreval one norosti, sbobodna mu pot, jaz mu ne bom kratil veselja! Naši Kobaridei že davno vedč, kar treba — in so možje, ne pa brbljave babe. — Isto tako tenden-cijozno je privlekel v svojo prefrigano .izjavo* ime raj. g. D. V tem pogledu sem trpel že dovolj krivic, zato me tudi »kompamovo" zavijanje in natolcevanje nič več ne gane. Nosil sem vso odgovornost — za vse, ne da sem jo odvračal od sebe na prave naslove. Zato bi tega ne storil niti zdaj, dasi vem, da hoče vrli farovški kompari le dregniti v zaceljene rane ter podreti prijateljsko občevanje med osebami, katere bi rad videl v divjem sovraštvu, da bi se veselili njegovi pokrovitelji po gorskih farovžih. Ivan, tvan, le služi si »nebesa", a jaz se s Teboj ne bom lasall Bog! Tvoj »kompari" A. G. Nove razglednice »Naprej*! —Nove razglednice »Naprej" z besedilom naše narodne himne, prvi del v sekiricah, prepleten z narodnimi barvami, nam kažejo sliki bratov Simona in Davorina Jenko, pesnika in skladatelja divnega našega »Naprej*. Obe sliki držita dva angeljčka. Razglednice so lepe in priporočljive, zlasti ker služijo družbi svetega Cirila in Metoda. —«.-. Prorafom deželnega zaklada za leta 1901. —Rroračun za prihodnje leto izka- zuje potrebščin rednih K 760.012 in izrednih K 235.094, skupaj torej K 995.106. Pokritje nasproti potrebščinam je preračunjeno z rednimi dohodki K 276.895; ostane torej razlika K 718.211, to je za K 309.911 več od leta 1900. Ta primankljaj se pokrije z doklado 20% na zemljarino, 27% na hišno-razredni in najemninski davek, z 32% na pridobninski in dohodarinski davek ter na davščino večjih osebnih dohodarin (izvzemši osebno dohodarino temeljen zakona od 25, oktobra 1896.), z 80% naklado na.državno potrošnino od vinarmošta in mesa, z deželno davščino K 1 od vsakega hektol. na drobno potočenega piva in davščino 36 vin. od vsakega litra drugih (zakon 18. maja 1870) točenih tekočin, kar je preračunjeno skupno na svoto K 715.000. Prispevki okrajnim šolskim zalogom za prihodnje leto so pre-računjeni na K 250.000. V proračunu za leto 1900. čitamo na koncu potrebščin pod za-glavjem, »razm troški", da je bilo nenadnih troškov letos K 12785 in raznih manjših troškov K 750, kar da svoto K 13535. K omenjenemu proračunu je dodan tudi proračun deželne kmetijske šole, ki izkazuje potrebščin K 49.000 in pokritje K 23.290; torej primanjkljaj K 25,710. Deželna doklada na žganje v odseku. — V kolikor se da razvideti, odsek, izvoljen od deželnega zbora v presojevanje načrta zakona glede dež. doklade na žganje, vladnemu predlogu ni naklonjen. V odsekovi seji, kateri sta prisostovaia tudi od strani vlade dvorni svetnik vit, Bosizio in višji finančni svetnik Premuda, se je živahno nasprotovalo načrtu zakona. Ne le od odseka, nego tudi od drugih dež. poslancev, ki so bili v seji, se je zahtevalo od vlade uradnih podatkov in mnogih pojasnil. Toda dana pojasnila niso bila zadovoljiva. Konečno sta se po dveurnem razpravljanju formulirala dva predloga od slrani dež, posl. gg. Panigaja in prof. Ber« buča, Prvi zahteva v svojem predlogu, da se načrt zakona brez drugega odbije iz razloga, ker vlada skoraj nikoli ne predloži zakonov, sprejetih od dež, zbora, v Najvišje potrdilo. Ta predlog se je dni na glasovanje, toda brezvspešno. — Prof. Berbuč jo stavil z ozirom na dejstvo, da namerava vlada s pobiranjem deželne doklade na državne davščine opojnih pijač v znesku 20 stolink od hektolitra, onemogočiti, deželi pobiranje davščin na žganje v lastni režiji, sledeča nujna predloga: 1.) Visoka vlada se vpraša, ali je | voljna dovoliti deželi razun onih 20 slotink j doklade na državne davščine tudi 30 stotink dež. doklad na opojne pijače, ali pa v slučaju zavrnitve prispevati deželi z letnimi 80.000 K kot državnim prispevkom deželnemu šolskemu zalogu; in 2.) dovoliti naši deželi višek 1 ali 2 K za vsaki hektoliter na drobno prodanega piva. — Ti predlogi so se vladi takoj naznanili, in čakajo sedaj na rešitev istih. V Brestoviel je pričela poslovati dne 15. t. m. poštna nabiralnica s šestdnevno zvezo s Tržičem; ker je bila nabiralnica zel6 potrebna, je poštno ravnateljstvo slednjič ugodilo dotični prošnji. LaŽIJ o Vipavski železnici, zabeljenih s smešno hvalo prof. Berbuča, v »Gorici" še ni konec. Kakor da so naši Vipavci res sami cepci, ki pozabljajo od ust do nosa, kar se je doslej delovalo in pisalo — lažejo tako nesramno, da človek res ne ve, ali so ti ljudje bolj neumni ali bolj hudobni, ali pa oboje skupaj. Ako se nam bo zdelo umestno, odgovorimo, pa upamo, da bo potem za pametne ljudi skrajno dovolj l Volilni možje, pozor na farovže! — Sporočilo se nam je več slučajev, kako vabijo v farovže take naše volilne može, ki so zapisani v črnih firovških bukvah, da bi jih lahko pridobili za klerikalnega kandidata. Jednemu so ponujali za glas večjo svoto. — Pozor na take farovške spletkarijel Ogibajte se farovžev kakor hudič križa, ker ondi se zapeljuje le v izdajstvo in v greh 1 — Kdor ve takih slučajev, naj nam jih sporoči! Veleposestnikom. — Gujemo, da od raznih stranij že agitujejo tudi med slovenskimi veleposestniki za — pooblastila. Dasi se Slovenci sami ne udeležimo te volitve, vendar opozarjamo vse somišlenike naše stranke: ne dajati pooblastila nikomur, Ako bo treba, se naša stranka že primerno vmeša tudi v to volitev. Ne pa delati nikomur štafaže! Volitve na Kranjskem. — V torek so volile kmečke skupine na Kranjskem 5 poslancev. Izvoljeni so sami klerikalci: dr. Žitnik, Pogačnik, Pfeifer, Povše in Vencajz. Doslej torej so dobili klerikalci na Kranjskem v volilni bitki 6 mandatov. Preostajajo že trije, za katere pridejo volitve šele na vrsto. Te zmage klerikalcev se slavo kot kdo ve kaj imenitnega in nečuvenega. Če si pa vso reč bližje ogledamo, pa ni tako. Klerikalci so imeli tudi doslej vse te mandate v rokah s peto kurijo vred, torej so s tem, da so dobili dosedaj 6 mandatov, si le priborili nazaj tisto, kar so že imeli. Torej te izvolitve niso nikaka pridobitev, marveč le ohranitev dosedanjih mandatov. Preostajajo , še 3 man-datje, katere so imeli doslej naprednjaki.in te si tudi obdrže. — Te še nam zdi potrebno omenjati, ker se bo kakor na Kranjskem tako tudi pri nas strašilo s temi »zmagami« in begalo naše ljudi, posebno volilne može. Opozarjamo jih torej na gorenjo resnico in pa na okolnost, da izvolitve na Kranjskem-pač-ne -morejo biti merodajne za volitve pri nas! Volilni možje, ki so izvoljeni za narodno-napredno stranko, naj le ostanejo lepo možje in na dan volitve naj se pokažejo kot take. Čast in zmaga ako ostanejo možje-beseda, bo tim večja, če prodremo z naprednimi kandidati v naši mali deželi, dočim v sosedanji vsled posebnih razmer doslej še ni bilo mogoče. Naši volilni možje ! Ne verjemite ničesar klerikalcem, ostanite le trdni za našo stranko kakor skala. Potem zmaga ne izostane! Iz Skopega je prinesla tudi »Gorica" od torka dopis, v katerem se »pere* g. nune ^r^menuje-nraeiaž","~kaTkoli""S"e""jB"~gdTdrilo'" o klerikalcih v Skopem glede na izvršeno tolovajstvo. Tako nekam hitro prihajajo na dan iz Skopega v »Gorici" taki »opraviče« valni* dopisi, da človeka nehote spravljajo na čudne misli, kakor da tisti možje, ki stoje za dopisi, nimajo prav čiste vesti glede na gonjo, katera je bila v Skopem na dan volitve volilnih mož in katere posledica je bilo že znano tolovajstvo!! In pa kako ba-gatelno pišejo o tem tolovajstvu, katero je vendar, ako se prav presodi, naravnost grozovito ! Pišejo v »Gorici": »Le jeden je v bolnišnici, ker je izgubil oko (Lumpje l Izbili so triu ga, nič ga ni »izgubil"!), drugi pa so dobili le majhne praske ter so zdravi 1" Kako bogatelnol Kako znajo manjšati svoje storjeno tolovajstvo, Pri tem pa se sklicujejo vedno na obravnavo, češ, tam se pokaže vsa resnica. Da, mi rečemo tudi to, da tam se pokaže vsa resnica, katero pa poznamo Že sedaj, ker vemo da klerikalci v Skopem so skoro ubili ubogega Andr. Živca, ko je prišel branit svojega brata, katerega so napadli, ne da bi jim kaj prizadjal, marveč edino le zato, ker je naprednjak l — Na svidenje na obravnavi, g. kaplan 1 Zgubil se Je lovski pes, črne barve, od Sv. Roka proti Vrtojbi. Na železni verižici okolu vrata ima privozek z napisom: »Lussin Piccolo*. Kdor ga najde, naj ga pripelje v naše upravništvo, kjer dobi primerno nagrado. Razgled po svetu. V kmečkih občinah na Kranjskem so izvoljeni klerikalci: Viljem Pfeifer s 3072 glasovi proti Iv. Globočniku (1803 glasovi), Jos. Pogačnik s 5429 glasovi proti G. Pircu (915 glasov), Fr. Povšo s 2198 glasovi proti F*. Zupančiču (1649 glasov), Ivan Vencajz s 5411 glasovi proti Jos. Lenarčiču (815 glasov) in dr. N. Žitnik z 2839 glasovi proti I. Božiču (2518 glasov). Peta kurlja v Istri zagotovljena — Lakom. — Lahom v Istri se je posrečilo, sedaj ko so zmagali tudi v Pulju, dobiti v peti kuriji 318 volilnih mož, doeiui jih imajo Slovani 285 in socijalisti 13. Borba v Pulju je bila huda. Lahi so zmagali s svojimi narodnimi volilnimi možmi z 484 glasovi proti 444, oddanim za socijaliste. Lahi že triumfu-jejo in so gotovi zmage v peti kuriji. Ako računajo prav, je šel nam zopet en mandat po vodi! V Galiciji je izvoljenih doslej 27 poslancev. Med temi je 15 članov poljskega kluba, 4 zmerni Malorusi, 3 opozicijonalni Malorusi, 3 pristaši ljudske stranke in 2 pristaša Slojalovskega. Stojalovski sam ni izvoljen. Deželni zbor dalmatinski je odklonil načrt zakona o davku na žganje. V določbi vlade pa je rečeno izrecno, da zakon stopi v veljavo le, ako bo sprejet od vseh deželnih zborov. To pa pojde težko. V štajerskem deželnem zboru ni Slovencev, v tirolskem delajo Lahi obstrukcijo, zato bo težko v teh dognati načrt zakona. Najbrže bo treba vso reč odložiti po nekaterih deželnih zborih do spomladi, ko bodo z nova sklicani deželni zbori, da se dodatečno store o tem potrebni sklepi ter stopi zakon kasneje v velja/o. Laški poslane! v tirolskem deželnem zboru delajo obstrukcijo. Po preteku 10 let so se vrnili v zbornico, aH ne pomirjen«, ne v znamenju kapitulacije, marveč bojeviti, pripravljeni, bojevati se za svojo avtonomijo do skrajnosti. Po tej poti najbrže isto tudi dosežejo. V deželnem zboru vzdigajo glas po svojih zahtevah, delajo obstrukcijo z interpelacijami in predlogi ter kažejo, da ne od-jenjajo, dokler se jim ne ugodi. In glej! Pri Nemcih so našli poslušna ušesa. Liberalni in klerikalni Nemci so po dr. Grabmaverju in Wackemellu izjavili, da oni jim pripoznavajo avtonomijo in da obžalujejo vsebino svoje-časnega KOrberjevega pisma, katero jim odreka avtonomijo. To se pravi absistenca z ugodnim vspehom, kateri ne izostane, ne pa kapitulacija, kakoršno je uprizoril lani v našem deželnem zboru dr. vitez Gregorčič! 40-letnica kneza NIkole. — Včeraj so proslavili na Cetinju na slovesen način jubilej 40-letnega vladanja črnogorskega kneza Nikole. Ta svečanost bi se imela vršiti že p.ied časom, toda morala se je vsled žalosti za pokojnim kraljem Umbertom odložiti. Po tej priliki si nadene knez Hikolai najbrže naslov ^ »kraljevska Visokost*, ko poprej še državni svet to zadevo premotri. — Včeraj dopoldne je državni svet naprosil kneza," da sprejme .naslov kralja. Kralj je prošnji ugodil. Ljudstvo ga je burno pozdravljalo. Avstro-ogerski rojaki, odlikovani z redom Častne legije. - Kakor javljajo iz Pariza, je francoska vlada odlikovala avstro-ogerska poslanika v Pekingu Rostborna in njegovo soprogo, potem dva pomorska častr nika ter dva pomorska kadeta, od kojih je jeden vže umrl, za ranami, koje je dobil pri obleganju francoskega poslaništva. Odliko- ¦-vanci so dobili red častne legije, — naj-častnejši red, s kojim se odlikujejo najzaslužnejši možje. — V svojem poročilu o obsedanju poslaništva v Pekingu je proslavil poslanik Pichpn z navdušenimi besedami junaško držanje, koje so odlikovani vojaki pokazali, ' braneči francosko poslaništvo pred navalom kitajskih boksarjev. __Nemški vojaki, se že vračajo v svojo domovino. Pretekli teden jih je dospelo okolu 3000; v nedeljo so jih slavnostno sprejeli v Berolinu; raz hiše so vihrale zastave in po cestah se je vse trlo ljudstva. Na kolodvvrc so Berolinčani sprejeli vojake z urnebesniuu živio-klici, ki so jpremljali vračujoče se vojake do vojašnice. Nemški cesar je seveda imel zopet obligatne govore; odgovoril je najprvo ranjence, potem odlikovane in slednjič še vse vojaštvo, Groflca-budlstlcna nuna. — Italijanska grofica De Canevaro, sedaj budistična nuna, poznana pod imenom »Sestra Sangha-milta" je dospela s parabrodom *Nippon Inaru* v St. Francisco v Severni Ameriki, Grofico, koje mož je bil portugalski minister na havajskih otokih 1. 1897., je podučeval v temeljnih načelih budizma budistični duhoven Dhamepala. Ta je bival v Ameriki, kjer je z velikim vspehom dobaval privržence budizmu. Grofica De Canevaro je zapustila svojega soproga in 18-letnega sina ter prestopila k budistični veri. Zatem je šla v Indijo, kjer |o bila sprejeta v neki samostan, v kojem jo popolnoma poučila novo vero, ki šteje danes, mimogredo omenjeno, črez 400 milijonov voroizpovedovalcev in ki je potemtakem najbolj razširjena verska sekta na svetu, Pretočeno leto se jo posvetila po vzgledu svojega učitelja misijonarstvu in je doala sedaj kot milijonarka v Ameriko, da si pridobi privržencev. V Ameriki ostane leto dnij in se potem vrne v Indijo, v mesto Budgajr, kjer jo največje budistično svetiiče, Vojna v Južni Afriki. — Dovvct se je prikazal z 2000 do- 8000 mož v bližini Tabanchu-a ter napadel tri angleške pošto* janke; trikrat je odločno naskočil angležke Čete. Tretji naskok je vodil sam ter je prodrl z ostankom svojih čet skozi angležke čete. Angleži so uplenili jeden top in 15 voz s strelivom, dinamitom in živili. Tudi je baje izgubil burski poveljnik Hansbrock pri Spring-liamu 40 mož. — Četa 700 Burov je udrla v kapsko kolonijo ter napadla angleški oddelek konjeništva pod generalom Brabantom, ki se je moral tudi umakniti. Dogodki na Kitajskem. — Iz Pekinga javljajo: Angležki poslanik, sir Satovv, zahteva, da se jedna točka mirovnih pogojev, koje so vlasti slavile Kitajski, modifikuje. Ker smatrajo ostali poslaniki dotično točko jako važnim, bodo morali pri svojih vladah vprašati za direktivo, kar bi lahko povzročilo v pogajanjih zopetno zamudo. — Iz Tientčina poročajo: Glavni tabor 5. nemškega polka je pogorel. Od 13. do 30. oktobra je bila tamkaj nemška posadka. Polk je bil baš na ekspe-dicijl. — Škof pefcingski, Favier, pride marca meseca na Francosko, da se posvetuje z vlado o posebni odškodnini, katero ima Kitajska plačati kongregacijam. — Angležki poslanik v Pekingu je dobil od svoje vlade navodila. Sklicevaje se na vir iz kroga Walderseejevega, poročajo, da se vse angležke Čete umaknejo iz Pekinga, da čuvajo železnico šanhaikvansko, na kateri bodo Angleži delali. Kitajski cesarski dvor se ne vrne v Peking, dokler se ne sklene konečni mir. — Dne 15. t. m. je prišel na Dunaj avstro-ogerski poslanik v Pekingu dr. Rostborn s soprogo. Sprejel ga bode minister za vnanje zadeve, Goluchowski, kojemu bode poročal "o dogodkih na Kitajskem, Narodno gospodarstvo. »Ljubljanska kreditna banka v LJubljani." — V mesecu novembru t. 1. bilo je pri ljubljanski kreditni banki vloženih na vloine knjižice in na tekoči račun 385.543 K 9i vin., vzdignjenih pa 180.762 K 43 vin. Stanje vseh vlog je znašalo dne 30. novembra t. 1. 718.304 K 11 vin. Splošni promet v mesecu novembru znaša K12 615.590 86; skupni promet prvih 3 mesecev K 22,645.575*86. Brazilski konzulat v Trstu. — Brazilska vlada hoče baje odpraviti svoj konzulat v Trstu. Ako se potrdi ta vest, bi bila nov dokaz, kako malega vspeha ima vedno klicanje po uredbi trgovinskih stikov in po-vzdigi našega izvoza in kako pada gospodarski naš pomen tudi tam, kjer je, kakor v Braziliji, veliko število skupine podanikov in izseljevalcev iz Avstro-Ogerske. Ruski konzulat v Pragi. — Večina držav ima svoje konzulat* na Češkem, nekatere še celo po dva, le ona država, ki bi bila za našo trgovino največje važnosti, ako bi imeli sploh kaj smisla za gospodarsko m trgovsko gibanje, ki je tudi sedaj v ozki tv-govinski iveii /. našo dri&vo, za nas izvor, jako ugoden teren, nima v industrijeluo najrazvitejšem delu naSe države nobenega zastopstva. Mnogo se je že pisalo o tem, toda naši vladi je 2lezel tisti prazni strah pred panslaviznriom in ruskim »stricem* ze v kosti, da je gluhe, in sh-pa za to, da noče vposte-vati važnosti, katere bi bil ruski konzulat v Pragi za avstrijsko trgovino. Sedaj se je počelo pisati zopet v tem. Zlasti ruski listi se jako bavijo s to zadevo in pobijajo vse mo-goCe pomisleke. Cel." jako odločno zahtevajo ta konzulat. Toda težko bo kaj, kajti naša vlada, ki r?e vidi ne nemškega, ne laškega irredentizira, se preveč boji slovanskega irredentizrca, katerega ni nikjer! Fran Wilhelmov L [odvajajoči čaj^ od Frana Vfllhetma lekarnarja v Neunkirchon (Spodnje Avstrijsko) j dobiva se v vseh lekarnah. Zavoj stane 2 kroni av. velj. Išče se solicitatorja za odvetniško pisarno. — Ponudbe je pošijat". na naslov dr. Henrik Turna v Gorici. Krčma vzame se v najem aH na račun, bodisi v mestu ali okolici. — Ponudbe na naše upravništvo. Dobre ure in po cent! s 3-lelnim pismenim jamstvom razpošilja na zasebnike Hanns Konrad, tovarna ur ter Iztoz zlatnine Most (Češko). Dobra ura Rem. iz niklja fl. 3 75; s rebrna ura Rn«, fl. 5'8G; srebrna verižica fl. 1 20; bndilnik iz niklja fl. 1-95. Tvrdfca ie odlikovana s c. kr. orlom; ima zlate in srebrne svetinje iz razstav ter tisoče prizoalnib pisem. — Ilnstroran cenik zastonj! V*- VELIKA ZALOGA -w» ŠIVALNIH STROJE« IN DVOKOLES 8AUNIG & DEKLEVA V GORICI ulica Municlpio Št. 1 mehanična delavnica v Nunski ulici št. 16. V zakgi Imamo nad 100 šivalnih strojev vsake vrste na razpolago, kakor za šivilje, krojače, čevljarje in sedlarje, tudi za umetno vezenje (Sli-ckerei). Nahajajo se tudi v zalogi dvokolesa prvih tovarn kot avstrijskih in Brez konkurence!) inozemskih. gjar Cene so od gld. 90 naprej. -»OB Z nami {• vsaka konkurenca nemogoča I Se toplo priporočamo z odličnim spoštovanjem udani SAUNIG & DEKLEVA. ... XntcE::;Obidlčt ! čevljar v Semeniški ulici štev. 4 g^afT" v Gorici, "*WB priporoča se za raznovrstna naroČila po meri za gospe in gospode. Naročila se Izvršuje h;'ro. l^arol prašču\, pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Kornu št. 3. PriporoCa vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d._____ PriporoCa se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naroČila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. KA7A DRUŽBE SV.CIRtlA IN METODA V LJUBLJANll Ivarina je najboljša cikorija. IV.aiiACIim V LJUBLJANI. Cenjena gospodinja! Ne dajte si usiljevati drugih izdelkov cikorij, ampak zahtevajte povsod najboljši pridevek k pravej bobovi kavi, to je cikorija ali: »Kava družbe sv. Cirila in 711 e to da v Ljubljani'* fLMP"* Dobiva se povsod! Glavna zalop pri: IVANO JEBAGINU v Nova knjigoveznica, preskrbljena po hajnovejth zahtevah in z najnovejšimi pripravami v Gorici, Gosposka ulica štev. 7 (v hiši „Gor. IJud. posojilnice"). PriporoCa se slavnim krajuim šolskim svetom in učileljstvu za prevezavo šolskih knjižnic in sploh za vsako delo, bodisi v popravo ali novo izdelanje, za kar zagotavlja trpežni izdelek in točno postrežbo po jako kulantnih cenah. Rojakom v mestu in okolici se priporoča udani Ivan BetfnaHk, lastnik knjigoveznice. S Mil JSLAVIJA" vzajemno zavarovalna banka v Pragi sklepa zavarovanja na smrt in na doživetje, doto otrokom pokojnine in različna zavarovanja. 25-letni mož zagotovi proti četrtletni zavarovalnini K 6-42 zaostalim svojim K IOOO"—, plačilno takoj po njegovi smrti ali pri doživetju 60. leta. Po petletnem plačevanju zmanjšuje se zavarovalnina za dlvldendo. Najugodnejši pogoji. — Ves dobitek pripada členom V poslednjih letih je bilo izplačano 10 odstotkov zavarovalnine*. Izplačana dividenda.........K 716.541-28 Reserve fn fondi..........K 20,579.484-88 Dosedanja Izplačila........ K 62,822.942-86 Pojasnila in tarife radovoljno pošilja generalno ravnateljstvo banke »SLAVIJE" v Pragi na Havličkovem trgu, kakor tudi nje generalni zastop v Ljubljani. j Anton Potatzkv v Gorici. Na uredi RaStelja 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovaliftče nirnberfkega In drobnega blaga ter tkanin, preje In nitij. POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in popotnike. II: Najboljše šivanke za šivalne stroje POTREBŠČINE za krojače in ševljarje. Svetlnjiee. — Rožni venci. — Maš ne knjižice. ttišna obuvala m vse letne čase. ---------- P o se b n ost: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih Tovarna lanenaga cvlrna Jos. Iy. Langer Post Bukowitz pr. Hohenstadt na Moravskem priporoča svoj izdelek vb«!|en v trajni «vatio- bell barvi za ročno izdelovanje čipk dva-, tri- in večkratno vseh Številk in barv. Podpisana priporočata slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi, svojo novo urejeno prodajalnico jestvin. V zalogi imata tudi raznovrstne pijače, n. pr.: francoski Cognac, pristni kranjski brinje-vec, domači tropinovec, fini rum, različna vina, goružice (Senf), Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmernih cenah. Ž odličnim spoštovanjem Kopač & Kutin, trgovca v BemeniAki ulici Št. 1 v lastni hiši, kjer je »Trgovska obrtna zadruga« Svojo zahvalo izrekava prav toplo vsem, nama naklonjenim poznanim in nepoznanim p. n. odjemalcem, zlasti pa velespoStovanemu ženstvu, katero zahteva s tako odločnostjo po vseh prodajalnicah najine testenine. Z vsem spoštovanjem /ui